Poštnina plačana v gotovini.
SOBOTA, 7. decembra 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1*50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
List S Kalend. Srca Jezušovoga                       Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Pred občnim zborom Kmečke zveze v Maribori.
Kmetje, mali i vekši iz Slovenske Krajine mamo nekaj na srci, ka moramo občnomi zbori Kmetske zveze, ki se bo vršo 10. dec. v Maribori javno i odkrito povedati. Vekše rane med našim stališom nega, kak če se ne meri z ednakov merov vsakomi. I j mi kmetje Slovenske Kmetje nosimo to globoko rano. Pokažemo jo občnomi zbori. Ne krvimo nikoga, što bi nam to rano vsekao, nego pokažemo jo kak globoka je i kak nas boli, ha bi občni zbor iskao i tudi najšeo vrastvo na njo.
1. Vsi smo poledelci i plačüjemo od zemle, ki nas hrani, dačo. Radi jo plačamo ! A ta radost samo tak dugo trpi, dokeč ne ječimo pod njov. Mi v Slovenskoj Krajini v prevnogih slučajaj ječimo i jočemo pod njov, zato ka je dosta vekša kak prek Müre. Na bivšem Štajarskom v sosednih srezaj je menša kak pri nas. Naša zemla neje bolša kak zemla pri Ljutomeri ali Radgoni. Pa vendar kak velika razlika pri dači? Gledajmo številke, kak zgleda čisti katasterski dohodek v treh sosednih okrajaj.
V sobočkom i lendavskom okraji je čisti katasterski dohodek pri njivaj v drügom razredi, v drügoj kategoriji 100 Din. vekši. kak ljutomerskom i radgonskom okraji. Pri travnikaj je pa ešče vekša razlika. Pri travnikaj je
že tristo dinarska razlika v prvom razredi v prvoj kategoriji. Če pa pogledamo gorice, tam pa celo zija razlika.
Na priliko v dolnjelendavskom okraji se računa pri najbolših goricaj od plüga kat dohodek na 2400 Din. V Ljutomeri pa za najbolše gorice komaj 1500 Din. Razlika iznosi Skoro jezero dinarov. Vsaki pa dobro zna, da se ljutomersko vino vnogo i vnogo dragše odava kak pa lendavsko. Naš goričanee tak ma dvoji zgübiček: ednoga pri zemli, drügoga pri povi. Zemlarina se nametavle po kat. dohodki. Naš slab kmet more zato večkrat več plačati kak prek Müre dober kmet.
2.	Mi mamo v Slovenskoj Krajini dvoje vrste agrarnih interesentov: domačine i priseljence. I edni i drügi
so Siromaki. Ali ne meri se vsem ednako, bar dozdaj se ne merilo. Zemle ne zgüblajo priseljenci, nego samo domačini. Kda se vrši kakša revizija, se domačemi človeki vzeme zemla, če je ne obdelava sam ali če žnje kaj dol oda, na to se pa ne gleda pri priseljenih. Pa eden i drügi siromak oda del pova samo zato, da si küpi gnoj ali da si küpi živinče ali da plača foringaša. I priseljenec i domačin sta siromaka, oba potrebüjeta smilenosti. Jako boli ta rana. Je pa šče bole pekoča tüdi. Ta se nam te seka v globočino srca, kda se ne vzeme zemla tistomi, ki jo magari po manjosti ne dela, če jo küpi, vzeme se pa tistoj Siroti vsa zemla, ešče tista, štero je obdelavalo, če en falat da z rende ali del pova doli oda, ar si nači ne more pomagati.
Po našoj kmetskoj pameti je to ne po zakoni zato, ka po zakoni so tisti tüdi agrarni interesenti, ki zemlo küpijo. Tej jo ravnotak ne smejo dati z rende ali pa ne smejo žnje dol odavati, kak tisti ne, ki je ne küpo. Ti ki so jo küpili, je nemajo niti na sebe spelano. S takšim postopanjom se nas neposredno sili na Odküp, kda te ešče neje obvezen, nego prostovolen. Ne tožimo se na agrarno oblast, nego njoj to rano odkrivamo.
3. Če ne bi bilo bivšega mariborskoga oblastnoga odbora, bi leta i leta dugo samo črni oblaki plavali nad našov lepov, a siromaškov Goričkov. Toča je Predlani vse vničila. Kvara je napravila do 60 milijon dirov. Parlament nam je zglasao dva milijona Din. podpore. I kak se je zgodilo kak ne, naš si romaški kraj ne je dobo te podpore, nego dobila jo je edna ves na bivšem Kranjskom: G. Jezersko, štera je pogorela. Dobili so tisti ponesrenčenci brezobrestno posojilo od Rdečega križa, petsto jezer podpore so si med sebov razdelili, za poldrügi milijon so si pa napravili vodovode i drüge gospodarske naprave. Naš siromak je pa te spadno v roke gladi. Glad je potrkao vnogim siromaškim hišam na dveri i če
ne bi bilo mariborskoga oblastnoga odbora, ki je z očinskov lübeznostjov priskočo gladnim na pomoč, bi smrt glada mela obilno žetev. Mi pogorelcom nesmo nevoščeni, naj majo podporo. Samo to nas je ranilo, ka mi v vekšoj nevoli ne smo mogli tisto dobiti, ka nam je parlament sam zglasao.
4.	Lani smo javili na gospoda bana, da bi radi občuvali svojo višjo gimnazijo i jo imenüvali po Njeg. Vis. Kraljeviči Andreji za Andrejovo, ar se je kraljevič ravno te rodio, kda smo obhajali desetletnico svojega oslobodjenja. Pa mesto toga, ka bi naš zavod dobo to častno ime i se spopolno v višjo gimnazijo, se je skrčo na nižjo. Naši sezonski delavci so mogli višje razrede zdržavati te, gda so v Sloveniji vse gimnazije ostale pod državnov podporov. Nikoga ne potvarjamo, ka je kaj kriv pri tom, samo kažemo na svojo bolečino, ka ostala Slovenija niedne gimnazije neje zgübila, naša siromaška Slovenska krajina pa jedino višjo gimnazijo te, kda na bivšem Kranjskom spadne na 50.000 lüdi edna Popolna gimnazija, pri nas pa niti na 100.000 prebivalcov ne.
5.	Pred prevratom so bili na bivšem Štajarskom tak zvani „Štajercijanci“, ki so izdavali list pa se potom njega borili proti jugoslovenstvi. Kde so zdaj tí lüdje? So prek noči postali Jugoslovani ! ? Zakaj se ne guči od njih i zakaj se ne piše od njih? Mi pravimo, da je prav tak. Zakaj ne bi mogli postati dobri državlani, ki so bili prle drügoga mišlenja, kak smo zdaj v novoj državi vsi ? Mi hvalimo i odobravamo, ka Slovenska javnost verje v lojalnost tistih, ki so prle bili drügoga mišlenja i ka ne guči več od nemškutarov i Štajercijancov. Ali zakaj se pa ne meri naš narod z istov merov ? Zakaj se iščejo pri nas Madjaroni, šterih ne i zakaj se izpodrivlejo naši iz slüžb zavolo te laži, te grobe laži ? Ta rana nas nedopovedlivo peče.
