Posamezna števHka stan« 1^60 K. Posamezna številka starte 1 GO K. a a □ po&tnina pavšalibasa a o o «iw H. 4, jgm* *»«•. x Sra. m. Em j/Arnu*** 2^ m*Si&3Z Leto: U. Maribor, četrtek 24. novembra 1921. številka: 266. Neme ja in Rus ja. Stara, hohenzollernska Nemčija je sku-**'a z vsemi sredstvi preprečiti ruski ■vpliv na evropske razmere. Ob izbruhu MJinte je izrekel Bethman-Hohveg svoje •fcduto geslo: »Gre za odločilni boj med Knnanstvom in slovanstvom«. V tem jjfeslu pa je bi program, ki ga je stara WeniC!ija žal dosegla. Bila je p )dobna če-o kateri pravijo, da poginče Izpusti svoj žaleč. Nemški Žalec je zastrupil fuski narod za dolga desetletja, a veliki &beli je bilo usojeno poginiti. Lahko pa r®Čemo, da je Nemčija v boju zoper Rusijo zmagala. Naj se razmere v Rusiji 021-roma v Nemčiji razvijajo v tej ali oni smeri, eno je gotovo: Rusija v doglednem ®asu ne bo nevarna za nemške aspiracijo ^ vzhodni in zapadni Evropi. Čisto mirno jj* lahko stavek obrnemo in sklepamo, da Nemčija že v dogledni dobi nevarna Rovanški Rusiji. Dokler se mi Slovani v osvobojenih srednjeevropskih državah zavedamo, da je bodočnost Rusije važna "*di za našo bodočnost, tako dolgo vprašuje rusko-nemških odnošajev ni zgolj niško vprašanje, marveč tudi naše. Že sedaj, ko stojimo v konsolidaciji lastnih ^Žav, ko niti ne vemo, kakšno obliko bo dobil bodoči razvoj Rusije, je to vprašaje eden naših osnovnih političnih problemov. Zakaj v bistvu gre za stara nasprotij med Germani in Slovani, ali v danaŠ-“iem smislu: gre za vprašanje, kakšno Politiko bomo vcdili uapram nemški dr-Danes nemštvo ni odločilni politični čjnitelj. Ali mi ne gradimo držav za danes, marveč za stoletja. In če pretehtamo velikansko silo, ki jo predstavlja nemški °arod, kateri nas na eni strani (Češkoslovaška) obdaja od treh strani, na drugi strani grozi z maščevanjem (Poljska Polnjeni in Gornjo Šlezijo) in na tr^ji stani tišči k Jadranu in na Balkan (Jugoslavija), tedaj stopi ta problem v vsej svoji resnosti pred nas. . Ta problem se ne da opisati z nekolikimi potezami peresa; je to cel kompleks težkih političnih, ekonomskih in kulturnih ■^pašanj, katerih študij zahteva ogromno dela. Sedanja, po večini zakajena politična atmosfera se mora razčistiti, da bomo °??*li trdneje in z večjo verjetnostjo presojati splošno situacijo. Nemci, ki se s spretnostjo velikega 2relega naroda lažje prilagodijo raznim Zgodovinskim izpremembam, so začeli izkoriščati današnji položaj Rusije in pola-*Otna umikati svojo protirusko ost. Na eni strani opažamo resno prizadevanje demokratične Nemčije, da se povrne k pravemu razumevanju ruskega ^oblema in da naveže odkritosrčne stike JUed ruskim in nemškim narodom. Te }®^nje po odkritosrčnosti ne smemo oma-®važevatl, dasiravno bi jo bili lah!:o odjavili z enim mahljajem roke, češ, ger-^anica fides, nulla fides.« Predvsem mo-famo čakati, kako daleč se bo utrdila demokratična misel v Nemčiji, kajti od te j*reorijentacije nemškega svetovnega J^zora pričakujemo tudi resnejšo politič-J*® Preorijentacijo. V slučaju, da se sedajo* režim stabilizira in da Nemčija nastopi °ta, ki se bodo znatno oddaljila od starih s*avofobskih in militarističnih tradicij, bo natno ojačena germanofilska struja med j^sko inteligenco in med ljudstvom. V JMi je našlo zavetja velikansko šte-/’ll° ruskih emigrantov. Tu izhaja največ uskih listov, tu se izdaja največ ruskih niig. V zadnjih dveh letih so bila ustavljena nova ruska založništva, ki že s , ^.ojim obstojem vzbujajo vtis, da ruska tie,a I!led Nemci prošperira. Na -vseh inskih univerzah se predava ruski jezik . literatura. Velike nemško-ruske družbe e, Centrirajo ruski in nemški kapital za stvD d tac'^° rus*teKa prirodnega bogat- a- Res je, da obstoja med ruskimi emi- Odločifni dan krize. TIP fikograd, 23. novembra. Te- gali tiezni elemenii, ki bedo za nadalje1 kom včerajšnjega dne se je položaj do- sporazum z demokrati. Ce bi pa jut j kaj razbistril. Radikalci so po povratku še ne padla odločitev, ali če bi zmag.)