65. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 2. junija 1910. Leto XI1L Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Iiha|a f Ljubljani vtik torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K: za fetrt leta 3'GO K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4 80 K CnaOHM fttavlltan 18 «. Reklamacije so poštnine proste. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Bokopifli »e nei vračajo Inierati: Enot topna peti -vrstica' (iirina 88 mm) xa enkrat 89 vin.-večkrat po dogovoru. NASLOVA: Za dopise in rokopiie ta list: Uredništvo »Kdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve naročila na list, reklamacije, imerate i. t. d.: Upravništvo j Bdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca maja, da jo zopet obnovž. »Rdeči prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K 14"— za pol leta » T- za četrt leta „ 3-60 na mesec n I‘20 Za Nemčijo: za pol leta K 7*90 za četrt leta n *- Za Ameriko: za pol leta K 9'60 za četrt leta ii 4’80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora“. Državne železnice. Za kulisami avstrijskega državnega zbora ae vedi hud boj zaradi državnih železnic. Privatni kapitalisti se ogrevajo za državna podjetja in z njihovega stališča je to zelo umevno. Podjetje, ki ga imajo sami v rokah, nosi profit naravnost v njihov žep; od državnega podjetja imajo le neposreden dobiček. Kapitalistu je pa velik profit vedno ljubil od majhnega. V zadnjih letih ae je v Avstriji podržavilo nekoliko velikih železnic, Država jih pač ni dobila u majhne ceno; lastniki so že pravočasno skrbeli in vlade so jim pomagale, da so tudi pri prodaji posneli smetano. A sedaj, ko ae jim je obnesla ta kupčija, bi radi dobili vir dohodkov zopet v svoje roke in cela četa kapitalističnih meSetarjev agitira, da bi ae dale državne železnice zopet privatnim družbam v najem. Ta agitacija je zelo hinavska. Ko so bile do* Učne železnice ie privatne, so se uprave neprenehoma jokale, čel, kako, slabo se jim godi. O tem bi snah železničarji zapeti marsikakšno pesmico. Kadarkoli ae prosili za kakšno zboljšanje, ao uprave delale take obraze, kakor da bi jih že v bližnjem kotu čakala beraška palica. Nikdar ni bilo vinarja ta uslužbence. In neitetokrat so razni ravnatelji in generalu ravnatelji globoko vzdihnili: Da bi se lelezoica le ie kmalu podržavila 1 Sedaj ae nekatere glavne proge že podržavljene. In čudno l Tisti kapitalisti, ki ao baje komaj čakali, da bi ae jih reiili, delajo zopet na vae kriplje, da bi dobili breme zepet na avoje ramel Kapitalisti sicer nimajo vsakdanje navade, trgati ae za izgube. Če ae zdaj pulijo za državne železnice, jih gotovo ne vodi usmiljenje z državo, ampak kakor vedno iateresi žepa. Toda na pomoč frihija njihovi agitaciji položaj državnih železnic. Ta je namreč res na slabem. V proračunskem odseku državnega zbora je poslanec Sylvester poročal, da znaša za leto 1909. deilcit 90 milionov. Drugi počevalec dr. Koiischer je dokazoval, da je v državnih železnicah investiranega kapitala 4.186,000 000 kron in da je glavnica lani nesla le 1 67 odstotkov, druga leta pa 21/, do 3 odstotke. Izdatki so bili lani za 38,400 000 kron večji, nego je bilo proračunjenr, dohodki pa za 15,000.000 manjši, tako da je bil finančni uspeh za 53 milionov kron slabši, nego bi bil moral biti po proračunu. Ampak ta žalostni rezultat se ne da popravljati s tem, da bi se dale državne železnice privatnikom v najem, temveč ie z moderniziranjem in zboljšanjem obrata. Pred vsem so investicije državnih železnic nezadostne; vozov primanjkuje, železniška uprava pa Se omejuje naročbe. Po tujini pripovedujejo potniki, kako umazani, nerodni in zastareli so vagoni v Avstriji in to odganja tujce od potovanja po naših deželih. Stara pesem je tudi, da se promet ne more razvijati zaradi pomanjkanja tirov in tesnosti kolodvorov. Da bi se to popravilo, bi bilo treba investirati pol miliarde kron. A tu bi bil denar več vreden nego za barke in puške. Zakaj tedaj bi se obrat lahko razvijal in železnice, ki so sedaj pasivne, bi tedaj dajale državi dobiček. Potem tudi ne bi bilo treba, da bi železničarji stradali. Če nosijo železnice na Pruskem lahko 5 do 7 odstotkov, bi bilo to lahko tudi v Avstriji, ki ima lepše krajb in bi laže privabila tujce nego Prusija. Menda bodo agitatorji za privatno kapitalistično upravo sedaj kaj odnehali, ko je proračunski odsek sprejel sledečo resolucijo: . V socialnem odseku državnega zbora je končno priiel na razpravo zakonski načrt, ki zahteva, da se odpravi ta «delavska knjižica*. O načrtu je poročal socialno-demokratični poslanec Schafer. Med drugim je dejal: Določbe obrtnega zakona o