2
NOVINE
7. decembra 1930.
6.	Peče nas pa tüdi ravnotak rana, ka je v nevarnosti obstoj naših slovenskih bratov v Jugoslaviji. V prvejšoj državi ne bi nas tak bolelo srce, kak nas v toj lastnoj jugoslovenskoj boli, ka okoli trijezero Slovencov v dobrovniškoj fari ešče dnesden nema niedne Slovenske predge i niedne Slovenske pesmi v dobrovniškoj farnoj cerkvi. Sam Dobrovnik ma do 60 agrarnih interesentov Slovencov, majo je Žitkovci, Radmožanci, ma je nad 240 hiš broječe popolnoma slovensko Kobilje okoli sto, pa za te i ostale Slovenske naše državlane nega v farnoj cerkvi bože reči v maternom jeziki. Ne želemo ni piknjice pravic vzeti našim madjarskim državlanom ali jočemo, ka se v Jugoslaviji madjarizirajo naši slovenski rojaki. Nikoga ne krivimo, nego samo rane odkrivamo i je kažemo, da nas jako bolijo pa prosimo olje na nje.
7.	Edno malo ranico naj ešče pokažemo. Jako mala je, a tüdi jako občütliva. Ví dragi bratje slovenski tam prek Müre gučite svoj jezik kak ste se ga od nekdaj navadili od svojih dobrih starišov, v šoli se pa vadite pismene slovenščine. Toisto delamo i mi. A vendar kakša razlike med vami i nami ! Vam nikdar níšče v oči ne vrže, kak gučite, z nas se pa norca delajo. Vsi  veliki narodi čuvajo kak vsega poštenja vredno svetinjo tisto orožje, štero njim je spravilo kakšo čast, zmago. Pri nas se pa večkrat zametavle tisto orožje, štero nam je največ spravilo, štero nam je spravilo zdrüžitev z brati, štero nam je spravilo sloboščino. Mala ranica, a jako občütliva.
Dragi bratje slovenski prek Müre, zakaj vam te rane odkrivamo ? Iz lübezni. Radi vas mamo i zato vam zavüpamo. Z vüpanjom vam je pokažemo i vas prosimo, Poglednite je i vlejte zdravilno olje v nje. To olje je razumevanje. Razmite nas i Vzdignite za nas glas povsod,      da bomo z
vami ednaki v bremenaj i v pomoči. To razumevanje bo splelo tak močno vez med nami to stran Müre i vami ono stran Müre, da ne bo nikdar sile, ki bi nas mogla kda razdvojiti, ar ne de se več gučalo ka tü so Prekmurci, tü Kranjci, tü Štajarci, Korošci ali Primorci, nego de se samo edno gučalo, kak bi se že davno moglo: tü so samo Slovenci, samo Jugoslovani. — Kmetje Slovenske Krajine.
(Članek sem prejeo s prošnjov, da ga pred občnim zborom K. z. na vsakši način objavim. Namen članka je, da opomni Kmečko zvezo na potrebe Slovenske krajine. Urednik.
Boj za posvečüvanje nedele.
Nedelo za nedelov je že skozi leta nedelska kronika ednako žalostna i ednako sramotna. Trbe samo preglednoti novine i njihova poročila od posvečenja nedele v Sloveniji. Redki lepi dogodki, ki pričajo od našega kulturnoga stremlenja skoro vtonijo v poročilaj od krvavih nedelskih dogodkov. Od vseh strani same vesti od pretepov i pobojov, od vseh strani prihajajo ednako žalostna poročila od junakov noža i izvršenih surovosti, kak da bi živeli v najbole divjih časih. A poleg vsega toga pride v novine samo eden del od te nesrečne i Žalostne nedelske kronike, tisti, ki je že ščista zreli za kazenski zakon. I kelko se zgodi šče drügih stvari, ki bi odkrite šče hüšo sliko od toga, kak se sveti pri nas nedela, den počitka i lepoga vživanja.
Nevredne slovenskoga imena je to onečaščanje nedele i v sramoto vsem nam. Ka pomagajo vsi trüdi naših kulturnih delavcov, da s svojim delom proslavijo našo kulturo, če pa vsako nedelo dokazüjejo pretepači i modrijašje na vnogo bole žalosten način, da so ne v drüžbi kulture. Ka nam pomaga, če se pred svetom hvalimo z malim odstotkom analfabetov i z velkim razširjenjom slovenskoga čtenja, če pa vse to nema niti najmenše moči, da bi se zastavilo vsikdar močnejše razširjanje pretepaštva i nedostojnosti. Vsaka nedelska kronika bije po zobaj vsakoga, ki hvali našo kulturo, ar vsaka nedelska kronika znova dokažüje, da se je v nedostojnosti zgübila kultura.
Narodna sramota je že postala nedelska kronika pri nas i to tak žgoča i pekoča sramota, da moramo zgübiti vsako spoštüvanje do naroda, če te sramote kemprle ne odpravimo. Ne dnes poleg borbe za vsakdenešnji krüh niedne borbe, štera bi bila tak vtemeljena i tak potrebna, kak je borba proti surovorosti i pretepaštvi. Ta borba je postanola že tak silna, da bi mogla biti že edna od tih prvih političnih pitanj. Na vsakši način pa je ta borba vnogo bole Važna, kak celi küp drügih pitanj, zavolo šterih se razburja dnes naša javnost.
Ne pa boj proti surovosti javna zadeva samo iz moralnih ozirov, nego tüdi iz gospodarskih i materijalnih vzrokov.
Ne bomo gučali od toga, kak se s tem onečaščanjem zapravla vnogo preveč penez, nego samo to pitanje bi postavili, kak naj se pri takšem posvečüvanji nedele naš narod reši iz gospodarske krize, ki je že nastopila i ki bo iz zvünešnjih vzrokov najhitrej šče narasla ? Šče nekaj
časa takše onečaščenje nedele i po tom bomo vidli, ka nemamo več moralne sile, da vzdržüjemo tekmovanje z drügimi narodi.
Boj proti surovosti i pretepanji ino za spodobno Posvetitev nedele mora postati klic dneva! Na celoj vrsti se mora začnoti te boj, v šolaj i v cerkvaj, v drüštvih i v drüžbi samoj, da bode postao nemogočen tisti, ki misli, da je v surovosti izraz moči. I tüdi tak na železnicaj i v automobilaj morajo spoznati razni pre glasni lüdje, da jim je odklenkalo, ar so Slovenci kulturni lüdje, ki ne trpijo ne surovosti, šče menje pa pretepaštvo.
Naravnost ozdravlenje mora priti med narod, če naj dosegne, da bo nedelska kronika takša, ki ne dela narodi sramote. Teh dveh sramotni pojavov mora biti konec i to za vsako ceno.        (Iz Jugoslovane, 26. nov. 1930.)