!l njihovega delegata dra. Markoviča iz nasprotniki koalicije z demokrati, potem Zagieba in Hivatske, fejer je doživel ne- bo Pašič najbrže še tekom tega tedna uspeh mnogo bolj pomirljivi. Sedaj je podal ostavko. Kriza bo v tem slučaja definitivno sklenjeno, da pade odločitev radi razjedenosti položaja trajala najbr?e na jutrajšnjem sestanku radikalnega kluba, dolgo. Splošno se pričakuje, da bodo jutri 2ma- __ Evakuacija Albanije. LDU Zagreb,22. nov. .Zagre bački dne 9. nov. t. J, granti močna irankofilska struja. Izgleda pa, da si znajo Nemci simpatije pridobivati, dočim računajo Francozi samo s starimi simpatijami. Tem večji plus pa bo dobila germanofilska smer, če bo sedanji ruski režim počasi in previdno jadral na desnico. Ni treba povdarjati, da med ruskimi boljševiki in sedanjo Nemčijo ni važ-nin nesoglasij Miljukov, ki se baje namerava v bližnjem času poslužiti boliše-viške amnestije in vrniti na Rusko, je izrazit germanofil. Gotovo je, da bo ime! ; Miljukov vsaj v sedanjih političnih raz- VVsshingtcnska konferenca. Zdi se"dfl^Vp'bT“;:' i meraJl Precejšnjo moč, ker bo zbral okoli dnevni«" Javlja i2 Btogrstle, ds se bo prvi čas izvrSl« samo delna demaikacijn, “"voLhMdMfcSi "rJJ p",a>0C0 ŠT SC " b0 ^ "f ieS""a'Ca?X'ne ‘Cm ^ “• *T Albanije na mejo, U ie bila doloCena — S itfeda, dat'taijLS jsolidaciji naslanjala na nemško demokra-j cijo, tembolj, fcsr so boljševiki vedeli vi LDU Pariz, 22. nov. Kakor poroča bodo Izkoriščale in si ne prisvajale pred"iširjih masah ruskega naroda vzgojiti ostri oosebni poročevalec »Agence Havas® iz pravic, temveč se vzdrževale vseh dejanj}. ody zoper Francijo in njene zaveznike. Wasbingtona, so v komisiji 28 daljni ki bi mogla ogrožati varnost Kitajske.). Hkrati s tem zbližanjem med ruskim iztok zastopani odposlanci v posebnem LDU Washington, 22. novembra. nemškim narodom je nastopilo zbliža-sklepu pokazali trden namen, da bodo (Agente Havas.) Po zakljnčitvi včerajšnje njc me.d reakcijami obeh držav. Ruski in 1. uvaževali suveieniteto, neodvisnost in seje washingtonske konference je min.; nemški reakcijonarci so si že razdelili bo-integriteto Kitajske, 2. da bodo dali Ki- predsednik Briand v porazgovoru izrazil ^oče vloge. Nemci so si zagotovili v Ru-tajski popolno prostost razvoja in osno- svoje prepričanje, da bo trdna sloga za- j sij‘ važne gospodarske koncesije, zato pa so se odpovedali ideji o nemški ekspanziji na vzhod. Nemški kajzerovci puste ruskim monarhistom proste roke na vzhodu, zlasti v Sibiriji, v centralni Aziji in y sprednji Indiji, v odmeno pa so dobili zagotovilo, da se Rusija ne bo vmešavala v nemške račune na zahodu. Obenem je bila sklenjena nova delitev Poljske. V vsakem slučaju so tedaj Nemci porazili Slovane: največja slovanska drža« va je pod njihovim vplivom. Rekli smo, vanja uspešne vlade, 3. da uporabijo ves veaniških in pridruženih sil olajšajo mo vpliv, da se uveliavi načelo enakosti v mino razorožitev Nemčije. Ministrski trgovini m industriji za vse narode, ki piedsednik ie naznanil, da v Četrtek od-bivajo na kitajskem 02em!ju, 4. da se potuje iz Wasbingtona. obvezujejo, da trenutnega položaja ne Težave in težkoče Nemčije.