delavskih knjigah postavljajo delavca prav v izjemno stanje, ki se nikakor ne vjema s pravnimi nazori našega časa. Vsak delavec čuti kot sramoto, da mora vlačiti a seboj knjižico, ki je po vsem bolj podobna tiral* nici kakor legitimaciji in v kateri mora dati zapisati vse delavne odnoSaje, ki jih mora sprejemati. Za legitimacijo je delavska knjižica prav malo primerna ; saj jo mora delavec dati podjetniku, da je shrani. Delavec jo ima le tedaj v roki, kadar je brez dela. Prijatelji te knjižice pravijo, da mu tedaj pomaga, da laže dobi dela. Ampak resnica je ravno nasprotna. Če je bil delavec prisiljen, večkrat menjati delo, kar se zgodi pogostoma tudi najboljšemu delavcu, tedaj smatra podjetnik za slabo priporočilo, če vidi toliko vpisov v knjigi Ne glede na to škodljivost pa daje knjižica podjetniku priliko, škodovati delavcu s tem, da napravi vanjo znamenja, opazke i. L d. Zakon sicer prepoveduje, vpisovati v knjižico, kar je za delavca neugodno in delati vanje znamenja, vsled katerih postane delavec drugim podjetnikom lahko sumljiv. Vendar se godi to prav pogostoma. Delavec ima pač pravico, zahtevati v tem slučaju od podjetnika, da mu nabavi novo knjižico. To pa je navadno združeno s takimi sitnostmi, da ima delavec veliko škodo, katere mu nihče ne povrne. Z delavsko knjižico je delavec izročen podjetniku. Knjižica ga ponižni« in mu pritiska pečat tlačanstva. Pa tudi delodajalcu povzrokujejo delavske knjižice razne sitnosti in mu ne koristijo tam, kjer naj bi res služile namenu. Po delavski knjižici ne more podjetnik spoznati delavčevih sposobnosti. Samo večnim prepirom dajejo povod, ki ne koristijo ne enemu ne drugemu delu. Delavske knjižice so odstranjene v vseh indu-strialnih državah Evrope. V Nemčiji je predpis, da se morajo knjižice voditi le za nesamostalne delavce ie še to določbo čutijo ne le delavci, ampak tudi delodajalci za nepotrebno nadlegovanje. V imenu ylade se je sekcijski načelnik Mata j a trudil, da bi odseku dopovedal, koliko •dobrih* strani da ima delavska knjižica. Viada ni načeloma nasprotna načrtu, vendar ima pomisieka, če bi se knjižica odpravila brezpogojno. Pudjeto>k mora dajati delavcem pogostoma dragoceno orodje in material, zato mu mora biti mogoče, da se pouči o tistem, kateremu naj zaupa. Tudi delavcu je knjižica koristna, ker obsega podatke za dokaz sposobnosti. Sama delavska izpričevala namesto knjižice ne bi bila priporočljiva. Taki lifti se lahko izgube. Vsaj do neke starosti bi se morala ohraniti knjižica. Tudi za drage smotre je knjižica koristna, n. pr. če gre za dokaz, da delavcu dele amrdi ali pa da prihaja iz okuženega kraja. Za delavce je delavska knjižica tndi popotni dokument. Ce bi se odpravila, bi se morala vpeljati druga legitimacija. Dr. Ofner pravi, da je delavska knjižica ostanek iz dobe tlačanstva. Danes ima le te vrednost, da omogoča denuncirsnje neljubih delavcev. Dr. Licht omenja, da ne kaže vlada nobenega vodstva v socialno-političnih zadevah. Odsek se peča samo a predlogi, ki jih vlagajo socialni demokratje. Vlada naj bi vsaj jasno povedala, kaj da misli. Do prihodnje seje naj vlada naznani, po katerih načelih naj bi se pe njenem mnenju reševala ta zadeva. Politični odsevi. * Nemški nacionalni aa Dnnajn -o zopet znoreli. V soboto zvečer so imeli v petem okraju shod, na katerem so srdito udrihali po dunajskih Cehih in govoraačili o njihovih naskokih na nemlko mesto, Po shodu se je par sto udeležencev »hoda, večinoma mularija, zbralo na Margaretheuplatzu, kjer ima dunajski socialno-demokratični dnevnik •Dfti-nicU listy» svojo hiSo in tiskarno. Tu so žvižgali, razbijali okna in prepevali «Die Wacht an Rhein», dokler jih ni policija pregnala. Da je pnilo njihovo (navdušenje* od alkohola, se razume samo-obsebi. * Ogrska volitve so se včeraj pričele. Po do-•tedanjih izkušnjah med volilno agitacijo so lahko | pričakuje« da bodo prav živahne. Khuenovi vladi je te seyeda všeč, ker ima na ta način izgovor, da potrebuje vojaštvo zaradi «miru in reda». Tudi iz Avstrije so poklicali več vojaških oddelkov tja. Zaradi tega je bil avstrijski domobranski minister interpeliran. Odgovoril je, da se bo pouSil pri voj* nem ministru. Seveda ima vojaštvo pri ogrskih volitvah vse drugačen namen. Pomagati mora, fie tudi nevede in nehote, vladnim kandidatom do zmage. Kako se to napravi, pa že vedo veliki župani. * Proti finančnemu ministra Biltnskemu je v nedeljo nastopil tudi krščanskisoclalec Gessmann, čeprav je njegova stranka doslej brezpogojno pod* pirala vlado. Na nekem shodu je dejal, da so davčne predloge Bilinskega nemogoče in da ni v njih nobenega sistema. Žalostno je, da ne pride pameten predlog od