Občni zbor Kmečke zveze.
Krajevne Kmečke zveze majo 7.
 (ali 8.) svoje občne zbore z dnevnim redom, kak smo ga objavili v zadnjoj številki. Kmečka zveza v Maribori pa ma občni zbor v sredo 10. decembra. Tüdi te dnevni red smo že objavili. Vsaka krajevna Kmečka zveza pošle na te občni zbor svoje zastopnike (za vsakih 20 kotrig ednoga). Za vse, ki se občnoga zbora vdeležijo, je dopüščena v Maribor i nazaj Polovična vožnja. Na občnom zbori morajo biti zastopane tüdi Kmečke zveze v našoj krajin, zato naj vsaka pošle zastopnike. Kde Kmečke zveze še nega, se naj ustanovi 7. ali 8. dec. Zbere naj se par kmetovalcov, zvolijo si naj odbor. Imena i članarino naj taki pošlejo v Maribor. Letna članarina znaša za vsakoga samo 5 Din.
Grozen potres na Japonskom.
Preminoči teden je bio na Japonskom grozen potres, ki je napravo Velikansko škodo. Na podlagi poročil je 260 lüdi mrtvih, 350 ranjeníh, 5650 hiš popunoma porüšenih, 2350 pa deloma. Prebivalstvo je zavolo grozot Zdvojeno.
Kmečko spravišče v Zagrebi.
Osmoga decembra bo v Zagrebi velko kmečko spravišče. Iz vseh pokrajin Hrvaške se je priglasilo za spravišče prek 105 jezer kmetov.
Bencin eksploderao.
V vesi Guadelupe v Ameriki je v sredo v ednom cirkusi eksploderao bencin. Pri tom je bilo 13 lüdi bujtih Pok je divje zveri tak prestrašo da so vünvdrle iz kletk. Morali so jih postrelati.
Zastopstvo Transocenika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavno vulici.	12
7. decembra 1930.
NOVINE
3
Kalendar.
december (31 dni) 50. teden.
pondelek
tork
Sreda
četrtek
petek
sobota
nedela
Nevt. p. D. M.
Leokadija
Melhijad
Damaz
Maksencij C
Lucija
Dušan
Marija
Joahim
Judita
Dama
Epimah
Lucija
Nikarij
Vreme: Megleno, deževno.
Murska Sobota
Proslava 1. decembra.
Praznik narodnoga vjedinjenja Jugoslovanov se je letos obhajao tak slovesno, kak dozdaj še nikdar ne. Cela Sobota je bila v zastavaj. Na predvečer (v nedelo) se je vršila v Sokolskom domi slavnostna akademija, štere so se vdeležili zastopniki vseh oblasti, uradništvo i velka vnožica naroda. V nedelo predpoldnom ob osmih so se slüžile Zahvalne slüžbe bože. Navzoči so bili zastopniki oblasti, kotrige Sokola, Šolska mladina i vnogo drügih vernikov. Pri slüžbi božoj v katoličanskoj cerkvi so nastopili: dijaški pevski zbor, orkester i gdč. Mesaričova s solopopevanjom. Taki po božih slüžbaj je mela Šolska mladina proslave v šolaj. Ob edenajstih je bila slavnostna seja v Sokolskom domi, potem pa seja v občinskoj hiši.
Prireditev se je vdeležila cela Sobota. V trgovinaj, v obrtnih prostoraj i na poli je delo počivalo. Tak je prav. Cerkvene svetke (i nedele) svetimo, ar nas na to nagiba lübezen do Boga, na posvečenje narodnih svetkov pa nas nagiba narodna Zavednost i lübezen do domovine.
*
* *
—Akademija v Martinišči. V pondelek, na svetek Nevtepenoga poprijela bl. Dev. Marije priredijo Martiniščari v svojoj dvorani slavnostno akademijo. Začne se ob treh popoldnevi. Osvedočeni smo, da bo dvojna pa nabito puna, kak vsigdar.
što šče ne odneso iz Kmečke posojilnice Mohorskih knig, jih noj odnese. Seov naj prinese Z.50 Din za poštnino.
—	Sprememba v bolnici. Zvedeli smo, da je v bolnici s 1. decembrom nastopo slüžbo praktikanta naš rojak, g. Joško Ferenčič iz Kroga. Dozdašnji praktikant, g. Remic je premeščeni v Ljubljano.
—Darila za Mikloša i božič si lehko küpite v Prekmurskoj tiskarni.
Tam dobite fotografske mašine i potrebčine, knige, kak tüdi lepo izdelane Pisarniške potrebčine. Cene so Zmerne.
—Častitamo. Splošno prilübleni g. vladni tajnik dr. Franc Bratina je imenüvani za okrajnoga podnačelnika. K imenüvanji naj sprejme naše iskreno častitke.
Inšpekcija. Preminočih teden se je müdio v Soboti Okrožni inšpektor, g. dr. Franc Scaubach. Pregledno je Poslüvanje na glavarstvi. G. inšpektor se je jako zanimao za naše razmere.
—Adventne predge. Po nedelaj ob dveh popoldne je adventna predga. V predgaj se razlagajo Vzroki nevere. Preminočo nedelo je bila predga od prvoga vzroka nevere, naime od nevednosti. To nedelo (7. dec.) de govor od drügoga vzroka — od nadütosti (napuha). Pridite k tem govorom v velkom števili t
—	Smrtna kosa. V nedelo je bila Pokopana mati gospe Ane Cőr. Do groba jo je sprevodila velka vnožica naroda. Pokojna je bila nad tri leta betežna. Mela je močen protin, ki jo je vse vküp potegno. N. p. v m !
—	Tečaj za stolare. Sküpna Obrtna zadruga v Murskoj Soboti naznanja kotrigam mizarske stroke, da priredi tečaje za stolarsko luženje i risanje. Tečajov se lehko vdeležijo tüdi pomočniki, ki želejo obisküvati tečaje, naj prijavijo svojo vdeležbo pismeno ali osebno do konca toga meseca pri zadrugi vsakši den od 11. do 12. vüre.
—V sanatorij so odpelali v pondelek g. fiškališa dr. Goljevščeka. Želemo njemi skorajšnje ozdravlenje.
—Občinska hranilnica. Kak se je že Preminoči teden poročalo, je
bila Zadnja seja pri občinskoj hranilnici jako burna. Eden od Članov upravnoga sveta je predlagao, da člani, šteri so tüdi člani drügih denarnih zavodov, ostanejo v upravnem sveti ednega ali drügoga zavoda (to je ali pri občinskoj hranilnici ali pa pri drügih zavodaj), ar je to nepravilno, da bi bili v upravnom sveti dveh zavodov štera sta si v poslovanji itak konkurenta. Isti gospod je predlagao tüdi, da se penezi občinske hranilnice — štere ona ne izposodila — naj ne nalagajo samo pri ednom zavodi, kak je to dozdaj bilo — nego se naj razdeli nalaganje med vsemi zavodi v Murskoj Soboti, v prvoj vrsti pa pri tistom zavodi, šteri je pupilarno varen. — Kak smo zvedeli, je dotični gospod tüdi vložo pritožbo na bansko upravo. — Kakša nevarnost leži v tom, či se nalagajo penezi le pri ednom zavodi, se je izkazalo pri Mestnoj hranilnici v Kočevlji. Tüdi tam je bio slučaj, da so bili člani upravnega sveta Mestne hranilnice tüdi v upravnom sveti Merkantilne banke i so se nalagali vsi penezi hranilnice v Merkantilno banko. Kda je prišla Merkantilna banka v penezne stiske, so se zgübili vsi penezi i je melo mesto Kočevje pri tom 7 milijon zgübe. (Dopis smo dobili od strani prizadetih i ga objavimo brez dodajanja lastnoga mišlenja. Uredništvo.)
