Posamezna številka 30 vinarjev.
Štev. 48.
V liiijmi v temen, doc 27. le&rnaria m
L6I0 m
fsi Velja po pofitl! s m oato lato aapraj.. S lO-~ IB M IHN , . . H 5.50 sa tsomaitro , „ 70 —
V Ljubljani na dom Sa «ata lota MprtJ.. t 58-»•■■•no „ .. i Bw f ijifiTl prtjinn miiEm „ 4 S0
K Sobota« Izdaja; s
Sa oolo lato ..... S 10 -■ tMIfBStTOi ii , H 15 —
Inserati:
Enostolpna paUtrraU (58 ma ilroka is 3 ma vltoka ali a]a
prostor) ■a Bakra! .... po 50« sa dva- ls vaCkrat . ,, 45,, pri vefijlb naročilih primer« popuat pa dooovorn. Ob aobotah dvojni tartt
Enoitolpa« paUtrrata K V Istaaja vsak dan lavasmil po« a*d«lj«k to daa po prasaik«, ob 5. url ijotrij.
RT Oradalitro Jo t Sepltarjarl mile! ttar. 0/IIL oplal aa ga vračajo; aafruklraaa plana aa aa mm sprajeaajo. — Uredniškem te^fone Stev. M. «
Političen list za slovenski narod.
Upraralštro Ja t Kopltarjarl nllol It. 6. — Sada itn«) branllnlos avstrijsko št 24.797, ogrska 20.511, osn.-baro. it. 7563. — Uprarnlikega telefona it 50.
molitev za držaaio SMS.
Vsled prošnje raznih duhovnikov, naroČim, naj na prvo nedeljo v postu dne 9, marca vsi duhovniki in vsi verniki prav iskreno molijo in v Memento vklencjo srčno jjrošnjo, naj Bog vse zunmjc zadeve tako vodi, da sklenejo v Parizu mir pravilen za vse narode, mir pravičen za našo kraJjevino SHS in posebno mir, pravičen nam Slovencem glede na severne in pred vsem glede na tapadne in južne meje, kjer nag Lahi po krivici ogrožajo. Duhovniki pripravit« vernike na te molitve že prihodnjo nedeljo dne 2. mavca. Spletke zoper našo kraljevino in posebno zoper nas so Pline in neprestane: zato kličimo k Bogu prav zaupno, naj nnm pomaga.
V Ljubljani, dne 26. febr. 191«. t Anton Bonaventura, škof.
» * 1 j 1
Ob odstopu pr m
vlade.
Kakor so nam že signalizirali časopisi, te^ vračata dr, Brejc in dr. Žerjav z novo vlado iz Belgrada in smo torej imeli ta pondcljek zadnjo sejo dosedanje, vlade, naše prve vlade,
Živimo hitro. Dogodki nas takorekoč pode, cela kopa vprašanj največje važnosti zaposluje cfan na dan našo javnost. Ali smo imeli kdaj časopisje, ki bi stalo vsaj približno na taki višini, kakor stojita sedaj zlasti naša dva glavna dnevnika. Prosim, vzemite samo od vsakega lista številko iz predvojne debe in številko iz naših dni — kako ogromna razlika! Koliko stvarnih člankov in notic prinašata, kako pričata z drugimi listi vred, da sc naša javnost »kosa kar najresncjc pečati z rešitvijo naših političnih in gospodarskih vprašanj, Zlasti političnih. Vsaka številka nam kaže, da nam te res Korotan težak kot gora in da nas Gorica žge ...
Pri tem nimamo časa, da bi posvetili ivcčjo paznost — kako naj se izrazim — večjim aH manjšim slavnostnim spominom veselega ali žalostnega značaja.
Tc dni odstopa naša prva vlada. Lastna vlada je znak samostojnosti, jc znak lega, kar smo si komaj upali želeti v težki preteklosti, znak tega, kar so nam slikali naši najboljši možje od Vodnika do naših dni. Svoboda! Pri vseh nadlogah, ki nas tarejo, jc ns moremo dovolj ceniti, naše matere, ki nam je umrla, tako da jc riti iz zgodovine ne poznamo več natanko, nje, matere vsakega naroda.
Mati se jc vrnila — in navadili smo se hitro nanjo, skoro kakor bi to bilo vedno tako. Včasih sc hoče človeku zdeti, kakor bi sc je bili navadili skoro prehitro.
Znak svobode jc bila naša prva vla-ida. Za pisanje zgodovine danes niso ugodne razmere; prepričani pa smo, da bodo zanamci to dobo študirali natančneje, naše prve dneve, ko smo nastopali samostojno med brati Jugoslovani in skoro bi rekel tudi nasproti drugim državam. Virov bo zgodovinar našel prccej, nekai v poročilih iz sej v listih, več v nnredbah in razglasih v Uradnem listu, največ pa v obširnih zapisnikih nič manj nego 65 sej, ki so ae vršile v pičlih štirih mesecih.
Nočemo sugerirati bodočemu zgodovinarju nikakega mnenja; prepričani smo Da, da bo ta doba ostala v zgodovini v epi luči, v lepši, nego jo gledamo danes sami. Danes živimo pod težo neizpremen-Ijivih razmer, bole nas rane, zadane po štiriletnem neredu in uničenju; našo vlado je zadel tnarsikak učitek, ki bi ga bili naslovili pravičneje na našo preteklost, na štiriletno razdejanje in na nemožnost, popraviti v štirih mcsccih to, kar je vojna v štirih letih za nas zagrešila.
Če sc ozremo na delo naše vlade, ki je dostopno našemu vpogledu, ki jc pri-občeno v časnikih, ene stvari ne moremo oporekati; brezdvomno je ni na tleh bivše monarhijef države, ki bi bila storila v tako kratkem času tako ogromno, da 6C vpelje red in poravnajo največje krivice preteklosti. Zdi se nam, da je slovenska duša čakala, da se ji da enkrat prostost, da izvede to, česar oričakuje žc leta in leta,
P
Najbolj samoumevnih stvari ni mogla izvršiti stara Avstrija, Če se ozremo na delo avstrijskega parlamcuta v zadnjih 17 mesecih njegovega življenja, vidimo, da se tam ni dalo napraviti skoro absolutno ničesar. Kar jc označila ena stran kot belo, to je skoro načelno pobijal nasprotnik kot črno. Kar jc enemu koristilo, jc drugemu škodovalo. Privoščil pa ni nikdo rasnrol-niku ničesar. Stara Avslrija jc bila kakor voz, ki ga skušajo enako močni konji vleči v različni smeri. Tako pa ui bi'o nin med vojno, ko ie stara bolezen takorekoč stopnjevala, da jo je otipal lahko vsak otrok. Žc pred vojno jc dr, Krek enkrat rekel poslanccm približno tole, ko so odklonili prav zmcmc predloge protialkoholnega značaja: • Gospodje, prav imate; ničesar nikar nc dovolile! Ali mesec nismo napravili toliko, da bi bilo vredno gro?, nikari danes ne bodimo drugačni in nc kvarimo enotne slike našega dela.«
S to avstrijsko sterilnostjo primerjajmo nebrojno množino del naše vlade! To delo je bilo mogoče izvršili s3mo, ker je bila Slovenija — da ostanem pri prejšnji, čeprav malo trivialni primeri —- voz, ki so ga vlekli vsi složno v eni smeri. To delo so mogli izvršili samo možje, ki so bili v notranjosti popolnoma enega mišljenja, čeprav so pripadali trem strankam, možje, ki so bili prepojeni s prepričanjem, da vrše nekako sveto delv, pri katerem nc smejo govorili nikake strasti. Nikakc skrivnosti nc izdamo, če povemo, da so bili skoro vsi sklepi soglasni, uc v tem smislu, da. bi sc bila vsaka stvar sprejela kar brez debate in nespremenjena, ampak v tem smislu, da je pri vsaki stvari pomagal vsakdo po najboljši moči in da jc bil za razsodnika, samo razum, ki je rad sprejel lo, o čigar koristnosti za narod ga jc kdo prepričal.
To delo je bilo mogoče izvršiti samo ob najboljši izrabi časa. Do Božiča 1918 so bile seje z malimi izjemami vsak dan, pozneje vsak drugi dan, dolge seje, Irnja.-joče 2 do 4 ure, izpolnjene z najrazličnejšim predlogi. V številu teh sej pa niso všteta nebrojna posvetovanja posameznih poverjenikov s strokovnjaki dotične stroke, tudi ne obširna pogajanja z inozemstvom (ententnimi zastopniki, zlasti pa z zastopniki Nemške Avstrije, ko jc enkrat trajala,taka seja nad 10 ur v enem dnevu).
Posameznih dalekosežnih ukrepov nc bomo navajali. Kdor se jc zanima! za delo vlade, jih mora poznati. Za mnoge oddelke velja lo, kar pravi Prepeluh v »Napreju« (18. februarja) o delu poverjeništva za so-cialno skrbstvo, da jc bilo > neprecenljive vrednosti za naše ubogo, od rainkc avstro-ogrske zverine poteptano ljudstvo«, in da smo ustvarili razmere, ki bodo deloma vzor ostali Jugoslaviji.
Omenimo naj samo lo, da trdi vsakdo, kdor potuje po teritoriju bivšo monarhije, da uc žive nikjer tako — recimo evropej-ski — kakor pri nas. Pri nas ljudstvo dela. Dokaz so nam naše ulice., ki so ob času dela skoro prazne, znamenje, da so meščani pri delu. V nekaterih krajih jc pa menda vse na ulici.
In šc enega ne sinemo pozabiti. Tudi najbolj kritični duh nc bo mogel govorili pri nas o kakem izkoriščanju države po njenih voditeljih v sebične namene. Vlada odhaja, čistih rok in se nima bali, da bi ji kdo prišel kdaj z očitkom »koritarstva«, katero se tako rado drži vlad in ki je bilo takorekoč simbol Avstroogrske. Koritar-stvo! Tega izraza smo sc v naših domačih razmerah tako navadili, da ga izgovarjamo in poslušamo skoro brez čustva, A ko sem ga slišal o naši vladi bodisi v šah ali v resnici, me je zabolelo in zd<2lo so mi jc skrunjenje naše svobode, Otročji gori, otročji doli — povem, kakor mislim!
