Pomenki o 8iovenskem pis nn ji. XLin. U. Panikdarse Kranjec ne imenuje posebej Slovenec, in nasproti Slovenec nikdar Kranjec, —pravi Kopitar; in vendarpiše Poženčan celo 1. 1863. v Novicah: ,,Jez menim, da je vseh slovenskih Korošcev, Krajncev, Stajarcev in Priinorcev pravi priimek Krajnci, pa ne po današnji krajnski deželi, ki ima v latinskein in laškem zmanjševavno ime Carniolia, ampak po vsi tisti deželi, ki so jo pisatelji po latinski nekdaj zvali ,,Fines Italiae" ali iz našega (Krajna) posneto Carnia = Krajna. Tudi nFines Italiae" se hoče reči Halii krajna, prikrajna ali pokrajna dežela. Vlaški slovar še zdaj Krajnsfco zraven Carniola zove Carnia (totum pr-o parte) = Krajna itd*. — T. Na to opoinni vredništvo prav: „0 vsem tem je bilo v preteklih letih že veliko pomenkov. Težko da pridemo SIovenci na Kranjce nazaj". U. Če pa je že bilo o tem veliko pomenkov, loraj se midva ne smeva mnogo pomenkovati. Le ob kratkem mi razdrobi to reč ter povej, zakaj piše Poženčan Krajnci, vredništvo pa koj pod to — Kra»i;ce? T. Sprožili so bili pisarjenje o tej reči, kar vem, I. 1853. ter jeli popraševati, ali se ima pisati Krajn ali Kranj, Krajnec ili Kranjec. In tedaj že je pisal Poženčan 1. 1854 v posebnih sostavkih o imenu ,,Krajna" in o iinenu ,,Koroško in Gorotan*. — L. 1857. je to reč vnovič zbudil Terstenjak pg. 242. — Na to kaže Hicinger v spisu: ^AIi Kranjsko ali Krajrasko?" da spričevanje za pervo ali za drugo še ni bilo na tanko razloženo... Narpoprej se mora tukaj vprašati: Ktera oblika tega imena je poterjena med prostim slovenskim Ijudstvom, in kako je brati to ime v starih pismih in bukvah ? — Koj potem se oglasi Poženčan str. 313: ,,Krajna, Krajnsko, Kra/n/sko; nikdar pa ne Kransko ali pa celd Kraw/a". — Nekoliko prizadet popiše v istem letniku Hicinger, kakošne meje je imela Kranjska v raznih časih, in v tem imenitnem spisu pravi na zadnje str. 350—351: U. ,,Po vsem tem razlaganji se h koncu sme še enkrat povzeti vprašanje, od kod je prišlo ime kranjske ali krajnske zemlje? ali je po koreniki karn, skalnat verh, ali po koreniki kraj, meja, mesto? Ako se povzame vse skupaj, kar je bilo govorjeno o tem imenu, bi se utegnilo morebiti nar bolj po resnici reči, da ime kraujske ali krajnske zemlje ima dvojno obliko. Da severno-zahodni Slovenci sploh govorijo Kranjsko, Kranjec ali Kranec, da Horvatje z njimi vred kličejo Kranjac, da se od notranjske strani celd sliši Kranj, da tudi Italian povzema il Cragno: kdo bo rekel, da je to samo spaka pravega imena? Zakaj mar se še vedno ohranuje prilog krajni, ali ime pokrajna, in se ni še oboje spreuienilo v kranji in pokranja? Da je latinska oblika Carniola, pozneje predelaria Carniolia, in druga italianska oblika il Carnio, — kdo bi hotel reči, da to nikakor ne more kazati na izvir oblike Kranj, Kranjsko? zlasti ker se taka prestava glasov tolikokrat nahaja v indo-evropejskih jezikih? Ima vendar tudi slovenski Korotan aliKorutan, prav za prav Earantan, svoj izvir v koreniki karn; in li ni kranjska ali krajnska zemlja tako gotovo gorata kakor koroška? Kar pa se tiče oblike Krajna, Krajnsko, je človek zopet ne bo smel grajati kakor po