finančne uprave, ampak da se morajo vsak dan vlagati v fiaančnem odseku predlogi od vseh strani... Za stališče gospoda Bilinskega so to slaba znamenja. * T miki dumi je prišlo na zadnji seji do hude rabuke. Med debato je vrgel znani caristični petolizec in razgrajač Puriškevid kozarec proti vodju »kadetov* poslancu Miljukovu. Kozarec je padel pred Miljukovim sedežem na tla in se je razbil. Nastal je velikanski hrup. Predsednik je predlagal, naj se Puriškevid izključi za 15 sej. Puriškevid se je izgovarjal, da ga je Miljukov «izzival» in da obžaluje, da ga ni zadel. Potem je pa veadar prosil, naj se mu kazen zniža na polovico. Duma je sklenila, izklučiti ga za sedem sej. * Bivfel famikl minister Imre Joslpovlč je na Dunaju nenadoma umrl na ulici; * Krečansko vpraianje. Tekom pogovora, katerega sta imela francoski minister za zunanje zadeve Pichon in Anglež sir Ed. Grej, se je napravil sledeči načrt za rešitev krečanskega vprašanja: Vse štiri obrambne velesile bi naj pozvale krečansko narodno skupščino, da sprejme mohamedanske poslance zopet v svojo sredo. Nadalje naj ostane status quo z 1. 1908. Kreta naj bi ostala še nadalje turška vazalna država s popolnoma lastno upravo. Za višjega komisarja bi naj bil zopet imenovan Ztimis — le ako bi on odklonil, bi se naj mislilo na katerega druzega. Italija in Rusija še nista odgovorili na ta predlog. Več turških učenjakov in senatorjev je imelo posvetovanje o krečanskem vprašanju in je sklenilo izdati proglas na ves izobraženi svet, v katerem hočejo razložiti krečansko vprašanje v pravi luči in dokazati, da se godi le Turčiji krivica s kršenjem suverenitet-nih pravic. List «Ikdam> odločne ugovarja, da bi bil Zaimis imenovan za višjega komisarja na Kreti. Ta mora biti le kak turški uradnik ali pa oseba iz ene ali druge nevtralne države. Reuterjev biro poroča, da je Italija sklenila, pridružiti se nasvetom Greyevim in Pichonovim glede kračansknga vprašanja. * Pruika poilinika zbornici je odklonila vladno predlogo volilne reforme. Bethmann-Hollweg je na to predlogo umaknil. Mož ima trdo prusko bučo in ne bo odstopil; tudi zbornica iz umljivih razlogov ne bo razpuščena. Pe poročilu «Vos8. Zait.* misli baje vlada v jeseni vložiti novo predioga glede volilne reforme. * Huiko-poljika komisija, ki se je ustanovila na zadnjem slovanskem kongresu v Pragi, se je razšla, ker se Rusi in Poljaki niso mogli sporazumeti. * Razhod poljsko raskogs odbor« je nasprot- stve med Rusi in Poljaki šele poostril. Odbor je imel nalogo pretresovati sporna poljsko-ruska vprašanja ; ker je pa na seji nek lvovski poslanec strastno napadel rusko vlado, je grof Bobrinski zapustil dvorano. Poljaki sedaj sigurno ne gredo na novoslovanski shod v Sofijo. * Krečansko vpraianja. »Jeni Gazeta* ima poročilo, da je med Anglijo, Francijo in Italijo že dosežen sporazum o obliki avtonomije, ki naj bi jo dobila Kreta. Rusija še ni dala končnega odgovora. Avtonomija naj bi bila po priliki taka, kakršno je imela nekdaj Vzhodna Ruaelija, Turška vlada bi imenovala guvernerja izmed uradnikov kakšne nepristranske države. * Torfeka vladi odločno oporeka, da bi bili Turki v bojih v Albaniji ujeli dva avstrijska častnika, 41 Na Črnogorski meji so se spopadli Turki in Črnogorci. Turška straža je pognala C raogorce čez mejo. Trije Črnogorci so ubiti, eden je ranjen. Mladeniško gibanje. Pripravljalni odbor «Socialistične mladinske zveze na Goriškem* sklicuje za nedoljo, 6. junija t. 1. ob 3. popoldne javen mladentikl shod v Vrtojbo v gostilno Josipa Jarca. Dnevni red se glasi: Socialistična mladinska s vera in nje namen. Poročevalec sodrug Josip Petejan. Mladeniči iz Vrtojbe in sosednjih občini Ude* letite se tega shoda v čim večjem številu, da pokažemo svojo mladeniško zavednost in veselje do svoje organizacije. Agitirajte pridno za ta shod I Po shodu se ustanovi Socialistična mladinska skupina za Gorenjo in Dolenjo Vrtojbo. Sklicatelj. Z mladeniškega shoda v Gorici. O izobraževalnem deln in mladeniški organizaciji je poročal sodr. dr. Dermota. Glavne misli njegovega referata so bile: Klic, ki sedaj odmeva po slovenskem svetu kot bojno geslo, se glasi: Za mladino! Isto vsebino, kakor ta klic, so unela do zadnjih dob gesla: za slovensko šolo in podobne. Z mladino hočejo razne struje in stranke zmagovati in vladati. Ta stremljenja dragih strank so obtičala na vnanjosti; do jedra, do srca in duše mladine ne morejo prodreti — Soc. demokracija je v tem oziru tudi grešila pri nas: premalo se je zavzemala za organizacijo med mladino. Podlaga organizacije je izobrazba, vzgoja. Najbolj pristopna je pa mladina od 14.