Teh j>ar vrstic naj zaključi v našem listu slika delovanja naše prve vlade. Kdor deluje v javnosti, mora biti pripravljen tudi na javno kritiko. Prav jc, lc kritiziraj-mo v javnosti, kadar se gre za blagor nas vseh. Poštena kritika koristi navzgor in uavzdol. Ne glejmo pa na bližnjem samo napak, ampak tudi vrline! Naša vlada jc slišala dovolj očitkov, glede katerih sc do-stikart niti braniti ni mogla, ako ni hotela oškodovati interesov stvari same, ki ic šc
zahtevala tajnost. Naj sc sliši enkrat tudi drugi glas! Nc pišemo teh vrstic radi vlade, kot bi rabila kakega obliža za kako
občutljivost, ampak radi tias samih, da bomo pravični! Popolnoma nič se nc bojimo, da bi zgodovina naše trditve desavuirala.

črto T
(Izvirno poročilo »Slovcncu«.)
Naslednja brzojavna in telefonska poročila smo prejeli v teku sinočnjega večera. Zanimivo je, rln so v Spodnjem Dravogradu najbolj čutili grmenj p, ki •je prihajalo od italijr.n^ko strani. Opozarjamo čitatelje, da te vesli ne morejo biti popolnoma zanesljive, osebito glede izvora grmenja. Vsekakor pa je jasno, da se za demarkaeijs-ko črto nekaj godi, kar mi ne smemo izvedeti. Odtod tudi stroga zaprtija črte, ki ni lo zaprta proti Jugoslaviji, marveč, turli proti Švici, kakor se glasi naša brzojavko i-i Prage.
Upajmo, da nam bližnji dnevi pri-neso ugodno razrešitev te. uganke.
Spodnji Dravograd, 26, februarja. Danes popoldne, okrog 3. ure se. jn čuJo sem silno grmenje topov od laške strani. Ljudstva je razburjeno in je mnenja, d':i Lahi napadli Jugoslavijo.
Radovljica, 26. februarja. Danes okrog L ure popoldne se je čulo od gori?, k e stroni silno grmenje, ki je bilo slišnji tudi pri Sv. Ani nad Tižičem na Ljubelju, na Jesenicah in Podroščico na Koroškem. .Večina meni, da je bilo
to grmenje lopov, drugi pa sodi.io, da jo bilo grmenje podobno eksplozivnim pokom. Odkod izvira grmenje, je težko soditi, ker v gorah odmev zelo moti. Ljudje, ki poznajo gore, trde, da je grmelo med Bovcem iu Tolminom.
Bohinjska Bistrica, 26. februarja. Sem sta došla dva goriška Slovenca iz Volč pri Tolminu, ki sta pripovedovala, da so na. Tolminskem 'p So laški kara-binierji. Vse vojaštvo so Lahi s Tolminskega umaknili. Pripovedovala sta tudi, da so na Tolminskem dne 24. t. m-slišali velikanske eksplozije. Pravita, da so bile eksplozije 2-L t. m. v Furla-ni.ji, in sicer da so šli v zrak mostovi čez Tilment.
Jcsentee, ?.fi. februarja. Vsi, ki iz Bohinja prihajajo nn Jesenice, pripovedujejo, da v Soški dolini ni več italijanskih vojakov, marveč, da, so za posadko le močni oddelki karabinijerjev.
Itnlija zaprla msjo proti Švici.
Praga, 26. februarja. Iz Berna poročajo, da je Italija mejo proti Švici popolnoma zaprla. JCaj pomeni to, o tem si ni nihče na jasnem.
VA> ^
Dne. 18. decembra 1. 1. smo priobčili v »Slovencu« članek »Ob krizi«, ki očita dr. Truvnbiču, da ni nikoli dovolj odločno izrazil zahteve, da morajo ostati Goriška, Trst iu Istra nam in da jc vedno napravljal vtis, da smatra to vprašanje za podrejeno. Dalje pravi članek, da je dr. Trumbič .povodom rimskega pakta pedal izjavo: »Ko bi eden oboh sosedov (Jugoslavija, ali Italija) moral drugemu odstopiti kak kos svojega etnografskega teritorija, mora za i o drugje dobiti kompenzacije.« Tu da je mogel Trumbič mogel mitjliti le na odstop slovenskega ozemlja in jc zato v trm vprašanju vezan. Z ozirom na te očitke smo od dr. Trumbič a iz Pariza preko Belgrada prejeli naslednjo brzojavko: »Danes, dno 2.1. januarja, jicm dobil članek, obelodanjen v »Slovencu« dne 18. decembra pod naslovom »Ob krizi«. Izjavljam, da so vso trditve, ki jih obsega članek glede mene, neresnične in izmišljene in da ?o zaključki, ki se. izvajajo iz njih, brez vsakršnega temelja. Prosim, objavite to mojo izjavo v Vašem cenjenem listu. Trumbič.«
Objavljamo to Tnimbičevo izjavo tem rajši,- ker poročila iz Pariza, ki smo jih medtem prejeli, dokazujejo, s kako veliko vnemo se. g. dr. Trumbič trudi za našo slovensko okupirano ozemlje, za našo Goriško, Trst in Istro.
CeSM mm iste? RsSiia k
Praga, 25. febr. (Lj. kor. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Seja narodne skupščine, Minister Svchla odgovarja na intcrpc-lacijo glede nasilnosti napram Čehom pri dunajskih volitvah. Po prekinjenju se začne seja zopet ob 4. uri popoldne, Razvije sc d.cbata zakona o žigosanju bankovcev in popisu teh v svrho odmeritve imovinskega davka, Poročcvalcc v finančnem odseku dr. Horaček pripomni, da je finančni odsek izrazil dvom glede 1 % pristojbine pri žigosanju in 50 % pristojbine pri prisilnem posojilu. Predlagalo se jc, da naj sc prisilno posojilo nadomesti s prosto-voljnim 4 % posojilom. Finančni odsek ni hotel priti v konflikt s finanč. ministrom in jc radi lega tprejcl urcdlo-i ministrstva.
Poročcvalcc predlaga, da sc sprejme v zakon določilo o amnestiji.
Finančni rainisler Rišin izvaja med drugim: Zakon ne znari samo pni korak na polu do reforme naše valute, temveč tudi priznanje k smeri, ki bo dovedla do do izboljšanja našega denarja, Javnost se zavzema za dve smeri. Prva zahteva nasilno razveljavljenje našega denarja, druga jc za stopnjujoče sc izboljšanje valute.
S splošnim znižanjem valute bi bili oškodovani vsi oni, ki so pred vojno prevzeli terjatve in jih plačali z dobro krono. Bili bi na ta način v enakem položaju, kakor oni, kj so prevzeli terjatve med vojno, Po mnenju ministra bi bilo mogoče našo valuto izboljšati s tem, da sc dvigne kronska vrednost na prejšnjo višino. Ker pa bi sc vsem lakozvanim vojnim dobičkarjem izpremenila njihova slaba krona v dobro, sc mora z znižanjem vrednosti vojne krone spojiti tudi visoka premoženjska oddaja. Premoženjska oddaja nima namena, da sc krijejo ž njo državni i?datki, temveč ie njen smoter edino-lc izboljšanje valute. Na Dunaju so bili vsled naših odredb neprijetno presenečeni in zaprosili so entento za pomoč, češ, da povzročamo nemire in da ne maramo prejemali v ino zemstvu nahajaječih sc avstroogrskih bankovcev, vendar pa ne poznamo drugega sredstva za odcepitev od va'ulc Nemške Avstrije in mažarske republike. Upirali smo se nadaljnji izdaji novih bankovcev, Avsfroogrska banka jc posodila mažarski republiki 11 j milijardo kron. Tudi Nemška Avstrija jc skrivaj najela posojilo pri Avsf.ro-ogrski banki, Obe tj državi sla gospodarili ob naši.li stroških. Mi moremo na vsak način skušati, da sc osamosvojimo, zakaj danes kroži za 37 milijard bankovcev. Avstro-ogrska banka pa bi lahko spravila v promet tudi 57 milijard.
Denar nima pri prebivalstvu nobene vrednosti. Lahkomiselno živi in ga trati. Oiblica bankovcev jc zamorila duha podjetnosti in povzroča borzne špekulacije. Ker hranilnica ne plačuje več kakor 1%, nalaga vsakdo svojo gotovino rajši v vrednostne. papirje, akotudi jih morda drago plača, Kurzi sc dvigajo io poslcdfca lega bodo velike izgube, ako sc lc razmere nc ozdravijo pravočasno. Vlada more odpo-moči temu lc z omejitvijo prometa z bankovci. To je bil povod, da smo pri žigosanju pridrZah rM,c predloženih bankovcev. PocJarjati moramo, da ne gre za konfiskacijo, ampak cdiuo-lc za prisilno posojilo drž.-.ve v svrho, da se zniža število b "	S tem denarjem država ne
t,-,: luzoolagati. temveč ga mora ohraniti
v blagajnici. Ravno vsled tega, ker v tem primeru ne gre za razpoložljivo posojilo, jc treba določiti drugo obrestno uiero. Žigosanje tvori tudi podlago za oddajo premoženja, da sc ugotovi, koliko denarja v gotovini je imel vsak posamezniik dne 1. marca t. 1. Glede povračila 50',<3 posojila je treba pripomniti, da se bo odplačevalo, čim bodo državne blagajnicc dobile potrebne vsote iz oddaje premoženja.
Za vojne smo imeli mnogo posojil. Vlada čehoslovaškc republike nc. namerava porabiti tega posojila v vojne svrhe, marveč ga rabi, da z njegovo pomočjo j uvede frankovsko vrednoto. Lc tedaj bo 1 naša krona imela veljavo in dober kurzv če se nam posreči, dati državnemu proračunu dobro podlago, da nc bo pasiven, in čc bomo mogli varčev ati in vse ne neobhodno potrebne izdatke odložiti za kasnejšo dobo. — Tretji del predloga se ^eča 1 oddajo premoženja. Minister izjavlja, da ne more sporočiti, kaka bo ta oddaja. Zakaj, ne vemo, od katerega premoženja je določiti oddajo.