^™ ~ DKU Berlin, 22 novembra.Državni paracijska komisija je prišlTliamo^zato kanttlsr se je včeraj popoldne razgovarjal v Beilin, da ugotovi varstva za plačila, z voditelji centiuma in socijalno-demo- ki zapadejo v januarju in februarju. Vsi | kretske stranke. Razpravljali so o polo- oni, katerim pripadamo tudi mi, ki so da se danes to ne opaža in zaradi tega se žaju, ki je nastal vsled draginje. V zvezi menih, da se bo razpravljalo o velikem nam ne zdi aktuelno. Morda pa ni daleč | s tem izgovorom se je na to vršila seja r e p a r a c i j s k e m problemu, ki doba, ko bomo to občutili silneje. Morda ministrskega sveta, ki se je pečala pied ie gospodarski problem, so razočarani, bomo takrat prisiljeni ali črtati Rusijo Iz j vsem z finančnim položajem in znotra- Reparsujska komisija je tudi odklonila slovanskega programa, ali pa se sprijaz-njo situacija Dižavni kancelar bo brž- pogajati se o moratoriju. Reparacijska niti z Nemcem prijazno orijentacijo v sve-i »ione že v današnji seji nnančnegs od- komisija je ponovno želeld spoznati kaj tovni politiki. Razumneje bi seveda bilo, j seka državnega zbois uspiavljs! o ie* definitivnega o kreditni akciji ntmške če bi preprečili germanofilske tendence vi paracijsvem vprašanju in podal svoja po- industrije. Izjava, da se ne more dati še razvoju nove Rusije. Toda to pomeni, da lasnila glede pogajanj z iepaiaci|sko ko- nikakršen pozitiven odgovor, je vplival na misijo. Tudi pruska vlada se je pečala repar. komisijo razočarajoče. Drž. kancelar z dogodki 2«dmih dni. Piuski kabinet je omenil pogoje industrijalcev, glede je mnenja, da zadnji dogodki v Berlinu kateiih bo vlada v kratkem naznanila ne pomenijo nikake neposredne nevar- pozitivne odredbe. Mogoče je, da bo nosti in da ni nobenih razlogov za vzne- industiija od pospešitve kreditne akcije mirjanje. dobila dolgoročni predujem, ki bi se LDU Berlin, 22. nov. (Wolffov. mogel uporabiti pri izplačilu januarskih urad.) Dižavni kancelar dr. Wirib je 2U- in februarskih obveznosti. Vlada bo pri nanjemu odseku diž. zbora poročal o tem nadaljevala svojo dosedanjo politiko, reparacijskem vprašanju in izvajal: Re- Direktna zveza Beograd-Dunaj. blenca, bo v soboto odpotoval Iz Ant- bi se bila morala preorijentirati tudi an-tautna politika napram Rusiji. 1—us. Nova svetovna vojna? Politična atmosfera ne samo v Evropf, marveč sploh po celem svetu je tauo napolnjena z elektriko, da stavlja povsod — in ne neopravičeno — to vp.ašanje. V, Washingtonu se je sicer sešla razorožit« vena konferenca in se tam temu ali onemu nasprotniku predpisuje, koliko dread- LDU Beograd, 22. Kaitor.znano, ^erpna v Newyork prvi kontingent ame- noughtov sme graditi, ali koliko divizij Beogiad po vojni še ni mogel dobili okupacijskih čet ob Rajni, ki šteje sme še obdržati. Vendar pa ne pričakuje duthtne Drzovozne žehznišue zveze z 400 mož. Osem dni na to nastopi povratek nihče od teh konferenc preveč uspehov« Dunajem. Pied nekaj mcstci se ie vzpo- ^ Ameriko nadaljnih 600 mož. V decem- Ne samo pri nas, o ne! Tudi v drugih dr-stavil ta promet vemdar pa jo bilo f'1 odpotuje v Ameriko 1000 mož. Šte- žavah. Tako se n. pr. peča s ts:n vpra-potovanj« na Ihinaj treba 2 dneva s ' prekkijenjem vožnje v Budimpešti,' do-č*im je brzovlaik pred vojno potreboval en dam. Sedaj se je na konferenci v Bernu poizkušalo, da se obnovi hitrejša in ugodnejša zvetaa med Beogradom in Dunajem preko Budimpešte, vendar pa se to radi dogodkov na Madžarskem vilo ameriških čet se bo tedaj skrčilo zaenkrat za 2000 mož. Pogajanja radi naših ladij v 1‘alijf. LDU Beograd, 22. novembra. Koncem iega meseca se bodo sestali v Rimu zastopniki naših brodolastniKov z zastopniki italijanske vlade, da se iz- in napetih odnošajev med Madžarsko vr5i formalen spurazum, ki ga je zaoo in Avstrijo nadi Burske ni moglo doseči. V 20 dneh se bodo v Solnogradu ponovno sestali delegati zainteresiranih železnic, da so določi direktna zveza in vozni red vlakov, ki bodo od Du» naja imeli zveao s prejšnjim orient-eJjepTesnim vlakom Pariz—Dunaj— Beograd—Carigrad in drugo direktno zvezo iz Beograda preko Budimpešte z Bratislavo, Prago in Berlinom. Ameriške čete odhajajo z rajnskega ozemlja. DKU P a r I s, 22. novembra. (Wolf.) Kakor javlja »Newyork Herald« iz’ Ko- Po tem sdu-Italija vrniti čel Beitolini s Tiumbičem razumu bi nam morala ladje naših državljanov. Konec metalurglčne stavke v Liguriji* LKU Pariz, 22. novembra. V nocojšnjem