drugačnih ustih spreraenjenega imena. Če južno-izhodni Slovenci jo sploh rabijo, če Nemec je povzel starejši Chreine in novejši Krain, če tudi drugi Slovani za tem povzemajo Krajn, kot Husi, ali Krajn- ska kot Čehi, če verh tega je po učenih možeh že dolgo v bukvah sprejeta oblika Krajnec, Krajnsko: se vse to ne da kar nagloma ovreči, in drugačna oblika vpeljati v rabo ; zlasti ko se ime Krajna ined Slovenci nahaja v štajerski Krajni poleg Sotle, in v Suhi Krajni na Dolenskem, (edaj saj za manjši strani, in ko je med druzimi Slovani znana Ukraina naRuskem. Kakošen poincn pa vendar ima to ime Krajna ali Krajnska? Ali je s posobnostjo pokrajna ali mejna dežela, ker je na pokrajni deržave proti deržavi, al naroda proli narodu ? Po zgodovini je to, kakor se iz prejšnega razlaganja zamore posneti, Ie mogoče za tisti čas, kadar je bila nekakošni niejnik proli Italii, in sicer v Ustem obsežku, kakoršnega je imela iz začetka, ko je oklepala malo več kot sedanje Gorensko. To je bilo prav za prav takrat, ko je bila nekakošno samosvojna na meji proti Longobardom. Ravno (akrat se je pa tudi ime utegnilo roditi, ker se kmalo po tem nahaja. Pozneje, kakor je bilo povedano, v oblasti Frankov in še dalje, se je skorej bolj sama pridevala k Italii. Sicer se utegne tudi reči, da je tej deželi s posebnostjo nienio druzih ostalo ime Kr aj na ali marka, kakorje na pr. v Prusii Braniborska doslikrat sploh klicana Marka, ali kakor je v Francii vstala Provincia, Provence. Morebiti pa ima ta naša zeinlja kot Krajna ali prav za prav Krajina le sploh pomen dežele; sej tudi ruska Ukraina, to je, Ukrajina, ima po resnici tako obliko; tudi naša Suha Krajna je sploh le dežela ali zemlja. Tudi navdar utegne to dokazovati; zakaj Krajna ali Krajnska se izgovarja s potegnjenim navdarom kakor Krajina, ne pa z ojstrini udaroni kakor krajna zemlja, ki je namreč na kraji deržave". T. Verh tega razglasi naš Uavorin v Nov. I. 1859 spis „0 starih Karnih", in ondi pravi §. 9: ,,Karni so toraj prededje današnjih Karnjcov, metatetično: Krancov. ,,Ni res! mi smo Krajnci, Granzslawen, Marker", — bode mi velika truma nasproti kričala, in morebiti tudi pisala. Ze sem na drugem mestu v Novicah dokazal, da ni mogoče imena Krajnec iz kraj (Mark, Granze) izpeljevati po filologičnih pravilih, ker glasnik n spada k deblu, in suffiks je le ec ali ic. Na Gorenskem nikdar ne bodeš čul ,,Krajnc," temoč ,,Kranjc." Oblika ^Krajnc" je dolenska, in čudno se ini zdi, da jo celd nekteri Gorenci zagovarjajo. Kakor Dolenec čerti nj, tako tudi .¦sltrski IJolanec, in govori: strajnski, plajnski, kojn, Strajnšak, Plajnšek namesto stranjski, planjski, Stranjšak, Planjšek, konj. Druge pomislike zastran sredovečnega poznamovanja,,C hreina, Creinamarcha" sem že tudi v Novicah izpričal. Ime Kranjsko, Kranjec je toraj stareje, kakor iz časov Karla Velikega ali pa ,.Sarmatov Limigantov". Stari Karni, kteri so bili Slovani, so se že veleli Karnjci, metatetično: Kranjci. Slovani vKanalu pa je sedaj imenujejo — Karnjce. V starem svetu so toraj trojni glavni rodovi slovanski stanovali med Adrijo in Karpati, in sicer: Panoni, Norenci in Karni. SJednji so preddedje Kranjcov, čeravno je mogoče, da v 6. stoletji po Krist. so kakošne rečice severno-slovanskega niorja utegnile tudi v zibelko starih Karnov pritekati (Tid. Nov.str.257).