Premoženjski davek sc bo moral plačati naenkrat in se nc sme razdeliti ua 10 do 15 let, ker bi to pomenjalo lc pritisk na ccne blaga. Premoženjski davek bo drugačen za premoženje, pridobljeno med vojno, ker bodo imejitelji takega premoženja krep-keje obdačeni. S tem, da smo najeli posojilo v znesku poldruge milijarde, je bilo mogoče dobiti precej natančen pregled o stanju našega gospodarskega življenja Naše gospodarsko življenje, je sklenil minister, jc treba popolnoma preurediti.
Minister prosi končno vsakogar, zlasti časnikarje, za njihovo pomoč v teh resnih časih. Predloga je bila nato po predlogu poročevalca v drugem branju sprejeta. Naposled >o razpravljali o zakonski predlogi glede državnega posojila v zlatu, srebru in inozemskih valutah in sprejeli predlogo v zmislu poročila poročevalčevega in izvajanj finančnega ministra. Prihodnja seja v četrtek popoldne. Zasedanje se nato odgodi do 11. marca t. 1.
Pp! poslanemu u
Ljubljana-Belgrad, dne 26. lebruam 1919,
Prvikrat se odpravljajo slovenski poslanci v prvi jugoslovanski parlament. V meglenem jutru, tako značiluem za ljubljansko zimo, se dimi na kolodvoru dolgi zagrebški vlak, pri katerem sta zadnja dva vozova prihranjena za poslance, ki odhajajo v Belgrad. Točno ob 8, uri 25 rni-mut da vlakovodia znamenje in vlak se zgane ter odhiti.
V	oddelkh, kjer se vozijo poslanci, je zelo živahno. Kljub strupeuemu mrazu, ki sili skozi razbita okna in špranje desek, vlada med temi političnimi potniki veselo razpoloženje. Poslanci sc med seboj na hodnikih pozdravljajo, seznanjajo, razgo-varjajo, in ko izgine Ljubljana izpred oči, se počasi porazdele po oddelkih, si osvo-je prostore in začenja se dolgotrajna pot, o kateri trdijo tisti, ki so optimisti, da bo trajala 24 ur.
V	prvem oddelku predzadnjega voza f>edijo sami novi poslanci, ki niso bili doslej niti v državnem niti v deželnem zboru. To je agrarni oddelek, njega najizrazitejša zastopnika sta B r o d a r in Š t r c i n. Živahno razpravljajo o jugoslovanski živinoreji, različnosti zemlje in posestev, o zena-čenju posesti, notranji kolonizaciji in nujnih reformah, ki se morajo izvesti. O hrvatskih in agrarnih razmerah referira Slovencem naš hrvatski prijatelj dr. R o -gulja, medtem ko skuša dr. Puntar uveljaviti svoja nekoliko boljševiška načela. Dr, Š a u b a h je redkobeseden, a tem tehtneiši, koroški komisar S m o d e j pa razmišlja, kaj bi se dalo v državnem ve-ču storiti za pravilno ureditev naših severnih meja v smislu našega maksimalnega programa.
V	sosednem oddelku se razgovarja z državnozborskim stenografom prof. Dolencem sedanji politični vodja Šlajcrcev dr. H o h n j c c , medtem ko v polkupeju na nasprotni strani razvija dr. Pogačnik dr. Šavniku in inž. Škabernetu, ki slučajno potujeta, v Belgrad, politične načrte za bližnjo bodočnost. >Lovro< je že do Laz obhodil vse kupeje in pozdravil vse skupine, kar mu je izzvalo neopravičen očitek, da se poteguje za čast klubovega načelnika. V nestalnosti, vsepričujočnosti in prijaznosti mu je kos samo še poslanec Gostinčar, v katerem zopet polje stara parlamentarna kri in državnozbor-ska dobra volja.
V	nadaljnjem oddelku so se nastanili socialisti, P e t e j a n , dr. Lončar, Kopač in Č o b a 1, ki je vstopil v Trbovljah. Tu sc obravnavajo aprovizacij-ska vprašanja, a se ta problem kakor v drugih kiipejib tudi tu praktično in ugodno rešuje. Med dni/bo prevladuje mriranje, da listi, ki od aprovizacije žive, jedo doma črn in na poti bel kruh, medtem ko je pri onih, ki aprovizacijo upravljajo, ravno narobe, V Zidanem mostu ic poslanec Ko-
pač porabil tiste kratke minute, kar jc vlak stal na postaii, da je stopil med svoje železničarje, ki so ga takoj obkolili. Zaupni razgovor jc prekinil jfeleznl$Iti poverjenik dr. P e s t o t u i k , ki se jc skupini pridružil, ter žvižg lokomotive, ki je hrope potegnila vlak dalje proti Zagrebu.
Se cn korak dalje in radoveden opazovalce stoji, pred dvojnim oddelkom, ki
Eredstavlja v raznih ozirih Vseslovensko judsko Stranko. Tu so zastopane vse pokrajine: Koroška s posl. Grafenauerjem, ki izmenoma posega v dozo z njuhalnira tobakom in v debato s šegavo pripombo. Štajerska s posl. Piskom, o čigar popotni zalogi trdijo, da je najsijajnejši dokaz agrarnega blagostanja ter s prof, Vese-njakom, čigar stremljenje je čisto agrarno, medtem ko njegova zunanjost kaže, da bi tudi drugi stanovi bili potrebni državne pomoči. Goriška, zastopana po političnem veteranu posl. Form ter političnem novincu Lovrenčiču, ki ic. stopil & pesniškega piedestala, da se poda na govorniško tribuno, tn odložil liro, da vzame namesto nje zakonik v roke,
V	zadnjem vozu se je utaborila J. D. S. Ta voz jc najlepši, pravi salonski voz, v kolikor niso tudi njemu vojna leta vzela gosposkega značaja. Druge stranke so očitale železniškemu poverjeniku, da je ravnal pristransko, ko je tvoji stranki prihranil poseben in najboljši voz, toda vaš poročevalec je dognal, da so t? očitki bili neupravičeni. Da so zastopniki J. D. S, prišli do najboljših prostorov, je le posledica njihove agresivnosti in točnosti, Iti jim ne da zamuditi pravega hipa r kritični situaciji. Bili so prvi na kolodvoru, in le to je njihova prednost. Kljub temu, da je dejansko stanje tako in nič drugačno, sta obedve drugi stranki gonili dalje svojo staro pesem, češ: tudi pot v Belgrad dokazuje, da jc J. D. S. salonska io separatistična stranka.
Vendar to nič ne ovira dobre volje v družbi, ki sedi v salonu zadnjega voza Med njo ni uobenega bivšega državnega poslanca, a popolnih političnih novincev tudi ni. Delcgaciji načeluje dr. Triiler, tvorijo io ca še dr. Novak, Kcjžar, Rib-nikar. dr. Puc, prof. Voglar.
V	Rajhenburgu je vstopil v vlak dr. Jankovič z dovolj težkim kovčegom, ki bi mu bil takoj osvojil srce in naklonjenost pričujočih, ko bi si žc prej ne bil osvojil src s svojo ljubeznivostjo in dobroto
V	Zidanem mostu jc prisijalo.sobice in je spremljalo s svojim toplim sojem vlak, ki je drdral ob sivi Savi protji Zagrebu. Nastaja že skoro pomlad, čas pričakovanja. Dolenjske in štajerske gorice se grejejo na solncu, cerkve in gradiči se bleste po holmcih, v njivah in travnikih se gibljejo skrite moči. Pomlad prihaja, čas vsesplošnega pričakovanja.
Pr&pmlm rapasi ra
Nc more biti dvoma o tem, da nameravajo zavezniki skleniti ne samo docela vojaški dogovor, temveč tudi dogovor financiel-nega značaja, ki jc takorekoč predhodni mir.
Američaui proti zakasnitvi miru.
Bern, 25, februarja. {Lj. k, u.) Glasom Dun. kor, urada poroča »Times* uWa-shingtona o rastoči ameriški nepotrpož* Ijivosti radi zakasnitve sklepa miru. V svojem govoru v senatu jc izjavil demokratični senator Reed, med buruim odobravanjem z galerii, da naj sc amerikanska vlada zavzema za svoje lastne naloge in da naj ameriške vojake pripelje domov, nikar pa da trati čas z načrti za zveze narodov in za trajni mir. Reed je prebral potem pritožbe kmetov, češ, da se njihovi sinovi šc pridržujejo v vojski in pritožbo častnika iz Bresta o pomanjkanju živil, kjer sta Angleška in Francija odpoklicali ladjf, katere sta posodili Araerikauccm. Anglija m Francija naj se opozorita, da bo Amerika, ako se ne dajo takoj potrebne na razpolago, ovrgla vse prednosti, katere sta imeli na ameriškem trgu in ka-lere so obstojale v tem, da so bile ceue ac.ločene na stroške ameriških producen-t&v. Anglija potiebuje ladje ne samo za prevoz svojih lastnih vojakov, temveč zla-rli za osvojitev svetovne trgovine. Senator Poindcxler je govoril proti zvezi narodov, ki je nasprotna ustavi Zedinjenih držav, ker veže njihovo neodvisnost in ki jih bo morebiti še prisilila, da smejo Japonci z istimi pogoji vstopiti v deželo, kakor Evropejci. Galerija jc bila polna vojakov, ki so vsako izjavo proti zakasnitvi miru spremljali z navdušenim odobravanjem.
