LETO m, ŠTEV. 71 LJUBLJANA, SOBOTA, 26. MABCA 1955 PRVI Cena 10 SLOVENSKI Izdaja časopisno-založniško podjetje SZDL »Naš tisk« — Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/11., telefon 23-522 do 23-528 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne Danke 691-»T«-163 Mesečna naročnina 200 din Blokovska politika ovira tudi gospodarski razvoj Jugoslovanski delegat Sergej Kraigher je na zasedanju evrop- “^narodnega sodelovanja na ske ekonomske komisije razčlenil vzroke, ki preprečujejo omejevati na popolnoma znan-večje in koristnejše gospodarsko sodelovanje med evropskimi fv®na proučevanja, Pač Pa je . w ■ ■ ■ i ii»» treba z mednarodnimi ukrepi državami — Veliko zanimanje za njegov govor med ostalimi pospešiti uporabo te proizvodnje delegacijami ŽENEVA, 25. marca. (Tanjug) Vodja jugoslovanske delegacije na 10. zasedanju Evropske ekonomske komisije OZN Sergej Kraigher je govoril danes o škodljivih posledicah blokovske politike za trgovino in gospodarstvo. V svojem govoru, ki so ga z zanimanjem poslušali delegati 23 evropskih držav in ZDA, je Sergej Kraigher dejal: »Razvoj gospodarskih zvez na podlagi politike blokov vodi nujno k cepitvi Evrope in slabitvi njenega gospodarskega položaja, kar nikakor ne mere ustrezati koristim evropskih držav. Blokovska politika onemogoča skupno obravnavanje tako nujnega problema današnjega dne kot je problem razvoja zaostalih držav.« »Prepričani smo, da bi mednarodna skupnost reševala to vprašanje mnogo bolj uspešno, če se ne bi pojavile ovire, ki so posledica sedanje politične delitve sveta. Sodimo, da je mogoče doseči tako sodelovanje na razne načine in na raznih področjih ter tako tesneje in uspešneje povezati gospodarstva raznih držav.« Vodja jugoslovanske delegacije je dejal, da nekatere države, posebno velesile, niso pripravljene ukiniti trgovinske ovire in ustvariti pogoje za razširitev trgovine med vsemi državami in področji. Po- Ali je to pot zbližan ja? Ko je Jugoslavija podpisovala londonski sporazum z Italijo glede tržaškega vprašanja, je naše ljudstvo kljub temu, da se je zavedalo hude žrtve, odkritosrčno upalo, da bo sporazum prinesel ne le izboljšanje v odnosih med obema državama, marveč da se bo na Tržaškem tudi prenehala šovinistična gonja in da bo prišlo do zares znosnega sožitja med obema etničnima skupinama. Kazalo je, da ima rimska vlada resničen namen spoštovati načela londonskega sporazuma in da bo vplivala tudi na lokalne tržaške oblastnike, da bi ločbam londonskega sporazuma in obveznostim, ki jih je sprejela Italija, ko je sporazum podpisala. Jugoslovanska vlada je bila zategadelj prisiljena opozoriti rimsko vlado na ravnanje oblasti v Trstu in zahtevati, da se določbe londonskega sporazuma tudi izvajajo. Toda prav zadnje dni je prišlo do novih grobih kršitev, ki mečejo hudo senco na spoštovanje londonskega Memoranduma s strani italijanskih oblasti v Trstu. Pred nekaj dnevi je tržaška policija zasliševala več domači- se naposled le izmodrili in po nov iz Bazovice in Repentabora, vseh napakah, ki so jih zagrešili v svojem ravnanju z avtohtonim slovenskim prebivalstvom, vendarle stopili na novo pot sporazumevanja z njim in spoštovanja njegovih pravic. Toda zadnji dogodki na Tržaškem dokazujejo, da se oživljajo metode, kakršne so tržaškim Slovencem dobro znane iz časa fašistične vladavine in kakršne odločno nasprotujejo duhu in določilom londonskega sporazuma, pa tudi določbam ;rovne pogodbe z Italijo. In ne le, da jim nasprotujejo, marveč jih tudi surovo kršijo. Ni dolgo tega, kar je slovensko prebivalstvo na Tržaškem razburila cela vrsta ukrepov lokalnih oblasti, ki niso niti najmanj v skladu z določili londonskega sporazuma in z izjavami najvišjih italijanskih osebnosti. Nasilni in protidemokratični ukrep, s katerim je generalni vladni komisar dr. Palamara odstavil izvoljenega nabrežinskega župana in imenoval namesto njega začasnega komisarja samo zato, da je lahko izdal dovoljenje za zidanje ezulskega naselja v Sesljann, je grobo dejanje, ki popolnoma nasprotuje določilom Posebnega statuta o Tržaškem ozemlju. Toda ni se še poleglo ogorčenje slovenskega prebivalstva, ko je tržaška policija aretirala pet zavednih Slovencev in znanih antifašistov s Skednja. Aretacija škedenjskih antifašistov bije naravnost v obraz do- in sicer zaradi njihove dejavnosti v narodnoosvobodilnem boju. Tako početje ni le v nasprotju s 6. členom londonskega Memoranduma, r«č pa tudi kršitev 16. člena mirovne pogodbe z Italijo, po katerem je Italija obvezana, da ne bo preganjala tistih, ki so »izražali simpatije za stvar zavezniških in združenih sil ali delali akcije v korist te stvari.« Vrhu tega pa je generalni vladni komisar dr. Palamara izdal te dni odločbo o razlastitvi kar enega milijona kvadratnih metrov slovenskih zemljišč pri Domju za gradnjo novih naselij, s čimer je v povečanem obsegu obnovil že pred časom započeto in sestavljeno raznarodovalno akcijo na etnično slovenskem ozemlju. Vsa ta dejanja tržaških lokalnih oblasti so povzročila upravičeno ogorčenje slovenskega prebivalstva na Tržaškem. Takšni ukrepi prav gotovo ne morejo koristiti izboljševanju odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Tega bi se morala zavedati tudi rimska vlada, ki je podpisala londonski sporazum in Posebni statut o Tržaškem ozemlju ter nemudoma ukreniti vse potrebno, da se vsi ti ukrepi, naperjeni proti slovenskemu prebivalstvu na Tržaškem, odpravijo ter da se takemn početju napravi konec. Takšno ravnanje namreč vzbuja nejevoljo vseh jugoslovanskih narodov, ki še vedno upajo, da londonski sporazum ni samo krpa papirja, marveč dokument, ki ga je treba spoštovati in njegove določbe tudi izvajati. leg tega se ne trudijo dovolj, da bi odstranile vzroke, ki vodijo do embarga in drugih političnih ovir v mednarodni trgovini. Kraigher je dodal, da je stremljenje po delitvi sveta na bloke nevzdržen anahronizem, ki ovira praktično uporabo tehničnih in znanstvenih pridobitev. V drugem delu svojega govora je Sergej Kraigher govoril o pomembnem vzponu evropskega gospodarstva in zboljšanju evropskega položaja v svetovnem gospodarstvu minulega leta. Toda čeprav daje splošna slika povod za določeni optimizem, ne smemo pozabiti, da se pod takšno površino skrivajo tudi neugodni činitelji, ki so bolj ali manj občutni v vseh evropskih državah. Oborožitev je trajno breme vseh evropskih gospodarstev. Visoki izdatki za obrambo vodijo k neracionalnemu izkoriščanju gospodarskih virov, administrativnim ukrepom države, in-flacionističnim tendencam, skratka, ogrožajo gospodarski razvoj. Kraigher se je zavzel za evropske in mednarodne ukrepe, da bi z mednarodnim sodelovanjem olajšali reševanje perečih gospodarskih problemov. Kot zgled je navedel države Južne Evrope, ki skušajo s skupnimi koraki pospešiti odstranitev zaostalosti. Takšni ukrepi povečujejo hicrati vlogo teh držav v mednarodnih gospodarskih zvezah, v katerih so bile te države doslej nujno pretežno deficitni partnerji. V interesu Evrope kot celote je, da ta deficitnost čimprej izgine, česar si spet ne moremo misliti brez zadostnega mednarodnega finansiranja. Kraigher je dejal, da bi bil zadovoljiv evropski mehanizem finansiranja vsekakor ena izmed velikih nalog, ki jih mora rešiti Evropa. Takšno finansiranje bi omogočilo tudi ureditev specifičnih vprašanj posameznih panog ali področij evropskega gospodarstva. Od nerešenih panog evropskega gospodarstva, je nadaljeval Sergej Kraigher, bi navedel mirnodobno uporabo nuklearne proizvodnje. Jugoslavija sodi, da Ustanovljena zveza slovenskih organizacij Koroške Dunaj, 25. marca (Tanjug) V Celovcu so danes ustanovili Zvezo slovenskih organizacij Koroške. Na skupščini, ki so se je udeležili številni zastopniki kulturnih in gospodarskih organizacij koroških Slovencev, so soglasno potrdili pravila novoustanovljene organizacije, ki določajo, da ho zveza združevala vse slovenske kulturne, gospodarske in druge politične organizacije slovenske manjšine na Koroškem ter skrbela za njihov kulturni in gospodarski razvoj. V upravni odbor nove zveze jc bilo izvoljenih sedem članov s predsednikom dr. Francem Zvvitterjem. Pogajanja v Rimu končana Sporazume in konvencije bosta podpisala delegaciji Jugoslavije in itaii-Osman Katahegovič in Mario Martinelli £ äÄSÄ 31. marca v Rimu Rim, 25. marca (Tanjug) Danes so se v Rimu končala jugoslovansko-italijanska pogajanja, ki so se začela decembra lanj v Beogradu, januarja pa nadaljevala v italijanski prestolnici. Med pogajanji so izdelali več sporazumov in konvencij, in sicer: sporazum o trgovinski izmenjavi, konvencijo o trgovini in plovbi plačilni sporazum, sporazum o letalskem prometu, o obmejnem prometu, sporazum o cesrnem prometu, o obmejnem prometu med tržaško cono in ustrezno jugoslovansko obmejno cono ter sporazum o prometu med Gorico in ustrezno jugoslovansko obmejno cono. Sporazumi določajo obseg trgovinske zamenjave v vrednosti 60 milijard lir na obeh straneh. Glavne postavke jugoslovanskega izvoza v Italijo so les. razne rude, živina in meso. jugoslovanski izvoz iz Italije pa bo obsegal v glavnem stroje in naprave, polizdelke in izdelke za široko potrošnjo. Sporazum o lokalnem prometu med tržaško cono in jugoslovansko obmejno cono določa blagovno zamenjavo v vrednosti nad 4 milijarde lir, mali obmejni promet v gori-škem pasu pa bo dosegel dve milijardi lir. Uveden; bosta dve letalski progi Rim—Beograd in Milan —Beograd. Sporazume in konvencije, ki sta jih izdelali gospodarski Storonija. bo podpisal v Rimu >1. marca v imenu jugoslovanske vlade član zveznega izvršnega sveta Osman Kara-begovič. v imenu rimske vlade pa minister za zunanjo trgovino Mario Martinelli. Osman Karabegovič bo prispel v Rim 30. t. m. in bo prvi član jugoslovanske vlade, ki bo po vojni uradno obsikal [talijo. Delavsko upravljanje v Indiji New Delhi. 