Ka novoga v Belgradi ?
Smrt bivšega politika. Preminoči četrtek je nenadoma zatisno oči znam bivši politik, Velja Vukičevič, ministerski predsednik i večkratni minister. Slovencom je bio vsigdar naklonjeni. Pokopali so ga v petek i to na lastno želo brez posebnih slovesnosti. Na zadnjoj poti so ga Sprevajali Vnogi prijateli, bivši ministri i poslanci, med njimi tüdi dr. Korošec.
Püšpecje v Belgradi. V začetki preminočega tedna so prišli v Belgrad püšpecje: dr. Bauer iz Zagreba, Akšamovič iz Djakova, dr. Rožman iz Ljubljane i dr. Bonefačič iz Splita. Bili so pri večih ministrih, pri predsedniki vlade i so bili sprejeti v andijenco tüdi od Njeg. Vel. krala.
Reforme v železniškom prometi. V ministerstvi za promet se sestavla načrt za popuno reformo železniškoga prometa. Vpelali se bodo
motorni vlaki. Hitrost zdašnjih vlakov se povekša, tak da bo promet hitrejši.
Dr. Korošec pri krali. Preminočo soboto je bio v andijenci pri Nj. Vel. krali prvejši minister, g. dr. Anton Korošec.
Svetovna politika.
Poljska vlada odstopila. Ministerski predsednik, maršal Pilsudski je s celov vladov vred odstopo.
Vladna kriza v Austriji. Po odstopi Vaugoinove vlade je dobo nalogo za Sestavo nove vlade krščanski socialist dr. Ender. Za Sestavo nove vlade se vršijo med strankami pogajanja.
Nova trozveza. Listi poročajo, da se razširi prijatelska zveza, ki je bila sklenjena med Grčijov i Turskov tüdi na Bolgarijo. Če se to vresniči, mamo pričaküvati novo trozvezo, ki de pri vsakoj priliki nastopala složno.
Slovenska krajina.
— Črensovci. Prosvetno drüštvo priredi dnes (7. dec.) po večernicaj v dvorani „Našega Doma“ igro „Trije tički“. Igra je jako zabavna, zato si jo naj vsaki ogleda, ki je količkaj mogoči. — Knižnica Prosvetnoga
4
NOVINE
7. decembra 1930.
drüštva je odprta vsako nedelo od 8. do 10. vüre v Našem domi. Segajte po knigaj, da vam jesenski i zimski večeri ne bodo predugi.
Beltinci. Dr. Gustav Omahen, praktični i zobozdravnik se je povrno iz Beča i od nedele, 30. novembra, naprej znova redno ordinera za vse betege.	1
—	Slovo šolarov. Kak smo že objavili sta iz Kroga v Maribor premeščeniva šol. upraviteo g. Ciril Hočevar i njegova gospa Marica. Telko joča je malogda videti, kak ga je bilo, kda sta odhajala. Vučenci i vučenke so nam poslali tüdi slovo, s prošnjov, da bi je objavili. Slovo se glasi: „V minulem tednu sta se poslovila od nas g. šolski upravitelj ter njihova gospa Hočevar. Lep čas, in Sicer 8 let sta bila med nami kakor pravi oče in mati vsej šolski deci. Ganljivo je bilo slovo, ko smo jim podajali roke. Jokali smo vsi. Veliko lepih ter koristnih naukov smo prejeli od njih, kateri nam bodo koristni za celo naše življenje. Zato njim učenci ter učenke izrekamo prisrčno zahvalo ter njima Želimo obilo sreče na novem mestu.“
— Smrt naročnice v Chicagi. Dne 1. novembra je Vmrla Ana Frank, žena Ivana Frank. Rojena je bila v Lipovcih. On je pa z Melinec. Bila je dugo let naročnica Novin i M. Lista. Pokojna je bila dobra krščanska žena i lübeča mati svojoj edenajsteroj deci. Najstarejša hči je stara 15
let, najmlajša pa je staro 6 tjednov, štere je Pokojna mogla zapüstiti ešče v svojih mladih letaj, bila je v 35. leti. (Si lehko mislite kelko je pretrpela z dečicov.) Sprevod se je vršo iz cerkve sv. Štefana. Pokopno sv. mešo so opravili č. g. Anzelm Murn pleb. i tüdi meli lepi govor i vzeli slovo od moža i dečice v tak lepih rečaj, da je zajokala cela cerkev. Za lepi sprevod njoj preskrbelo Drüštvo sv. Ane, šteromi drüštvi je spadala Pokojna že dugo. Članice drüštva sv. Ane so se težko Jo Čile od svoje sosestre. To je pokazala velka vdeležba i govor podpredsednice Margarete Majcen, šteroga je mela pri odprtom grobi. (V to drüštvo bi mogla spadati vsaka naša ženska i dekla v Chicagi). Naša Pokojna Ana Frank naj v miri počiva, naj njoj bode lehka amerikanska zemla !
— Ogenj vničo sirmakov dom. Dne 25. t. m. je zadela Rajnar Jožefa v Beltincih velka nesreča. Predpoldne je hipoma plamen objeo vso domačijo. Na kraj ognja je taki Prihitelo od blüzi i daleč staro i mlado. Prihiteli so tüdi gasilci. Domačijo pa neso mogli rešiti. Zgorelo je vse: hiša i gospodarsko poslopje. Rešiti so
mogli samo živino. Žalostna Usoda Rajnarove domačije je zbüdila v celoj okolici Splošno sočütje. Rajnar je oča 10 dece i je z drüžinov že dozdaj živo v pomenkanji. Meo je samo domačijo i 5 plügov zemle. Ogenj njemi je zdaj vničo „vse bogastvo“. —
Priporočamo ga dobrim srcom; da njemi priskočijo na pomoč. To njemi bo v nesreči v velko tolažbo.
—	Prijeti švercari. Zagrebečka Policija je zvedila, da se v Markišavcih nahajajo nekši švercari. Poslala je tri policaje, da bi jih aretirali. Tej so svojo nalogo uspešno izpelali. Prišli so k osumlenim i so se izdali za trgovce. Naročili so pri njih vekšo vnožino saharina. Švercari so jih ne Poznali i ar so vüpali, da napravijo dober šeft, so se z njimi pogodili. Nato so se policaji izdali i so švercare aretirali. Pripelali so jih v Soboto, iz Sobote pa so jih odpelali v Zagreb.