daljšem posvetovanju pod predsedstvom delovnega ministra, katerega so se udeležili zastopniui delo-daiMiev in delavcev metalurgične industrije v Liguriji, se je dosegel sporazum. V sredo opoldne bo stavka kočana in vsi obrati bodo svoje delo. šanjem angleški publicist Lovat Frazer, priznana avtoriteta v vseh vprašanjih tihega oceana v londonski »Sudna/ Pic-torial« in prihaja pri tem razmoirivanju do približno sledečih zaključkov: Ce ostane washingtonska konferenca brez uspehov, je nova svetovna vojna neizogibna. Neki amerikanski novinar je nedavno zapisal sledeče besede: »A.n • i-ka se direktno približuje vojni z Japci-sko«. Sedaj pa ni izključeno, da bo rezultat ameriške konference vojna med Unijo in Japonsko. Dve stvari ste, ki ovirajo uspeh konference: pretirana pričakovanja, ki jih stavlja ljudstvo Unije na razorožitveno Vprašanje in njegovo trdno prepričanje, da bo Amerika prisilila druge države k razorožitvi s tem, da se bo sama nadalje oboroževala. Najbolj nevarno za ugoden rezultat konference pa je dejstvo, da nima vzpostavili ista nikake jasno začrtane podlage. Cilj konferenco namreč ni nikakor ra- zoroževanjc, marveč, da v tihem oceanu prepreči v bodočem letu novo vojno. — Predpisano razoroževanje je samo rezultat tega cilja. Vslcd tega sc je bati, da bo na konferenci nastala velika konfusija. — Javno mnenje v Ameriki je skoro vse za razorožitev, delegati pa imajo pred'očmi rešenje vprašanja tihega oceana. Japonska je odločena, priboriti si v .vzhodnji Aziji trdno postojanko, Amerika pa si prizadeva to preprečiti. Japonska dobro ve, da je prišel sedaj ali nikoli n-godni trenotek, uresničiti svoje načrte; in ravno v tem leži jedro nove vojne opas-nosti. Japonska je danes tako močna, da lahko pometa s ameriškim brodovjem v .vzhodno-azijskem morju in lahko na ta način postane gospodarica nad Kino. To je resnica, ki jo pa večina Amerikancev z njihovo, njim prirojeno trmoglavostjo ne more, ali noče razumeti. Vsled tega zahteva tudi Amerika, naj Japonska razo-rožuje. Kaj pa, če Japonska to odkloni? Potem ostane samo ena alternativa: — vojna, ker drugega boljšega izhoda ni! Javno mnenje v Ameriki ne bo trpelo nikakega kompromisa z Japonsko v kitajskem vprašanju. Amerika hoče Japonce iz Kine in Sibirije izriniti, in ne bo v tem oziru privolila v nobene koncesije. Sedaj pa nastane največje vprašanje, kako se bo zadržala Angleška v tem konfliktu. Za Anglijo je položaj v toliko kočljivejši, ker sc ne bo Amerika zadovoljila samo z nevtralnostjo Angleške, marveč bo od nje dosti več zahtevala. Ameriška publika noče ničesar slisati o kaki skupni pogodbi med Anglijo, Ameriko in Japonsko, Pričakuje namreč, da bo 'Anglija podpirala brezpogojno Ameriko in bo rekla v tem vprašanju Angležem: »Kdor ni z mano je proti meni!« Ameri-kanci namreč nočejo razumeti, da nima Angleška več denarja za vojskovanje in da bo že misel sama, na novo vojsko v tihem oceanu, navdala angleške davkoplačevalce s strahom in grozo. Dobro je znano, kako je prišlo do ru-sko-turške vojne, do obeh balkanskih vojn ih slednjič do svetovne vojne. Vse te vojske bi se lahko preprečile. Čutiti je, da se razmerje med Ameriko in Japonsko vedno bolj poostruje in se čas nove svetovne vojne vedno bolj približuje. rodnega jedinstva. — Vidovdanska, zmerno centralistična ustava je najboljša garancija za obstoj in napredek naše države. Potrebni so samo organični Zakoni, ki bodo dali meso okostju te usta* ve. Prehodno revizionistično gibanje si je v protislovju, kajti »ali ostanejo plemena v nedeljivi Jugoslaviji, ali pa gredo š tujci«. »Jugosloveni so itak že v primeri z drugimi ob istem času nastalimi državami zaostali v organizaciji administrativ nega in socijalnega življenja; če se zopet vname borba za osnovni statut države, tedaj je treba to prepotrebno Organizacijo preložiti v neskončnost«. Komunistična nevarnost ne