25. marca (Tanjug) Indijski minister za delo Desay je izjavil davi v parlamenta, da bodo indijski delavci v kratkem sodelovali pri upravljanju industrije Indijska vlada proučuje, kateri način bi najbolj ustrezal za pritegnitev delavcev v upravo posameznih državnih podjetij. v miroljubne namene, in sicer ne le proizvodnjo energije, pač pa tudi uporabo nuklearnih potrebščin v kmetijstvu, kemiji in medicini.« V daljšem poglavju o gospodarski politiki Jugoslavije je Sergej Kraigher dejal, da se jugoslovanska vlada zaveda, da je jugoslovansko gospodarstvo del svetovnega, zato’je v soglasju s poglavitnimi načeli svoje politike skušala razviti široke gospodarske zveze z vsemi državami, ki so bile pripravljene za tako sodelovanje. Koit zgled dobrih gospodarskih zvez je navedel predvsem sodelovanje z Grčijo in Turčijo ter čedalje boljše gospodarske stike z Avstrijo in Italijo. Na koncu svojega govora je Sergej Kraigher izjavil, da je Evropska ekonomska komisija najprimernejše mesto za izvaja- nje mednarodnih korakov, ki so v korist evropskemu gospodarstvu kot celoti. Govor jugoslovanskega predstavnika je vzbudil veliko pozornost. Mnogi opazovalci v Združenih narodih menijo, da je bil to prvi govor o evropskem gospodarskem položaju, ki je globlje razčlenil politične činitelje, ki ovirajo normalni razvoj teri delegati so izjavili v razgovoru z dopisnikom Tanjuga, da je bil govor jugoslovanskega predstavnika poln stvarnosti in da so bili zlasti zanimivi tisti deli, v katerih je govoril o skupnih gospodarskih ukrepih, ki bi bili potrebni, in mednarodnem finansiranju. V debati o gospodarskem položaju v Evropi so govorili tudi delegati Švedske, Albanije, Norveške, Turčije in Poljske. Na današnji seji je bila soglasno sprejeta skupna resolucija za sklicanje trgovinskih strokovnjakov iz raznih svetovnih področij. Pred sprejetjem resolucije je govoril v debati tudi jugoslovanski delgat Mladen Sekički, ki je dejal, da je resolucija nekak kompromis med ovirami, ki so odraz tistih teženj v svetu, ki otežkočajo razširitev mednarodne trgovine. Pomladansko sonce pod arkadami ljubljanske tržnice Iz podkomisije zvezne -m v komisije z» ustanovitev GldVflfi fldCCl($ za statute komun Po odobritvi zvezne komisije bo statut *acij “ ustanov; nji- „ ■ - , ... * m hovo združevanje m skrbi za to, Kranja sluzil kot vzorec za statute drugih da proizvajalci in drugi prebivalci lahko neovirano uresničujejo svoje pravice; zagotavlja osebne in druge pravice državljanov; skrbi za vzdrževanje reda in miru na področju obči-rega in miru na področju občine; upravlja splošno ljudsko ^imovino v splošni uporabi in občin BEOGRAD, 25. marca. (Od našega beograjskega dopisnika). S sprejemom statuta občine Kranj v podkomisiji zvezne komisije za ustanovitev komun smo napravili velik korak naprej v uveljavljanju nove družbene ureditve, ki bo temeljila na občinah oziroma komunah. Dvodnevna razprava o statutu občine Kranj v podkomi- siji zvezne komisije za ustan ovitev komun je bila končana ostalo splošno ljudsko imovino, predvčerajšnjim pozno zvečer. Že pred razpravo je bilo hi ji je z zakonom dana v opravljeno ogromno delo, ker bo statut občine Kranj, ko upravljanje in nadzoruje samo-bo povedala o njem svojo končno besedo še zvezna komi- upravne organizacije in uprav-sija za ustanovitev komun, služil v bodoče kot nekak vzo- Ijanje njihove imovine«, rec za statute vseh občin v naši državi. 7 Toliko o najvažnejših določ- bah statuta občine Kranj. Po- V razpravah o statutu občine Kranj je bilo postavljenih nekaj načel in je ta statut moral kot prvi tak akt ta načela .izraziti. Teoretično misel, da je občina temeljna družbeno - ekonomska skupnost in obenem temelj našega samoupravnega sistema, je statut pbčine Kranj v svojem prvem členu izrazil z besedami: »Občina Kranj je temeljna druž-beno-ekonomska skupnost prebivalcev svojega področja in temeljna samoupravna politično-teritorialna enota.« V našem sedanjem sitemu uprave še nimamo ene same temeljne politično - teritorialne enote, temveč imamo več takih enot: mesto, mestno občino s posebnimi pravicami in okraj. Občine so sedaj samo v določeni meri temeljne polilično-teritori-alne enote, toda ne v upravnem smislu. Sedaj pa — po statutu občine Kranj — predstavlja to politično-teritorialno enoto občina oziroma komuna. Okraji ne bodo več temeljne politično-teritofialne enote, temveč skupnosti komun. Prvi člen statuta občine Kranj izraža torej prehod na komunalno ureditev. Veliko vprašanje v razpravah o statutu občine Kranj je bilo, kako v statutu izraziti temeljno funkcijo komune v družbi. Misel, da mora komuna združevati interese posameznikov in interese družbe, izraža statut občine Kranj z besedami, da občina Kranj »vsklaja interese državljanov. gospodar, in družbenih organizacii in ustanov z interesi skupnosti.« Komuna zagotavlja po nadaljnjem besedilu istega člena statuta »pogoje za razvoj proizvodne moči na področju občine in za povečanje blaginje prebivalcev občine, usmerja gospodarski razvoj na svojem področju in razdeljuje narodni dohodek za gospodarske. komunalne, kulturne in socialne potrebe.« Komuna »organizira službe, ki so potrebne za neovirano razvijanje in napredek gospodarske dejavnosti in s tem namenom vzpodbuja tudi k sodelovanju gospodarskih organizacij« ter z »ekonomskimi in ekonomsko - upravnimi ukrepi voliva na gospodarske organizacije za zagotovitev boljših življenjskih pogojev in zadovoljitve prebivalcev.« Omenjene določbe statuta občine Kranj odgovarjajo na vpra- šanje, kako postaviti odnos med komunami in gospodarskimi organizacijami. V tem pogledu imamo v naši socialistični demokraciji dve obliki mehanizma, na eni strani dela samouprava po teritorialnem načelu, na drugi pa imamo delavsko samoupravo v gospodarskih organizacijah in ustanovah. Nobena teh dveh oblik samouprave nima prednosti kot višja oblika. Kako torej vskladiti teritorialno samoupravo s samoupravljanjem v gospodarstvu? V določeni fazi razprave o ustanovitvi komun je bilo slišati mnenje, da je komuna pred podjetji. To mnenje pa je bilo kasneje zavrnjeno kot napačno, saj bi dovedlo do izoliranih teritorijev, in je končno prevladala misel, da sta obe obliki samouprave (teritorialna in samouprava gospodarskih organizacij) enakovredni in samostojni. Po sprejemu tega načela se je pojavilo vprašanje, kako ostvariti družbeno-ekonomske funkcije komune vzporedno s popolno samostojnostjo gospodarskih organizacij? Ali drugače, kako morejo biti gospodarske organizacije samostojne, če imajo komune določene ekonomske funkcije. V statutu občine Kranj je to vprašanje rešeno takole: »Komuna ustvarja pogoje za gospodarsko aktivnost in to aktivnost usmerja, ne da bi se vmešavala v poslovanje gospodarskih organizacij in ne da bi omejevala njihovo samostojnost. Svoje ekonomske funkcije bo komuna izvajala s pomočjo ekonomskih in drugih instrumentov in s pomočjo ekonomsko - upravnih ukrepov (družbeni plan. proračun. samostojno razpolaganje z dohodki občine, z raznimi pred-oisi itd.). Člen 4. statuta občine Kranj navaja tudi, kakšne naloge ima komuna glede zadovoljitve potreb prebivalcev. Po tem členu občina Kranj »organizira komunalne in druge službe za zadovoljitev potreb in dviganja standarda prebivalcev; skrbi za ljudsko zdravstvo in organizira zdravstveno službo v občini; skrbi za splošno Izobrazbo in za strokovno usposabljanje In zagotavlja pogoje za kulturni razvoj prebivalstva; skrbi za socialno zaščito prebivalcev; zagotavlja samoupravne pravice gospodarskih in drugih organi« trebno je poudariti, da je proces izdelovanja statutov občine nov in da ni predviden v naših ustavnih zakonih. Za formiranje komun bo torej potrebna načelna soglasnost zvezne ljudske skupščine. Zvezna ljudska skupščina bo morala sprejeti odločbo, da lahko ljudski odbori sprejemajo statute občin, ki jih bodo bržkone potrjevale ljudske skupščine republik. Z republiškimi zakoni bodo komune potem postavljene teritorialno, nakar bo sledilo formiranje organov-okra-jev in občin. Tudi za formiranje teh organov bodo potrebni novi republiški zakoni (o načinu volitev teh organov in podobno). Ljudski odbori novih okrajev in občin pa bodo potem sprejemali statute okrajev in občin. Poleg tega bo potrebno določiti tudi pristojnost okrajev in občin. Statut občine Kranj n. pr. ne določa konkretno pristojnosti občine. Zaradi tega je na- meravan dodatek k temu statutu, s katerim bo ljudski odbor prenesel svoje funkcije na občine. Na isti način bi potem sprejele občine podobne dodatke k sv-ojim statutom. V podkomisiji pa je prevladalo mnenje, da bi vse občine morale imeti enake praviee in da bi bilo zato bolje, da se pristojnosti občine določajo ne z raznimi dodatki statutom, temveč z zveznimi oziroma republiškemi predpisi. Ker bodo v bodočnosti vse občine imele torej iste pristojnosti, — ne pa tudi enake ekonomske in druge pogoje — je jasno, da bodo konkretni odnosi v teh komunah kljub njihovi pravni enakosti vseeno različni. Občine — komune v posameznih razvitejših krajih naše države (n. pr. v Sloveniji) se bodo vsekakor borile za to, da jim