—Dokležovje. Prvoga decembra sta vzela slovo g. šolski upraviteo Vlado Košenina i njegova gospa. Deset let sta bila v Dokležovji. G. upraviteo je delao tüdi zvün šole. Vodo je gasilsko drüštvo, prirejao je igre. Ustanovo je tüdi kmetijsko nadalüvalno šolo. Poslovili so se od njega ne samo šolari, nego tüdi načelnik gasilcov, župan i drügi. Za vse, ka sta včinola dobroga za nas, se njima lepo zahvalüjemo i njima na novom mesti Želemo vnogo uspehov.
—	Smrt zavednoga moža. V Beltincih so 1. dec. pokopali uglednoga moža, kolarskoga mojstra Pozderec Ivana. Pokojni je bio trezen, skrben oča. S svojim skrbnim delom je Spravo sedmero dece do višje izobrazbe. Kak odličen kolarski mojster je navčo prek 20 dečkov za dob-
Horvat Franjo:
Tihinci.
Prišli so prek njiv kak sklüčene sence. V njihovih očaj je bila tmična noč. Z njihovih vüstnic je plavao težki vzdih. Njihova tela so trepetala pod trüdnimi stopaji. Lačni so bili i bledi, prašnati i blatni. I njihove čupore so bile kak raztrošeno cvetje po ogradi.
Prišli so iz tüjine. Bili so tam od sunčnih breščekov blüzi morja, tam iz tiste lepe primorske dežele, kde je za boja orao štük i stopao lačen i trüden vojak, šteromi se je tožilo po domi. Pokali so tam šrapneli i bombe; orala je tam smrt i sejala svoje klice v jezerne vnožice. Nikomi odpüščajoči vdarec je vničavao vse i i preobračao tiho pole i mirne dome v najbole vihérnato čuporo smrtnih oblakov, da se je trosilo Srcé.
I ti tihinci so zbežali pred strašnov morijov.
Deca smo stali na konci vési. Igrali smo se. Štrki so se Zibali nad
njivami i lastvice so letale nad nami kak bliski. Kalasturje so krožili nad starim cerkvenim törmom. Kukojca je kukala v logi i velka sova je zdaj i spevala z veje v tiloši.
Te so se prikazala kola i na njih je sedelo več starcov. Vsi so nam bili tüji i gledali smo je s strahom.
Tüdi občinski možacje so se prikazali pri cerkvi.
Kola so se stavila pri cerkvi. Z njij so stopili seri gospod. Gučali so nemški. Z našim plivanošom sta si segnola v roké.
Té seri gospod so bili dühovnik. Šli so s svojov čredov od doma Kak begunec so prišli s svojimi ovčicami v našo ves.
Oj tej begunci ! Kak dobroga srca so vsi bili. Jeli so polento, skoro samo polento. V papučaj so hodile žene i nikdar so ne bile skoro vesele. Ništerni starci so gledali skoro vsakši dén tá proti jugi, kde je bila njihova lüblena domovina. Želeli so si nazaj, tá, kde je bila njihova zibeo ; tá, kde je bilo njihovo pole kak pogorišče i kde so bile njihove vési le küp porüšenoga kamna.
Žmetni so bili stopaji tej tühincov, tej dobrih beguncov. Hodili so od dneva v dén kak sklüčene sence po cesti, tužni i žalostni ; čütili so se zapüščene i želeli so si samo sunčne domovine . . .
I zgodilo se je, da so se naši begunci včakali dnéva, kda so se lehko povrnoli. Smeh je zakralüvao na njihovih licaj i tista Prvejša žalostna tenja se je odela v sunčno veselje.
Žene-begunke so segale vsakšemi v roké i se zahvalüvale. Deca so skakala okoli mater i starci so z radostnov rokov davali spomine.
Begunski plivanoš so meli srebrno mešo v kapeli. Lüstva je bila puno. Zvon je klenkao i zvonec je dugo cinkao pri oltari, kda so zaspevali srečni „Te Deum laudamus“
I tisti odvečerek so se odpelali plivanoš z Türnišča s svojov čredov v svojo sunčno domovino.
O kak je bilo veselo té v našoj vési ! Prišeo je te zaželeni mir po strašnoj bojnoj igri.
7. decembra 1930.
NOVINE
5
re kolare. Pokojni je bio jako zaveden narodni delavec, že od mladih nog prijateo slovenskih knjig. Njegova lübezen do slovanstva je zgojila dosta narodnih delavcov, več dobrovolcov, med njimi solunskoga dobrovolca. Leta 1912 je svojov familijov klečeč molo za zmago južnih Slovanov nad Türkom i za zdrüžitev južnih Slovanov. Bolo ga je nesporazum med Srbi i Bolgari, želo si je vjedinjenje vseh Slovanov. Večkrat je pripovedüvao od slovanske velike moči i njihove milosrčnosti i je povdarjao, da le Slovan ma rešiti svet. Pokojni je bio Vseširom spoštovani i prilübleni. To je pokazao tüdi sprevod. Vdeležilo se ga je vnogo naroda. Do groba so ga sprevodili tüdi tisti, šteri so se pri njem včili meštrijo. Zavednomi moži naj bo lehka Slovenska zemla, štero je celo živlenje tak močno lübo.
ZA NEDELO.
Druga v adventi.
Evang. sv. Matája vu 21. táli.
Vu onom vremeni kda bi Ivan čüo vu vozi dela Kristušova, poslávši dvá od svojih vučenikov, pravo je njemi: Idočiva
nazvestita Ivani, štera sta čüla i vidila. Slepi vidijo, plantavi hodijo, gobavci se očiščávajo, glühi čüjejo, mrtvi gori stanüjejo, nevolnim se Evangeliom nazveščàva. I blaženi je, ki se nespáči v meni. Kda bi pa njidva odišla, záčao je Jezuš praviti vnoži ni od Ivana: ka ste vün šli vu püstino glédat? jeli rozgo od vetra gibajočo? ali ka ste vün šli glédat? človeka v mehkom gvanti oblečenoga? Ovo, ki se z-mehkim gvantom obláčijo, vu králeski hižaj so. Ali ka ste vün šli glégat? Proroka? ešče Velim vam i več od Proroka. Ár je té. od šteroga je pisano: ovo jas pošilam angela mojega pred licom tvojim, Šteri priprávi pot tvojo pred tebom.
Adventno premišlevaje.
Adventni čas je pripraven za to, da človek razmišla od vere. Par reči tüdi v Novinaj spregovorimo od nje.
Vsi lüdje na sveti se delijo na dva tabora: v verne i neverne. Nevera ma več zrokov. Prvi takši zrok je nevednost verskih stvari.
