126. številka. Trst v petek 6. maja 1904 Tačaj W Izhaja vsak dan ii ob nedeljah in praznikih) ob b. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. • *a»ezne številka se prodajajo po 3 novi. (6 atotink) aanogib tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, V.ji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, fct. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. Cclue In n&ročbe sprejema uprava lista ..Edinost", a Melis piccoio štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. :ao oglasom 16 atotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON *tv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znaSa za vse leta 24 kron, pol leta 12 teren, 3 mesece 6 kroi, Na naročbe brez doposlane naročnine se apiava ne ozuca. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank«Vl«i pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list«. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Rdinost". — Natisnila tiskarna konsorciia lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. IS Poštno-hranilnieni račun št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Poročilo generala Kaštalinskega o boju na reki Jalu. PETROGHAD 5. V poročilu generala Kaštalifidkega o zadnjem IkJu na reki Jalu e med diugm glasi : Naše zgube znašajo ribližno 2sojila se rars rja vest, da se i^da v Lon-( nu in Ntw Vorku po 5 milijonov funtov - erlinov tega posojila. Veselje v Tokiju. TOKIO 5. (Reuterjev bud.) Ker je pore čilo, t? a se je posrečilo /apreti .irtursko pristanišče, je hodilo zvečer na -oče ljudi z godbo po mestu, ter je priredilo ovfoje pred ministerstvima za mornarico in vojno in pred poslopjem generalnega štaba. Japonci v Koreji. PARIZ :>. G.asom privatne brzojavke iz ta zahteva Japonska odločno, da odpokliče -. »rejski cesnr svojega odposlacci iz Petro-_T~ada. »Matin« opaža k temu, da ne bo po »lco pretrganje di Jomatičnih odnoiajev med isijo in korejsko vlado sicer ničesar spre-m nilo ca sedanjem stanju stvari, vendar bo nov dokaz, da se ho?e Japonska polastiti Koreje. Živila za Japonsko in Rusijo. VIKTOR IA (Angležaa Columbija) 5. 1 rnik »Empres cf China« je odšel danes tukaj in vozi tovor moke, namenjen za iobamo na Japonskem, ter 500 zabojev nserviranega mesa, namenjenega za Rusijo, * se ima izkrcati v Šangaju. aski glasovi o bojih na reki Jalu. PETROGRAD 5. »Novoj* Vremja« rana rusko vojno silo v bojih na reki Jalu 18.000 mož in 4* topov. Japonska armada štela 70 000 mož in 130 topov. List od- - - pri Polietintse sta branila dva bataljona 22. polka in 3 baterije 6. topniške brigade. O ) 5. uri zjutraj so pričeli Japonci ofenzivo ter so poslali proti brodu reke Iho najmanje eno divizijo pehote, ki je prekoračila rako ob ogromnih zgubah ter je potim napala našo pozicijo ob boku z 3G poljskimi topovi in topovi za obleganje. Okolo poludne sem zvedel, da eo Japonci en batalijon 22. polka prisilili, da ee je moral umakniti in da so obšli moje levo krilo. Ob 1. uri popo ludae je bilo moje levo krilo pomnoženo z dvemi batalijoni 11. polka in z baterijo podpolkovnika Muravskega, katere je odposlal general Sasulič o 1 reserve z ukazom, naj vat rajaj« , dokler ne prideta 9. in 10. polk iz Sahetst. Jaz sem dal 11. polku povelje, naj zavzame tako pozicijo, da mu bode možno braniti se na dve Btrani. Brzojavne vesti. Tiskovni odsek. DUNAJ 5. Seja tiskovnega odseka, ki je bila sklicana za danes ob 11. uri predpoludne, se ni mogla vršiti radi nesklepčnosti. Pogreb Antona Dvoraka. PRAGA 5. Pogreb skladat-ilja Antona Dvoraka se je vršil danfs popoludne ob veliki udeležb; iz cerkve sv. Oirešeoika. Državne železnice. DUNAJ 5. Siupna svota, katero je porabila uprava državnih žaleznic v dobi od 1. januvarja do konen marca 1904. za investicije, znaša 23.980.027 kron, pri čemur je prometna svota za januvar in februvar definitivno, ona za marec provizorično izračuajena. Od tega zneska potrosilo ee je 8 601.495 kron za nabavo prometnih sredstev na glavnih in krajevnih železnicah. Odhod ŠTedske&ra kralja. OPATIJA 5. Švedski kralj Oskar je odšel danes ob 6. uri zvečer po 10 tedenskem bivanju s svojim spremstvom iz Opatije ter se podal na vojno ladijo »Pelikan«. Pred J odhodom so prišli pozdravit kralja v vilo Jeanette, okrajni glavar Manussi, predstojnik kopališča dr. Glfx in občinski načelnik dr. Stanger. Kralj ee jim je zahvalil in povdarjal, da mu ostane bivanje v Opatiji nepozabljivo. Ob cesti in na obrežju se je zbralo mnogo občinstva, ki je živihno pozdravljalo. Na to ee je podal kralj na ladijo, kjer je bil diner. Okolo polunoči je odplul »Pelikan« proti Puli. Jutri pop Judne