obstoja. Država se razvija v perspektivah kmečke demokracije, a kmet se bo vedno boril za načelo lastnine. Obstojajo še delikatnosti v likvidaciji na-cijonalnega vprašanja zavoljo enega dela separatističnih teženj na Iirvatskcin in v Sloveniji. O. Mousset končuje: »Jugo-slovenska politika se še ni osvobodila dovolj malenkostnih rivafnosti oseb in strank, vendar pa je na potu k boljšemu. Ona je neizčrpna ekonomska moč. Prebivalstvo je trezno, pridno, pošteno in disciplinirano. Armada po številu in po požrtvovalnem duhu postavlja kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev na prvo mesto izza Francije, prve vojaške isle v Evropi. Jugoslavija predstavlja neizčrpni kontingent pozitivnih vrednosti za delo evropske restavracije iti jamstvo za mir«. Tako sodijo o naši državi tujci. Ali sc poštenejši človek med našimi separatisti ne sramuje, da tujci bolj cene in umevajo naše državno jedinstvo kakor od strankarske trme zaslepljeni domači državljani?! Politične vesti. * Francoski publicist o Jugoslaviji in o naši ustavi. Francoski publicist Albert Mousset je izdal knjigo »Le Royaume des Serbes, Croates ct Slovencs« (Pat is, 1921 Edition Bossards). V tej knjigi razpravlja obširno in povsem objektivno o vseh aktuclnih vprašanjih naše države; posebno pozornost je posvetil ekonomskim in političnim razmeram. Zanimivo je, kaj sodi ta nepristranski francoski opazovalec našega javnega življenja o jugoslovenski ustavi in o državni konsolidaciji. On opaža, da se notranja situacija stabilizira, odkar so se največje stranke zedinile na programu državnega in na- Radivoj Rehar: Vzgojitelj Lanovec. Pod režijo g. Milana Skrbinška je vpri-zorilo naše mariborsko Narodno gledališče prošii četrtek kot premijero v nedelja pa kot prvo reprizo Otona Ernsta trodejansko komedijo »Vzgojitelj Lano-ivec«. Ernst je imenoval to svoje delo »komedija«, toda to je več nego navadna »komedija«, to je komedija življenja, tragikomedija birokratizma z ono trpko sadro, katero najdemo le v malokaterem dramatičnem delu. Ernstova komedija jo zajeta iz učiteljskih krogov, kjer sozrL-anovce gotovo najugodnejša tla, kjer so pa tudi najbolj škodljivi. Lanovec e prototip, pravi učitelj Kremenjak v zadnjem dejanju šolskemu nadzorniku Sršenu, toda to ni le prototip učiteljstva gotove v-ste, ampak tudi uradništva vseh kategorij. Banovcev je tudi med nami samimi več ko preveč in če bi hoteli biti brezobzirni, kakor učitelj Kremenjak, ta naravna, odkritosrčna duša, potem bi jih našteli na tu-cate lahko po imenu. Karakteristikon La-novcev je, da se krčevito oklepajo svojih pedantičnih zakonov in predpisov, da delajo s paragrafi, kakor stroj s kolesi, ne poznajo pa duše, one vseodločujoče, v1* Chardigny« Zanimivosti. Žaba pod zaščito zakonov. — Francoski polkovnik In poljske žene. — Boj proti koprenam v Angorl. Marsikdo si bo mislil, da stoji pod zaščito zakona kaka »žabica« na dveh nogah, ali mlada »goska« kakih 15 ali 16 let stara. Toda ne, žaba, katero mislimo tuje prava pravcata četveronožna žaba in ta pravcata žaba vživa zaščito zakona in sicer v — Parizu. Pariški »Figaro« je zelo ponosen, da ima Pariz tako modrega prefekta, da skrbi celo za zaščito žab. Seveda se »Figaro« pri tem drži bolj ironično. Pariški sladkosnedeži so v zadnjem času pokazali namreč toliko pože- katerc je poizkušal uveljaviti pri »Vanji«, pa tudi drugih režijskih napak, katerih je prvič kar mrgolelo, pri »Lanovcu« - razen ene, dveh, ni bilo. če se bo vodstvo držalo te poti, potem kritiku ne bo treba poslušati očitkov »pristranosti«, vsaj v toliki meri ne. Moj princip je bil vedno resnica, čeprav pravi že star latinski pregovor: Veritas odium parit! pa naj pišejo ljudje, ki stoje vedoma al! nevedoma ra drugačnem stališču, kar hočejo. Tokrat smo poleg mimike slišali tudi govorjenje. Splošna igra je bila gladka, živa, »lažne govorice« je bilo prav tnalo, ali