pripadejo vse pravice, ki jim bodo priznane, na drugi strani pa se v bolj zaostalih krajih naše države (recimo na Kosmetu) zaradi pomanjkanja kadrov in raznih vzrokov komune bržkone ne bodo protivile temu, da bi posamezne njihove posle opravljali okraji. Jasno je, da bo resnično enakost komun mogoče doseči šele v bodočnosti z ustvarjanjem materialnih ia drugih pogojev za to enakost. M. P. NEW YORK, 25. marca (AFP). Zasedanje generalne skupščine v letu 1956 bo morda izven ZDA. Združene države Amerike temu ne bodo nasprotovale, posebno še, ker bodo to leto predsedniške volitve. Gosta meala nad gornjim Jadranom onemogoča promet Reka, 25. marca. Od včeraj je nad Reko in vsem gornjim Jadranom tako gosta megla, kakršne tudi najstarejši pomorščaki -ne pomnijo. Danes je bila megla še gostejša kakor včeraj, tako da je pomorski promet skoraj popolnoma onemogočen. V reško luko so priplule danes samo oceanske ladje, ki imajo radar, domače obalne ladje pa niso mogle niti pripluti niti odpluti, razen tistih, ki vozijo v najbližjo okolico. Tudi zveza z otoki je otežkočena. Vidljivost na morju je komaj 10 metrov. Do poznega popoldneva danes še ni prišla potniška ladja iz Kotora, potniška ladja »Ivan Cankar« ki bi morala že včeraj priti iz Lošinja, pa je prišla šele danes. Iz Lošinja je odplula s štiriumo zamudo. Pred Reko jo je zajela tako gosta megla, da je morala ostati vso noč na sidrišču s potniki vred. Ljudje ne pomnijo, da bi majhna potniška ladja vso noč prebila na sidrišču. Potniško ladjo »Lastovo«, ki vzdržuje zveze z Grčijo, je megla zajela pri Pulju in ni prispela do Reke. V Pulju je ostala tudi potniška ladja »San-tič« iz Trsta. Velika potnica ladja »Dalmacija«, ki je včeraj zjutraj odplula proti Dubrovni- ku. je morala ostati na Rabu. Doslej še ni vesti, da bi zaradi megle nastala kaka nesreča na morju. Meteorološka poročila pravijo, da je ta gosta megla nastala na gornjem Jadranu zaradi slabega prodora toplega zraka s Sredozemskega morja, kjer prevladuje visok 'zračni pritisk, ki je naletel na hladnejše sloje zraka tik nad morsko površino. V. M. Tanker »Jajce« odplul po nafto v Novorosijsk Reka, 25. marca. Naš veliki tanker »Jajce« je odplul v sovjetsko luko Novorosijsk ob Črnem morju, da vkrca 80.000 ton nafte. To je prva naša ladja, ki je po letu 1948 odplula v Sovjetsko zvezo po nafto na podlagi nedavno sklenjene trgovinske pogodbe. Pred kratkim je izkrcala na Reki nafto neka sovjetska ladja. v VREME Napoved za soboto: Se nadalje lepo, toplo vreme z rahlo oblačnostjo. Le v jugozahodni Sloveniji precejšnja oblačnost. Temperatura ponoči med o in 4, na Primorskem do 8, čez dan med 14 in 20 stopinj c. Zjutraj po kotlinaH megla. Odtali zveznega izvršnega sveta a investicijskih posojilih Beograd, 25. mare«, (Tanjug) Investicijsko posojilo odobreno te splošnega investicijskega sklada bo mogoče' v bodoče izkoristit; šele tedaj, ko bo invest!’ tor ali njegov porok deponiral pri banki določeni znesek kot jamstvo, da bo objekt, za katerega je bil «redit nakazan, ;zgo-tovljen v metjah odobrenega posojila in v določenem roku. Na račun jamčevalnega zneska s« plača pet odstotkov zneska posojila za vse kredite odobrene iz splošnega investicijskega sklada, razen za posojila za živilsko industrijo in za proizvodnjo materiala kot nadomestijo za les, kjer je odstotek 10®/» posojila. To je eden od treh odlokov zveznega Izvršnega sveta, ki so vsi usmerjeni v to, da se vpliva na materialno zainteresiranost vseh prizadetih za cenejšo in hitrejšo gradnjo, Po drugem odloku zveznega izvršnega sveta bo letos mogoče odobravati posojila iz splošnega investicijskega sklada aamo tistim investitorjem, ki v določenem odstotku proračunskega zneska investicij sodelujejo z lastnimi sredstvi, Z najmanjšim odstotkom lastnih sredstev v stroških investicij bodo sodelo- Veterinarsko konvencija z Italijo Beograd, 25. marca. Jutri bodo podpisali v Beogradu ju* gosk vansko-itajijansko veterinarsko konvencijo, To je prva veterinarska konvencija, ki jp bosta po vojni podpisali Jugoslavija in Italija. Strokovnjaki trdijo, da je bila izdelana konvencija na osnovi najnovejših rezultatov veterinarske znanosti-Določila konvencije, po katerih se bo razvijal medsebojni promet z živino in živinskimi proizvodi, bodo pripomogla k boljši sanitarni zaščiti kakor tudi k zboljšanju blagovne izmenjave med obema dr? Vama. Na razgovorih v Beogradu od 17. do 25, marca je italijansko delegacijo vodil dr, Aldo Ademollo, generalni inšpektor veterinarske službe, vodja jugoslovanske delegacije pa je bil dr, Sava Mihailovič. direktor zvezne uprave za veterinarsko službo. Doslej je bila v veljavi konvencija o zatiranju živinskih kužnih bolezni iz 1. i842. Beograd, 25. marca. Zvezni izvršni svat ja sprejel odlok o načinu sklepanja pogodb za dobavo premoga za drugo tromesečje letošnjega lata, Premogovniki bodo morali v sklenjenih pogodbah obseči vso tromesečno proizvodnjo, razen količin, ki jih potrebujejo za lastno potrošnjo. Pri sklepanju pogodb za drugo tromesečje bodo morali rudniki upoštevati tudi nedobavljene količine premoga iz prvega tromesečja. Kot predvideva odlok zveznega izvršnega sveta ne bodo Konferenea z zastopniki madžarskih železnic Beograd, 25. marca. Od 28. do 31. marca bo v Opatiji konferenca zastopnikov jugoslovanskih in madžarskih železnic, ki ji bodo prisostvovali tudi zastopniki reških skladišč in Jugoslovanske linijske plovbe. Konferenco so sklicali zaradi določitve železniških tarif za prevoz madžarskega blaga v prekomorske države čez Reko, (Jugopress.) Družbeni plan B«»grsda sprelet Beograd, 25. marca. (Od našega beograjskega dopisnika;. Ljudski odbor Beograda je danes sprejel družbeni plan za mesto Beograd za letošnje leto. Obrazložitev družbenega- plana je pridal podpredsednik LO tov. Jovan Jankovič, obrazložitev proračuna pa podpredsednik Božidar TriWW-Odbornki so poslušali poročijo mesenega odbora o dehj v preteklem letu in zaključuj račun za leto 1953. Kot je v svojem poročilu poudaril Jovan Jankovič, izfiit ierošnri družben; plan realne možnosti gospodarskega razvoja mesta, osnovna značilnost družbenega plana je, da mestno gospodar» srvo zaostaja za razvojem gospodarstva federacije Ln republike Srode. Povečanje proizvodnje se predvideva v Beogradu za 1} Va, v Srbili za 12%, v federaciji pa za 14”'*. Velke težave povzroča hitrejše naraščanje prebivalstva, kar povzroča stanovanjske, komuna1 ne, prometne in druge težave, kakor tudi vprašanje zaposlitve viška delovne «le, kajti obstoječi industrijski objekti ne morejo zaposliti vse delovne sile. Struktura mestnega prebivalstva je vedno bolj neugodna, kaiti povečuje se odstotek neproduktivnega prebivalstva, ki tvori 75% vsega prebivalstva. V gospodarstvu je zaooslerih 40,000 oseb, v raznih ustanovah 75.000. na univerzi študira okoli 40.00Q Študentov, U-sokojencev je nad 35.000. V takem položaju mesto ne more iz lastmh sredstev zadostiti vsem potrebam, čeprav se predvideva za okoli čO’'* večji dohodek kot lani. Zato ie v proračunu ljud- skega odbora predviden deficit skoro 500 milijonov dinarjev. Iz razpoložljivih sredstev MLO in gospodarskih podjeoaj so predvidene investicije v. višini nad 13 milijard dinarjev, t. j. za 30% manj kot lan;. Najvičjo postavko v mestnih dohodkih tvorijo zunanjetrgovinska podjetja, ki sodelujejo v skupnem dohodku mesta z eno četrtino. Sklad za stanovanjsko izgradnjo bo znaša] nad 4 milijarde din in bo stanovanjska izgradnja enaka lanski. I. St. V petih mesecih za 200 milijonov dinarjev novih hranilnih vlog ■ vale organizacije, ki izvajajo to« vestieijjko graditev v kmetijstvu. Slednjič so po tretjem odloku investitorji i» poroki (ljudska republike to ljudski odbori) dolžni, da do 30. aprila letošnjega leta krijejo iz svojih sredstev „ ekoračenje izdatkov iz investicijskih posojil v l. 1854, k.; so bila dodeljena na osnovi lanskega zveznega družbenega plana. V kolikor tega ne bi storile. ne bodo mogle v celoti izkoristit} tranše odobrene za 1. 1955. pri Mastni hranilnici ljubljanski Sklepanju pogodb za dobavo nremopa za drupo tromesečje mogli potrošniki skleniti pogodb za večje količine premoga, kot jim je dovoljeno. Potrošniki bodo marali poleg redne količine za vsakodnevno potrošnjo Imeti tudi zaloge, in sicer žejezniško-transportna podjetja zg 10 dni, železarne za 8 dpi, industrijska podjetja za 10 dni, podjetja gradbenega materiala to plinarne za 20 dni in vse ostale gospodarske organizacije za 10 dni, Podjetja, ki kupujejo premog za široko potrošnjo, kot tudi zdravstvene in socialne ustanove, lahko V drugem tromesečju naruče toliko premoga, kolikor ga je potrebno za normalno preskrbo državljanov in ustanov, sklepanje pogodb bo od 25. marca do 5. apnila. Premogovniki bodo morali upravi za materialne rezerve poročati o sklenjenih pogodbah, Ce se podjetja ne bodo držala teh predpisov to bodo naročala večje količine premoga kot jim je dovoljeno na osnovi odloka zveznega izvršnega sveta, m v kolikor bodo rudnik! sklenili manjše pogodbe, kot znaša njihova tromesečna proizvodnja, so predvidene denarne kazni za podjetja od 50.000 dinarjev do 5 milijonov dinarjev in za premogovnike od 60.000 do enega milijona dinarjev. L. St. Kratek pregled zadnjih štirih mesecev dela Mestne hranilnica ljubljanske nam pove, da je bil dosežen napredek, o katerem je vredno seznaniti vlagatelje, kot tudi one, ki še vedno hranijo denar doma v praznem nezaupanju, Mesec oktober preteklega leta lahko smatramo kot prelomnico