ee odpelje kralj iz Pule v Trst. Pred odhodom je izročil kralj okrajnemu glavarju 2000 kron v svrho, da izroči 11 »00 kron ubožnemu zakladu, 800 kron bolnišn ei in da razdeli ostalih 2l»0 med ubožne prosilce. JJinister pobegnil. RIM 5. Kakor poreča »Gionale ti' Italia« je baje bivši nauČai minister Nasi po-I begn 1. Zapriseženje škofov. BUDIMPEŠTA 5. Pred današnjimi občimi avdijencami zaprisegel je cesar v prisotnosti ministra za bogočastje Bereseviczvja in kamornika Andreja Czekonicsa, škofa dra. Parvvja in Radnava. Kongres nemških avstr. obrtnih društev. DUNAJ 5. Danes je pričel kongres nemških avstr. obrt. društev. Zastopanih je bilo 40 nemško avstrijskih društev po 200 odposlancih. Prišli so tudi zastopniki naučnega in trgovinskega ministerstva, za notranje etvari, za uk in trgovino. Minister za trgovino ee je z»radi bolezni opravičil. Ministerska konferenca. BUDIMPEŠTA 5. Ministeraki predsednik dr. Korber je obiskal danes1 predpoludne ob 10. uri ogrskega ministerskega predsnika gr< fi T szr. Popoludne se je vršila kom izdavanja tega lista vrŠe in se boJo nadaljevala tudi prizadevanja za osnutje stranke kateri naj bo novi liat glasilo. Ta red sicer ni ne logičen in ne naraven. Navadno Be prej porajajo stranke in Btranke si snujejo glasila. Tu sa je zgodili narobe: navstalo je glasilo, ki si išče stranke. No, vsa ta razmišljanja ne koristijo: list je tu in mi stojimo pred dovršenim činom. Pred dejstvom stojimo, ki je mora le obžalovati vsaki pravi Hrvtt in Slovenee notri v globini svoje rodoljubne duš?. Kajti to je gotovo, da to podjetje ne bo koristilo cerkvi ne bo povspeševalo ugleda svečeništva ; pač pa bo škodovalo narodni ideji političnemu razvoju naroda hrvatskega, in preko tega vsemu jugoslovanstvu monarhije, in škodovalo bo bržkone — cerkvi sami ! S polnim prepričanjem smo napisali to. pod predseJništvom cesarjevim v dvorni pa- Novo podjetje nima cerkvenih ciljev; evi-lači skupna ministerska kontersnoa, katere so denteo je, da ima politične cilje. Glasilo šta-se vdeležili minister zunanjih stvari grof jarskih nemških konservativcev, nam je raz- Goiuchovski, vojni minister Pitreich, oba ministerska predsednika Korber in Tisza, oba finančna ministra Bohm Baw<3rk in dr. Lu krilo namere z odkritostjo, ki je mejila na najbrezobzirneji cinizem. Kakor zarjo, ki vam napoveduje nov lepši dan, je pozdravljal kacs in poveljnik mornarice baron Spaun. vea slovanski svet evolucijo, ki so jo v raz-Konferenca je trajala cd 1. ure do 4. in tri merju med obema bratskima plemenoma na četrt. Delegacije so sklicane za 14. maja Mi-i Hrvatskem prinesli znani dogodki, provzro- nistra Dr. Korber in Bobm Biwerk s a odpotovala ob 5. in četrt na Dunaj. Bolezen 3Iorica Jokaja. BUDIMPEŠTA 5. O bolesni Morica Jokaja je ^ollo poročilo, da so se ob 9. in pol uri piedpoludne, sešli zdravniki, da se posvetujejo o njegovem stanju. BUDIMPEŠTA 5. Morie Jokaj je umrl zvečer ob 9. uri 1U minut. Nizozemski princ Ilenrik. HAAG 5. Stanje princa Henrika se boljša. Temperatura je normalna. Revmatične bolečine ee manjšijo. Zasedanje zaključeno. BUKAREŠTA. 5. Zasedanje obeh zbornic je bilo danes s prestolnim govorem zaključeno. Poročilo predsednika Lonbeta. PARIZ 5. V ministsrskem svetu je po- čeni po Khuenovem tiran3tvu. Rečeni graški list pa je sedaj izlil svoj strup — na Srbe v Hrvatski. A iz dejstva da je storil to ravno v teh dneh in v dopisih iz Bosne more se sklepati z absolutno gotovostjo, da je novemu snovanju na Hrvatskem političen in ne cerkven značaj. Komu na kor s t bo to snovanje ? Na čegavo željo sa vrši to ? Ali morda tudi : na čegav — ukaz'? ! Porajajoče Ee pomir-jeoje Hrvatov in Srbov je vznemirilo izvestne, dobro znane mogočne kroge. Sedej pa gre za to, da bi mlado cvetko pomiiljivo3ti, vsklilo na deblu patrijotičaega spoznanja na hrvatski in srbski strani, potrgali zopet; in jo pomandrali ! Izbruh v »Grazer Volksblattu« — češ, da je žs to žaljivo za katoliško cerkev, ako so pravoslavni na Hrvatskem enakopravni s katoliki — ta izbruh podkreplja povsem naše domnevanje. To je izbruh naj- ročal danes predsednik Loubet o Bvojem po- skrajneje netolerancije. A slehernega katolika tovanju v Italijo. Predsednik je povdarjal prijetne okolsčine, pod katerimi sa je vršilo potovanje, pokazivat na simpatije, katere eo mu iekazovali kralj, vlada in italijanski narod. Minister za zunanje stvari Delcass^ je priobčil, da eo nastopili svoje službe oni francozki Častniki, ki so bili imenovani za novo makedonsko orržnistvo. Waldeck Ronssean bolan. PARIZ 5. Stanje bivšega ministerskega predsednika Waldeek-Rousseau, ki je pred