—18. leta. Vpliv starišev in šole takrat nehava; odločuje pa ravno tisti vpliv, ki zadobi premoč v ti dobi, o bodoči smeri življenja in razvoja posameznikovega. Mladega človeka moramo prepričati, vzgajiti. Cas je, da nadomestimo t. zv. socialiste čuvstva s socialisti prepričanja. Organizacija postane potem solidnejša. Potem ne bodo posamezniki le takrat socialisti, kadar gre za groš izboljšanja mezde, marveč vselej in povsod. Demokratično načelo veleva, da se brigamo za mladino ; nesocialistično bi bilo, če bi jo bagatelizirali in prepuščali samo sebi. Z narodnega stališča izvršujemo s tem prevažno delo: mai narod smo; zato moramo vse sile in moči narodove usposobiti in jih postaviti na prava mesta v socialnem boju. Izobrazba naj bo strokovna in splošna. Izobraževalno delo naj se vrši v vzajemnosti učitelja in učenca — s čitanjem, predavanji, z delavskimi šolami, z diskusijami, z vzgledom, s teorijo in prakso. Posebnih društev za to ni treba, ker bi se delo preveč komplidralo. Izobraževalno delo naj ne bo osamljeeo, namreč člen knlturne organizacije socialne demokracije na Slovenskem, ki se naj zasnnuje in izvede po enotnem načrtu. Mladinske organizacije postanejo temelj te organizacije. Cilj je tisti, ki o njem govori Lassalle: Aliansa znanosti in delavstva, obeh nasprotnih tefiajev družbe, ki se naj združita, da umorita vse zapreke kulture... Potem postane družba človeška v resnici kulturna, ker bo socialistična. ; • — — — : : —■------------------------ Dopisi. Pevma aa Ooriikem. Dva meseca je tega, kar smo pri nas ustanovili podružnico (Delavskega izobraževalnega drnštva v Gorici* in danes šteje ta podružnica 40 redno plačujočih članov. Uredili smo si že lepo čitalnico z raznovrstnimi časopisi, ki jih naša mladina in odrasli člani prav pridno čitajo. Ustanovili smo si tudi pevski zbor, ki pod vodstvom pevovodje gosp, K o m 1 a iz Gorice lepo napreduje. Poleg tega imamo tudi dramatičen odsek pod vodstvom sodraga Mil o st a iz Gorice. Cim nam bodo dopuščale moči, ustanovimo tudi telovadni odsek. Napravili smo si podlago, na kateri hočemo delovati na korist in v zabavo pevmanskih delavcev. Ob tej priliki naznanjamo vsem sodrugom in organizacijam, da priredi naša podružnica v nedeljo, 3. julija svojo prvo delavsko veselico, na kateri prvič nastopita naš mladi pevski zbor in dramatični odsek. Ta dan priredi tudi svesa socialistične mladine na Goriškem svoj izlet v Pevmo, ki bo združen z javnim shodom. Natančni spored objavimo pravočasne. Za danes le poživljamo vse delavce in sodruge na Goriškem, naj se pripravljajo za to slavnost, ki jim bo nudila obilo duševnega užitka in zabave. Na svidenje v Pevmnl Socialni pregled. ** Krojaško mezdno gibanje. V Gmundnu je mezdno gibanje krojačev končano. Doseglo se je 15 do 20 odstotno povišanje plač. ' V Pulju se je stavka krojačev pri tvrdki Steiner končala s popolnim uspehom. VBudimpeštiseje mezdno gibanje krojačev, ki delajo za konfekcijo, končalo brez stavke. Sklenila se je kolektivna pogodba za tri leta, ki prinaša pomočnikom popolen uspeh. M o n a ko v o. Tu traja stavka konfekcijskih krojačev že osem tednov in ae še ne ve, kdaj konča. Konfekcijenarji odklanjajo trdovratno opravičene zahteve pomočnikov. Boj ae torej nadaljuje 1 Podružnica zveze krojačev v Pulju je sklicala v zadnjem času agitacijski shod speeielno za pomočnice, da jih pridobi za organizacijo. O položaju delavk in o potrebi organizacije je poročal sodrug Lirussi, ki je tudi raztolmačil bistvene določbe zveznih pravil. Shod je imel jako povoden uspeh in je že danes dobra tretjina pomočnic pristopila v organizacijo. Celjska podružnica zveze krojače« je imela 22. maja t. I. v gostilni pri .Jelenu* precej debro obiskan shod. Pogrešalo pa se je nekaj starejših pomočnikov, ki bi morali biti pravzaprav mlajšim za zgled. O pomenu razredne delavske organizacije je poročal obširno sodrug I. Bizjak. Govorila sta tudi sodruga J oh ar inStipčičo nedeljskem počitku. Izvolil se je odsek, ki ima nalogo, da ukrene vse potrebno, da se prepreči kršenje nedeljskega počitka po krojaških delavnicah. Krojaški mojstri so bili o tem pismeno obveščeni. Odsek apelira na vse pomočnike, da ga v tem stremljenju po možnosti podpirajo, zakaj skrajni čas je, da ae tudi v Celju razmere izpremene in nedostatki odpravijo. Pomočniški zbor za druge krojačev v Gradcu je imel 21. maja L L zborovanje, na katerem se je v smislu § 114 b novega obrtnega reda sprejela kolektivna pogodba, sklenjepa med mojstri in pomočniki pri. zadnji krojaški stavki. O pomenu kolektivne pogodbe je poročal sodrug Kozel, ki je naglašal, da bo pomočnik lahke podjetnika tiral pred obrtno sodišče, če bi ta kršil tarifno pogodbo. Pogodba se je soglasno