I'IeVf7ork, 25. febr. (Lj. kor. u.) (Brezžična brzojavka dun. kor. urada.) Preden je predsednik Wilson dospel v ponedeljek v Boston, so razkrili zaroto, ki je imela namen, v trenutku, ko bo predsednik Wil-son zapustil ladjo, zagnati bombo. V zvezi s tem jc bilo v Newyorku aretiranih 14 Spancev, kasneje pa v Filadelfiji šc devet Špancev in cn Kubanec. Baje je bij pripravljen še drug atentat na predsednika Wilsona, Neki Andrevv Rogosky, baje anarhist, jc poizkušal, udreti v predsedni-kovo sobo v hotelu. Aretirali so ga na stopnicah. Izjavil je, da je hotel videti predsednika. Predsed. Wilsoua so sprejeli z velikanskim navdušenjem. Po povratku je imel govor, v katerem je označil Ameriko za upanje sveta. Ako Amerika ne bi iZDolnila tega upanja, je izjavil predsednik, bi bile posledice za svet nedogledne. Če bi podpisali samo tak mir, ki je ob sedanjih okoliščinah še mogoč, bi vedeli, da smo v Versaillesu podpisali samo kos papirja. Ureditve miru ne bi mogle trajati za več generacij, ako nc bi zanje jamčile združene sile civiliziranega sveta.

Pariz, 25. febr. (Lj. kor. u.) »Agence Havas« poroča: Zastopniki velesil so v ponedeljek zaslišali pod predsedstvom Pi-chona Turkhana pašo, ki jc obrazložil albanske zahteve. Proučevanje albanskih zahtev so oddali komisiji za grške zadeve. Nadalje so proučili poročila, in predloge komisije, odposlane v Varšavo. Focb je obrazložil svoje mnenje o poljskem vprašanju. Konferenca se bo o tem posvetovala v torek. Vprašanje o novih pogojih za premirje bodo razmotrivaH v soboto in v ponedeljek. Poročila v zavezniškem in francoskem časopisju so netočna ali pre-uranjera. Za odsotnosti Clemenceauja, Lloyd Gforgan ic Orln.nda ne morajo ra?-motrivati nc o načrtu, pripravljenem po izvedencih, ne o vprašanju samem. Žc sedaj sc more izjaviti, da zahteva načrt razorožitev Nemčije na kopnem in na morju.
Nemška ojačonja na Koroškem.
Tržič, 26. februarja. Te dni je došlo koroškim Nemcem na pomoč 1500 Ti-rolccv, in sicer 1100 v Podrožico ter 400 v Podljubelj. Od teh 1500 mož pa jih je že 150 dezertirolo.
Ljubljanski korespoudenčni urad poroča z dne 26. februarja ob 5, uri popoldne iz uradnega vira: Štajersko: Dne 25. t. m, so Madžari neprestano streljali s strojnicami čez Muro. Pri Radencih so 24. t. m. ob 8. uri zvečer ustrelili pešca Pečovnika mariborskega pehotnega polka in ranili enega kmeta. — Koroško: Nemci so dne 25. t. m. streljali s težko artiljerijo zapadno cd Velikovca. Položaj neizpremenjen,
Kazrea poroda.
Poslanci že prihajajo v Belgrad.
.'emun, 26. februarja. Poslanci so že začeli prihajati v Belgrad. Okrog 100 poslancev bo nastanjenih v Zemmiu, ker v Belgradu ni za nje dovolj stanovanj.
Bavarska republika 3vetov.
Monakovo, "25. februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Danes popoldne so se v dvorani deželnega zbora zbrali k posvetovanju deželni delavski, krnet-ski in vojaški sveti, da zavzamejo stališče k političnim dogodkom. Predsednik Nikisch je izjavil, da je prišla de-putačija, ki želi predložiti kongresu celo vrsto predlogov. Govornik depu-tacije je rekel, da je zborovanje delavcev med drugim stavilo tudi zahtevo, naj se takoj ustanovi republika svetov in da deželni zber ne sme več zborovati. Nadalje je zahtevala deputacija odstranitev različnih oseb, med njimi monakovskega mestnega poveljnika, zasedbo važnih točk in takojšnjo srvezo z Rusijo in zasedbo poslaništva z zastopnikom ruske sovjetske republike. Predsednik je odgovoril, da se bo pečal s tirni zahtevami.
Francoščina mednarodni jezili.
Pariz, 25. februarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Bruseljski Institut Solvay je poslal mirovnemu posvetu adresu, v kateri predlaga konferenci, naj sc uvede francoščna kol mednarodni pomožni jezik. Adresa se upira na dejstvo, da je veČina mednarodnih strokovnih izrazov romanskega izvirr in da je francoščina najbolj razviti po svetu razširjeni romanski jezik.
FoHitiine novice.
-f Nova vlada. Nocoj so se vrnili iz Zagreba gg. predsednik vlade dr. Brejc, podpredsednik dr. Žerjav in poverjenik dr VcrstovSek. V Zagrebu so 6e dogovarjal z oudotno hrvatsko vlado glede prehrane Slovenije. Z današnjim dnem prevzame vso posle nova vlada.
-r Ameriško priznanje države SHS. Dne 12. t. m. je ameriško poslaništvo izročilo belgraiiki vladi tekst, s katerim Amerika priznava državo SIIS. Originalno besedilo te note se glasi: :>Vlada Zedinjenih držav ameriških pozdravlja zedinjenje srbskih, hrvat-
skih in slovenskih dežel, ki so se nahajale v mejah bivše avstro-ogrsk* flao-narhije, s Srbijo in priaaava srisiko poslaništvo kot, po&JauiŠivo Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovepcev. Sporočajoč ta odlok izjavlja vlada Zedinjenih držav ameriških, da bo treba defini-tivno ureditev državnih meja ptispp-stiti mirovni konferenci, Bi bo to izvršila po želji zainteresiranih narodov.« — Ta prva uradna nota Amerike Kraljestvu SIIS dokumentira zopet nefllo-umno jasno, da Wilsoii vstraja pri tja.-čelu samoodločbe narodov tudi naprapi Jugoslaviji.
-f »Francoska ro^a^tVg m Stop« škem.« Pod tem naslovom poroča »Gra-zer Tagblatt«, da sta se "20. t m. pri| Ijala v Celovec dva francoska častni ki da nabirata novo gradivo proti izvedbam ameriške komisije. Oglašala se samo pri zanesljivih Slovencih, nei.-škim obl;;r■.m ;-■>, nista nič naznanila« Seveda so Nemci in nemškutarji MBjt zelo hudi in pravijo, da bodo njune-po* izvedbe čisto enostranske; tudi je imela policija veliko dola, da ju je obranila, pred prijaznostmi Celovčanov. Nemec je vedno nedolžen!
-r Nameravano kršenje premirja na Koroškem. Deželna vlada je izvedela iz zanesljivega vira. da nameravajo Nemci napasti kljub premirju naša čete pri Podrožici. S tem pride v ne« varnost proga v karavanškem predoru, ki jo rabi ententa za pošiljanje 2iv!i v Nemško Avstrijo in na Češko. Brzo* javno'se je sporočilo državnemu uradu za zunanjo zadeve na Dunaju, deželni vladi v Celovcu, skupni" vladi v Belgradu, poslaniku Tusarju in profesorju Cooligde-u, da odklanja deželna vlada vnaprej vsako odgovornost za posledice, ki bi jih imel nameravani napad v prometnem oziru. Imenovani faktorji se naprosijo, da zastavijo svoj vpliv V to, da sc premirje ne bo kršilo.
Socialnodcmokratična izjava ob poravnavi spora na Jesenicah se glasi: -Vodstvi lokalne organizacije sociainode-mokratične rtranke na Jesenicah.in lokal« nc strokovne organizacije kovinarjev obla* lujcta zadnje dogodke na Jesenicah, ker obsojata vsako omejevanje koalicijske svobode. Vodstvi poživljata delavstvo z ozirom na izredno težek politični položaj, da ne nastopa proti drugje organiziranemu de« lavstvu nasilno. Z vsemi, ki žalijo čast na^ šega delavstva, je treba poštopaiti odločno, a premišljeno v. soglasju s strankinim vodstvom.« S tem — upamo —- jc spor, ki bi bil lahko imel hude posledice, poravnan in v interecu delavstva je želeti, da so taki dogodki nc ponove več.
-f- Madžarščina ursdoi jezik SHS te* Icznic. Neverjetno se morda to komu zdi, toda zdi se, da si nekateri gospod jo na Hrvatskem žele nazaj dobe Khuena He-dervaryja. Drugače si ne moremo razlagati zagrebške vesli, da je ravnateljstvo prometne uprave izdalo delegatom za držav-no veče izkaznice za prosto vožnjo po železnici v Belgrad v madžarskem jeziku. Nekateri delegati so jih vrnili in za« htevali v hrvatskem jeziku. Ampak tak protest je šc vse premrl. Madžari, ki sede po zagrebških pisarnah, naj bi čutili še vse drugačen odpor.
-f- Radičev ; Dora< zaplenjen. Zagreb, 26. febr. Danes je ban prepovedal razšir« jenjc Radičevega lista »Doma«, ' češ da ogrožava javni red in državne koristi.
— »Sijcastvo« na Hrvatskem. Med »Narodno politiko« in »Hrvatom« se je zaradi gibanja liberalne duhovščine vnela polemika. »Hrvat« je po vsej pri-'iki glasilo »Sijoncev«. a -.Narodna Po« litlka« izjavlja, ^da se lio.če najodloč-nejše boriti proti duhovnikom, ki imajo v gostilnah konventikla pn>ti svoje* mu škofu.«
-f- Kako se jc začel boljševizem v Gradcu. »Tagespost« priobčuje: Komunistično gibanje svojih korenin nikakor nima v Gradcu, marveč so ga polagoma uvedli v naše mesto šele dunajski emisarji. Znani dunaiski komunist Sieinhart jc sklical tu prve shode, ua katerih je nastopala kol govornica gospa Friedlander. Ker so izpočetka gostilničarji, ki so se bali poškodbe svojih lokalov, komunistom odrekali dvorane, so morali le-ti imeti Svoje shode pod milim nebom. Varščine 1000 K, ki so jo zahtevali gostilničarji, komunisti niso mogli ali hoteli dati. Prvega shoda v Eggcubergu sc jc udeležilo tudi vdiko socialnih demokratov z narodnim svetnikom Reslom. Tako ua tem, kakor tudi na Irugem shodu so zadeli komunisti na osler ugovor socialnih demokratov; posebno gospo Friedlander so nekaj kratov izžviž-gali. Mnogi izmed zaprtih komunistov izjavljajo, da so ponujeno jim Člansko izkaznico sprejeU le zato, ker so jim obljubili, da bodo imeli z njo pravico ua dnevno podporo 15 IC za brezposelne. Pri nekaterih so dobili tudi po deset in več izkaznic. Proti zaprtim voditeljem bodo naj-brže postopali po § 58. do 65. in 305. k. z. (veleidaje, kršitev juvncča miru in zani-1 čevanje lastnine).