meseci obolel na jetrih, se je vnovič shujšalo, tako, da ga morajo operirati. Operacija se izviši daues. PARIZ 5. Bivšega ministra Waldeck-Rousseau 83 danes operirali. Zdi se, da se je operacija posrečila. Panamski prekop. NE\V-YORK 5. (Rauterjev biro). Glasom brzojavnega poročila iz Paname je prevzela amerikanska komisija furmelno posest od prekopne poti in lastnine panamske družbe. Vohunstvo. PARIZ 5. Iz Sr. Jean de Maurienne (departement Savoie) so sporočili : Na ukaz franeozke vojaške ob astnije je bil aretovan v bližini utrdbe Sochev nad mejno vasjo Modane neki italijanski rezervni častnik, ki je na sumu vohunstva. Našli s> pri njemu več načrtov in listin o utrdbah na francozko italijanski meji. ki se čuti katoliški, z zmislu prave krčanske ljubezni, mora oblivati rudečica srama izlasti sedaj, ko emo vsi katoliki dobili jasen izgled verske tolerancije — svojega vladarja, čegar čustvovanje je znano eminentno katolišteo. Malo dnij je tega, ko so blagoslovili v Opatiji protestantsko cerkev. In za to cerkev je podaril naš cesar nekaj tisočakov kron. Ta čin cesarjev involvira sankcijo principa tolerancije jednega veroizpovedanja do druzsga. Mi pa nismo po tem činu cesarjevem nič čitali v nobenem listu, da bi bilo pripoznanje enakopravnosti in svobode protestantovske cerkve žaljenje za katoliško cerkev ! In vendar : tudi s katoliško cerkvenega stališča je velika razlika med pravoslavjem in protestantizmom. Pravoslavni so za katoliško cerkev le razkolniki, protestantje pa heretiki ! Med katolikom in pravoslavnimi st3ji v glavnem le vprašanje vrhnega poglavarstva cerkve. V vsah drugih pogledih Bta si obe cerkvi tako blizu, da so imeli najmodreji papeži vedno pred [očmi vprašanje zopetnegi ujedinjenja! Med katohštvom in protsstantstvom je pa ujedinjenje nemožno, absolutno izključeno ! In če še uvažujemo številno razmerje, katerega človek, ki računa z realnostjo, vendar ne sme prezira'.i, moramo ža rdči, da imajo pravoslavni nekaj več pravice do pri-poznanja na Hrvatskem, nego pa pro eatanti v — Opatiji ! Še en izgled onim katolikom, ki propo- vedujejo sedaj intolerancijo proti Srbom na Hrvatskem. Malo let je temu ko je bil šel eden avstr;j:kih kardinalov v Rim, da bi iz-posloval da bi sv. Stolica nastopila prjt an-Novi napovedani »klerikalni list« na tisemitom. Mnogo se je ugibalo tela;, da-li Hrvatskem je že izisel dne 1. maja. Ime mu je šel !e po sklepu episkopata, ali pa na Nova straiKa na Hrvatskem je »Hrvatstvo«. To nam zveni kakor krvava ironija. Ni dvoma, da ee paralelno s pričet- naj bi bilo tako ali tako: obsodivši anti željo ali na ukaz — koga drugega !! Ali semiuko gibanje so se škofje zavzeli za ruske čete se svojimi 10-dnevnimi boji prisi-tolerancijo nasproti — Židom. ;«We Japonce, da so morali razviti vse svoje Tolerancija torej nasproti Židom in pro- s le in razkriti svoje namene! Zato ni tudi v testaatcm samo tolerancija nasproti pravosiav- taktičnem pogledu govoriti o porazu Rusov, nim naj bi bila žaljiva za katoliško cer- Čitatelje opozarjamo o tej priliki sosebno t na oficijelno poročilo generala Kaštalinskega Če *e nam tcrej prhaja ravno sedaj o spopadu na Jalu, ki je najdejo čitatslji e takimi izbruhi proti pravoslavnim Srbom med brzojavkami. Tam je rečeno, da so _ n0la b = ne, v dopisih iz Bosne, ki skupne ruske izgube znašale okolo 2000 mož menda ni prav daleč iz Hrvatske — potem torej mrtvih in ranjenih. Razmerno temu ne moremo dvomiti, da se hoče v Hrvatski skupnemu številu moremo računat1, da je zanetiti plamen novega rai-j bilo mrtvih Rusov največ kakih 800. Vrhni dora med Hrvati in Srbi in poveljnik Kuropatkin pa je sporočil, da je potem tudi med Hrvati sa-, ostalo na bojišču do 4000 mrtvih trupel! ! m i m i ! ; Po takem smzmo računati da je bilo mrtvih Kdo more želeti to ? Komu drugemu bo Japoncev nad 2000 ako ne več. A koliko je pcsluženo s tem, nego dunajski in budim- , bilo ranjenih, ki so jih vzeli seboj? Tega naj-peštanski politiki?! Kaj je vendar zagreši naš brže ne izvemo nikdar ob znanem — pošte- so ravno narod hrvatski in slovenski, da oni njega sinovi, ki to se povspeli na visoke stopinje cerkvenega dostojanstva, tako radi na uslugo — tujinstvu, da so ravno oni tako radi zavora na kolesu našega razvijanja?! čenga se je prikazala sovražna konjenica, katera se pa ni upala napredovati, ko je videla, da jej greste nasproti dve stotniji z dvema topovoma. Prevažanje ranjencev sa je izvršilo v popolnem redu s pomočjo kitajskih delavcev (knu). Večina ranjencev je šla pa peš v Fenghvangčeng. General Sasulič j« sporoč.l, da ee'.e vsled velikih zgub niso izgubile poguma