odobrila. Pri drugi točki se je sklenilo z večino glasov, da se pobira pomočniška doklada, in sicer po 3 vin. na teden. Vsak pomočnik dobi novi plačilni tarif v obliki knjižice pri sodrugn Kozelu v društvenih prostorih v Klostemiesgasse 5., tako da je vedno informiran o svojih pravicah napram podjetniku. Imena tistih subjektov, ki so o priliki zadnje stavke kru-mirili, se objavijo. Pomočniški zbor zadruge krojačev v Celovcu je bil sklican 21. maja t. L v hotel Grd mer. Navzočih je bilo 60 pomočnikov. Tudi zastopniki mojstrov so bili navzoči in med njimi tudi zloglasni Lovrenc G r o y, ki je »Stuckmeister*. Načelnik pomočniškega zbora sodrug Petschar izjavi, da se ne more pripoznati Groya kot zastopnika mojstrov na tem zboru in da je navzočnost tega subjekta za pomočnike žaljiva. Sodrug Andraček zahteva, da se G r o y odstrani in če se to ne zgodi, naj se zborovanje zaključi. To se je zgodilo. Na zborovanju po § 2 se potem pomočniki potrebno sklenili. Načelstvo zadruge krojače v i. t. d. v Ljubljani naznanja, da bo prihodnja preizkušnja zk vajence in vajenke, oziroma za pomočnike v drugem tednu meseca junija. “ Stavka mizarjev na SuKaku. Mizarji pri tvrdki Calugera se nahajajo od 17. maja v stavki. Zahtevajo skrajšanje delavnaga časa dnevno na 9 ur, uvedbo minimalne plače od 45 do 60 vin. na uro in pripoznanje organizacije. Pogajanja so se vršila -ie trikrat, toda ;vsele^ ?br^pe&o.; Ostali * mizarski mojstri so se domenili, da ne sprejme nihče nobenega izmed stavkujočih v delo. Izgovarjajo se, čoS, dela ni. Nemški konzulat, in to je značilno, si prizadeva priskrbeti navedeni tvrdki stavkokaze. Ce spada to tudi v obrambo nemških interesov, ne vemo, vemo pa, da sem izvabljeni mizarski pomočniki vpričo občutni drijinji ne morejo eksistirati pri navadni plači. Svarimo vše mizarje in delavce pri strojih, naj ne sprejemajo dela na Sušaku, dokler ne bo poravnan obstoječi konflikt ** černovloe. (Bukovina.) Mizarji v Cerna-vicah so izročili svojim delodajalcem zahteve. Odgovora podjetniki še niso dali. Mizarji naj ne potujejo tja. ** Pekovski delavoi, poiorl Ogibajte se krajev: Wr. N euatadt, Ljubno, St. Veit, Beljak, Levico, Solnograd, Line, Rze-szow in Zadar, ker se naši tovariši v teh mestih nahajajo v plačilnem gibanju. Ne dajte se speljati na led; gre se za zboljšanja delavnih razmer in za boljši človeški obstanek. V takih časih morajo biti pekovski delavci solidarni. Sodrugi paki! Bodite na štraži, skrbite, da se preprečijo more« bitne lumparije, %abranite vsako kruoairstvo 1 Strokovni pregled. Sldarsko gibanje v Gorici. Gospodje zidarski mojstri v Gorici so si ustanovili zedrugo v zmisiu obrtnega zakona, a ne da bi vpoštevali predpise sakona, ki zahtevajo, da morajo biti v taki zadrugii zastopani tudi delavci. Mojstri uiso o ustanovitvi zadruge niti obvestili delavcev. S tem se je bavi javen zidarski shod, ki je bil v nedeljo v Gorici. Predsedoval mu je sodrug Petejan, poročala sta pa sodruga Milost v slovenskem in Tun tar v italijanskem jeziku. Oba sta ostro kritizirala ravnanje mojstrov in goriškega magistrata, ki menda tu‘i ne pozna predpisov, V zmisiu poročil še je tudi predložila resolucija, ki se je soglasne sprejela in še vpošlje kompetentnim oblastim. Za predložitev resolucije se je izvolil poseben odbor, ki ima tudi vse potrebno ukreniti, da se tim prej ustanovi zidarska organizacija v Gorici. Na predlog sodruga Petejana je shod sklenil, brze- {avno pozdraviti zidarje v Nemčiji, ki so v hudem toju in nabirati doneske za podporo nemških so« drugov. Nato je predsednik zaključil shod s pozivom, naj se čim prej izvrše današnji sklepi. Tekom tedna bodo enaki shodi v Ločniku, Mošl in po drugih zidarskih krajih. Strokovni zbor v Trsta. V nedeljo, 12. in pondeljek 13. junija 1910 se vrši v Trstu v .Delavskem D emu* ul. Boschetto 5. II. nad, IT. sbor primorskih in dalmatinskih strokovnih organizacij s sledečim dnevnim redom : 1. a) Izvolitev predsedništva; b) izvolitev komisije za pregledovanje mandatov ; c) izvolitev nadzorovalnega odseka; d) izvolitev komisije za pregledovanje predlogov ; e) izvolitev volilnega odbora ža imenovanje strokovne komisije; 2. poročilo strokovne komisije; 3. poročilo blagajnika; 4. strokovne organizacije in politično socialni zavodi; 5. strokovne^organizacije in izobraževalna društva; 6. strokovne organizacije in zadružništvo; 7. izvolitev strokovne komisije; 8. izvolitev nadzorovalnega odbora; 9. slučajnosti. Zborovanje bo začelo oba dneva ob 9. dopoldne in se bo nadaljevalo ves dan s primernim odmorom opoldne. Zborovalni red: 1. K besedi se more oglasiti vsakdo pismeno. 2. Predloge se mora staviti pismeno in izdelane. 