v razvoju sedanje, pred dobrimi dvemi leti ustanovljene hranilnice. V tem mesecu smo prvič praznovali Svetovni dan varčevanja. S širšo propagando, nagradnimi natečaji in podobnim smp uspeli, da se je do danes povečalo število vlagateljev od 25.000 na 30.400, vloge pa so se dvignile od 390 milijonov na 590 milijonov din, To so vsekakor velika prosta denarna sredstva malih vlagateljev, ki ob smotrni porazdelitvi lahko marsikje koristijo gospodarstvu, kot tudi malim potrošnikom v obliki potrošniških posojil. Ker so vloge tajne, socialne strukture vlagateljev ni mogoče opredeliti Ce vzamemo povprečje na enega vlagatelja 12.000 din, lahko vidimo, da so to po večini majhni vlagatelji, katerih vloge pri tolikšnem Številu že narastejo v milijone. Lahko pa ugotovimo, da je preko 100 milijonov din naložb vlagateljev iz ostalih krajev Slovenije, posebno bližnje okolice Ljubljane. Ni pa izjemen primer, da nalagajo denar v Mestno hranilnico tudi vlagatelji jz ostalih republik in celo iz zamejstva, Samo dne 24. t, m. so v Mestni hranilnici vložili vlagatelji za 3 milijone din novih vlog. Ce primerjamo predvojno stanje hranilnih vlog vidimo, da Je bila večina vlog tedaj vezanih na odpovedni rok zaradi velike razlike v obrestni merj od rivisfca vlog (takoj dvi-gljivih). Sedanja obrestna mera za švista vloge ja 5"/#, vloge na odpovedni rok pa se obrestujejo do 6 in pol odst. Ako upoštevamo, da daje hranilnica potrošniška pcfcojila delavcem in nameščencem po 6*/», na večjo obrestno mero vezanih vlog v doglednem času ne moremo računati. Samo v preteklem letu je bilo vlagateljem priznanih skoraj 17 milijonov obresti to je bil marsikdo veselo presenečen, ko se mu je vloga povečala za nekaj tisočakov. Posebno privlačni so za vlagatelje otroški hranilniki, ka-tedih je bilo v zadnjih mesecih izdanih že preko 2000. Sicer majhne vloge na te hranilnike so v patih mesecih na-rastle za preko 14,000.000 din. V letošnjem letu so bili v precejšnji meri izboljšani pogoji za darilne vloge novorojenčkom. Medtem ko so se po prejšnjem načinu te vloge obrestovale po 9°/o in se je darilo lahko izkoristilo po 5—18 letih, se sedaj obrestujejo te vloge po 15*/» in se lahko razpolaga z vlogo že po 2—7 letih. Konferenca hranilnic in ko- Rdeči križ v bojo proti alkoholizma Odlikovanja graditeljev hidrocentrale na Uni Sarajevo, 25. marca. -Predr sednik republike je odlikoval 15 delavcev in strokovnjakov, ki so delali pri gradnji hidrocentrale na reki Upi pri Bihaću. Dva sia bila odlikovana z redom dela II. stopnje, 9 z redom dela III. stopnje, 2 pa s kolajnama za delo. Pred dnevi je bil sestanek beograjskih članov komisije za boj proti alkoholizmu pri centralnem odboru Jugoslovanskega Rdečega križa. Na sestanku so navedli dosedanje rezultate dela tako centralne kakor tudi republiških Priprave za proslavo 10-letnice osvoboditve Slovenije Ljubljana, 25. marca. Pod predsedstvom Mihe Marinka je bila sinoči seja predsedni-štva SZDL Slovenije, na kateri so razpravljali o pripravah za letošnjo proslavo 1. maja in 10-letaico osvoboditve. Sklenjeno je bilo, naj se organiziranje proslave 1. maja poveri okrajnemu odboru SZDL v Ljubljani. Tudi v drugih krajih bo proslavo pripravila SŽĐL. Ob proslavi 10-letnice osvoboditve bo 5. maja slavnostna seja izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije v Ajdovščini, kjer je bila na ta dan pred desetimi leti ustanovljena prva narodni vlada republike Slovenije. Na večer pred 15. majem, praznikom osvoboditve. bo slavnostna akademija v Ljubljani. S SEJE ZAČASNEGA ODBORA SZDL BODOČE G0BISKE SKUPNOSTI KOMUN L,uatuio obsoja zadnje dogodke na Tržaškem Ob koncu so razpravljali še Nova Geriča, 25. marca. Danes je bila v Novi Gorici seja začasnega odbora Sociali-'lične zveze za goriško skupnost komun. Seji je prisostvoval tudi Franc Kirnove — Žiga, član predsedstva SZDL Slovenije in izvršnega sveta Slovenije. Na seji so obravnavali predvsem aktualne mednarodne politične dogodke in ljudsko prosvetno de!<> v goriškem in tolminskem okraju, govorili pa so tudi o osnovnih načelih družbenega plana obeh okrajev za letošnje leto. V razpravi o obmejnem vprašanju je bilo razvidno, da ljudstvo budno spremlja politična dogajanja po svetu in odobrava našo miroljubno politiko. Ljudstvo ob Soči ostro obsoja zadnje množične aretacije v Skednju, slovenskc-ri predmestju Trsta kot grobo kršitev sprejetih mednarodnih obveznosti Hkrati obsojajo tudi grobo kršitev svobode tiska, ker so oblasti v Trstu praktično onemogočile našim in tujim novinarjem. da bi se udeležili tiskovne konference, ki je obravnavala nedavne škedenjske dogodke- Primorsko ljudstvo je zaskrbljeno zaradi teh dogodkov na Tržaškem, ki sto v popolnem nasprotju z londonskim sporazumom. Zatem so se pogovorili o kul-turnoprosvetnem delu. Na področju bodoče skupnosti komun je 91 ijudsko - prtosvetnih in delavskih prosvetnih društev »Svoboda«, ki se vsa marljivo pripravljajo za proslavo 10. obletnice osvoboditve. Naj, večja proslava bo 5, maja v Ajdovščini., na katero pričakujejo okoli 25.000 ljudi. o osnutku družbenega plana obeh okrajev za letošnje leto. Družbeni plan za goriški okraj izkazuje v primerjavi z lanskim povečanje industrijske proizvodnje za okoli 18% z modernizacijo in razširitvijo predvsem nekaterih obratov tekstilne, živilske in usnjarske industrije kakor tudi storilnosti dela. V kmetijstvu se pričakuje povečanje proizvodnje za okoli 20 odstotkov-Sklenili so še. da bodo poživili kulturno in politično dejavnost s predavanji po vaseh in ob sodelovanju Ljudske univerze. V Novi Gorici naj bi ustanovili amatersko gledališče in preuredili sedanjo skromno dvorano v Solkanu, da bi bila primerna tudi za velike gledališke predstave. komisij, opozorili na dosedanje izkušnje ter poudarili aktualna probleme za zatiranje tega velil- ega družbenega zla. Iz poročila podpredsednika centralnega odbora Jugoslovanskega Rdečega križa dr Jožeta Potrča je razvidno, da je bila v dosedanjem delu največ uspehov v Sloveniji in in Hrvatski. V več kot polovici okrajev teh republik so bile ustanovljene in delajo komisije za boj proti alkoholizmu pri okrajnih odborih Rdečega križa. Republiška in večje število okrajnih komisij je bilo ustanovljenih v Ul Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, medtem ko so bile v Srbiji te komisije ustanovljene samo v Beogradu in nekaterih drugih krajih. V Sloveniji so jeseni priredili _ razstavo brezalkoholnih pijač, na kateri so bile pokazane velike možnosti razvoja industrije osvežilnih pijač in sadnih sokov, kakor tudi racionalnega uporabljanja našega grozdja in sadja. Prav tako je bilo več anket med srednješolsko mladino zaradi spoznavanja razširjenosti alkoholnih razvad med mladinci. V mnogih krajih LR Hrvat. ske, pa tud; v Beogradu so odprli zdravilišča in posvetovalnice za alkoholike, v nekaterih bolnišnicah v Vojvodini pa že delajo zdravniki-specia-listi za zdravljenje bolnikov- «Jkohoiikov. Kot velik uspeh v konkretnem delu ga zatiranje aloholi-zma se poudarja sklep mestnega ljudskega odbora Ljubljane o posebnem obdavčenju prodaje alkoholnih pijač na drobno zaradi podpiranja boja proti alkoholizmu ter podpiranja proizvodnje brezalkoholnih pijač. Rdeči križ bo pozval tudi druge ljudske odbore mest in občin, naj gredo po isti poti, s čimer ne bi samo pripomogli k zatiranju alkoholizma, temveč tudi k hitrejšemu razvoju naše mlade industrije sadnih sokov in drugih brezalkoholnih pijač. Glede na dosedanjo slabo propagando se priporoča republiškim komisijam, naj čim bolje organizirajo in okrepe propagando proti pitju alkoholnih pijač in naj se v ta namen čim bolj poslužujejo radia, centralnega in krajevnega tiska, kakor tudi mladinskih listov. V zvezi s tem je bilo tudi sklenjeno, naj se v bodoče v Tednu Rdečega kri- ža obvezno posveti en dan boju proti alkoholizmu. Na tečajih ženske kmečke mladine, ki jih letos obiskuje okoli 200.000 deklet, prvikrat predavajo tudi o alkoholizmu, kakor tudi o načinih konzerviranja sadja ter izdelovanja sadnih sokov. Na koncu je bilo poudarjeno, da se Jugoslovanski Rdeči križ bori proti alkoholizmu na najširši podlagi, na zdravstvenem, gospodarskem 'in pedagoškem področju. Čeprav priporoča mladini popolno abstinenco pitja alkoholnih pijač, je vendar Jugoslovanski Rdeči križ mnenja, da boj proti alkoholizmu ni samo zadeva abstinentov, temveč vseh družbenih organizacij in ustanov, ki skrbe za vzgojo in izobrazbo mladine, zdravje in družbeno-gospo-darski položaj naših delovnih ljudi. munalnih bank, ki je bila pred kratkim v Zagrebu, je pokazala, kako malo je bilo v naši državi storjenega v pogledu razvoja hranilništva, čeprav so možnosti zelo velike. Statistični podatki nam povedo, da je v FLRJ na 424 din hranilnih vlog danih 1000 din potrošniških posojil. V Mestni hranilnici ljubljanski pa je na 1418 din hranilnih vlog 1000 din potrošniških posojil. Iz tega sledi, da se v državnem merilu dajejo za potrošniška posojila sredstva, ki bi jih lahko uporabili v naši .tako potrebni graditvi- Ta sredstva predstavljajo 12.8 milijarde din. Za izboljšanje tega stanja je bilo že na zagrebški konferenci sprejetih več sklepov, ki bodo pripomogli k poživitvi varčevanja. V mesecu juniju t. 1. pa bo slična konferenca v Ljubljani, na kateri se bo že razpravljalo o sadovih doseženih uspehov. Tudi naloga Mestne hranilnice ljubljanske je, da se ne zadovolji z doseženimi uspehi, temveč da še naprej stremi za tem, da vlagateljem nudi nove oblike