in da so pripravne vsak trenotek za boj. Zgube Japoncev so zelo velike. Pri prehodih čez reko Iho, na notranji strani pozicije pri Kiu-lienčeng in na visočinah, katere sta zavzemala 2 bataljona 11. polka, ležalo je po trditvi naših vojakov od 3000 do 4000 mrličev. nju Japoncev ! Kuropatkinovo poročilo o boju pri Kinlienčengn. Brzojavka generala Kuropatkina na carja Nikolaja od 3. t. m. se glasi : Glasom poro-Ko danes nastopamo loja.no in odkrito čjja generala Sasuliča od 3. t. m. so sa vde-proti tem nevarnim nakanam, sugeriranim! \e%\Ji boja pri Kiulienčengu 1. t. m. 12. in od tujinstva, stojimo tako visoko, da nas ne , 22. prlk ter 2. in 3. biterija 6. topaičarske more zadeti tisto sicer običajno očitanje z brigade. Japonski veliki topovi, postavljeni žarek"ki' oavetljllje nezmiselnost in kratko-liberalizmom m sovražtvom do cerkve. Naj- pri Vidšu, in poljske baterije na otoku so vidnost politjke JQaših Italljanov. Kratko- ~ """" pričele silno obstreljavati naše desno krdo. vidntŽ9se kažejo itaiijaaski pcsWi že s Po kratkem prestanku je z,čel sovražnik ' ^ da yedno le , gotGTO akupiQO siino streljati na levo knlo naše glavne po- Nemcey _ in tQ rayno z ist0f ki ima naj Italijani in >emci. Ozirom na vesti o pogajanjih med Nemci in Italijani pripominja krSčansko-socijalna »Reichsposte, da poleg nacijonalcev imajo tudi druge nemške stranke pravico govoriti kaj vmee. Klerikalni Nemci n. p. - — pravi »Reichspost« — so odločno nasprotni ustanovi italijanskega vseučilišča v Tr3tu, marveč hočejo, naj se zaanuje v Inomostu. Ta izjava v krščanskq-socijalnem listu je vredneji in najizkušeneji svečeniki na Hrvatskem bo izrekli odkrito in odločno btsado proti snovanju lista in posebne klerikalne vali in snujejo ix/estn krogi! Svečeniki ka-koršni so jeden Tkalčič, jeden Koren ć, jeden Sirk, jeden Voršak in — jeden Stross-maver, ta dika in ponos katoliške cerkve, eo nam poroki, da nismo na krivem, ko nastopamo proti temu, kar ee je te dni osnovalo in se snuje na Hrvatskem. stranke, ker njihovo bistro in rodoljubno oko zicije v Kiulienčengu in naša pozicije v Po- manje veljave nemškimi masami ! Mi pa vidi, kam bi to doved.o narod in cerkev na tietintse. Tudi mali japonski oddelki so pri- i 8matramo kakor matemati6ao gotovost, da niso Hrvatskem, ako bi vspelo to, kar so zasno- 8eli s streljanjem. Japonci so pričeli napad s Je k[eHkaIci M naeprotniki temu postulatu tem, da so prekoračili reko Iho. Položaj bra- Italijan0Vf mar?eg tudi vsi radikalci. A mi smo niteljev naših pozic.j je prihajal č.m dalje preprigani Se Q ne5em drugem : o tem namreč, težavneji, zlast. v Potietintse, katero je sov- d& sq bodo nemgki radika]ci tudi ob vpraša. ražnik obstreljeval na fronti in na krilu. Naši nju italijanskega V8eučilišča končno pokorili bateriji v Potietiot« je stalo nasproti 30 ja- djktatu radikalcev_ Italijani ne doba nikdar ponskih tDpov. Ta naša baterija je pr.s lila nJ najmanje garancije od skupnosti Nemcev, japonsko poljsko baterijo, da je umolknila; da bfdo glafiovala za italijan8ko vseučilišče! No, mi ne izgubljamo nade, da dobri na to je pa pričela streljati na sovražno pa- AU n- torej politika Itaiijanov _ politika genij naroda hrvatskega ne dopusti, da bi j h0to in je imela le malo izgub, dokler ni tjepCev <»; vepela nakana, ki jo je vrglo tujinstvo v bila primorana menjati svoj položaj vsled hrvatsko ž vljenje! Naži nada se opira na tega, ker se je umaknila naša pehota od poznano značajnost in idejalno rodoljubje ve- reke. Japonci so med našim streljanjem po-likega dela tistega hrvatskega svečeništva, ki navijali napade z vedno novimi četami, ne Hrvati"—^'imeli"'Vso in brezpogojno"podporo vseh Slovanov. Oni pa paktirajo raje z manjšino in manjšini, nego da bi iskali pomoči A da bo jasna vsa slepota te politike, naj konstatujemo, da bi Italijani — ako bi našli kakov modus vivendi se Slovenci in nahaja svojo srečo le v delu za blaginjo, da bi se bili pa odlo3iii, tla nas napadejo z napredek in srečno politično bodočnost na- bajoneti. roda hrvatskega. In živa je v nas tudi nada, Na prehodih čez reko so bili celi kupi vegme t Slepci! da bo tudi hrvatsko Bvečeništvo izven kra- mrtvih japonskih vojakov. Istodobni z napa- _ ljevine stalo zvest > ob etrani cninc svečenikom dom na Potientintse so napadli Japonci tudi v banovini, ki nočejo služiti ne dunajskne levo krilo naše pazicje v Kiulienčengu, Če- badinspeštanski politiki, ampak — svojemu gar nizke utrdbe smo morali zapustiti radi Dnevne novice. narodu ! Razprodajo našega lista je prevzel z današnjim dnem g. Anton Skuk trgovec v Rusko-japonska vojna. Trst, 5. maja 