Preminočo nedelo sem se pelao v Maribor. V vlaki je poleg mene sedo prosti možakar - po pozvanji mlinar. V guč sem se püsto z njim. Med drügim sem ga tüdi pitao: „Što je pa privas plebanoš?“ Človek me pogledne, se nasmehne, nagne k meni i mi odgovori: „Oprostite mi, če vam odkrito povem, da ga ne poznam.“
Ka sledi iz te zgodbe? Da mož ne vidi po nedelaj niti cerkve, niti dühovnika. Takših „katoličanov“ je dosta.
Vnogi majo čas za jagrijo, vnogi plazijo po goraj, Vnogi idejo v krčme, na izlete, Vnogi doma dremajo, a za to, da bi stopili v cerkev i zadostni svojoj verskoj dužnosti, nimajo niti vole, niti časa.
Se razmi, da takši „katoličanec,“ ki nikdar ne čüje v cerkvi predge, nikdar nevzeme v roke verskoga navuka, sv. pisma itd. nemre znati od vere, nego ostane neveden.
Nevednost v verskih rečaj ma več vrst. Edni ne vejo od verskih istin nikaj, drügi znajo malo, tretji pa, ki so se včili „veronauk“ iz veri sovražnih (brezverskih) listov i knig, štere se norca delajo iz vsega, ka je sveto i Potvarjajo vse, ka sv. Maticerkev dela, znájo vse pokvarjeno.
Ta trajna nevednost pripela jezere i jezere lüdi do nevarnosti. Na paperi (v krstnih knigaj) so Vnogi med temi toti katoličani, njihovo živlenje pa svedoči od njih čisto drügo. Očivestno je naime, da što ne spunjavle svojih verskih dužnosti, ne vernik, nego nevernih.
Kak je Tonček čakao Mikloša ?
Tonček je bio star deset let. Bio je preci navihani. Kda so ga mati ne mogli inači vkrotiti, so njemi zapretih z Miklošom, s šterim hodi krampus (vrag) i te ga odnese, če ne de vrli.
Prišeo je večer pred sv. Miklošom. Na vseh vulicaj se je čülo deteče kričanje. Mikloši i krampusi so naganjali deco. Šli so k vsakoj hiši. Vrloj deci so prinašali darila, lagojoj pa šibo.
Tonček se je za pečjov stiskao v kot. Kolena so njemi trepetala, a materi ne šteo pokazati, da se boji.
—	To maš Mikloš, to maš krampus — se je protio s stisnjenov pesnico skoz okno.
—Mama, jaz se ne bojim ! — se se korajžno postavo pred mater.
Pred hišov se je začülo kričanje i cinkanje z lancom. Tonček postao bledi, a je še le stiskao pesnico.
Po dveraj je zaružilo. Tonček se je skrio. Od straha so njemi zobje šklepetali.
—Mama, ne püstite ga notri — je proso s skuzami v očaj.
Sobne dveri so se odprle. Prikazala sta se Mikloš i krampus.
—	Kde mate tistoga lagojega dečka ? — je pitao slovesno Mikloš, krampus pa je divje gledao po sobi.
Oba sta se podala k peči. Koražnoga Tončeka nesta našla v koti. V tistom hipi, kda sta odprla dveri, je Tonček pozabo na to, kak koražno se njima je protio i se je v strahi potegno pod posteo. Tam se je vküppotegno i niti dihati ne vüpao.
No, kde pa je tisti junaški Tonček, ki se je skoz okno pretio i fige kazao Mikloši i meni — se je zarežao krampus i je zažvenketao z zlanci.
Tončeki se je tak videlo, da se posteo podira nad njim Od groze ga je polejao znoj. Najraje bi bio, če bi se mogeo za par minot pod zemlo skriti.
Krampus se je bližao k posteli. Zdigno je prt i se nagno, da bi pogledno pod posteo. Mati se je tiho Smejala i krampusi kimala, naj si le privošči Tončeka.
Pod posteo so se zasvetile krampusove oči. Tonček je zaječao, kda jih je zagledno i se je stisno k steni.
— No, no, mali junak - se njemi je smejao krampus — le pridi vün, da pokažeš, kak si močen.
Krampus je z rokov segno pod posteo, da bi Tončeka zgrabo za nogo.
Mali je zakričo i skrčo nogo. Vse vküp njemi nikaj ne pomagalo. Krampusova roka ga je zgrabila i ga vlekla. Mali se je lovio za špajte, nogače, a preslab je bio.
— „INKA“ dišeča vinovica odstrani zagotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek v töčnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVÉTOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
—No, zdaj si tü — ga je nagovoro Mikloš, kda je bio Tonček že vüni.
Mali je trepetao, kak šiba na vodi.
—Poklekni! — je zapovedao Mikloš.
Tonček je spadno na kolena.
—Čüo sam, da si dostakrat ne bio vrli. Ali je istina ?
Mali ne odgovoro, nego je začno kavüliti.
—Zaslüžiš, da bi té krampus s šibov narezao, potem z lancom zvezao i odegnao. A naj bo. Zdaj ti še prizanesem, samo obečati mi moraš, da boš od zdaj naprej vrli. Ali mi obečaš ?
—	Ja-a-a ! — je künckao Tonček.
—	Ali boš bogao mamo i očo?
—	Ja-a-a-a!
—	Ali boš rad molo ?
—	Bo-om!
—	Ali se boš v šoli rad včio ?
—	Bo-o-om.
—	No, dobro, nego če obečanja ne boš držao, te drügo leto brez smilenja dam nabiti, zvezati i odpelati.
Krampus se je zarežao i scinkao z lancom: Tonček se je vküppotegne kak jež.
— Zdaj odideva — se je oglaso znova Mikloš. — Mali zapomli si, ka si obečao. Vrli moraš biti. Meni i krampusi pa se več ne preti, ar de jaj!
6
NOVINE
7. decembra 1930.
Za naše male.
Botjak Matija:
Kak je prišeo kovač v mesec ?
Minolo je več let. Kovač Koren je šče sploj kovao v svojoj kovačnici. Pomali se je navolo živlenja. Vzeo je slovo i je šo pred nebeska vrata. Sklonkao je. Sveti Peter njemi je prišeo odpirat. Kda je spoznao kovača, je pravo, da bo prle šo pitat Boga, ali ga sme püstiti notri. Za eden čas se vrne z rečmi, da ga nesme püstiti v nebesa, ar je grešna düša; naj ide v pekeo. Kovač se je obrno i je šo pred peklenska vrata. — Ali tü so se ga tüdi zbojali, ar so že znali za njegove hüdobije. Peklenščeki so se vsi uprli v vrata. Tak močno so jih porivali z rokami, da so škramplini skoz prišli. Kovač je zgrabo svoj hamer pa
njim jih je dolstukeo. Zatem se je nazaj napoto pred nebeska vrata i je proso sv. Petra, naj ga püsti malo v nebesa, ka pogledne, kak je kaj tam. Sv. Peter je šo Boga pitat, če sme kovača za nekelko časa notri püstiti. Bog je to dopüsto. Kovač je veselo hodo po nebesaj. V ednom koti je zagledno velki küp starih cot, Med temi cotami so bile tüdi hlače, štere je negda dao ednomi sirmaki v zimi. Na tiste hlače si je kovač dolseo i si zgučao: „Zdaj sedim na svojem i me nemre nihče dolsploditi.“ Kda ga pride sv. Peter opominjat, naj zapüsti nebesa, se je kovač obregno, da na svojem sedi. To nika ne pomagalo. Oditi je mogao. Sirmak se ne znao kam obrnoti. Iz nebes so ga splodili. V pekeo so ga ne püstili. Na zemlo nazaj tüdi ne šteo iti. Čemeren je skočo v mesec, gde ga šče dnesden vidimo.	(Konec).