3. K predlogom o zaključitvi govorniške liste in o zaključitvi debate se bo dovolila beseda samo enemn za in enemu proti. Za osebna pojasnila se bo dala beseda samo po zaklju-eitvi debate. 4. Vsak poročevalec bo smel govoriti eno uro. 5. Vsak, ki se oglasi k razpravi, sme govoriti 10 minut in ne več kot dvakrat k eni in isti točki. 6. Sklepalo se bo z absolutno večino glasov; ob razpolovljenju glasov bo predlog odklonjen. 7. Po imenih «e bo glasovalo samo, ako to predlaga vsaj 10 delegatov. 8. Gostje bodo smeli govoriti samo, ako bo to zbor dovolil. Organizacije so naprošene, da imenujejo takoj svoje delegate na ta zbor. Domače vesti. — 0 iUjerikem deželnem sborn in o obstrukciji slov. poslancev se prav mnogo piše; vendar se pa iz vseh vesti ne more dobiti jasna slika, kaj se pravzaprav hoče in kaj bo. Graški «Volks-blatt» n. pr. poroča: * Kakor izvemo, sta se zadnje dni prejšnjega tedna odzvala slovenska poslanca dr. Korošec in Robič vabilu cesarskega namestnika grof» £*laryja* da bi se posvetovali o delamož-nosti štajerskega deželnega zbora. Ker je namestnik grof Clary takoj ob začetku govora naznanil, da nemški nadonalci vstrajajo na svojem dosedanjem stališču, sta tudi slovenska poslanca odklonil«, zastopati svojo stališče.* Na to pravi mariborska «Straža», ki je sedaj nekako cficielno glasilo štajerskih slovenskih klerikalcev: Tako poroča nemški graški Ust. Koliko je resnice na tej vesti o vsebini teh pogovorov, ne vemo, le to nam je znano, da je za prihodnje dni klican de-žeinozborski Slovenski klub k seji v Maribor. Gotovo bo potem Slovenski klub odvestil javnost o sedanji situaciji, v kolikor bo to stvari sami na korist. — Predavanja v Ljubl|ani. Obe železničarski podružnici v Ljubljani priredita te dni dvoje predavanj, in sicer v soboto, dne 4. junija v areni «N a rodnega Doma*. v pondeljek, dne 6. junija pa v salonu gostilne «Reininghaui». Začetek vsakega predavanja je točno ob1/18. zvečer. Predaval bo podrug Etbin Kristan o •Kmečkih puntih na Slovenskem*. Ker je snov jako poučna in zanimiva, se vabijo na t« predavanja, ki so javna, vsi sodrugi in sodrugiaje, ki se zanimajo za stvar. — Polskus samomora slaboumnega. V sredo zjutraj je dospel v Trst z namenom, da se izseli 60 letni Cieumol Panko iz Zuiina v Galiciji. Nastanil se je v izseljenskem domu «Avatro-Araeri-kano». Tam ae je močno napil vina ter ie drugim pijače plačeval. V pijanem stanu je kričal, naj ga ubijejo, ker da je s pomočjo svojega sina ubil soprogo, sina pa so ie aretirali na Dunaju. Spoznalo se je precej, da je zblaznel. Obvestil se je o tem ravnatelj, ki je prihitel ter reveža pregovoril, naj gre spat. Odredilo se mu je neko mesto v H. nadstropju. Nedolgo potem pa ae je Panko vrgel skozi okno na dvorišče. Prihiteli zdravnik je kon« statiral več težkih poškodb. Društvene vesti. ' § Pekeflkl delavol, včlanjeni v tržaški sku- pini organizacije pekovskih delavcev, imajo pra- vico brezplačno se posluževati knjižnice društva «Ljudski oder» v Trstu. To vsled pogodbe, ki jo je napravila imenovana podružnica z Ljudskim odrom. V to svrho je odprta knjižnica Ljudskega odra ob četrtkih in nedeljah od 9. dopoldne do poldneva. Dolžnost vseh pekovskih delavcev je tedaj, da se te knjižnice pridno poslužujejo. Saj bo v njihovo korist. * Zadnje vesti. Novi davki ln dolgovi. Dunaj, 1. junija. V finančnem odseku je včeraj govoril finančni minister Bil in s ki. Po njegovem razlaganju je gospodarski položaj naravnost Obnpen. Za letošnje leto znaša deficit po njegovem računu 71 milionov. Ta naj bi se pokril z n o vi mi davki in z monopolom aa vžigalice. Kar se tiče socialnega zavarovanja, pravi minister, da se ne more reči nič gotovega o troških. Potem je govoril o vojakklh zahtevah, ki jih deli v dve skupini: 1. Troške za vpeljave dveletne službe ceni na 90 milionov, potem je «treba» vojašnic, strelišč in pomnoženja trdnjav, kar bi veljalo okrog 100 mlUenOT. 2. Izredni troški. O stavbi dreadnoughtov ni vladi oftclelno še nič znano (1). Za prihodnja leta se bo zahtevalo za stavbo ladij 300 milionov; za to se misli najeti posojilo. Za izranžiranje starih birk bo treba okrog 20 mtilonev. Nazadnje je minister takorekoč žugal, da se ne sme odlašati dovolitev novih davkov, ker doživimo sicer že leta 1911 lahko polom. Finančnemu ministru so odgovarjali sodrugi dr. Benner, Winarskv in dr. Dl a mas d. Kolikor je o tem treba povedati, sporočimo prihodnjič. Prestolni naslednik ln kmetje. Dunaj, 1. junija. Z proračunskem odseku je poslanec Malik omenil sledečo zadevo: Dvajset koroških kmetov je vložilo proti upravi lova. nadvojvode Franca Ferdinanda na Svinjski planini tožbo za odškodnino, ker jim je