varčevanja, hov« ugodnosti in tudi da zajame še širši krog vlagateljev. V zvezi s tem je bila ustanovljena posebna komisija zastopnikov družbenih in političnih organizacij. Nadalje bo med vlagatelji razpisana anonimna anketa, ki bo na podlagi raznih želj, podatkov in pripomb v marsičem pripomogla k izboljšanju hranilne službe. B. E. Poplave v Prekmurju Maribor, 25. marca. Po poročilih iz raznih krajev Prekmurja, so nastale v nekaterih krajih že prav resne poplave. Mura je zelo narasla, vendar pa doslej še ni prestopila bregov’, pač pa povzročajo poplave ravnix’Ski potoki, ki so zaradi nagle odjuge in močnega pomladanskega sonca močno narasli in na mnogih krajih prestopili bregove. Najbolj je prizadet lendavski kot. Industrijsko podjetje »Nafta« je že dva dneva odrezano od mesta. Na cesti Lendava — Martjanci — Dolga vas je promet popolnoma nemogoč, ker je voda odnesla več manjših mostov. Voda stoji ponekod nad pol metra visoko. Domačini se prevažajo s čolni. Tudi na cesti Murska Sobota — Kog — Vučja vas je promet zaradi poplav onemogočen. V ogroženih krajih utrjujejo nasipe, da bi preprečili hujše poplave, ki bi utegnile nastati, če bi nastopilo deževno vreme. R.O. Gostovanje francoskega gledališča Beograd, 25. marca. Francosko narodno gledališče (Le theatre national populaire), ki ga vodi znani umetnik Jean Vilar, bo 2. aprila prišlo v Jugoslavijo, kjer bo do 14. aprila predvajalo v Ljub-lajni, Zagrebu. Sarajevu in Beogradu tragedijo »Cyd» Cornelltea in »Dona Juana« Molliera. Glavno vlogo v tragediji »Cyd« bo ime! popularni francoski gledališki in filmski igralec Gerard Philippe, v »Don Juanu« pa Jean Vilar. DEVIZNI TEČAJI Na rednem — posebnem sestanku so bali dne 25. III. 1C-55 za» ključki po naslednjih tečajih: US 3.501, 3.504.30, 3 503.15, i.063.71; Lstg 9.600, 9.585.89, S.596.17, 1.042.40; DM 96.000, 93.290.42, 95.800.66, 1.241.21 Ffrs 1.&00. 1.000. 1.046.22, 1.120.58; Sfrs -75.300 , 73.337, 75.300, 957.5«; Lit 413.60, 412.22. 410.15, 754.43; Sv. kr. —, 78.0CO. 78.000, 1.245.03; Avstr. 2.502, 2.501.13, 2.521.19, 733.73: Dan. —, 2.800, 2.802.334; Fin. —, 849. 340, 180: Non,7. —, 840. 840. 180; Grč. 1.140, 1.132.92, 1.137.74 . 279.25: Turč. 648, 647.93. 644.S8. 114.99; Izr. —, 679.82, 673.96, 126.65. Opomba: številke pomenijo: 1. tečaj v Ljubljani, 2. prehodni srednji tečaj FLRJ, 3. srednji tečaj FLRJ. 4. ažio v °fc. Situacija: Promet velik, skle- njeni so bili večji zaključki v italijanskih lirah, nemških markah» švicarskih frankih in turških obrač. dolarjih. Poleg Narodne banke so danes prodajala tudi podjetja C-nkama Celje. Tnter-trans, Ljubljana. Lesno industrijsko podjetje. Nazarje in Adrr'a impex. Ljubljana Narodna banka je intervenirala v italijansk ih lirah, avstrij. in turških oh^a-č. dolarjih ter ameriških dolarjih. Vse ostale devize so orodajala ^odletia in to predvsem čvrste devize. Te-ča1i se kljub večji ponudbi rahlo dvisaio nredvrem nemški marki, švicarskem franku in Pri. Vidno na pada tečaj tur^'-^mu ob^ač. dolarju, ker orj tej najbolj intervenira Narodna banka. Dobre in slabe prš sestavljanju tarifnih pravilnikov Delo pri sestavljanju osnutkov tarifnih pravilnikov v Mariboru in okoliških okrajih je v glavnem končano. V več kot 150 podjetjih že razpravljajo o njih delovni kolektivi. Bolj v zaostanku so trgovska, obrtna in gostinska podjetja, kjer še čakajo na sestavo okvirnih tarifnih pravilnikov, na podlagi katerih bodo posamezna podjetja teh strok sestavila svoje lastne pravilnike. Okvirni pravilniki so že izdelani in so bili predloženi pristojnim ljudskim odborom v potrditev. Glavna hiba pri sestavljanju tarifnih pravilnikov je v ozkosti obravnavanja. Osnutke so po večini izdelale posebne komisije. vse premalo pa §e je o tem razpravljalo s celotnimi kolektivi. V večini podjetjih so sicer imeli podkomisije za posamezne obrate, v katere so pritegnili tud; posamezne zastopnike sln-d:'ta'nih podružnic, kar pa se še ne more smai-rat; za sodelovanje sindikata ali celotnega kolekti- va. Zato so sedaj, ko so bili osnutki tarifnih pravilnikov izročeni v javno obravnavanje, marsikje naleteli na večje težave, ker kolektivi niso obveščeni niti o osnovnih podrobnostih. Največje težave pa imajo v tistih podjetjih, kjer so imeli lani višje tarifne postavke, kot pa jih dopušča obračunski plačni sklad. V nekaterih podjetjih v Mariboru to okolici, zlasti pa v slovenjegraškem okraju, so imeli plače za 10, 15 in celo za 20% nad dopustnim plačnim skladom, kar so krili iz dobička. Letos seveda to ni mogoče V najboljšem primeru jim bo lahko okrajni ljudski odbor po utemeljeni potrebi povišal lanski obračunski plačni sklad za največ 5%. Preostali del pa bodo taka podjetja lahko krila le s povečano proizvodnjo oz ob dosegi dobička z delitvijo dobička posameznikom. V mnogih kolektivih pa tega ne znajo pojasniti. Tudi če so, v katerih primerih v novem tarifnem pravilniku tarifne postavke nižje od lanskih, je mogoče tudi letos doseči iste, pa tudi višje plače s povečano storilnostjo, preseganjem norm, možnostjo premij in nagrajevanja iz dobička. Tam, kjer bodo vodili pravilno tarifno politiko, kjer bodo imeli zaupanje v storilnost in proizvodno sposobnost delavcev to nameščencev, tam ni nevarnosti, da bi zlasti ob povečanju storilnosti imeli nižje plače kot doslej. Povsem napačno pa Je, da v podjetjih, kjeT imajo sedaj take težave, zaradi prekoračenja obračunskega plačnega sklada, vodstva teh podjetij svojemu kolektivu ne marajo priznati, da so doslej delali napačno, ker so uporabili večja sredstva, ko! pa jim je določal plačni sklad in splošna družbena in gospodarska načela. Namesto, da bi to odkrito priznali in skušali napake popraviti, pa vale krivdo na višje forume, zlasti na okrajne komisije za plače, češ da ne dovolijo povišanja! Zaradi tega imajo sedaj precej težav Mariborska tekstilna tovarna, Tovarna brusov v Mariboru ter "rsta podjetij v slovenjegraškem okraju. Norme Kar se tiče vprašanja norm v tistih podjetjih, kjer so’ imeli že doslej uvedene norme, ni večjih problemov, zlasti pa ne tam, kjer so imeli solidne norme. V nekaterih podjetjih so zlasti prve čase mislili na to, da bi lanske norme zniževali, vendar pa so po vsestranskem proučevanju in tolmačenju komisij za plače in drugih organov uvideli, da to ne vodi do uspeha. Težave pa nastajajo v tistih podjetjih, kjer nimajo preizku-šenih tehničnih norm ali pa imajo nerealne norme. Tam bodo lahko le z uvedbo pravilnih norm dosegli plačni »klad ter s povečano storilnosjo dosegli povišanje. V tistih podjetjih pa, kjer doslej niso imeli norm, pa so uvideli, da bodo lahko le z normiranim delom dosegli boljš zaslužek, skušajo sedaj na hitrico postavljati norme, ki pa jim lahko več škoduje kot pa koristi. Takim podjetjem naj velja navodilo, da naj norme skrbno prouče, pa čeprav v daljšem roku, da jim sedanje površno delo ne bo pozneje bridko maščevalo. Največji odpor proti normam je v obrtnih podjetjih, zlasti pri vodilnem osebju. Tako ge je zlasti v začetku v Mariboru pri večini obrtnih nodietjih polovil afront proti normam, češ, da v obrti absolutno ni mogoče normirati dela. Ce pa se upošteva, da ima vsaka obrtna delavnica Že vnaprej določene eerie za po-eddne usluge in storitve, n. pr. čevljarji za popravila čevljev, je to dokaz, da imajo vendarle že vnaprej Izračunano, koliko časa in materiala porabijo za posamezno storitev. To pa je v bistvu že neke vrste norma. To je dokaz, da se da tudi obrtniško delo normirati. Z uvedbo norm za obrtna podjetja bo podana realnejša akumulacija, delavci bodo racionalneje Izkoriščali delovni čas, hkrati pa bo s tem zagu.. . Ijeno pravilno nagrajevanje za njihovo delo. V gradbeništvu pa žele, da bi komisija za plače odgodila izdelavo pravilnikov o normah, ker nameravajo skupno za vsa gradbena podjetja izdelati okvirni pravilnik o normah Dejstvo Je. da so se »tare norme v gradbeništvu že preživel« ter da je treba postaviti nove. Nevarnost pa Je v tem, da »e bodo pri tem poskušali držati starih šablon, to postavljali za vsa podietja enake norme, kar bi bilo skrajno nezdravo tn nepravilno. (Se nadaljuje) JUGOSLOVANSKI LOTERIJI POROČILO 0 ŽREBANJU SREČK 67. KOLU (PLAN II) dna 25. marca 1955 v Bjelovaru Srečke, ki se konču- so zadele Srečke, ki se konču- so z “dele jejo s spodaj ozna- dobitek jejo s spodaj ozna- dobitek čenimi Številkami dinarjev čenim i številkami dinarje 7 6940 5.000.— 358 2.000.— 917210 40.000.— 0186 5.000.— 429990 50.000.— 76126 20.000.— 648820 100.000.— 283446 40.000.— 14591 30.000.— 346226 .030.000.— 392206 40.003.— 23411 261481 30.090 — 40.000.— 644686 40.000.— 2 100.— 27 1.290.— 2972 10.100.— 17 500.— 258942 50.100.— 677 3.000.— 315572 40.100.— 17C57 20.000.— 390012 50.100 — 272377 40.900.— 748422 40.100.— 393897 40.000.— 783192 50.100.— 546887 40.000.— 3 100.— 740577 50.000.- 089233 50.100.— g 100.— 300.— 5.S00.— 20.100.— 334183 1O0.1C0.— 90 44S733 462063 100.100 — 40.100.— 5623 96908 954 2.000.— 78348 20.100.— 3794 5.000,— 249188 50-100.— 5394 5.000.— 89344 20.000.— 0499 10.900.— 010694 300.000.— 47399 30.000.— 3995 5.000.— 731409 40.000.— 790395 50.000.— Skupno Je bilo Izžrebanih 275.187 dobitkov tn 2 eremiti v akr ul vrednosti 53,600.000 dinarjev. V zneskih za izplačilo so vezani dobitld že upoštevani Dot ke izplačujemo samo po uradni žrebni listi. Dobitke do vključ »0.000 dinarjev izplačujejo zastopniki Jugoslovanske loterije, dobit ?d 3.?