skoro nič, manjkalo pa tudi ni potrebne ubranosti. G. Bratina je bil v naslovni ulogi Lanovca tako dober, kakor ni bil morda še v nobeni drugi doslej. Vglobil se je v starega birokratičnega jezljivega pedanta z vsem bitjem, da se je v tem pogloblje-j nju spremenila celb njegova sicer večkrat [ponavljajoča se zunanjost. S trdo doslednostjo je ohranil ta karakter skozi vso igro, le proti koncu se mu je poznalo neznatno utrujenost ih popuščanje. G. Skrbinšek, Kremenjak, si je zamislil svdjo vlogo dosledno po pisatelju, čeprav bi tu in tam bilo morda bolje kreniti malo vstran, odigral pa jo je istotako dobro, — Izmed učiteljev, ki so kreirali svoje uloge dosledno dobro, ni stal na višini edinole g. Košuta, Polič, posebno pa je treba o* meniti izmed njih g. Rožanskega, ki je lepo podal starega učitelja Dobrovobnega, V Angori, prestolnici vlade turških nacionalistov, se smatra še vedno ženski* ki se pojavi na ulici z nezastrtim obrazom za propalico in vlačugo. Propagand* znane turške pisateljice in žene bivšeg* finančnega ministra Ilalid Ilanumc napreduje zelo počasi. Vkljub temu pa se tudi angorske žene vedno bolj otresajo nerodnega zagrinjala. Tudi ženske po vaseh hodijo pred domačini pa tudi pred sovaščani z nezakritim obrazom ter si denejd zagrinjalo čez obraz le, če se jim pribHŽ® kak tujec pa naj bo to že musliman aM Evropejec. V sami Angori se vkljub vseh*-protestom opaža vedno več turških £afl*‘ ki hodno tudi na ulice z aczastrtirtd obrazi. Dnevna kronika. — Pokojnega nadučitelja, Frana Pfeifr inaierja prepeljejo danes v sredo Iz Ptuja v Fram, kjer se bo vršil jutri ob t l uiA, dopoldne pogreb na tamkijš >je Pokopališče. •" — Opozarjamo dijake Iz zasedenpgjf ozemlja, da v dosego dovoljenja za poi$-vanje na božične počitnice vlože že sed^j: pismene prošnje naravnost na italijansko delegacijo v Ljubljani, ker bo sicer gre-pozno. Drugi način je brezuspešen. — Izvoz žive živine v Italijo dovoljen* Ministrstvo za kmetijstvo in vode v Becj-. gradu obvešča z brzojavko od dne 16. j#-, vembra 1921 vt. tš. 8266, da je italijanska , vlada dovolila uvoz naše živine v Italija pod pogojem, da se ista v Trstu in AntcPfj!. pokolje. To se objavlja zainteresdvankd res dobrovoljno, ne ravno omejeno, tudi ne preveč prebrisano naturo, mu. podčrtal posebno odkritosrčnost in ver-(nost, ki omahuje tu in tam le v težjih krizah; imel pa je tudi izborno masko. Go^P-j Škerla smo videli tokrat v Ulogi učitelk Pajka drugič na našem odru. Pozna S9. mu takoj, da je talentiran mlad igrale^ i veliko bodočnostjo; ima pa dve nap$$. eno, katere se ne bo mogel iznebiti žal m* koli, t. j. nečist organ, drugo' pa Prev«! j mehanično odsekane geste in nekako rhf; 1 mično — sit venia verbo — epilepsijo^ ka£ se pa da z majhnim režijskim naporom odstraniti. Paziti pa mora' tudi na nevarno ponavljanje v različnih ulogah. Slab, lan tudi ni bil g. Štamcar, istotako nov člab našega gledališča v ulogi učitelja Hojkaf-ja, vendar pa je bila to premkjhna ulo^a* da bi ga bilo mogoče pravično soditi, sičt$ je pa on član opere. Učiteljici Oso in Zlatničevo sta podali ge. Dragutinovičev^ in Šetinska; obe s primernim Umevartjfed!-, Karakter sta pogodila dobro, osobit? gospa Štefka Dragutinovičeva, dočih* se mi zdi, da je ga. Šetinska zasnb vala svojo ulogo za’ nijanso prenaiVnf kar pa v splošnem ni motilo. Nenavafjr je pogodil g. Rahbers“'“ Lušterka. Vdahnil riliije precej OTffflltrj nošti. Istotako origlnajen je biicn PdVM>* ulogi okrajnega šolskega bevfca; gotovo ena najbolj drainsklh irtog, v riiaskl •hribov, 24 iHjvtmhia 1921. z razglasom z dne 20. oktobra t, vet, Uradni list št. 129 radi rav- ,T A Sirar* S. oslavija, veliki narodni koledar a dobrovoljaca v Zagrebu. Ka- tifino je za naše politično živlienje, 'legijottarai no traorejo priti do TOfliave, Id jim gre. Ljudje, ki so Zlovoljno položili svoje m ado življe-arzu »na tehtnico usode, ki so se z idea-or * >om žrtvovali za velilto idejo narod-fW('^a osvobojenja in ujedinjenja, so da-V**1 Potisnjeni v ozadje in postavljeni v e rejo vrsto z vs^rni drugimi organizacija-stn#i. Naša javnost jih prema o vpošteva 80 Preslabo zanima za njihovo usodo. -jT .dni je izšel legijonarski koledar. Po semffigovi vsebini sodili je to pravzaprav annh, ki bo preživel enoletno vred- De[r Medarja. Prispevki odličnih vodite-. našega legijonnr. in emigr. pokreta f.