divjačina napravila škodo. Razsodišče je odločilo v prid kmetom. Nadvojvodova uprava je pa nato predložila stvar višjemu dvornemu maršalskemu uradu. To ni hotelo priznati razsodišča. Vsled tega je zadeva ostala nerešena. Kmetje se boje velikih troškov, ki bi narasl', če bi vodili pravdo dalje. Boje se tembolj, ker je bil že okrajni glavar iz Vida ob Glini premeščen v slabši okraj in kmetje mislijo, da se je to zgodilo zato, ker se je brigal zanje. Tudi proti drugim uradnikom se je že nastopalo. Govornik vpraša, če se hoče poljedelski minister pobrigati in napraviti konec temu umazanemu gospodarstvu. — Radovedni smo, kaj bo odgovoril minister. Kako so česala sprejemali v Bosni. Sarajevo, 31. maja. Službena poročila o potovanju in sprejemu cesarja v Bosni pripovedujejo o samem navdušenju, o velikanskih množicah i. t d. Vsa pa molče o resnici, ki je vse drugačna. Vsa dežela je bila te dni pod policijsko komando, vse vojaštvo je bilo mobilizirano, človek, ki ni imel uradnega pečata na čelu, se ni smel ganiti in na ta način je bilo ljudstvo tako ustrašeno, da ni sprejemal cesarja skoraj nihča dragi kakor uradne osebe in vojaščina. Železniška proga je biia tako zastražena, kakor komaj y času vojne. Na progi so bili nastavljeni čuvaji in drugi železničarji tako, da je drug drugega lahko slišal, če se je glasno govorilo. Skoraj vsa žandarmerija, pomnožena po vojaštvu, je opravljala službo na železnici tako, da je bila za vsak kilometer po ena patrola, ki je štela 4 može. Potniki so se silno strogo nadzoro-vali. Kdor je izstopil, se je moral na kolodvoru legitimirati. Kdor se ni zdel komisarju popolnoma «nesumljiv*, je bil takoj izročen policiji ali San-darmertfl. Te vizitacije so se začele že v Brodu. V Sarajevu so bile po obeh straneh ulic, po katerih se je imel peljati cesar, le dve uri prej postavljene Vojaške čete. Vsled vseh policijskih šikau je bila udeležba ljudstva jako,majhna. Govorile s« je prej, da pride 50.000 ljudi z dežele v mesto; če jih je prišlo 3000, je to že prav veliko. Zeppelin na Dnsa|n. D una j, 1. junija. Včeraj ae je na rotovžu konstituiral odbor za sprejem grofa Zeppelina, ki se dvigne dne 9. junija zvečer v Friedrichhafanu t arak in priplava dne 10. t, m. ob 3. popoldne na Dunaj Cez mesto bo letel polagoma, potem se spusti na simerinški paši na tla. Cesar bo opazoval let iz SchOnbrunna in potem pozdravil Zeppelina v Simeringu. Zrakoplov ostane 24 ur na Dunaju. Ogrske volitve. Budimpešta, 1. junija. Dane« je prvi dan državnozborskih volitev in od današnjega dne bo najbrže vse odvisno. Danes namreč voli 337 okrajev, jutri 49, pojutrišnjem 16, potem dne 5. junija 1, dne 6. junija 4, dne 7. in 8. junija po 1. dne 9. in 10. junija po 2 okraja. Večina okrajev, v katerih se voli danes, je izpremenjena v vojaška taborišča. Skoraj vse vojaštvo iz ogrskih garnizij je na nogah, prišlo je pa že mnogo čet s Hrvaškega, iz Krakova, Olomuca, Tešina, Opave, Przemysla, Jaroslava i. t. d. Mogoče da pride danes še vojaštvo iz Gradca ter kavr.lerija z Dunaja in iz Stokerave. Kandidati ne-madžarskih narodnosti se pritožujejo radi velikanskega terorizma. V vladnih krogih računajo na sledeče rezultate: Vladna stranka 220, izven stranke stoječi 18, Košutovci 80, Justhovci 54, ljudska stranka 20, narodnosti 17, manjše stranke 4 mandate. Budimpešta, 1. junija. Po dosedanjih poročilih o današnjih volitvah so znani sledeči rezultati: Vladna stranka je dobila 45 mandatov, Košutovci 5, Juithovci 3, ljudska stranka 1, divjaki 4, narodnosti 2 mandata. Doslej manjkajo še poročila iz 278 okrajev, ki imajo voliti danes. V nekaterih okrajih je prišlo do velikih rabuk; o podrobnostih se ne poroča. Vladna stranka je prepričana, da zmaga. Budimpešta, 1. junija. Vladna stranka je doslej dobila 52 mandatov. Volitev na Čefekem. Praga, 1. junija. Poslanec M ar ker t, ki je v deželnem zboru zastopal mesto Češka Lipa, je odložil mandat. Nadomestna volitev bo dne 14. julija. Tiskovni sakon. Dunaj, 1. junija. Tiskovni odsek je včeraj končal razpravo o novem tiskovnem zakonu, ki se nemudoma predloži državnemu zboru. Avansma Črnegore. Dunaj, 1. junija. Tukaj se potrjuje vest, da postane Črnagora ob jubileju knjaza Nikole kraljevina. Finski deželni sbor. Helsingfors, 31* maja. Finski deželni zbor se je zaključil. Francoska vlada In papež. Pariz, 1. junija. «Matm» trdi, da se vatikan posvetuje s francoskimi škofi, na kakšni podlagi bi smela francoska duhovščina zopet stopiti v dotiko s francosko vlado. Stavka aa Francoskem. Cberbourg, 1. junija. Arzenalski delavci so napovedali stavko, ker se jim je odklonilo zboljšanje plače. Pariz, 1. junija. Na francoski južni železnici je