°° do 50.000 dinarjev Izplačujejo tudi vsi sedeži Narodne bt ke FLRJ. večje dobitke in premije pa izplačujejo vse republlš direkcije in Glavna direkcija Jugoslovanske loterije. Dobitek 100.000 dinarjev ;e zadela srečka štev. 648820 ki 1e b prodana v Novi Gorici. J Srečnega dobitnika prosimo, da predloži navedeno srečko i DcmhaTOoralO ugQ*lovan*‘a stenji, direkciji za LRS v Ljubija PO SOVJETSKI NOTI 1VSTBUI Ankara: Damask Spor, hi se je v zadnjem času pojavit med Turčijo in Sirijo, dobiva čedalje ostrejše oblike. V čem je ta nenadni spori Sri ko je bila sklenjena vojačka pogodba med Irakom in Turčijo, je med arabskimi državama nastalo napeto vzdušje. Zlasti v Egiptu so odločno nastopili zoper to »izdajo arabskih interesov*, hkrati pa si je egiptovska diplomacija nadela nalogo, da najde primerno protiutež tursko - iraškemu paktu. Toda tako Turčija kot Irak sta ob sklenitvi pogodbe predvideli razširitev dvostranskega pakta v pakt širše oblike; zlasti Turčiji je bilo veliko do tega, da bi iz »strateških vidikov* pritegnili še Sirijo. Turška diplomacija je v tem smislu začela z delom, toda sirijska koalicijska vlada, v kateri so tudi predstatvniki dveh strank — Nacionalne stranke in Socialistične stranke odpora — je raje privolila na ponudbo Egipta : Sirija, Egipt in Saudova Arabija so sklenile svoj obrambni pakt. T o potezo sirijske vlade so v Ankari ocenili kot »dejanje, naperjeno zoper Turčijo*. Posledice tega so bile ostre pritožbe v Damasku, odgovora, ki ga je poslala sirii-ska vlada v Ankaro, pa turški ministrski predsednik Menderes ni hotel sprejeti... To je na kratko zunanji videz tega spora. K temu pa bi dodali •lahko še nekatere podrobnosti. — Irak že dolgo go'll željo, da bi prišlo do spojitve med Irakom in Sirijo; k tej arabski »federaciji* pa naj bi pristopila še Jordanija in po možnosti še Libanon; vse te države naj bi prišle pod žezlo hašemhtske dinastije, ki je sedaj na oblasti tako v Iraku kot v Jordaniji. Republikansko in nacionalno usmerjene politične struje v Siriji pa tem načrtom močno nasprotujejo. Zato tudi sirijska vlada ni bila naklonjena povezavi z Irakom in Turčijo, se pravi s paktom, ki nosi poleg vsega še pečat »zahodnih interesov*. Drugi problem, ki ga je mogoče čutiti v ozadju sedanjega spora, se tiče ozemeljskih aspiracij. Turška vlada je namreč zahtevala v Damasku pojasnilo, kaj je sirijski zunanji minister Kaled Azem menil, ko je izjavil, da »ima Sirija s Turčijo samo obmejne sporee. V Ankari so to izjavo ocenili kot težnjo Sirije po turškem ozemlju. Kolikor lahko razberemo iz teh skopih izjav, gre že Za stari spor med Sirijo in T určijo za tako imenovani sandžak Alexandretto. Kljub protestom z arabske strani je Frančiča L 1939, ko je še bila mandata-' v Siriji, to ozemlje s 3,220 tisoč prebivalci odstopila Turčiji. Z odstopom tega ožemita pa se S.riria ni nikoli strinjala in je vselej poudarjala nujnost, da Tur-čiia sandžak Alexandretto vrne Sirin... S tem je nanizana zunanja oblika in ozadie sedanjega ostrega spora med Turčijo in Sirijo. — Države Srednjega vzhoda so resno vznemirjene zaradi napetosti med Ankaro in Damaskom — nekatere si prizadevajo ta spor omiliti in zbrisati, druge — kot n. pr. Egipt — pa izjavljajo, da »bi agresiša zoper Sirijo* pomenila napad na arabske države — se pravi vojno na Srednjem vzhodu... »Minister miru« Medtem ko je delo pododbora za razorožitev v Londonu obtičalo na mrtvi točki, je predsednik ZDA Eisenhower imenoval Harolda Stassena, dosedanjega šefa uprave za poslovanje s tujino, za »ministra za razorožitev*. Tak položaj je doslej edinstven v politični zgodovini in ni čuda, da je to imenovanje povzročilo po vsem svetu veliko pozornost. Harold Stassen, ta »čudežni otrok ameriške politike* in novi »minister miru*, kakor so ga krstili njegovi sodržavljani, izjavlja, da njegovo imenovanje ne pomeni oddaljevanje ZDA od razorožitve-nih naporov Organizacije združenih narodov, pač pa da bo s svojim štabom, ki so mu ga dali na razpolago, »podrobneje in globlje proučil vprašanje razorožitve, in sicer bolj, kot je bilo to doslej kdaj koli storjeno.* Poučeni krogi zatrjujejo, da Harold Stassen zelo dobro pozna oborožitvene in obrambne nacrte zahodnih držav in da je tudi podrobno poučen o sovjetski obrambni moči___To so vsekakor »odlični* pogrni za to, da bi se lahko resno lotil »razorožitve* in spravil to vprašanje iz zagate, v kakršni tiči kljub vsem dosedanjim »pomenkom* pododbora za razorožitev v Londonu. T oda reševat,j to vprašane mimo OZN hi utegnilo biti kaj jalovo početje. Će pa bi se novi »razorozitveni* minister resno zavzel pri »oborožitvenih* min’Strih svoje lastne dežele in drugih držav za to, da bi nad zaskrbljenim človeštvom zares zapihal prijaznejši veter, bi v zavesti miroljubnih ljudi morda dejansko obveljal kot »minister vriru*. on. '§t Raab bo sprejel povabilo SLIKI Washington sodi, da nota ogroža avstrijsko državno pogodbo — V Londonu poudarjajo, da sodi avstrijsko vprašanje v pristojnost štirih sil — V Parizu pa menijo, da bi bili razgovori o Avstriji lahko uvod v posvetovanje med Vzhodom in Zahodom Dunaj, 25. marca (AFP) Avstrijska vlada je prejela besedilo sovjetske note z dne 24 marca, s katero je sovjetska vlada povabila kanclerja Ra-aba na obisk v Moskvo, in ga sedaj pozorno proučuje. Predsednik vlade, podkancler in minister za zunanje zadeve se bodlo danes posvetovali o tem, vendar pa izredna seja vlade ni napovedana. »Raab bo sprejel moskovsko Krogi, ki so blizu ameriški vladi, izražajo mnenje, da Sovjetska zveza s svojo noto spet cgroža avstrijskfo državno pogodbo, ker postavlja nov pogoj. naj bi štiri velesile uradno priznale nevtralnost Avstrije. Ti krogi menijo, da bi hotela Sovjetska zveza s tem zavleči podpis pogodbe. Sovjetska diplomacija hoče s svojim povabilom izkoristiti nestrpnost Avstrije zaradi nadaljevanja okupacijskega režima ter vmešati kanclerja Raaba v poskus, da bi se evropski problemi. posebno pa nemško vprašanje, še bolj zapletli. V britanskih krogih so z zanimanjem sprejeli vest, da je Molotov povabil avstrijskega kanclerja v Moskvo. Zastopnik Foreign Ofiicea pa je opozoril na to. da je britanska vlada proti dvostranskim razgovorom o avstrijskem vprašanju, češ da je avstrijska pogodba vprašanje, čigar rešitev sodi v pristojnost štirih velesil. V Parizu so mnenja, da je sovjetska vlada s to noto izrazila soglasje z vlado na Dunaju. da bi obravnavali avstrijsko vprašanje na konferenci štirih velesil, ločeno od nemškega problema. Francoska vlada želi, da bi bila avstrijska državna pogodba čim-prej podpisana, in bo zadovoljna. ko' bo Avstrija spet dobila popolno neodvisnost. V diplomatskih krogih merijo hkrati da bi utegriilo obravnavanje avstrijskega vprašanja nuditi priložnost za posvetovanje med Vzhodom in Zalsodom. Rimska pomoč raznarodovanju na Tržaškem povabilo« piše v naslovu socialistični časopis »Welt—Presse«. Glasilo KP Avstrije »Der Abend« trdi, da je sovjetska nota ustvarila nov položaj, češ da nudi povabilo Avstriji naj-večje možnosti- Neodvisni »Neuer Kurier« izraža mnenje, da »nova strategija sovjetskih generalov spreminja tudi položaj Avstrije«. Boo Dej skuša posredovati Sajgon, 25. marca (Reuter) Cesar Bao Daj je pozval, voditelje zasebnih vojsk in predstavnika južnoviietnamske vojske Ngo Din Dijema, naj rešijo spore med seboj in preprečijo krizo, ki grozi deželi. Voditelji zasebnih vojsk so ustanovili »združeno nairodno fronio« in v ponedeljek poslali predsedniku vlade ultimat, da mora v petih dneh sesiavti širšo vlado. Iz ameriških uradnih virov se je zvedelo, da bp posebni odposlanec predsednika Eisen-hoverja v Južnem Vietnamu general Collins dokončno zapustil In dok in o konec aprila. Njegova naloga je bila. proučiti položaj po sklenitvi zenovskega sporazuma in navezati slike z južnovietnamsko vlado in francoskimi oblastmi. Trst, 25. marca. V Rimu je sanitetna komisija za kmetijstvo odobrila vladni ukrep za dodelitev 5 milijard lir nacionalni ustanovi »Tre Vene-zie«, ki bo s temi sredstvi zgradila v zahodni Furlaniji naselje za istrske ezule in razširila že obstoječe ezulsko-ribiško naselje pri Sesljanu. Z dodelitvijo denarne pomoči zloglasni ustanovi »Tre Ve-nezče« za razširitev ribiškega naselja na slovenski obali pri Sesljanu, pomeni, da bo ta ustanova nadaljevala z raznarodovalno akcijo slovenskega narodnostnega ozemlja, Jtot jo je opravljala že v razdobju med obema vojnama. S.L. Spomenik partizanom v Trsiu Trst, 25. marca. Na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani v Trstu bodo v drugi polovici aprila slovesno odkrili spomenik 35 padlim borcem NOV v borbi za osvoboditev Trsta, ki so jih pokopali na tem pokopališču. Kot je znano, so številni borci NOV pokopani tudi na drugih pokopališčih na Tržaškem, ter jih je samo na Opčinah okoli 100. Sredstva za postavitev spomenika je dala FLR Jugoslavija, načrte zanj pa je izdelal inž. arhitekt E. Mihevc iz Ljubljane. Izklesali so spomenik v Koprivi in Vrhovljah iz domačega kra-škega marmorja. Spomenik je okoli 7 m visok. Vsa dela v zvezi s postavitvijo spomenika so v glarvnem končana. Pričakujejo, da bo spomenik odkril jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr. Gregorič. S. L. * Trst, 25. marca. 