4- Italijanski Gesslerjev klobuk.
Ljudje pripovedujejo, da so Italijani na Rakeku v nedeljo 16. sveCana pred cerkvijo izklicali, da sc mora vsakdo pokloniti razobešeni italijanski zastavi: Moški so morajo odkriti, ženske pa se prikloniti; kdor ne bo ubogal, bo kaznovan.
Protestni shodi Jugoslovanskega ženstva.
Protestni shodi vsega jugoslovanskega ženstva proti nasilni italijanski okupaciji naSe slovanske zemlje v Dalmaciji, na Reki, v Istri in Trstu, na Goriškem in Kranjskem se vrše hkratu v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu v neti'-1"'), dne 2. marca.
V Ljubljani Je shod ob 11. url dopoldne ▼ veliki dvorani Narodnega doma. Govore zastopnice vsega slovenskega ženstva brez razlike strankarskega pripadništva. — Ljubljanske in okoličanske Slovenke, pridite vse na ta velepomembni shod!
Dnevne novice.
—	Duhovnikom s Koroškega. Prevzvi-Jeni škof krški v Celovcu me je naprosil, naj pozovem vse gospode duhovnike, pregnane iz Koroške in nastanjene na sloven-sem ozemlju, naj meni sporoče, kje stanujejo in kako pomoč žele glede izplačevanja kongrae in glede kakih drugih potreb. — Ker prošnji in želji rad ustrežem, prosim gospode iz Koroške, naj me čim prej obvestijo o zgoraj imenovanih potrebah.
V Ljubljani, dne 26. febr. 1919. t Anton Bonaventura, škof.
—	S Je jo tržaška slovenska deca? Odposlanke iz Trsta so želele izvedeti, kje je za prehrano nastanjena slovenska deca iz Trsta. Državno oddeljenje za zaštitu dece iz Belgrada nam sporoča: Vsa deca je nastanjena po Hrvatskem in sicer v kraju Ludbrag 116, Požega 72, Varaždin 16, Nova Gradiška 14, vsega skupaj 218 dece. Smrtnega slučaja dosedaj, hvala Bogu, ni bilo.
—	V Obrambo vseučilišča. »Narodna Politika« opozarja na nevarnost, ki preti kulturni višini zagrebškega vseučilišča vsled tega, ker se sprejemajo kot slušatelji ljudje, ki nimajo potrebne kvalifikacije. Tako je med vsenčiliščniki veliko takih, ki so do-vrfili le Štiri gimnazijske razrede, potem so pa v vojni tekom enega leta napravili vse izpite do osmega razreda in še maturo povrhu- List pozivlje akademike, naj sami poskrbe za to, da se takim elementom onemogoči vpis na vseučilišče in tako prepreči dekadenca najvišjega znanstvenega zavoda v deželi
—	Spremembe imen poštnih uradov. Poštni urad »Daljne njive« se imenu je od sedaj »Trnovo ob Muri«. — Poštni urad »Poličane« se imenuje »Poljčane«. — Poštni urad »Maren-berg« se imenuje »Marnberk«.
—Narodna Stalnica v Pliberku vabi vse zavedne Slovenke in Slovence iz mesta in okolice k svoji prvi prireditvi, ki se vrši v soboto 1. marca ob pol 8. uri zvečer v telovadnici narodne šole. Pri prireditvi igra prva jugoslovanska vojaška godba iz Maribora. — Drugi dan t. j. v nedeljo bo pa velik jugoslovanski tabor na Krekovem trgu v Pliberku.
—	Prošnja za zabavne knjige. V celjskih vojaških bolnicah se nahajajo bolni in ranjeni fantje naših domačih polkov, kateri so prosili za zabavne knjige, da si krajšajo z njimi čas. Da se ustreže tej upravičeni želji, apeliramo na dobrosrčnost občinstva in prosimo, da so blagovolijo oddati knjige, zabavne in poučne vsebine, v gornji namen ter naj se odpošljejo naravnost na podpisano poveljstvo. Imena, darovalcev se bodo objavila v časopisju. — Štacijsko poveljstvo v Celju.
•— Enketa za preosnovo učiteljišč. Višji šolski svet sklicuje enketo za pre-oenovo učiteljišč ter ljudskega in meščanskega šolstva v območju deželne vlade za Slovenijo na četrtek, dne 6. marca t. L ob 10. uri dopoldne. To posvetovanje se vrši v prostorih knjižnice vladne palače v Ljubljani (Bleiweisova cesta, II. nadstropje). Vabim vas, da sc te enkete gotovo udeležite. — Višji šolski svet.
—	Poštni oficianteki tečaj. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani sporoča, naj se ne vlagajo več prošnje za sprejem v poštni oficiantski tečaj, ker se bodo komaj dosedanji prosilci, pri katerih so dani zahtevani predlogi, mogli sprejeti v prihodnja dva tečaja.
—	PošUJalve v zasedeno ozemlje. Ker je 6 kraji ležečimi v po Italijanih zasedenem ozemlju vsakeršna poštna zveza ustavljena, poštna uprava ne more odpošiljati v le kraje namenjenih pošiljk. Občinstvo naj z dopisovanjem v te kraj preneha za
toI'ko ča6a, da bo promet uspostavljen, kar se bo pravočasno objavilo.
—	Informacije pri trgovski in obrtniški zbornici. Intercsentje dobe pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani pojasnila: o mednarodnem semnju za ko-žuhovino, ki se vrši 20. in 27. marca 1919 v Lucernu. Informacije je le pri krajših poročilih moči dati tudi pismeno,
—	Izvoz prtljage in živil. Kraljevo ministrstvo za trgovino in industrijo v Belgradu je z odlokom štev. 856 od 10. t. m. odredilo, da smejo pri prehodu iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvo potniki vzeti s seboj brez posebnega izvoznega dovoljenja najpotrebnejšo prtljago, obleko, perilo in obutev za izključno osebno potrebo potnikov za čas potovanja in istotako živila za tri dni. Ta določila veljajo tudi v slučaju selitve v inozemsto. Za vse drugo blago in istotako za živila, v kolikor presegajo gornjo množino, jc potrebno izvozno dovoljenje, ki je izdajajo dosedaj v to določena mesta.
—	Uredništvo in agrarna reforma. Povodom agrarne reforme na Ogrskem zahteva tamošnje uradništvo, da se tudi njemu odstopi gotov del zemljišč, ki jih bo obdelovalo zadružnim potom in pridelke porabilo za svojo aproviza-cijo. »Jugoslovanski Lloyd« opozarja na to vprašanje tudi hrvatsko uradništvo.
Uubllanske novice.
lj Vitez Kaltenegger mora takoj iz Ljubljane. Odvetniku dr. F. Mullerju, ki biva sedaj v Ljubljani, je mestni magistrat v Celovcu dne 21. februarja t. 1. odpovedal brez roka z zahtevo takojšnje izselitve stanovanje, obstoječe iz 4 sob. Dr. Miiller je s tem zadet tem huje, ker ima v stanovanju razne dragocenosti in ne more niti on niti soproga bivati v Celovcu, kjer nista varna življenja. Deželna vlada je sklenila kot represalijo, da se takoj odpove brez roka z zahtevo takojšnje izselitve stanovanje dvornemu svetniku Oskarju vitezu Kalteneggerju v Ljubljani.
lj Operni pevec Vulakovič — zadet od kapi. Dne 25. t m. je padel v Zagrebu od kapi zadet sloveči baritonist V u-1 akovič, ki je z velikanskim uspehom pel v Ljubljani. Kap ga je zadela vsled razburjenosti, ker je sin ušel Iz blazniee in prišel domov, kjer je napadel starše in sestro.
Ij Umrl je včeraj v Rožni dolini gosp. Maks Kazafura, učitelj - begunec z Goriškega. Pobrala ga je bolezen, ki si jo je nakopal v vojski. Pogreb bo v petek, dne 28. t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališče na Vič. Blag mu spomin!
lj Pevska vaja za Vodnikovo slavnost se vrši danes zvečer, in sicer za ženske ob pol 7. uri, za moške ob pol 3. uri zvečer. Nove pevke in novi pevci dobrodošli! Pevovodja.
lj Rhododendron ali Planinsko cvetje, veseloigra, ki je v nedeljo vzbujala polno smeha na Ljudskem odru, se ponovi danes v četrtek, dne 27. t. m. ob pol osmih zvečer. Vabimo k obisku. Vstopnice se dobe v Jugoslovanski knjigami.
lj šentpetersko prosvetno društvo. Danes zvečer ob pol osmih predava g. prof. dr. Vinko šarabon. K zanimivemu predavanju vabimo društvene člane in prijatelje. Po predavanju seja glavnega odbora.
lj »Slomškova zveza«. Odsek za reformo šolstva zboruje danes popoldne v Rokodelskem domu. Začetek ob pol i. uri. Zadeva je nujna, udeležba vseh članov potrebna.
lj Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani naznanja onim članom, ki obiskujejo srbohrvaški tečaj, da v petek, dne 28. t- m. in v torek, dne 4. marca, ta pouk odpade.
lj »šišensko prosvetno društvo v Ljubljani« priredi svojim članom in članicam malo Predpustno zabavo, ki se vrši v nedeljo dne 2. marca v prostorih pri Favai poleg državnega kolodvora. Začetek ob 4. uri popoldne. Na sporedu so različne točke kakor: 1. Godba na lok. 2. Petje. 3. En dan doktor«, burka v enem deianju. 4. ^Trgovka«, komičen prizor v enem dejanju. 5. Šaljiva pošta in nekrvava bitka. 6, Licitacija nujno potrebnega predmeta. 7. Prosta zabava, petje in godba. —- Skrbljeno bo tudi za malo okrepčilo po zmernih cenah. — Vstopnina 1 K. Prostovoljni prispevki za društvo se hvaležno sprejemajo. — Ker je ta prireditev namenjena društvenim članom, vabimo vse društvenike, da se pred-pustnice udeleže, in pripeljejo tudi svoje znance. Drušlveniki! V nedeljo vsi na našo prcdpustnico!
ij Ogenj. Saje so se vnele včeraj ob ool 12. uri dopoldn? v Pražakovi ulici št. 3, biro sc je valil po ccicm podstrešju. Na lice mesta jc bila poklicana ljubljanska pozama bramba, ki jc pogasila ogenj.