Za smeh.
Mož stopi v apoteko i prosi vrastvo za svojo lagojo ženo.
Apotekaroš stopi k njemi i ga trikrat za vüha poči s sledečimi rečmi: „To vrastvo vi vsaki den svojoj ženi davajte pa vam Zdrava grata“.
Mož kak je domo prišeo, včasi da edno plüsko, na štero je žena Zdrava gratala.
Na drügi den ide mož nazaj v apoteko. Kak notri stopi, pravi: „Gospod apotekaroš edno sam njoj dao i njoj je včasi valalo, ovivi dve sam njim pa nazaj prineso“. I nato mož apotekaroša za vüha poči i te je mogao gledati kde so te najbližnje dveri.
* *
*
Eden kmet je meo na sodniji nekši opravek.
Edno jütro se pašči na sodnijo i na dveri klonka. Ar je ne dobo nikšega odgovora stopi notri i vidi pri stoli sodnika, ki piše.
„Dober den njim Bog daj !“ Neodgovora.
Kmet drügoč: „Dober den njim Bog dáj !“ Nega odgovora.
Kmet ešče ednok: »Dober den njim Bog dáj !“ Pa nega odgovora.
Kmet nato pita: »Ali kaj pišejo ?“ Nikaj.
Kmet drügoč: »Ali kaj pišejo?“ Pa nikaj.
»Te me pa naj v r . . . pišejo“.
I se obrne i ide vün.
* *
*
Eden vert da svojemi hlapci vrč, naj ide po vino.
»Ja peneze tüdi prosim,“ pravi hlapec.
„Somar za peneze zna vsakši norc vino prinesti.“
Hlapec je zdaj že nikaj ne pravo, nego je vzeo prazen vrč i je odišeo. Za eden čas pride nazaj i dene prazen vrč na sto. Vert pogledne vrč i se zdere nad hlapcom.
„Somar ve je pa vrč prazen.“ „Ja s punoga vrča bi vsaki norc znao vino piti“, pravi hlapec
Poslao: Št. Vogrin iz Rakičana.
Za kühnjo.
Dnevi kolin se bližajo. Koline so v hiši vsako leto skoro brez izjeme najveselejši dogodek. Da do matere mele dati na sto kem več vrst i kem bolše pripravlene jestvine, bomo v prišestnih številkaj objavlali, kak se pripravijo krvavice (klobase i nešterne drüge mesne jestvine.
Ocvreta jetra. Najprle se z jeter potegne kožica. Potem se jetra zrežejo na drobne lističe i se siplejo v mast, v šteroj se je prle ocvrlo za drobno glavo zrezanoga lüka. V par minotaj se jetra ocvrejo. Ocvreta jetra se osolijo, poljejo z žlicov jesiha i se topla denejo na sto.
Ocvirkove pogačice. Zmeša se pol kile mele i za eden tenjer friških, zrezanih ocvirkov. Na sredi te mešanice se napravi jamica. V njo se deneta dva žučaka, za dve deki v mleki namočenoga kvasa i sol. K tomi se še dá telko vrhnja, kak ga mela lehko popije. Vse to se omesi i Se püsti srednjetrdo. Testo se nato razvala na prst debelo i se s toga narežejo pogačice. Te se denejo v namazano renglo i se z renglov denejo na toplo mesto, da se malo genejo. Nato se odzgora namažejo z jajcom i denejo v vročo peč.
Krvavice (krvave klobase). Dva litra prosene kaše polej z vrelov vodov poplakni. Nato jo napol skühaj. Potem jo strosi na rešeto, da se odcedi i ohladi. Posebi kühaj frtao svinjske glave, polovico plüč i srce. Kda je kühano, zosekaj vse na drobne falačke. Nato kašo i meso sipli v skledo. V laboški segrej dve žlici ocvirkov, prideni (vročim) edno žlico drobno zrezanoga lüka, zelenoga petrežela, 1 liter precejene krvi i poldrügi liter župe, v šteroj se je kühala glava. Vsevküp osoli, dobro zmešaj nadevli i skühaj. Krvavice morajo pomali vreti.
Močna zima v Ameriki.
Zadnje dni je zavladala v Zedinjenih državaj močna zima. Spadno je velki Sneg, tak da se na mestaj niti promet nemre vršiti. Zmrznolo je že nad 50 lüdi. 
VGANKE.
Zadnja Številka. Rešitev:
1. Jabolko ne pade daleč od drevesa.
3. In zadnji glasi ti mi bojo: Bog čuvaj domovino mojo.
4. Železničar.
5. Mlinarski Vajenec.
Vodoravno i vkumes dobi iste reči !
Kde je doma?
Obe poslao Štefan Vogrin, Rakičan.
3.	Vertinja je poslala deklo z 20 Din.
v trgovino, da naj küpi 20 belic i to: goseče, recje i kokošinje. Kelko je küpila od vsake vrste, če so bile goseče po 3 Din. recje po 2 Din. kokošinje pa po 50 par ?
4.V živlenji sem potreben, po smrti pa nika vreden. Ka je to ?
Obe poslao Botjak M. Petanjci.
5.	Kak je mogoče razdeliti med dva očeta i dvá sina tri (3) Din. tak, da dobi vsaki 1 Din?
Poslala Jug Marjeta, M. Sobota.
Za nagrado damo povesti: Smrtna past i Živ pokopan.
Podperajte i čtite NOVINE!
7. decembra 1930.
NOVINE
7
Gospodarstvo
Cene mleka v varašaj. Najfalejše mleko pijejo v Ljubljani i Maribori: po 2.50 dn 3 Din liter, nekelko dragše je v Novom Sadi i v Zagrebi po 3 - 3.50 Din, Sarajevo po 4 - 4.50 Din i najdragše ga plačüje Beograd 4 — 5 Din liter.
Belice. Cene se dvigajo. Naküpna cena je že dosegla 1.55 1.60 Din za falat izvoznoga blaga. Kak poročajo, se je zdaj tüdi Španija začela zanimati za naše belice.
Svetovna letina cukra. Letošnja Svetovna letina cukrne repe znaša 750.000 nasproti 1,050 000 tonam prošloga leta. Tomi primerno se ceni tüdi pridelava sladkora na 95.000 ton nasproti 120.000 tonam prošloga leta. Letošnja letina je teda menša nego lanska.