1904. silnega obstreljavanja. Ker so nase reserve ponovno posegle v Vipavi, boj v prvih vrstab, smo S9 zamogli dalje časa Slava delu ! NamestnišLveno predaed-držati. Ker pa glavni oddelek reBerve ni mo- ništvo je podelilo pomočniku sodarske tvrdke gel radi velike oddaljenosti priti pravočasno JDolenz in P. Pertot, Andreju Trona pomoč, so zapustile naše čete glavno po- jerju, častno medaljo za 40-letno zvesto »Reichfc -vehr« nadaljuje svojimi veleza- i zicijo ter se umaknile za Kiulienčeog med službovanje. L.miv.mi rtilek=ijami ozirom na dogodke ob silnim streljanjem Japoncev. Na to je prič 1 Prodaja liagrobnill spomenikov. — rek Jalu. Zopet konstatuje s posebnim pov- Bovražn k e topovi streljati proti naši poziciji Mestni magistrat objavlja, da se bo dne 7. dirkom, da -o bili Japonci v štirikratni pre- ter obhajati naše levo krilo proti Tsingavu. junija ob 9. uri in pol predpoludne višlana moći. i- i lak o atcentnirano hvali rusko po- Od glavne reserve sta bila odposlana dva ba- katoliškem pokopališču pri sv. Ani prodaja veljstvo, da ni storilo needpustne strategične pogreške s tem, da bi bilo preveč čet vpo-rabljalo za preprečenje prehoda Japoncev čez reko. Ksjti to bi se bilo moglo zgoditi le na škodo glavne ruske s le. Posebno važno pa je na teh refleksijah, da izražajo tudi isto mnenje, ki smo je včeraj zabeležili na tem meetu — mnenje tamreč, da je poveljstvo ruske vojske doseglo — seveda je stalo to žrtev — tisti namen, ki ga je hotelo doseči. Vodst.-u japonske vojske bi bilo prihajalo zelo v prilog, ako bi se bili pustili Rusi (v namen obrambe ob Jalu) zavesti, da bi bili zbrali tam veče število vojaštva in da bi tako cepili svojo giavno silo. Japonska vojska ima pred seboj tako težaven in nevaren marš, da že iz tega razloga n eo imeli Rusi povoda, da bi branili Japoncem prehod čez reko Jaiu. Zato je bila žslja poslednjih ta, da bi se Rusi »zagr'z'ic ob reki Jalu. Gene ral Kuropatkin pa t-e ni dal zavesti v tako pogreško in je s tem dosegel veliko strate-g.čno kor.st za tisti čas, ko Japonci spravijo na kopco tretjo ali četrt) armado. Kuropatkinova armada stoji neoslabljena pri Liavjanu, in s cer na točki, s katere se more poljubno vreči proti tej ali oni posamični japonski armadi. On Btoji ob jedini železnici v najbegatejem delu dežele, ob glavni operacijski črti od Mukdena ki je glavno mesto Mandžurije, do Cnarbina, ki je \ozal železnic med Sibirjo, Port-Artur-jem in Vladivostokom. Zato mu je zagotovljeno vsikdar varno umaknenje na Ia=tno ( pa racijsko bazo. Umaknenje Rus«.v od reke Jalu stra tegično ni nikakor^ peraz V takt čnem pogledu pa treba povdariti, da eo maloštevilne taljona 11. polka ia tretja baterija tretje top- nekoliko stotin nagrobnih spomenikov i z leta niške brigade v i^io finghau, ter so zavzele 1893. in male partije onih z grobov ljudij, pozicijo, odkoder &e je bdo možno bran ti na kj so nd junija do oktobra 1886. umrli na dve stran;, vsled česar so Be zamogle našs nalezljivih bolezn:h. Lastniki teh spomenikov prednje čete, ki so silno trpele, uoaakniti in j,a imsjo čaaa do fi. jun j*, da se morejo vzeti seboj raujence. oglasiti z zahtevo, naj se jim dotični sporne Bataljoni 11. polka, katere je sovražnik Dlki izreče. (Zglasijo naj se v V. eekeji z=»jel na obeh krilih in zi hrbtom, so se bra- magistrata). nili z bajonet , da proderejo skozi sovražne ■ Abiturijentje više trgovske šole v Čete. j Zagrebu so odpotovali včeraj predpoludne Toda Japoaci se niso hoteli braniti z g poštnim vlakom v Ljubljano, kjer so oitali bajonet1 ter so se umaknili. Simo napad z včerajšnji dan, da si ogledajo tamošnja važ-bajonet:, o čemer je šel naprej vojaški du- n?ja iadustrijalna podjetja. V Trstu so se hovnik s križem v roki ter je bil zadet od j mac|ili dva dni in so si ogledali Lloydov dveh krogel, je omogoSil 11. polku, da je prodrl, še preden je prišel bataljon 10. polka, pod čegar varstvom so se p?tem umaknile vse čete. Izgube 11. in li?. polka so b le velike, venlar se jih ni zamog'o do sedaj natanko preraČuniti. Od 11. polka so ubiti polkovnik Laiming in bataljonska poveljnika Dometti in Rajevski. Od 12. polka je b;lo ubitih, oziroma ranjenih 9 kompanjiekih poveljnikov. Druga in tretja baterija 6. topniške brigade so izgubile večino možtva in konj in niso torej mogle vzeti seboj topov, katere so prej demontirali. (No, tu imate japonske lažnike, ki bo lagali, da so vplenili ruske, topove. Op. ur.). Iz tega vzroka niso mogli vzeti seboj tudi 6 topov 3. baterije tretje topniške bri gade in 8 manjših topov, katere je tudi možtvo demontiralo. Zaradi goratega ozemlja ni moglo