!j Popis živine. Opozarjamo prizadete kroge, da se vrši v soboio dopol-
dne popisovanje živine (konj, govpdi, prašičev, ovac in koz) v mestnem popi-sovalnem uradu na magistratu. Popisati se mora vsa živina ne glede na to, ali jc bila že kdaj prej popisana ali ne. Opustitev naznanila je kazniva; ravno tako prepozna prijava.
Prosveta.
REPERTOAR
NARODNEGA GLEDALIŠČA.
Dramsko gledališče.
V	četrtek, dne 27. t. m., ob pol 8. uri zvečer »Laterna« v opernem gledališču izven abonementa.
V	petek, dne 28. t. m. ob pol 8. uri zvečer »Voznik Henschel«. Gostuje g. Ignacij Borštnik. Aboneinent »A«.
V	soboto in v nedeljo, 1. in 2. marca, gostuje dramsko gledališče v Celju. V soboto zvečer se predvaja Cankarjev »Jakob Ruda«, v nedeljo zvečer Nuši-čev »Svet«. — V dramskem gledališču igrajo ta čas s1 epi vojaki v prid ljubljanskega oddelka oslepelih vojakov. Predstavo se vrše v soboto zvečer ob pol osmih in v nedeljo popoldne od treh.
V	ponedlejek, dne 3. marca, ob pol 8. uri zvečer se ponovi dijaška predstava : Veseli dan« aH Matiček so ženi« L^-ou abonementa.
Operno gledališče.
V	četrtek, dne 27. t. m., ob pol 8. uri zvečer »Laterna« izven abonementa.
V	petek, dne 28. t. m., ostane gTc-dallšče zaprto.
V	soboto, dne 1. marca, zvečer ob pol osmih opera »Manon« za abone-ment »C«.
V	nedeljo, dne 2. marca, zvečer ob pol osmih opera »Prodana nevesta« izven abonementa.
V	ponedeljek, dne 3. marca, ostane gledališče zaprto.
Vesfinik S. I.
*	šišenski Orel v Ljubljani jc imel v soboto dne 22. februarja svoj ustanovni občni zbor. Zborovanja se jc udeležilo lepo število naših zavednih šišenskih mladeničev. V imenu »Zveze Orlov« nas je pozdrav'l brat Jože Pire, v imenu slov. kat. akademikov pa brat dr. Justin. Oba sta nam v lepih besedah orisala pomen orlovske organizacije, razmerje Orla in Sokola in delovanje Orla drugod. Pristopilo jc takoj 25 članov telovadcev, nakar se je izvolil sledeči odbor: predsednik Orla. brat Ciril Prestor, podpredsednik brat Leopold Ptihar, tajnik brat Viljem Dimnik, tajnikov nam. brat Ni-ko Prestor, blagajnik brat Jože Kožuh, blag. nam. bral Rudolf ICranjc; odborniki: brat Franc Por, brat Franc Jeršc, brat Anton Batič, brat Ivan Lukežič. — Odsek ima tudi dobro izvežbano godbo na lok (se-kstet). Fantovski večeri se vrše vsaki drugi četrtek ob 8. uri v prostorih prosvetnega društva. Prvi fantovski večer bo v četrtek dne 27. februarja. — Pridite vsi bratje >Orli-Šiškarji«.
*	Breznica. Slov. katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 2. marca predpustno veselico. Spored: Govor o Valentinu Vodniku, prvem slovenskem pesniku. Deklamacija Ilirija oživljena*. »Skriven zaklad- , igra v treh dejanjih, in šaloigra »Čašica kave-. Začetek ob pol 4. popoldne, — Preteklo nedeljo jc imelo društvo svoj občni zbor. Takrat je predaval g. Avsenik o gospodarskem položaju v Jugoslaviji.
*	Globasnica. Tukajšnje Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 2. marca popoldne ob 3. uri v prostorih Narodnega doma ipro >V Kur«. — Vabimo k obilni udeležbi.
REVOLUCIONARNO GIBANJE V ITALIJI.
Berlin, 26. febr. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad javlja: Iz Basla se poroča, da so v Italiji izbruhnili veliki delavski nemiri. V severnoitalijan-skih mestih, kakor v Bolopni, Turinu in Milanu je prišlo do velikih rle'avskih demonstracij. V Bologni je korakalo delavstvo v velikih izprevodih po mestu. V izprevodu so nosili rdeče zastave z napisi, ki proslavljajo revolucijo.
DR. KOROŠEC VODI MINISTRSTVO ZA
GOZDARSTVO IN RUDARSTVO.
Beigrad, 26. februarja. (Lj- k- u.) Jugo-slov. dopisni urad poroča: Posle odstopiv-šega ministra za gozdarstvo in rudarstvo dr. Meluned Spaha bo vodil začasno ministrski podpredsednik dr. Korošec.
ISTRSKI BEGUNCI PROTIČU.
Zagreb, 26. februarja. (Lj. k. u.) Sinoči so imeli v Zagrebu istrski emigranti shod, na katerem jc več govornikov razpravljalo o političnem položaju v Istri in programu nove državnolvomc stranke. Sprejete resolucijo istrskih emigrantov, ki žive v Za-
grebu, pozdravljajo osnovanje jugoslovanske stranke, ker se zavzema za popolno narodno edinslvo. Nadalje pozdravljajo ministrskega predsednika Protiča, ki odločno brani skupne edinstvene interese. Končno pozivljejo resolucije, vse rojake Istre, naj sc priključijo novi stranki, ki se je osnovala v Sarajevu.
AVDIJENCE PRI MASARYKU,
Praga, 25. februarja. (Lj. k. u.) čchosL tisk. urad poroča: Predsednik Masaryk jo sprejel danes jugoslovanskega poslanika Ivana Hribarja in ameriškega finančnega strokovnjaka Sheldona zaradi inozemskega kredita v avdijenci. Major Sheldon je bil poleti po ameriški vladi dodeljen čehoslo-vaškemu poslaništvu v Washingtonu, kjer mu jc bila poverjena aprovizacija čehoslovaške armade in vseh s to spojenih finančnih vprašanj.
Praga, 26. februarja. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad poroča: Predsednik čehoslovaške republike je sprejel včeraj papeškega nuncija Valfreja di Bonzo, trebizondskega nadškofa v tričetrturni avdijenci.
WILSONOV GOVOR.
Boston, 26. febr. (Lj. k. u. — Brezžično.) Dunajski korespondenčni ura«! poroča: V svojem govoru v Bostonu je omenil VVilson, da se mora z vso odločnostjo zahtevati, da noben narod v Evropi ne sme sumničiti vzroke, iz katerih jc Amerika vstopila v vojno. Nadalje je izjavil VVilson, da se je javno mnenje v Evropi, ki je bilo prvotno t Zedinjenimi državami nezadovoljno, naenkrat spremenilo, ko so uvideli, kako so Zcdinjene države spontano vsa sredstva dale na razpolago onim, ki so so za svojo domovino vojskovali in za nič drugega, kakor za blaginjo pravico in prava. Wilson jc potem v svojem govoru prešel na moralično spremembo v Evropi, ki sc je v drugem in tretjem letu dozdevno prevrgla v nekak način trdovratnega obupanja.
WILSON V V/ASHINGTONU.
Washingion, 25. febr. (Lj. k. u. Brezžično.) Glasom dunajskega korespon-denčnega urada poroča Reuterjev urad; Predsednik Wilson je dospel danes zjutraj semkaj. Kabinet bo zboroval popoldne.
Ameslcrdein, 26. febr. (Lj. k. u. Brezžično,) Glasom dunajskega korespon, denčnega urada poroča. Reutcr iz Was-hingtona, da je podpisal predsednik Wilson zakonsko predlogo, s katero se vojni dobičkarji obdačijo z vsoto šest milijard dolarjev,
MIROVNI POSVET.
Puriz, 26. februarja. (Lj. k. u. Brez-i žično. Ministri aliiranih in asociiranili držav so zborovali od treh do Šestih popoldne. Crespi je v imenu aliiranegaJ finančnega sveta razložil sredstva, d lcojimi naj se onemogoči nesporazum med različnimi državami bivše Avstro-Ogrske države giedo zapadlih kupono\ prvega avstro-ogrskega posojila. Pred/ logi so bili sprejeti.
Pariz, 26. februarja. (Lj. k. u. Brez« žično.) V včerajšnji seji so bili od pred-sodnika Tardicua zaslišani Fasič, Ves-uig in Cvijič o zahtevnh SrMje no odškodnin?.
PRVI BRZOVLAK EELGRAD—PARIZ.
Beigrad, 26. februarja. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dop. urad poroča: Danes jc odpe-ljal prvi direktni brzovlak iz. Belgrada pre> ko Budimpešte in Dunaja v Pariz.
Zagrebška borza.