« Povedal sein ti te reči, ker so važne v mnogih ozirih, dasiravno si djal, naj ob kratkem povero, zakaj pišejo eni Kran/ci, eni pa Kra;nci. U. Pa še zdaj ne vem, kako mi je pisati! Ali niso eni razlagali imena najne domače dežele po nekem vladarju (Carnus ali Cranus t. j. velik, imeniten gospod), eni pa celo iz Goreina, Gorajna, Gorejnsko (Gesch. v. Krain §. 25)? T. Brez vsega vzroka in poroka, bi djal s Safafikom. Valvazor že dokazuje, da ime Carnia ali Krain je prišlo po prestavi čerk iz nekdanjega imena Carnia (I, 39.); Linhart pa meni, da dežela poleg gornje Save ima ime odtod, ker je krajna ali na kraji druge slovenske zemlje. Na to se opira dvojna razlaga pa dvojna pisava. ,,Offenbar ist Krajna das slawische Krajna — Mark, Grenzland, man wollte denn eine gerade nicht unwahrscheinliche SIawisirung des alten Oarnia annehmen —u veli ostroumni Safafik. Te izpeljave se je poprijel tudi Miklosič, ia po nji se da skazati pisava nj — ni: Kr&nj, Kranja, Kranjska, Kranjec. ZastranKra — Kar—primeri: Polikrap — karp itd. Pa tudi po uni razlagi pišemo poleg slovnice lahko Kran/a, Kranjec, Kranjska, kakor pišemo jutranji, sedan/j, vsakd an/» nam. jutrajni ali celo jutrajnji itd. XIJV. U. Od kod ima ime Koroška? Ali morebiti iz hora, gora, (roroška ili Aoroška? T. To ime je ravno tistega početka in pomenka, kterega je Carnia, Carniola, pise Safafik terpravi, da Karantanum (Karantania, Carinthia) je likati iz karn in tan; karn pomeni v celtiškem jeziku ,,Gestein", tan pa ,,Erde, Land". Nestorjeva oblika Chorutane se nareja praviloraa iz Karantane (nosnik an v u, in kvc/i); novočeska Korytane, Korytanskyjele nalasč ponarejena, kakor bi bila iz koryto (alveus)! V. In Stajerska — zakaj se imenuje tako? T. Iz nemškega Steier — Steiermark je slovenski Štajersko, in to ime je nastalo po reki Styra (Steier), kakor piše Safarik, ter po bližnjem mestu in gradu (Styratpurh). Po slovanski se veli tudi Štyrsko (Starož. Saf. pg. 337), in Terstenjak v Xov. 1857 pove — zakaj ,,pišem Stirsko namesto Stajersko?" — da je uno poznamljevanje stariše in izvirniše, da sega ime to že v rimske čase, da je celo slovensko (st hira močen, fest, stark) itd. ,,Steier ist aus dem slo\venischen štir, štira, wie Weichsel aus Visla, Leipa aus Lipa, Neisse aus Nisa, Feistritz aus Bristrica gemacht; unmoglich hatte der Deutsche selbst sein Wort Stier in Steier verdrehen konnen (vid. Šaf. Abkunft der Slawen pg. 176)*. U. Xayadno je vendar že Stajersko pa tudi Stajarsko, Stajerci ali Stajarci; — kako se poravna ta razloček v pisanji slovenskem? T. Kaže se, da je po nemški obliki Steier narejena slovenska Štajer-ec, Slajerka, Stajersko, in tako piše Metelko in šo marsikdo ludi po navadni izreki. Ker je pa za inoške osebe po njih rodu in domovanji slovensčini lastna končnica — ar ne pa — er, in ker tudi obrazilo — ec iinenom rada pritika na koreniko ali na druge obrazila, posebno na — dn in dr; toraj, se mi zdi, piaejo nekteri sedaj tudi Stajarec, Štajarsko itd.