Vinska letina v Dalmaciji. Po slüžbenih podatkih znaša letošnja vinska letina v Dalmaciji 800 jezer hektolitrov. Za vino se oglaša malo küpcov. Cena je nisika i se süče od 2 Din. do 2·50 Din.
Cepite svinje proti rdečici! Na tom mesti smo že večkrat naglašam da bi se mogao rdečici s ceplenjom napraviti konec. Malo je lüdi, ki so si zeli navuk iz teh velkih škod, štere je dozdaj napravila rdečica. Kda beteg že napadne svinje, se čüje javkanje i tožba nad tem, zakaj so ne Ceplene. Pomagati jim navadno ne mogoče. Pomagati pa bi se dalo drügim na te način, da bi jih obvarvali rdečice. Ob varjejo se s ceplenjom. Kak se naj to spela ? če v vesi da cepiti samo eden vert, pride ceplenje preci drago, zavolo toga se naj dogovori več vertov i sküpno dajo pozvati živinozdravnika. On vsem pocipi prasce i stroške si oni razdelijo. Cepiti bi mogli dati svinje posebno tisti, ki jih doma povlejo. Kda so prasci že malo vekši, bi jih morali dati vcepiti i bi jih komaj te Odali. Na zgübi njim ne bi trbelo biti, ar bi si stroške ceplenja lehko zračunali k odajnoj ceni. Sploh pa se naj nikomi ne mili tistih par dinarov, štere da za ceplenje. Če so svinje vceplene, majo domači mir i ne trbe vsigdar trepetati, da svinje napadne beteg.
Cene:
Penezi: dolar Din. 56.—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7.90, lira Din 2 90, pengő Din 9.80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din 50, frank Din 2*20.
Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8, (jcko debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15, svinje Din. 12.
Zrnje: pšenica Din. 130, žito Din. 110, oves Din. 120, kukorca Din. 100, krumpli Din. 40, ajdina Din. 90, proso Din. 80, lenovo seme Din. 300, novi grah črešnj. Din 180, mešani Din. 110,
Pošta upravništva.
Balažic Marija, Beltinci. Balažic Ivan je dobivao Novine na stari naslov. Novine neso nikdar nazaj prišle. Zdaj smo popravili naslov i do novoga leta bomo vse pošilali na novi naslov. Poslali smo njemi na
novoga tüdi kalendar. Jančarič Štefan, Noršinci. Poštnina se plača za vsakim Marijinim Listom za kalendar. Zato je šče 36 Din. duga na poštnim. Tüdi tisti plačajo to Poštnino, ki majo Novine, če majo z ednim tüdi M. List. Samo tisti je ne plačajo, ki majo samo Novine ali kim hodi M. List na lastni naslov. Vrečič Karol, Matjašovci 38. Na novo leto bomo pošilali brezplačno na dom Novine i Marijin List, zato ka si teliko več plačao za Nemčijo. Kalendar smo ti v Nemčijo poslali. Lazar
Kalman, Crenzancy. Črnkov naslov ne je bio dober, zato je prišo kalendar nazaj. Zdaj smo ešče ednok vse poslali. Pitajte ga, če je dobo.
Šmidlehner Rudolf, St. Crlstophe. Za Dobrovnik stavili. Tisto naročnino za Francijo vračunamo. Bratkovič Janoš, Slssone. Hvala lepa za pozdrave, štere ste nam, svojim domačim pa celoj Slovenskoj krajini poslali. Novine vam bomo tüdi v novom leti pošilali. Duga je kak smo vam na karti naznanili: 32 Din.
10 par. Lukač Franc, Gradišče. Duga je šče 56 Din. na letos i Poštnina od kalendarov. Što ma poleg tebe ešče brezplačno ? Včasi javi sem. Brez našega, privolenja se nikomi nesme dati brezplačno. Kalendare smo ti dali poslati.
Strašen viher.
Na otokaj Fidži je divjao Preminoči teden silen viher, ki je napravo za več miljonov škode. V Durasali je viher podro misijonsko postajo. Pri tom je zadela smrt misijonara i 7 gojencov.
Proti nervozi !
Pijte rastlinski liker
Baldrijanus
čüdotvorni liker za želodec brez narkotičnih primesi. Pripravlen iz 9 vrst čüdotvornih trav i bilk.
Cena steklenici 30-, 50 - i 9o — Dinarov.
Dobi se pri	2
WEISSENSTERN
DOLNJA LENDAVA št. 88
Najprimernejša MIKLAUŽOVA DARILA
küpiš v trgovini s pohištvom, ar tam dobiš vsefele pohištvo: kak tüdi, posamezne falate, otomane, madrace, stolice, vložke, stojala za cvetlice ino mam na zalogi vsefele že gotove škrinje i to po lastnoj ceni.
Se toplo priporoča
ŽELEZINGEER KONRAD mizarstvo
v MARIBORI zaloga pohištva v M. SOBOTI Mala Kaniža 48. v hiši g. Sidonije Novak.
Vse šolske potrebščine i knige se dobijo v trgovini
HAHN IZIDOR V Murskoj Soboti.
Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši interesi ? ? ?
Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe ? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo
HRANILNICO  i POSOJILNICO v BOGOJINI,
štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8 9% za posojila pa 10°/o) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig.	Pridite i se osvedočite!
NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI.
8
NOVINE
7. decembra 1930.
Zdravilen med
priporočliv za pecivo, čaj itd. se dobi pri FRANC HORVATI rojari v Bogojini. Cena po dogovori.
Vajenca
sprejme z bolše hiše KOLOŠA JANEZ čevlar v Murskoj Soboti.	2
IZŠLA JE
BLASNIKOVA
za navadno leto 1931.
ki ma 365 dni.
„VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski kalendar, ki je bio že od naših pradedov najbole upoštevan i je še dnes najbole cenjeni.
V „Velikoj Pratiki“ najdeš vse, ka človek potrebüje vsaki den. Katoliški kalendar z nebeskimi, sunčnimi, mesečnimi vremenskimi i dnevnimi znamenji ; — sunčna i mesečna potemnenja; — mesečne spremembe; — kalendar za proslavne i protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo ; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, küpne pogodbe i račune; — konzulate tüjih držav v Ljubljani i Zagrebi; — vsa senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji, Medžimurji i v Julijskoj Benečiji ; — pregled o konci brejosti živine ; — tabelo hektarov v plügaj ; — popis vseh važnih domačih i tüjih dogodkov v preteklom leti ; — tabele za računanje intereša ; — živlenjepise važnih i odličnih oseb s slikami ; — oznanila predmetov, ki jih nüca kmetovalec i žena v hiši. —
Cena 5 Dinarov.
„VELIKA PRATIKA" se dobi v vseh vekših trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki:
Marni J. BLASNIKA nasl. d. d. n Ljubljani.                2
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje :
1. Proti ognji : a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno ; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVIN v Črensovcih, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov. Šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno !
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16
NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT
IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
12 —
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti.
Izdajatelj KLEKL JOŽEF.
Urednik FRANC KOLENC
ELIKA
V
RATIKA
P