Zagreb, 26. febr. (Lj. k. u.) Zaključuj kurzi na današnji borzi:
	Der.ari	Blaga
nauka 7,a. trg, obrt in industrijo	465	485
Banka in hranilnica 7& Priuiorjo		
na BušaKu, stare delnice . .	__	„
nove delnice . .	505	515
Hrvatska eskomptna banka . .	1465	14Vt5
Brodska menjačka banka ....	390	40(J
Hipotekama banka.......	443	4G0
Jadranska banka ........	895	910
Hrvatska kreditna banka ....	1055	1070
Narodna banka, staro delnico . Obrtna banka, . .	460	475
	252	262
Poljedelska banka.......	132	
Prva hrvatska hranilnica, stare	9000	9300
» i, » nove	8850	8300
Hečka puCka banka.......	•210	215
Srbska banka..........		810
Hrvatska deželna banka v Osjcku		
stare ............	_	_^
nove............	675	68:;
Uprmriiagiita.
a Krušne komisijo bodo nradovale
v petek, dne 28. t. m. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in moko.
a Gg. krušni komisarji se prosijo, da prineso s seboj h krušni komisiji škarje ali nožič, radi rezanja kart.
a Stranke, ki dobivajo meso pri Kozak MIlanu in Vnovtevnlnlcl, se imajo zglasiti v aprovizacncm uradu na Poljanski cesti 13 v petek, dne 28. j t. m., kjer dobijo nove izkaznice za
meso. Prinesti je s seboj: 1. staro izkaznico za meso; 2. rumeno ali zeleno legitimacijo za živila; 3. železničarji nakupne knjižice, oziroma potrdila o Številu oseb in i, kdor jo ima izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice so neveljavne, kakor hitro dobe stranke novo izkaznice.
a Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 28. t. m. in v soboto, dne 1. marca v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: v petek popoldne od 3 do po! -k št. 1 do 200, od pol 4 do 4 štev. 201 do 400. od i do pol 5 štev. 401 do 000. od pol 5 do 5 štev. 601 do 800, od 5 do pol 6 štev. 801 do 1000. V soboto, dno 1. marca popoldne od 1 do pol 2 štev. 1001 do 1200, od pol 2 do 2 štev. 1201 do 1-iOO. od 2 do pol 3 štev. 1401 do 1600, od pol 3 do 3 štev. 1601 do 1800, od 3 do pol 4 štev. 1801 do 2000, od pol 4 do 4 štev. 2001 do 2200, od 4 do pol 5 štev. 2201 do 2100, od pol 5 do 5 štev. 2401 do konca.
a Prodajalci sladkorji sc vabijo, da sc Zglase pri tvrdki Elbert, Kongresni trg ra-
di nukazUa t.oli, in sicer trgovci v I., U. in III. okraju dne 28. t. m.; trgovci v IV., V. in VL okraju dne 1. marca; trgovci v VU., VIII., IX. in XI okraju dne 3. marcu. Sol so bode prodajala ua sladkorne karte za marec. Način prodaje sc bode objavil v listih. Pred objavo v listih nc sme nihče prodajati soli.
Nsšla sc je pred sodnijo vsota donar-ja. Dobi sc v pi.sarni Vzajemne zavarovalnice Dunajska cesta št. 17.
Izgubil je je včeraj dopoldne na trgu zlat uhan. Pošten najditelj sc prosi, da ga odda v našem upravništvu.
Na društvo slovcn. npodoblj-jočih umetnikov v Ljubljani.
Ob času, ko se snuje mnogo obetajoča, umetniška organizacija, sc raznašajo o menj razne bolj aH manj prismojeno kou-
* Za dopiso pod tem naslovom uredništvo nc prevzame nobene odgovornosti.
struiranc govorice, med drugimi tc-le najnovejše:
1,	Da sem bil žc zdavnej inlormiran o Pariški razstavi, da pa sem šele v zadnjem trenotku obvestil slovenske umetnike o tej prireditvi.
2.	Da seui delal skrivaj na to, da bi se udeležili Pariške razstave lc trije ali štirje slovenski umetniki.
Ker izhajajo vesti o teh govoricah iz krogov Društva slovencskih upodabljajočih umetnikov, pozivam to društvo, naj imenuje dotičnika, H je izrekel navedene trditve, da morem ž njim odkrito obraču-naLi. Mislim, da ho tako ustreženo nc le meni, ampak tudi društvu.
R. Jakopič.
®
Na notico v vašem ceuj. listu z dne 24. pr. m. in dne 25. t. m. dovolimo ei nekoliko pojasniti v naslednjem. Dne 24. t. m, smo prejeli anonimno pismo naslednje vsebine;
Zvedel sem, da sc uamerja g. Pair-huberja naznanit čc bo v ponedeljek zve-
čer še v Ljubljani, Pravijo da je lahko en par let zaprt če ne vrjame se lahko prepričate. Zato naj se prec odpeljejo dokler ni prepozno. Ker pravijo de grevenga po smrt nič ne pomaga. Dober naj premiseljo da 6c ne boste potem kesal, sej lahko potem nezaj pridejo ku ne bo več tko ne-varn. Vaš dober prijatu.
Dobrega prijatelja prosim, da sc podpiše, poživljam ga s pričami na dan. Naš gosp. blagajnik in moj namestnik seveda se ni in se ne bode odpeljal, ostane trdno na svojem mestu. Imam od g. Pairhuberja častno besedo, da nikdar in nikjer ni izrekel podtaknjenih mu besed, jaz mu to verujem. Meni kot vodju tvrdkc Zanki, tvrdki kot taki in pa tudi cepj. našim odjemalcem je naš gosp. Pairhuber koristen in potreben, mož jc nad vse vesten in brez masla na glavi, razumete?
V podjetju je. začasno zaposlenih 20 oseb, samih Slovencev, edina izjema je g. Pairhuber, rodom Nemec, pa pošten in miren Nemec, uam Slovencem v državi SHS niti melo nevaren. Toliko si. javnosti v vednost.
Za A. Zanki sinovi, tovarne barv ia lakov: Fracjo Medic, ravnatelj.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem falo-stno vest, da jo naš ljubljeni oče, stric, gospod
Franjo Ipovec
poštni pod radulk v pokoja
v ponedeliek, 24. febr. zjutraj po kratki mučni bolezni pro minuL
Hogreb jo bil danes ob štirih iz mrtvašnice Deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blug spomin. V Ljubljani, 25. sveč! 1919.
Janko Ipovec, fin. paznik, sin tsr ostali žalujoči.
Potom favne dražbe
se bo v sredo, 5. marca v skladišču
Balkan, Dunajska cesta 33, ob 9. nri dopoldne
prodajalo raznovrstno predvojno
£1


Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prilateliem in znancem pretužuo vest, da je naš ljubljeni sm, oziroma brat, svak, gospod
Maks Kazafura
učiteli
danes 26. tm ob 10 uri dop. po dol grl mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul.
Pogreb predragega pokoj-uika se vrši v i etek, 28. tm. ob -4. url pop. iz hišo žalosti v Rožni dolini „Vila Ceh"20S ua pokopališče na Vič.
V Ljubljani, 2J. febr. 1010
Aoton in Kristina Iiaratnra,
starši. Kr stjan in Josip (v ital. uietn.) brata. Marica, Tesbalda in Ida, sestre. Pavla Kazainra roj. Wjllenpart, svakinja. —
Samostojna
tšce so za fi- Lnhap ra plača 70—80 no hišo dobra tlliliUKuU K mesečno—
7 CflilflPTj PlaPa 140—60 K mesečno. — L ouuDliti Ponudbe naj sc pošljejo na g. Jelko dr.Nikolajovjč, Ruma,Slavonija
tjnppnfj fna zmožna siov. in lietnške uUojiUU Uiiu stenografiie, s-trojepisja, dobra izurjena v računstvu in pisavi, išče kot začetnica primernega mesta. Cenj. ponudno pod Absolventinja 1308 na upravo lista.
m žs
večje število lepih, okusno narejenih
zimskih sukenj in površnikov
ter razne ustne obleko za dečke ln moške.
Ker je blago dobro, naj nikdo ne zamudi ugodno prilike si pa poceni nabaviti.
Ffaneel Šalep
je poročil danes
Zofko G^abrnjanoVo
Metlika 2 \. Pečana 1919.
Proda so več
sto kil USi-J,
Vlvod, Prod Sko t, ti j o številka 21.
fjnrl nn vzamem v najem oventuel-UU5I IlU no ludi kupim, kjor bi bilo poleg tudi malo kmetje, najrajše na Gorenjskem ali DolentsKem. Naslov pove uprava ,Slovenca" pod št. 1391.
fintflli! * l)ncvno večerno igranje na llUUiiu . glasovir v javnem lokalu proti 3 K od ure se sprejme. Ponudbo pošiljati na upravništvo ..Slovenca1' do & marca pod »Jugoslovan 1390".
I|Apnnri za lotogr. obrt so sprejme ta-UUbUbl koj pri D. Hovšok, Ljubljana.
Mnlnr 26)0 moian' 8 Privesnim vo-INulUl, zoni in dobro ohranjen, s pred-vojno pnevmatiko 70J\'60 in eno lahko dir- |m n se zumcnia najraje za kalno nU U špeli ali moko, oziroma tudi proda. Naslov se pouvo pri upr. „Slovoncii" pod štev. 1jB7,
Bočbi voz č8:( »rSčainrvr
Prodam tim ooza s^Sfffa
sežnjev drv Tudi za žago bi se dobilo več lesa. Kdor želi kupiti, naj se zglast pri Franc. Bore v šmaret p. aamniku
§00 Kg mm mesu iMiTJai
Poizve se Miklošičeva cesta 8, I. nadstropje, Ljubljana.
i/OP ,Vllf)k be!tbt primernih za birmo ¥Ku UiJiLn se produ, ali zameuja za živila ter površnik in perilo ■/.a dečke v starosti 8—10 let, Pred škofijo 20/11.
lesna zenllno pomita. KS
drž, poduradnik, resnega, solidnega značaja ter vSečne zunanjosti, s 1,6 000 K premoženja, ki je bil dozdaj vedno med trdimi Italijani na Primorskem in jo tukaj popolnoma neznan si išče tem potom pridno, zdravo ženko, ki enako njemu, smatra družinsko srečo na pod lagi dobrih gmotnih razmer, za najlepši cili življeuja. Ceni. dopisi, ki naj bodo kolikor mogoče obširni in opremljeni s sliko, naj se blag. do 15. marca vpo-slati na upravo Slov. pod Srečen nI, kdor srečo vž vu sam 1307.
z opremo iu samo-porabo kuhlujetakoj ali vsaj do 1. marca. — Posredovalec dobi provizijo. — IJouudbe sc prosi ua upravništvo Slovem-a ua naslov: Do prvega marca 95-1349.
poštena, pridna in delavna, zmožna vsako^a dola pri gospodinjstvu ter starejša, so taiioi spre me na posesti o z 10 osebami. Cen;ene ponudbe pod H03 na upravništvo lista „SLOVENCA".