možtvo rešiti topov. V bolnienico v Kenghvan^Čeng je bilo sprejetih do sedaj 800 ranjeooev med temi arzenal, tvornico olja, livarno v Štednju, slobodno luko in grad Miramar. Profesorjema in abiturijentom je osobito ugajal iajgled na našo okolico in so jako obžiljvali, da jim ni bilo radi pomanjkanja časa možno prirediti iz'et v okolico. NemstTO Maribora. Na mesto bivšega notarja Slovenca Rataja je bil imenovan notarjem v Mariboru Nemec Hsas. Le nekaj mesecev ie bil tam, a sedaj odhaja zopet, ker ni imel de a in zaslužka ! Slovenci niso hodili k njemu, Nemci pa... th, da, je nekaj posebnega sploh z vsem tem nemštvom na spodnjem Štejarskem. Razvija se, cvete, tudi terorizira Slovence, ali podpirati je mora — slovenski decar. Će tega ni, pa je obnemoglo ! Maribor šteje 25.000 prebivalstva in Mar bor je baje nemško mesto. In čudno, v tem »nemškem« mestu s tolikim; tisoči prebivalstva ne more poleg enega živeti še drug nt miki notar, čim Slovenci ne hodijo k njemu. Ne le v Mariboru, ampak po vsem spodnjem Štajarskem ž ve nemški odvetniki 14 častnikov. Na jugovztoku ol Fenghvang »in notarji od slovenskega prebivalstva, a v zahvalo mrze in proganjajo to prebivalstvo. Ali to poslednje more videti na slučaju notarja Haasa, kje mu je orožje, da pride tem nemškim odvetnikom in notarjem do živega ! ! Boj za pravo našeira jezika 11a sodiščih. Nam Slovencem in Hrvatom v Primorju je usojeno tako, da moramo prazniti do dna kupo grenkobe, ki jo .provzročajo javni boji za javna prava. Za vsako mrvo m robnega in političnega prava ee moramo posebej boriti, za vsak ped na polju naše jezikovne pravice moramo biti n >ve in nove boje. Kakor da za nas ne ve jajo zakoni in obče pravo, moramo zastavljati vso energijo, da si tako rekoč izsilju emo vsaki košček prava. Tako je na polju vse naše javne uprave. In sosebno karakterističao za naše razmere je, da je ta borba mei liegemonistiško pohlep-noatjo jednega plemena in med principom jednakega prava ob jednakih dolžnostih zanesena tudi na ono polje, kjer je veljava jezika narodovega najnujneje potrebna. Tudi na polju pravosod^tva stoji srdito nasproti pravu našega jez.ka iBta stranka, ki uživa po milosti vlade politično nadvladje v deželi. Ped za pedjo in z neprestano borbo si mora naš jezik pridobivati veljavo tudi v sodnih dvoranah. Najtrši in najtežavneji je ta boj na našem trgovskem in pr.morskem sodišču. Poleg nevsposobljeno--ti sodnikov po poklicu v jezikovnem pogledu nam je dela'a tu največe težave trgovska zbornica, ki ima pravico določati prisedni&e iz trgovskega in pomorskega stanu. Kako daleč je šla ta korporacija v svoji zagriženosti, nam ilu3trira fakt, da je trgovska zbornica, dobivša od sodišča nalog, naj izvoli tudi prisednikov, ki bodo vešči obema deželnima jezikoma, odgovorila s tem, da je novo izvoljene prisednike slovesno obvezala, da ne smejo na ni kak način in pod nobeno pretvezo sodelovati na »sla vizira nju sodišč«. Poživljala jih je torej na odpor proti osnovnim zakonom, proti princ pu enakopravnosti, proti najelementarnejemu pravu vsakega državljana. Trgovska zbornica je bila, ki je svojim odporom zanašala narodao borbo tudi v dvorane trgovskega sodišča. No, moč zakona in etičnega prava je silna. Možno jo je zaustavljati — ubiti nikdir. — Tudi na trgovskem in pomorskem sodišču smo po trdih in do'g h bojih stor.li korak dalje. Predvčerajšnjim se je ca trm sodiš?u vršila razprava prek in prek v slovenskem jeziku in tudi razsodba je bila proglašena v tem jeziku. Predsedoval je novo izvoljeni pred8t držali za vrvi, doČim jih j3 veter ^al sem ter tjs. Grozen je bil njih položaj. M jči so jim pojenjevale, a pomoči ša ni bilo. aemu n ib, Antonu Gregeretti iz Gra leža, zmanjkala moč; roki, tiuini, otrpnjeni, rzli sle ne mu odpr.e F-puslivši vrv, za ero te ie držal in on je padel v morje, er je nt srečno tKginil. Malo za tem je pa -el č la pomorske oblasti iz Milj s prista--L-nimi paznisi (piloti), kateri so one tri živele mornar e rešili )z njih skrajno ne-1 arnega položaja. Mnogo druz h bark je merje peškoio-ilo in nekatere tudi prevrnilo, vendar brez nizih človtških žrtev. * Banov nam v utro saetr poročajo, da n zocrzlino. so imeli Z Reke nsm brzojavljajo, da je tudi tam d vj«l vihsr. Na p^ninah da je enež lo. Vlaki iz Hrvatske da prihajajo pokriti ee «aegom. I-to*.ako nam brzojavljajo iz Pule, da je ; red?in< čnjo noč tudi tam divjala Lurja. i>ve maji ladiji, »Fratello della Regina« in »Vincenzo« da je v har pogreznil. Poškodo-an:fa da ie bilo kakih sto čolnov. Na bregu v har izruval mnego dreves, podrl mnego rnnikov, petri neštevilo š p in razdejal ne-itere mostove. V resn ci je to jako čudna spomlad. < »veku ee ne zli, da je ta mesec oni toliko evani maj, ker, več nego maju, je podoben t vembru. »Društvo za podporo rokodelcev v ■ dotšeinf« bo slavilo v nedeljo dne 15. t-, a svojo ^."»