izbruhnila stavka. Na prošnjo delavskega ministrstva je vojna upravi komandirala vojake 5. ženijsk ega polka, da opravljajo službo aa železnici. Vstaja v Albaniji. Solun, 31. maja. Glavno poveljništvo se je iz Ferizoviča preložilo v D jakovo. Divizija Osmana paše je razorožila prebivalstvo v Prizrenu. Preganjajo se vstati, ki so oplenili vojno skladišče in niso vrnili naropanih Mauierskih pušk. Na povelje Sefket paše so vsi puškarji v Albaniji prisiljeni, popravljati konfisci-rano orožje za armado, Smrtne obsodbe na Raškem. Peterburg, 1. junija. Vojno sod šče je obsodilo 29 obtožencev na vislice, baje radi cestnega ropa. Ločitev sakona na Hnskem. Peterburg, 1. junija. Opozicionalni poslanci so izdelali predlog, po katerem se ima vpeljati reforma zakonskega prava, ki dovoljuje sodnijsko ločitev zakona. Maček je trpljenje hudo, pa napravi čudol Edini likčr za slab želodec! Ljudska kakovost Iltcs K 2*44. Kabinetna kakovost „ „ 4*80. Naslov za naročila t »FLORIAN“, Ljubljana. Postavno varovano. Kranjsl 10-1 tal )etons h tvornica Tribuč & Komp. v Ljubljani« Stopnice, balkoni spomeniki stavbeni okraski 1. t. d. Cementne cevi v vseh dimenzijah barvaste plošče Ltd. Ljubljana mestni trg nasproti rotovža Priporoča svojo bogato'zalogo pravih Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Cenik na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 103 Mat. Zalar • lastnik reklamnega in plakaterskega podjetja, snaženje stanovanj in okenj Ljubljana Šelenburgova ulica <3 52—1 izvržuje vsa v to stroko spadajoča dela točno ln po zmernih cenah. se |e preselil z Danajske ceste ter te vsem odjemalcem priporofia na-daljni naklonjenosti. Zidarji in zidarakl delavci, pozori Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah po visokih plačah, ki se nikdar ne izpolnijo, Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthuru in okolici stavka, ki traja že nad enajst mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se s takimi agenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mission der Maurer, Winterthur, Schvveiz. Torej ne v Švico 1 Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju. Darila. Sodrugi v Pevtni na Goriškem K 180 za tiskovni sklad • Rdečega Praporja«. Zahvala. Vsem tistim, ki so mi izrekli sožalje ob smrti moje ljube hčerke Ljudmile in ki so se udeležili pogreba, izrekam najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujem slavnemu šolskemu vodstvu iu daro-vateljem vencev. Zagorje ob Savi, dne 31. maja 1910. _________________________ Miha Čobal. Našim somišljenikom priporočamo: Ilirija in praain kremo sr«, čevlje. Ciril in Jttelodovo vazelino in vazelino z mednarodno znamko Ciril Metoda tor pelerin čistilo za kovine. Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov Golob & Volk, Ljubljana. 52-20 Je otDorll svojo oduetniško pisarno u Trstu. Ulica Fameto šteu. 3, II. nadstropje. ftestavrant „3nternational” (Zadružna delavska gostilna.) TRST, ulica Giovanni Bocoaocio štev. 25. v bližini južnega kolodvora. Vsakovrstna pristna vina. — Izborno preskrbljena kuhinja z gorkimi in mrzlimi Jedili. — Cene zmerne. 6-i G ost s m na razpolago rasni časopisi. Shajališče vseh sodrugov, posebno železničarjev Prvi kranjski pogrebni zavod FR. DOBFRFFT Ljubljana, Frančiškanska ulica štev IO. Ustanovljen leta 1808. 26— 6 Telefon itev. 97. Prevzemajo se pogrebi, prevažanja z vozom in po železnici in oskrbujejo se tudi pogrebov se ličeče stvari v Ljubljani po uajnižjih cenah. Imitirane kovimkolesne krste lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krst v vseh velikostih s primemo opravo. Oskrbujejo se sveži in suhi cvetlični venci s primernimi trakovi z napisom in brez napisa. stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moo, zdravje dosežete in ohranite, ako pijete * —:.r Sladln Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno. 52—41 Sp. Šiška pri Ljubljani priporoča svoje priznano izborno marčno, dvojnomarčno m eksportno pivo v sodcih in steklenicah. 10-10 Kavarna ,Unlone‘ v Trstu nllea Oaserma in Torre Blanca se priporoča. vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Ameri kana Trst - Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro Z najnovejšimi brzoparnikijjzjdvemajvrtenicama, električno razsvetljavo,^brezžičnim brzojavom, na katerih 8 je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane z vinom, »veži kruh, posteljo, kopejj i. L d. Odhod parnikov: v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajb drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroiko: Simon Kmotetz, Ejnbljana, Kolodvor«** uue* ae. Tiiki If, Pl. Lampret v Knaj«, lulajaUJj i« iigivorii «f«Ulk Fvia |«jt|,