POZOIU Trgovci!
;'roda se za specorjsko trgovino več
Kdor si želi kui.iti. naj so blagovoli zglasiti pri Ivanu Umek-u, Ulmoo 81.
so dobi samo v steklenicah pri Fr. &ham, Ljubljana, Miklošičeva cesta.
Za jutri, 27. t. m. določeua
dražba enega vagona sortirani!* Snperlor-papirnafih vreč
v sklad, tvrdkc Ranzinger se prekliče.
Slročiiiss za cigarete, cigarsml mi servllete iz rt ia, pisemski papir v
napah 1010 ?obttVlja po ugodmh en-
p; ros cenah
J. mORAVETZ & Co., Dnnal XV., SchweBlerstrasse 47 49.
za spalnico in jedilno sobo (hrast in oreh) so prodajo ceni primerno. Poizve se pri dr. MATIRU ua Sv. Petra cesti 2,11, od 2.-4. ure ob delavnikih.
\m dve som p
J/nl h*Čp'ra mesta mlada vdova lili U'3'i tU z enim otrokom. NajrajSi s prostim stanovanjem. Naslov pove uprava tega lis-ta pod št 1345.
^Iročno nnoliP 2(100 d0 3000 kosov v
ulltžijub UjiCuu dobrem stanu ter veliko s t e bro v od šupe, porabnik z« pečarje, jc naprodaj. — Ogleda se pri tvaa IV. Adamič, vrvainu, Ljubljana.
Ponudimn Vam: M 000 metelj iz riževo slame št. t. po 480, št. 2 po K 500 št. a, K 6-40. »t. 4, 7-20, krtače za ri-jai«ie iz rižove slame K 2-iJO, iz pravih korenin K 7-— za komad kukor tudi vse drugo krtačarske izdelke. Cene franko ZAGREB. — Pošiljamo tudi ■^✓•s*. po posti po povzotju. .'m. wc1sb 1 drug, Za-jrcb, JurIS.čova uitca 9.
prodaja na debelo tvrdka IVAN PER DAN v L ubrani. l'istjenj ponudbo se poiljejo na /.ahtevo. 12SU
ne dobi v vsaki muožtni. Jcc!cu Uonmd W K d ta no K 2*—, Razpošilja tvrdlm Jaa*o i"aiar, Spodnja Čiška, Ljrbt
ŽENITNA PONUDBA.
37 lot stari orožn. stražmojster s 6000 K letne plače in z malimi prihranki se želi v svrho takojšnje že-nitve seznauiti z dobrosrčno, 18 do 24 let staro deklico z dežele, katera ima tudi majhno premoženje. Vdova brez otrok ui izkliučena. Prosi se pisma s sliko pod »Lepa bodočnost 1380« na upravništvo »Slovenca*. Slike se nn zahtevo vrnejo.	1360
it,Sli
(Braunšvajger) razpošiljam na vse kraje Jugoslavije v poštnih zavitkih od 20 kg; dalje Ia kaviu nadomestek neze vit, Ia kavin nadomestek v i u kg zavitkih. Blago ra-čunam po dnevni cank Denar naprej ali 5C/o naplačila, ostanek po povzetju. Zavojntno računam K 9--, a poštnino K 4*20. Kupci, ki osebno dojdejo, morejo svo-bodno is mesta kakor tudi preko meje Hrvatske vsako količtuo seboj vzeti.
tvomlca subomes-nate robe in masti,
Mova Qradi5ka, Slavonija.
Na prodaj S	1883
Z molzni ftraol, l plemenski koMi ^ mali prašiCi.
Poizve se: Poljanska cesta M.
belo, lotnik 1017 in 1918, rvdeče, letnik 1918. črno, dalmatinsko, letnik l'J17 -nuuim po nizkih cenah MILKO JKSIH, Ljubi,ana, FJorjanska ulica stev. 3(.
so išče v cen-trumu Ljubljane
Za večfc trgovsko podleffe.
v siafem zelo ofesežen lokal
fali več maujSih prostorov) v pritličju večje hiše. ' er se namerava lokal za podjette primerno arl ipttratt, se vpoStevajo Ie
ponudbe na daljšo dobo. ker trpi podietje stroške v lastni režiji. Hišnemu lastniku po nudi prilika soudeležbe pri tem podjetju. — Ponudbe takoj na upravništvo lista pod *R s«.
Vinogradniki pozor!
Posebno močne in lepe	1379
srte
Senilna ponudba!
Mladenič 23 lot, kmečkoga stanu, želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 17 34 let. Slika naj se priloži ponudbi, ki se naj pošlje pod fit. 1395 na upravo lista.
Pozor i Zs trgovce! Pozor!
Nudim: Svečo, stearinske z voskom mešane, gore 5 6 ur, tucat po K 27-_. Sveče, ceresinske, 20 kosov na kg. po K 9* - kg. &rema za čevlje (Cheu^e-aux-creme) sveža, najfinejše vrste, ter-pentin-crcmo čina, srednje doze, 1 tucat K 18— črna velike doze, 1 tucat li 20'— rumena, srednje dozo K 20-—, velike K 32-— tucat Toa otno milo, najboljše vrste št. 340l 1 tucat K 65' — . ta Ia poper kg K 140 —. Ia paprika kg K 70 —, 1 tucat krtad za snačonjo čevljev. najboliše vrste K 45-— 1 tucat, krtač za b ato najboliše vrste K 36 —. dalje: razne najfiu. mavme'ad9. suhe česp!]e, kavo mešano s sladkorjem kg K 12-—, pravi inski čai, Ottomann iu Golub cigaretne papirčke, najf. pecivo v kartonih, mal.nov sok, Ia bonboni v dozah po 3 kg, kg a K 15-—, Ia jedrnato milo kg K 12 -, sodo za pranje kg a '< 2 00, metle St. l—5, krtačo vseh vrst Vse drugo blag > po najnižjih cenah. Naročila na: Prv. dol. zast. »iftET.RO-POL«, Novomesto štev Qi, Dolenjsko.
Dokler traja zaloga oddaja pod lastno ceuo:
fKJermart-Dine
n
««
po na prodaj in sicer cepljene na podlagi Gotho št. 9 in na Rip. Portalis. Cepljene trte prodaja Franc Slodnjak, trtnar pri sv. Lovrencu v Slov. goricah, pošta Juršlnci pri Ptuju, Siajersko.
Pfosiovoiha lavna dražba.
V soboto, dna l.sušca lD.O so bode na Miklošičevi cesti B/p.i, prodajala
oprava
kakor: stenska ura, obeša'o, podobe kniige, otroška niiza, otroška postelja, omaia, svetilke, klobuki, igrače i. dr.
Prodaja se vrSi od 9 do 13. ure do-poldne in od 3. do 5. uro popoldna Kupci se vabijo.
iALNI STROJI
različni sistemi, s slovcusko tastaturo, so takoj ceno prodajo — Ponudbe pod poštni predal štev. 76, LJubl.ana. 1328
z.na
razne esence, brlnovo olja in cvet, maščobno milo za pranje itd. itd.
tvrdka A. KUŠLAN, Ltubljana, Jiarlov-ska cesta štev. 15. 1329
Naprodaj jo 50 kg
1353
Naslov pove uprava lista pod št. 1358.
se dobi pri BREZNIK ft FRI7SCH, trgovina z Icteinlno v Ljubljani,
Sv. Petra cssia Stev. V/. 51b9
Ponudim
slivevKe, irepisovec Mieveciamm :■:
Viljem Spltzer, Ljubljana, Kolirej.
v Ljubljani ali v okolici se vzame v najem, eventueino se tudi kopi. Cenjene ponudbe na upravništvo .Slovenca" pod štev. 1255
najnovejšega sestava, fino cmajliranc, enostavne, ter popolnoma nenevarna razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KLNTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c, 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana.
Za takoj se iš£e
mr obratni inžener
ki je temeljito izvožban v postrežbi kakor tudi konstrukciji parnih strojev, parnih kotlov m turbin ter £e posebej pri električnih napravah, vrhutega. mora pa biti še dobro izurjen v stavbarstvu iu izdelovanju papirja. Biti mora popolno veši slovenščine, prednost med vsemi pa ima rojeu Slovenec.
Papirnica n VenCab.
St. 2521.
Razglas.
Štetje iivine,
Vsled odredbe rl«*Selne vlade SHS dne 14. februarja 1919, št. 3243, S« ima dne 28. februarja 1919 izvršiti splošno S:ctje goveje z vine, konj, prašičev, ovc tn koz.
Ta posel bodo v Ljubljani opravile tri komisije iu sicer se bo v Sp. šlškl ln na Barja popisovalo od bleva do hleva, dočim bo komisija za flravo mesto poslovala 28. februarja 1919 od 8 - 12. dopoldne v mestnem popi-
sovalnem uradu na magistratu (Galetova hiša. pritličje desno), kamor morajo v mestu stlauuioči lastniki živine priti popisal tsvuju ilvluu.
Pričakovati je, da bo vsakdo pravočasno in po svoji ve3ti storil svojo
dollnost,
mest >1 magistrat Ijnaljanskl,
dne 20. februarja 1019.
Izdata konzorcij »Slcvenc.i«.
Odgovorni urednik; Josip Gostinčar v Liubljani,
Jutfonlovanj . i tkkarna v LiublianL