-letnico in blagoelovljenje pre-n Ijene društvene zastave. Vsprred: 1. Ob iri zjutraj se zberejo ude v društveni. t- i. 2. Ob in pol uri se podajo udje v no cerkev, kjer ee blag slovi zastava. 3. ' i*, uri pojde društvo peš z zastavo in bo na čelu v cerkev Matere Bjžje v I- ju. 4. Ob 10. uri se uieieži tam sv. m&še * ah valno peBn jo. 5. Po sr. maši v istem a z >pet v društveno dvorano. 6. Ob 3. popcludne te poda društvo z zastavo in £ ' »o ca vrt g. Ivana Sapla v Siurijah, * bo obodni zibava s slavnostnim go-T' -om, petjem in godbo. 7. Ob 8. uri zvečer - i ada in obbodniea po Šturijah in Ajdov sčini, ter sprejem zastave v društveno sobo. V slučaju slabega vremena, se bo vršila sv. maša v Ajdovščini in zabava v notranjih prostorih g. Šapla. Društvu »Marijin dom« so prenovljena pravila potrjena, ter se opozarja že sedaj vse častite udinje na občni zbor, ki se vrši v kratkem. Takoj potem prične društvo delovati. Častite poverjenice naj torej hite s svojimi prispevki. Predsedništvo. Nedostoj no Trsta ! Pišejo nam : Kdor ima priliko, naj 'si ogleda okrožje našega »Ribjega trga« (Dobri (!) tržaški Slovenci pravijo — »peškarija« !). Del ulice, kjer se nahaja javen vodnjak, je tako grozno umazan, od odpadkov, ki jih puščajo tam razni tuji ribiči, da je prava sramota za mesto, kakor-šno je Trst, ki hočejo, da bi veljal pred svetom kakor posebno snažno mesto! Okolo 10. —11. ure, ko vdarjajo tam solčni žarki, izpuhteva tak grozen smrad, da je pravo čudo, ako sa v bližini ne porajajo kake kužne bolezni ! — Kaj vendar delajo tam razni magistratni komisarji ? Kaj dela redarstvena oblast, da ne Eabranijo tam — v srcu našega lepega mesta — tako sramoto? Ne samo, daje okrožje »Ribjega trga« grozno zamazano, kar zelo slabo upliva na — želodec enega, ki ima priliko ali nesrečo, da mora gledati to Trsta nevredno — umazanost. — Vodnjak, nahajajoči se, kakor rečeno za »Ribjim trgom«, je namenjen tam okolo bivajočim. Nikakor pa ni namenjen raznim ribičem za pranje rib ! — Za take potrebe je voda notri, na »Ribjem trgu« ! Kakor ni ta voda za ribiče, tako tudi ni tam javno napajal:š3e raznih voznikov ! Napajališče se nahaja pri »Silosu«, ki je v neposredni bližini »Ribjega trga« ; in zato nam ne gre v glavo, zakaj se dovoljuje napajati tam, kjer je voda le za hišno uporabo ! Še nekaj ! CalonoČno rogovilenje ribičev tudi ni poBebno prijetna glasba za one, ki imajo pravico do — nočnega miru. K ženski podružnici družbe sv. Cirila in Netodija je pristopila kakor nova udinja goepa Karolina Zorn. Naj bi jo posnemale še druge. Kdo je sleparil J Služkinja Ivanka Fa-tur je včeraj [prišla na policijo ter povedala sledeče : Pred dvema mesecema je ona vkupila pri zlatarski tvrdki bratje Pellariui zlato verižico, za katero je dala 80 K. Verižen je poklonila v dar svojemu ljubčeku. Te dni se je pa ta nahajal v denarn h st skah Ur to povedal njej. Posvetovavši se skupno sta, na njegov predlog Bklenila, da bo on šel v zastavljalnico ter tam zastavil verižico, šel je res, v zastavljalnici so mu ponudili na verižico s°mih 8 K posojila. Ker mu je bila Ivanka povedal«, da je ona dala za verižico 80 K, se je on začudil, da mu tako malo ponujajo. Ko so mu pa zatrdili, da mu ne more o dati več, kerni veriž ca vredna toliko, kakor ion trdi, je šel ru in tapetarjs. — Ure š -valni stroji za dom n obrt po naj jgodnejs h cenah. Cene neizme. no nizke in sicer perkal po 12 nvč. mete? batisie po 18 nve. mster trst cefir „ 1® „ „ trakovi „ 2 mi. „ _ čipke t nvt. meter Okraski od žameta, svilenina, drobnarje v velikem izboru. URAR F. PERTOT priporoča veliki izbor ur: Ornega, Sehatt'-lianse Longlnes, Tavannes itd., kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah. Kolesarji kupijo najceneje nove prve vrste 1904 leto kolesa od K 150 naprej. Velika zaloga rabljenih koles za m ozke in Ženske od 60, 80. 90, 95, IOO K. Jano izdelki prvih tovarn, pneumatiki, pokrivalna goma K 7, 8. 9,; zračna cev K 5; acetilenka svetilka K 3, 4, O: svetli k c za olje K 1.50, 2. 