170 udeležencev konference za turistične dolge proge v Italiji, ki v teh dneh zaseda v Trstu, si bo jutri ogledalo Postojnsko jamo. S. L. KAIRO, 25. marca. Novi generalni guverner Sudana sir Alexander Knox Helm je sinoči z via-kom odpotoval iz Kaira v Kartum* Pred odhodom iz Kaira se je Holm sestal s predsednikom egiptovske vlade Gamalom Abdel Naserjem. Sir Knox Helm bo imel nalogo, da v skladi: g statutom o samoupravi Sudana izvrši v določenem roku, to je v treh letih, ki štejejo od 1. januarja prenos celokupne uprave v roke Sudancev. Njegov prednik sir Robert Howe, ki je upravljal Sudan za časa pogajanj, je prosil za odpoklic »iz osebnih razlogov« kot navaja uradno sporočilo. Novi guverner je v Kaijat. izjavil, da bo storil vse, da bi bil anglosudanski sporazuma v celoti uresničen. Medtem je včeraj v sudanskem parlamentu- prišlo do demonstracije, ko so poslanci opozicije v znak protesta zapustili zbornico, ker je predsednik skupščine odklonil njihovo zahtevo po čimprejšnji evakuaciji britanskih in egiptovskih čet iz Sudana kot nesprejemljive v duhu sporazuma, ki določa, da mora biti izvršena najprej »sudanizacija« uprave, potem bode šele začeli likvidirati sedanji začasni režim. Sudan je bil, kotznano, do nedavnega anglo-egip* tovski kondominij. Na sliki: dosedanji guverner sir Robert Howe v pogovoru s sudanskim ministrskim predsednikom Azharijem tik pred odhodom. PARIŠKI SPORAZUMI V FRANCOSKEM SENATU Optimistične napovedi pesimistov Pariz, 25. marca (Tanjug). Po včerajšnji nenadni intervenciji predsednika vlade Edgarja Fau-ra poteka debata v svetu republike o pariških sporazumih v glavnem monotono. Nagel odziv predsednika Faura na ostre in odločne napade degolovske-ga senatorja Piencharda proti oborožitvi Nemčije ter njegova grožnja, da ne bi mogel ostati na oblasti, če bi glasovanje v svetu republike imelo za posledico ponovno branje v narodni skupščini, sta napravila svoje. V mirnem in resigniranem ozračju se vrste govori nasprotnikov in pristašev ratifikacije. Socialist G. Chazett se je zavzel za zahodnoevropsko agencijo za oborožitev, ki jo je predlagala Francija. Izrazil je mnenje, da SOVJETSKI RECEPT V intervjuju z londonskim dopisnikom »Tassa« je sovjetski zastopnik v pododboru komisije OZN za razorožitev Andrej Gromiko obrazložil glavne točke sovjetskega predloga konvencije za razorožitev Pariz, 25. marca (AFP). V intervjuju. ki ga je pred odhodom na Švedsko londonskemu dopisniku agencija TASS, je sovjetski zastopnik v pododboru OZN za razorožitev Andrej Gromiko zanikal trditev »iz zahodnih virov«, da bi bila Sovjetska zveza odgovorna za težave v tem pododboru. „Nevtralna fronta“ je postala trdnejša je izjavil burmanski premier U Nu, ki je zdaj na obisku v Indiji New Delhi, 25. mar. (Tanjug) Burmanski predsednik U NU je prispel sinoči v Delhi, kjer bo dva dneva gost indijskega predsednika. Na letališču je U NU izjavil, da je obisk strogo zaseben in ga želi izkoristiti za obisk budištičnh hramov. mirnega sožitja, mnogo trdnejša. Na koncu je izjavil, da so načela mirnega sožitja, ki sta jih razglasila predsednik kitajske vlade Cu En La j in Nehru, zadostno poroštvo za mir. , Sovjetski delegat je razčlenil predloge, ki jih je predložila pododooru Sovjetska zveza. »Osemnajstega marca letos je Sovjetska zveza predložila pododboru sklenitev mednarodne konvencije za zmanjšanje oborožitve in prepoved atomskega, vodikovega in drugega orožja za množično uničevanje. Sovjetska zveza je predlagala sklenitev take konvencije, upoštevajoč predloge Francije in Velike Britanije z dne 11. junija 1954, poglavitne določbe sovjetskega predloga pa se ne razlikujejo od stališča, ki ga je zavzela sovjetska vlada glede oborožitve in prepovedi atomskega orožja«, je dejal Gromiko m nato naštel glavne točke konvencije o razorožitvi, ki bi jih bilo treba upoštevati: Da se v šestih mesecih ali enem letu zmanjšajo oborožitev, oborožene sile in vojaški proračuni za 50% od obsega oborožitve in oboroženih sil dne 1. januarja 1955; da bi v letu 1955 sklicali konfe- po šestih mesecih ali v enem letu bi vnovič zmanjšali oborožitev, oborožene sile in vojaške proračune ter storili ukrepe za popolno prepoved orožja za množično uničevanje. Treba bi bilo ustaviti izdelovanje takega orožja, pravi sovjetski predlog, atomsko energijo pa bi morali uporabljati samo za miroljubne namene. V tem drugem obdobju razorožitve bi morali imeti člani mednarodne komisije za nadzorstvo nad razorožitvijo svoboden dostop do vseh objektov, ki bodo spadali pod nadzorstvo. Ko bodo izvedeni vsi ti ukrepi, bi po sovjetskem predlogu vnovič skrčili oborožitev in oborožene sile do stopnje, ki je potrebna za notranjo varnost in izpolnjevanje obveznosti, določenih z Ustanovno listino Združenih narodov. Sporazuma o tem predlogu ni bilo mogoče doseči, je nadaljeval Gromiko, ker so ameriška, britanska in francoska vlada z raznimi izgovori odklanjale ta predlog, čeprav ustreza čedalje močnejšim zahtevam narodov. Gromiko je zlasti vztrajal pri mednarodnem nadzorstvu, ki ga je bila predlagala Sovjetska zveza. Tako nadzorstvo, je dejal, naj bi pobilo trditve, da se Sovjetska zveza upira takim ukrepom. Gromiko je obtožil zastopnike zahodnih držav v pododboru za razorožitev, da so se izognili razpravljanju o prvih točkah sovjetskega načrta in takoj prešli k proučevanju mednarodnega nadzorstva. Po njegovih besedah zahtevajo zahodne sile, da bi najprej uvedli mednarodno nadzorstvo, šele nato pa prepovedali nuklearno orožje. Na koncu je Gromiko dejal, da bodo zastopniki Sovjetske zveze v pododboru za razorožitev storili vse, da bi bil sklenjen sporazum o razorožitvi.. Ostra reakcija Londonc Kakor pišejo darrišnji delhijski časopisi, se bo U NU s predsednikom Nehrujem pogovoril o splošnem političnem položaju, zlasti o afriško-azijski konferenci. V Delhiju pričakujejo, da bo U NU poročal Nehruju o svojih nedavnih razgovorih z ameriškim ministrom za zunanje zadeve Dullesom. V Kalkuti je namreč potrdil, da bo junija obiskal Washington in da je pripravljen ponuditi svoje usluge tako za rešitev krize na Daljnem vzhodu kot za rešitev vseh nerešenih mednarodnih vprašanj. Odločno je zanikal, da bi bila pri sestanku z Dullesom beseda o vključitvi katerekoli države Colombo konference v pakt jugovzhodne Azije. »Možnosti za mir so danes mnogo večje kot pred kratkim«, je pripomnil U NU, ki pripisuje to zboljšanje dejstvu, da je postala »nevtralna fronta«, ki priznava načelo V Londonu pravijo, da so poročila moskovske »Pravde« in radia o razpravi v pododboru »lažnjiva in obrnjena«. Zastopnik Foreign Officea je izjavil, da bi morala biti debata v pododboru tajna ter brez obtoževanja o slabih namenih katerekoli udeležene države. Britanski zastopnik je pripomnil, da je Velika Britanija skupno z ZDA, Francijo in Kanado na sestanku pododbora že dvakrat protestirala proti »ruski nemolčečno-sti«. V Foreign Officeu pravijo, da se zahodne delegacije posvetujejo, kako in kakšno besedilo bodo objavile o dosedanjem poteku diskusije. V uradnem sporočilu nameravajo popraviti »netočne sovjetske podatke o delu pododbora«. Če sovjetska delegacija vztraja pri javnem obtoževanju zahodnih ril, je dodal zastopnik Foreign Officea, dokazuje, da so prišli sovjetski delegati na razgovore v pododboru iz propagandnih namenov, ne pa da bi dosegli napredek v razorožitvi. samo ta agencija lahko zagetc-vi učinkovito nadzorstvo naš obrožitvijo in pravilno razčuti-tev pomoči od zunaj. Na koncu je general Petit, k je naklonjen komunistični partiji, govoril proti pariškim sporazumom in nemški oborožitvi. Najboljše poroštvo pred nemško nevarnostjo je za Francijo po njegovem mnenju francosko-sovjetska zveza. Po kratkem govoru socialista Aufcerta,- k: se je v nasprotju z drugimi pripadniki njegove stranke izjavil * proti sporazumom, so sejo zaključili. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Tudi najbolj pesimistični senatorji so mnenja, da je dokončna ratifikacija pariških sporazumov gotova in da bo v najbolj neugodnem primera glasovalo za ratifikacijo brez amandmaja od skupno 319 več kot 175 senatorjev. REDNA TISKOVNA KONFERENCA Beograd, 25. marca. (Tanjug). Zastopnika državnega sekretariata za zunanje zadeve so vprašali na današnji redni tiskovni konferenci, če bo imela napovedana liberalizacija zunanje trgovine v Evropi za posledico ne le navzočnost jugoslovanskega opazovalca v organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje, pač pa tudi dejavno udeležbo Jugoslavije v tej organizaciji. Predstavnik državnega sekretariata je odgovoril, da bo imela Jugoslavija po svojem opazovalcu možnost podrobno seznaniti se z vlogo in smotri evropske ekonomske komisiji. Jugoslavija pa tudi sama preučuje liberalizacijo trgovine v Zahodni Evropi in ji pripisuje velik pomen. TOKIO, 25. marca (Reuter). V torek je padai nad T&kijem le , ki je imel veliko stopnjo ra lic-aktivnosti. Znanstveni in meteorološki laboratorij domneva, d je ta radioaktivnost posledic atomskih poskusov v puščavi Ne vade. LONDON, 25. marca (Reuter). V Londonu stavka 600 električarjev in tehnikov, 2ato nocoj niso Izšli večerni tisti. Delodajalci so ponudili sindikatu zvišanje mezd, zi katero pa pravijo * *< d t je nezadostno. NEHRU 0 KONFERENCI T BANDUNGU Zakaj Avstralija ni bila povabljena Indijski premier odgovarja: Zato, ker so . bili udeleženci konference v Bogom mnenja, da niti Avstralija niti Nova Zelandija nista del Azije... Faure: »Ali me zdaj vzamete? Tu je moja vpisnina!