žai go vedno premalo ocenjen v ®* javnosti, so na dostoini literarni . Koledar obsega 210 strani. Prinn-L dobrih člankov, pesmi in dru-n sestavkov ter okoli 100 lepih slik “UStracij. Stane farno 40 (s poštnino ?., ) ter so naroča pri Savezu dobro-J^ca v Zagrebu, Kipni trg 9. Opo-2“®°. ne da bi bili naprošeni, na ta Wrovqljski almanah ter poživljamo vse '»stelje dobrovoljeev. da z nar« Čilom ‘ 2 agilacrjg ga ta koledar izvrže Cin lo do velikih idealistov »av??a "svoboionjaj (i_us). Skupščina Invalidov v Zagrebu. V Po predpoldne se je vršila v dvorani u-*® kina v Zagrebu skupščina invali-^ ^rpKxn Up^‘no °tvor^ predsednik za-\ . p°družnce organizacije invalidov ? fcvoi Vine KrunosJav Rosandič. V u hv ii!?-*g0vorn *e aarisal stanje in potrebe ko a 'v V’ *er razložil novi ivalidski za-f* L.n‘ Končno je bila sprejeta resolucija, v ^ se zahteva edinstvena ureditev in- * ,a Tkega vPrašanja v celi Iržavi, ; < :-eh-I /j* da se izjednačijo podpore vseh inva-U cele države. Nato je bil izvoljen nov lfi abor zagrebške podružnice. J ^ ^ Kisik za obrtnike. Urad * ospeše-j^e obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in ' 22°.Vencev v Ljubljani, Dunajska cesta št. tisik PrJes^r^e’ za obrtnike večjo množino rebš£- Iuteresent-ie naj prijavijo svoje po-na gornji naslov čimpreje, naj-sas«eje pa Uo 1. dec. t. 1. Vodcf ^V* Lenarta v Slov. gor. Šolsko Droct • Pr‘rc
  • stH y Ormožu v narodni Gomzejevi •VeCer1 vese,a družba na Martinov Mati« naInesto gosi nabrala za Jugoslov bo u*° ^ K in za Ciril-Metodovo druž-«S2fako 200 K. ®r&akovano iznenadenjc tega ve-nam je pripravil v vlogi dr. Al-^ J »eršeha g. MikuliČ. Ta g. Mikulič, °^Dar a sposobnostjo bi bili že kmalu krelr«!1* ker n* v vseh ulogah, kar jih je S>o|^~ jV Mariboru razen v par odlomkih H «a^ n^er nadpovprečne višine, ter j?1!otno v neštetih ulogah skrajno Si&r 3e V Seršena povzpel do take vi-bili resnično iznenadeni. Nje-^ «*v0 5anje Seršena, bi delalo čast tu-?? tuf jVrstnim igralcem. Ravno radi tega ■ K’ Mikulič nerazrešljiva uganka. itat Je raztolmačiti si, zakaj te u *ro je pokazal v tej ulogi, ni do- 1 UDn . PUKaza‘ v tej uiogi, 111 uo- ^ ji je ,rabil v drugih ulogah? Približal je an* v »Revolucijski svatbi«, a po-2! m Nezaslišane razmere pri tukajšnjem uradu za potne Hsie. Prejeli smo in priobčujemo: Pred tednom sem vložil prošnjo za potno dovoljenje v Nemško Avstrijo radi nakupa blaga. Dotični gospod uradnik mi je rekel, da moram prinesti sliko, od vojaške oblasti potrdilo in tozadevne kolke. Ko sem vse to prinesel mi je na vprašanje, kdaj pridem lahko po potni list odgovoril: v dveh ali treh dneh. Čez dva dni pridem na urad, kjer me dotični gospod kratkomalo odslovi češ, da mojega potnega lista nima. Po dolgem iskanju se je potni list našel ter so me kratkomalo odslovili češ: »Radi strank ne bodemo delali čez uro«. To bi bilo popolnoma pravilno, seveda, ako bi jaz to zakrivil. ida>' se pa lahko tudi reče v drugačnem tonu. Cez dva dni pošljem slugo zopet po pofnl list, so ga pa zopet odslovili, rekoč naj pride drugi dan. Danes sem ga poslal zopet in zopet so ga odslovili ker ni bilo domovinskega lista. Takoj pošljem domovinski list, pa mi ga prinese nazaj, ker ga gospod ni utegnil sprejeti. To traja sedaj že cel teden in bogzna kdairBridem do potnega lista. Prosimo gospoda nadsvet-nika, da napravi red v tem uradu. m »Schlafl!0 Na predvčerajšnjem plesnem večeru Alme Jelenske v Narodnem domu je prišel na oder neki Perc in zaklical v dvorano: »Sthlufil® Mi povemo temu gospodeku, da se pravi SchiuC slovenski konec in mu svetujemo, naj se čimpreje nauči našega jezika in ne izziva še dalje slovenske publike z nemščino, sicer se mu iatiko ob priliki zgodi kaj neljubega. Neprijetno dirne namreč človeka, če sliši raz oder našega Narodnega doma nemško govorico! m Občinski svet mariborski ima dne 30. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici sejo s sledečim redom: 1. Otre-rovijenje zapisnika zadnje seje in poročilo predsedstva. 2. Predlogi in vprašanja. 3. Poročilo odsekov. 4. Personalne zadeve. m Uradne ure trgovskega gremlja. Gremij poroča, da so uradne ure za stranke dnevno od 9. do 12. ure. Predsednik sprejmi stranke le med 11. in 12. uro v gremijalni pisarni, nikakor pa ne na cesti ali v trgovini, kakor se to kljub večkratnemu opominu še vedno dogaja. Zoomični dnevi so začasno vsako sredo od 9. do 12. ure in tudi v prostorih gremija, Jurčičeva ulica štev. 8, II. nadstropje. m Zdravniška vest. Odborniki .Zdrav-nišJsega društva v Mariboru" se ponovno opozarjajo, da se vrši v četrtek 24. t. m. ob 18. uri v tukajšnjem hotelu ,Pri Zamorcu* odborova seja z jako važnim dnevnim redom. Vsled tega se vabijo vsi člani, da se seje zanesljivo udeleže. m Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru naznanja, da od seda) naprej uraduje tajnik in knjižničar samo vsasti petek od pol 14. do 14. ure. m Da se onemogoči delovanje nepo-zvanlh in nereelnih oglasnih posredovalcev, ki delujejo samo v škodo oboin* stva, izjavljamo podpisani zavodi, da smo mi kot koale, ogdasni zavodi in kot felami udnižeaija ju gosi. oglasnih aavo-da, ali naši z legitimacijo opremljeni afasvilaiiterji pozvani in npravičeni posredovati v oglasnih zadcivah im v stanu jamčiti za naročene oglase. Radi toga prosimo v.se prizadete kroge, da se pri oddajanju oglasnih naročil i«> služujejo v svedem lastnem interesu padaJajsamiih zavodov: Anon&aa ekspedicija I. Suaniik, Slovenska ulica. — Oglasni in reklamni zavod Fr. Va.‘šič, Camkarjeva ul. 15. m Krčevina pri Mariboru. Občinski odbor je imenoval kraljevega namestnika in ministra c. Ivana H r i h a r i a, velikega slov. rodoljuba g. dra. Pavla Turnerja in šolskega ravnatelja g Mihaela Nerata f.& častne občane. m Neprevtden tat. V Danikovi ulici stanujoči 28 letni Avgust Mtlller fe favil včeraj policiji, d8 mu ie v Narodni kavarni nekdo ukradel 2000 K vredno suk-nio. Ko se }e vračal s policije, pa mn ie nepričakovano prišel v Vetriniski ulici nasproti nek človek — oblečen v niegovo suknjo. Mflller je odšel za neznancem do nrvoga stražnika, katereea je opozoril na tatu. Stražnik ie neprevidnega moža-karia aretiral ter ugotovil, da ie 28 let star? kleonr Josip Glančnik iz St Jakoba v Slov. Goricah. Oančnik se fe zago-varial, da ie obledel suknio le no naročilu natakarice, da io odnese lastniku, ifi io ie baie nozabil v kavarni, kar pa seveda ni držalo in se bo moral zagovarjati nred sodiščem. m Tri pracl’e. Na*a policiia se ie te dni zooet nečMa ■* tremi vzornimi sra-rtlaml, že znanimi radi tnfne nrostituciie. T® tri 50 kuharic« Merila K , *tara 22 let Matilda M. st»ra 31 let ter Ana K. Prva ie bila obsnlenn n« 5 dni noliciiskeg« 7nnr>rn, drug* na 8 dni, tretia pa bo po določeni kazni odnoslana čez mejo, ker ni naša rirzavlianka. m Nanačnl nazori. 17 let stara M*-rifa S iz Peker nfi M^rihoru ie mishla. d' onstane pri sedlih visokih gostilniških cenah ras<»n iedi tudi iedilno <>rn-die last grwta. Vsled tega ie odnesla pred nar dnevi iz gostilne v Vošnjakovi »lici št. 5 nnže. vilice in žlice, pustila ie gostilničarju dobrohotno le križnike. Privihani stražnik pa jo ie poufil, da temu ni tako ter Jo aretiral in vtaknil v zapor. m Poštenega življenja se Je naveličal pri Urd^i Franz zaposleni 21-letni