4,; zvončki 80 st-, zvončki na kolesu K 2.4O; sedla K-4; pumpe K 2.: škatljica črnega ali rumenega emajle pok osti. K. 1. —; škailjica za ponikljevanje K 2 ; — Nadomestni deli po ceni. Veliki setnam posameznih delov za 60 stot. v znamkah Ravnotako ponujam po ceni nove dobre Sioserjeve šivalne stroje za goniti z nogami, s pokrivalom ter Tsemi aparati in praktičnimi novostmi. Priljubljeni stroj za domačo rabo K. ^O. — za goniti z rokami K. — Sin-gerjev bivalni stroj »Ringschif« v jako krasni opremi z vsemi potrebščinami ter pok.ivalom, največje šivalne hitrosti in »igurno-ti ter pripraven za t-brt K. — centralni Robbin s pokrivalom K 90. — 5 letno pismeno jamstvo. Ceniki brezplačno. Razpošilja po predplačilu 15 K ter ostanek po povzetju. Zaloga koles in šivalnih strojev, M. EUNMikIN, DUNAJ, IX. 1., Lichten-steinstrasse 23. Ustanovljeno lota 1^7."». prodajalnica iz golo vi jenih oblek ^ „Alla Cilta fli Trieste" = tvrdke ytyt EDVARD KALASCH XX Kleparska Idavniea ^ "VALENTIN LUZNAR TRST - Ulica Belvedere štv. 24 - TRST priporoča svoje kleparske izdelke za stavbe in gblanterijo. Posebnost: žlebovi od pocinjenega kositra. Svojim cenjenim rojakom, posebno pa sfavbinskim mojstrom se toplo priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič zalasralHj c. kr. redarstvene straže, t*, kr. 1 ske?a urada in skladišč, e. kr. priv. llovtf.orož straže v Trstu, Kopru i u Pni ju TRST. - Ulica Rosario štv. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode. gospe in otroke. Prodaja najboljše Typ7\\h voščilo <»>iks) = j Cene nizke. Postrežba točna. Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" e krojačnico, kjer ee izvršujejo obleke j;o meri in n »j ugodnejši h ----u XT V cenah. V zalogo p e - K K a S » K s prcr» ke. Pri svetem Antonu "X Padovanskem. < ______ \ prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. < Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). C Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem { umetniškega dela bodi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh velikostih. Lastna delalnica pianet. daiiratik, pluvial, rokotov, kvadratov, ko'arjev. masnih srajc itd. Izvršujeio se tud vsakovrstne vezuiue, zasra/e itd. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I \ in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih. ( Lastna izdelovalnica palm iT umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del { spadajoči!i k bogočastju, izvršijo vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. X Zaloga misalov, ritualov, diurnov ter l rezštevilno drug h mašjih kojiži.% j svečnikov, svetilu, kelhov in ciborjev se srebraim pokrovom. ^ popravlja se vsakovrstne stvari. J(aj s: poskusa prepričati se o ugodnih cenah. č - Zahteva naj se brezplačni eenik. r: Zalega izvozno-marčne (E^port-Marzen) in vležane (Lager) znzz Pive = v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi = Kvasa = iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld \ ' Gradcu, zaloga JVEattom ^icsshubler vedno sveže k. .ode po zmernih cenah pri . ANTONU DEJAK junior TRST Via degii Artisti št. 9 in 10. Restavracija EMA UatF na Opčiziah se je otvorila v nedeljo dne 1. maja. Točilo ae bodi- kraški teran, črno in belo istrsko vino ter pivo ,.Dreher". Izvrstna dobro preskrbljena kuhinja. Cene zmerne. /a mnogobrojen obisk se priporot-.i Karel Ulrih Čeh. restavmter. Vsakovrstna > > > > j >! > I I I zanesljiva semena! kakor: domače, lucerne ali ceTŠrie in rudtče deteje ; velikan-ke rumene, bele in rudeee pase ; repno seme; raznih trav in va;h vrst aalflt Fe dobivajo po nizkih | cenah pri 3os?; u Kor3inu v £jubljani, pred Skelijo št. Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni- BBOBBBainSI BHBSESS SBD 29 Meblirana soba lcJTS:Z " gospooom v akorklji šr. 251. (h ša Bartol: tr»ven cerk\ e \ Kujauu. 544. Naznanilo. Županstvo v Kranjskgori na (ioreni akt m (Kranjsko) ima na prodaj 700 au 800 knbiču h meirov posekanega lesa ;n kakih 7(j'0 debel iz g>.zla * Podonaaukain« v Trenti •a Pn morektm. Pogoji se zvejo pri župan-Hitu. Ponudb«* je t podpisanemu žu- panstvu do 20. maja 11*04. Županstvo t Kraujsklsorl, Sv. Ivana trg štv. 5. Otvoritev vrta v soboto dne 7. maja t, 1. >alas<- pripravljena večerja za čas, ko k o ura j o gledališke predstave. Cene zmerne ! Največji konfort! Postrežba točna LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA44 v Polno vplačani akcijski kapital K 1,000,000 Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja vm vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev is deviz. Framese is daj a k vsakemu žrebanju. ¥a Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. . — . —: Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke prot! kurzn! - Izgubi •■•— DFSB9 Vinkuluje In dlvlnkuluje vojaške žonltnlnske kavcije. Bskompt in inksusao mmnio, VH pgr Borzna naroČila. —— LJUBLJANI Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do •— dne vzdiga. = Promet a čeki in nakaznicami.