« (Karikatura: Vicky — »Daily Mirror«) V Moskvi niso zadovoljni z Ikejevim predlogom Pariz, 25. marca (AFP). V odgovor na izjavo predsednika Eisenhower j a glede konference štirih velesil poudarja radijska postaja Moskva, da so izjave ameriške vlade v tem smislu preračunane na zunanji učinek in naj bi olajšale proces ratifikacije pariških sporazumov v francoskem senatu. Radio trdi tudi. da se iz izjave predsednika Eisenhower) a vidi, da postav- lja pogoje za razgovore s sovjetskimi predstavniki. Pripominja še, da se je Eisenhower izognil odgovoru na vprašanje novinarjev, če bo tudi Kitajska povabljena na tako mednarodno konferenoo. LA PAZ, 25. marca (AFP). Bolivijska vlada je sklenila zvišati mezde delavcev za 70 do 75%. Sindikati so zahtevali stoodstotno zvišanje, renco o splošnem zmanjšanju oborožitve in prepovedi atomskega orožja. Na tej konferenci bi lahko sodelovale države članice OZN, pa tudi države, ki niso članice te organizacije; takoj v začetku ukrepov za razorožitev je treba ustanoviti nadzorni organ. Predlagana konvencija določa ustanovitev začasne mednarodne nadzorstvene komisije pod pokroviteljstvom Varnostnega sveta. Ta komisija bi bila pooblaščena zahtevati od držav, da ji pošiljajo potrebne podatke o izvajanju ukrepov za zmanjšanje oborožitve. Nadzirala bi izvajanje, teh ukrepov; ko bi bil sklenjen sporazum o naštetih točkah, bi sprejeli ukrepe za prepoved uporabe orožja za množino uničevanje! New Delhi, 25. marca (Tanjug). Kakor se je zvedelo davi, bo na konferenci afriško-azijskih držav v Bandungu sodelovalo 29 držav od 30 povabljenih. Federacija Centralne Afrike je odklonila povabilo iz solidarnosti z Južnoafriško unijo, ki zaradi svoje rasistične politike ni bila povabljena. O dnevnem redu konference, na kateri bodo sodelovali zastopniki nad polovice prebivalstva zemeljske krogle, bo odločila konferenca sama na podlagi predloga pripravljalnega odbora, ki mu predseduje indonezijski minister za zunanje zadeve Sunaro. Po njegovi izjavi bodo na dnevnem redu vprašanja kolonialnih režimov, miru na svetu, mirnega sožitja med državami ter sodelovanja med udeleženci in na svetu sploh. . V izjavi, ki jo ie dal včeraj avstralskemu časopisu »Sun News Pictorial«, Je predsednik indijske vlade Nehru poudaril, da konferenca v Bandungu ne bo imela niti protizahodnega niti protiav-stralskega poudarka. Vsebina odgovorov na vprašanja, ki mu jih ie postavil ta časopis, je naslednja: 1. Na konferenci v Bogom ni bilo govora o udeležbi Avstralije in Nove Zelandije na konferenci afriško-azijskih držav, ker so bili udeleženci mnenja, da ti dve državi nista del Azije; 2. trditve, da Avstralija ni bUa povabljena, ker ima spor z Indonezijo zaradi nizozemske Nove Gvineje, so brez podlage; 3. predstavniki vlad azijskih držav, sklicatelji te konference, niso niti pomislili na ustanovitev tako imenovanega tretjega ali kakršnega koli drugega bloka, ker je dobro znano, da vlade teh držav niso enakega mnenja glede mednarodnih problemov; 4. nikakega namena ni bilo, c bi se zbral Vzhod proti Zahoc ali temnopolti narodi proti K cem; 5- prezgodaj je za napo več kakšne sklepe bo sprejela azijske afriška konferenca. Časopis pripominja, da ie N< hm izjavil, da bi bila moral Avstralija, če se je želela udel; žiti konference, sporočiti, sve zelje predsedniku indoneztisk vlade kot organizatorju konfe renče. Gromiko v Stockholma Stockholm, 25. marca (AF3 Prvi pomočnik ministra zg rt nanje zadeve ZSSR Gronö je bil danes v avdienci p švedskem feraljti Gustav Gromika je spremljal sovje ski veleposlanik na Švedska Rodionov. Avdienca je trajal četrt ure. Gromiko se je na1 odpeljal v švedsko ministra Iv za zunanje zadeve, kjer gg 1 sprejel minister Esten Uadei Ministrstvo za zunanje zad< ve je priredilo kosilo na čas Gromiku. Važnost malih asanacij pri zatiranju tifusa C KCLTCBKI RiZOLEDI Za higiensko ureditev našega podeželja bi potrebovali še 45 milijard — Z dobro organiziranim delom bi lahko 1a znesek zmanjšali na 10 milijard Črevesne bolezni, kakor so eilen. — nenehno delo za na-tiius, paratifus in griža, so p redek higienske ravni naše-tiste vrste nalezljivih bolez- ga prebivalstva, pri čemer ni, ki iz leta v leto vse bolj morajo sodelovati vse druž-ogrožajo Slovenijo. Kljub ve- bene organizacije, ljudski odliki skrbi, ki jo iona naša bori, sleherna vas — skratka, zdravstvena služba za zatira- vsa družba, nje teh bolezni, so posebno tifusna obolenja zajela tak Neizpodbitni dokazi obseg, da nastopajo v posa- meznih okrajih epidemično in .° je leta 1951 v vasi Smar-ob vsakem času. Zaradi tega J' Pri Kamniku izbruhnil _ti-narašča tudi število bolnikov, fusv 50 ugotovili, vzroke iz-z njimi vred pa tudi število bruha v okuženi pitni vodi. kliconoscev, ki so vzrok, da Centralni higienski zavod je se črevesne nalezljive bolezni popravil 6 vodnjakov s ce-vgnezdijo v določenem kraju, mentom. 20 pa z ilovico. S kjer imajo klice najbolj u-godna tla za svoje razbohotenje, tamkaj, kjer sta splošni življenjski standard in higienska raven prebivalstva še zelo nizka in kjer zdravstvena prosveta še ni prodrla v zavest lj udi. Slaba preskrba z zdravo pitno vodo. zastareli in nehigienski vodovodi, pokvarjene kanalizacije, neurejena gno- ' jišča in stranišča ter z odpadnimi surovinami prepojeni vodni toki so žarišča, kjer klice nalezljivih črevesnih bolezni srkajo moč za svoj ■■■;, , . . ,«•., ». izbruh. In takšnih žarišč ima- : mMmmm mo v Sloveniji na pretek. Pri zatiranja teh nalezljivih bolezni je naši zdravstveni službi z uporabo sodobnih tem je bil preprečen dotok zdravil uspelo zmanjšati šte- gnojnice v vodnjak in tako vilo smrtnih primerov, nimajo tod* odstranjeni vzroki okupa ta zdravila odločilnega ženj. Od tedaj tifusa v Šmar-vpliva na zmanjšanje števila ci to več. tifusnih obolenj, in je edini Prav tako je bilo todi v ukrep, ki bo pri zatiranju te- Velikih Laščah leta 1952. Epi-ga zla res učinkovit in odlo- demijo tifusa so tu povzroči- ^u*ednBü>u bil obljubo, da bodo reklamirati pri skladišču, od katerega blago «labavljajo. Kp sem se čez tri dni spet oglasil v prodajali tobaka, sem izvedel, da »v skladišču nočejo o tem nič slišati«. Tudi drugi osumljenec torej ni kriv. Le kdo naj bi bil krivec? Tako sem z bridkostjo ogoljujanca razmišljal, ko sem na škatli, medtem ko sem jo spet nesel domov, iT.tal napis: »Tvornica žigica Drava, Osijek«. Zlodja, da bi bil krivec oni, ki je s tako velikimi črkami poleg zaščitnega znaka napisal svoje ime! Se sredi razmišljanja sem odprl vrata svojega stanovanja, ko se mi je nenadoma poblisknilo v glavi■ Zlobno sem planil nad ženo. ki sicer vedno napravi vse prav in ni nikdar ničesar kriva, ter ji odločno zabrusil, da je edini krivec ona. Zakaj je kupila vžigalice, saj je v trafiki vendar niso silili! Zakaj pa že v trgovini ne pogleda, kaj kupi/ Nič čudnega. če potem dobi mačka v Žaklju! Zakaj že v trgovini ne pogleda, če je v ztavitku za »Projo* res kavina mešanica in če v škatli za pralni prašek ni morda moka! Drugič naj pa nikar ne verjame onim sličicam, ki jim pravijo »zaščitni znaki«! —’s KUPUJTE srečke loterije POČITNIŠKE ZVEZE ■ •«■•••••«••••a ••*••• ••••» Kar dobimo - to prodamol Za dobro blago — dobro plačilo! Tako načelo je menda nekoč veljalo. Danes pa je, žal, prav dosti takih, ki jim je važno le to, da dobe dobro plačilo. Blago pa ... Blago pa — je bilo slabo, ko je pred enim mesecem kupila moja žena v prodajalni tobaka na Gosposvetska 7 tri velike škatle tako imenovanih gospodinjskih vžigalic. Plačala je po običajni ceni 60 din za vsako škatlo. Ko je morala oni dan načeti eno od onih treh škatel, je odprla predal, vzela iz tijega škatlo, jo odprla, a glej ga spaka: v obeh predalčkih niti ene vžigalice; pač, včasih so se tako imenovale te navadne štirioglate paličice- s črnimi, ožganimi konci tam. kjer bi morale biti vžigalne glavice. Tudi name je žena prenesla del svojega razburjenja, ko mi je stisnila v roko škatlo »vžigalic« ter me napotila v trafiko na Gosposvetsko cesto. Vstopil sem, vljudno pojasnil, da takih vžigalic res nimam za kaj rabiti, ter prosil, naj mi jih zamenjajo. »Kaj morem jaz pri tem? Kar dobimo, to prodamo!« Tak je bil ob mojem presenečenju odgovor. Vendarle pa sem do- Prva premija loterije POČITNIŠKE ZVEZE 500.000 la neurejena gnojišča, iz katerih je pronicala gnojnica v talno vodo. Zgradili so 16 novih gnojišč in stranišč. Tifus se tudi tu ni več pojavil. Omembe je vredno tudi poizvedovanje Centralnega higienskega zavoda v Lackovi zadrugi pri Mariboru, ki je imela na gospodarskem dvorišču veliko nehigiensko gnojišče. Gnojnica je okuževala talno vodo. ki jo 500 m niže črpa mariborski vodovod. V kakšni nevarnosti so bili Mariborčani, ni treba posebej poudariti. CHZ je uredil dvorišče v omenjeni zadrugi m s tem rešil Maribor pred tifusom. To so le trije izmed mnogih otipljivih primerov, ki dokazujejo koristi malih asanacij za zdravje ljudi. Uspehi CHZ, ki je sprva sam urejal, vlagal sredstva in izdelava! načrte za male asanacije. niso samo preprečevali tifusa, temveč so vrepili hkrati tudi higiensko zavest ljudi. Mnogo je podeželanov. ki sami čutijo potrebo pn higienski ureditvi svoje vasi. Te želje izražajo organizacijam Rdečega križa, katerih glavni odbor je lani prevzel vse delo z malimi a-sanacijami, tako da CHZ zdaj samo še vodi strokovno plat tega važnega problema. Niso tudi redki primeri, da kmetje sami prinašajo na CHZ vodo iz svojih vodnjakov v bakteriološki pregled, ali je užitna. Razumevanje vaščanov se kaže tudi v prostovoljnem delu, s prispevki v lesu, pesku, dovozu materiala in drugem za male asanacije. Spoznali so, da je treba pri ureditvi oziroma gradnji vsakega objekta gledati na to, da bo država prispevala le sredstva za nabavo najbolj potrebnega materiala, kot je n. pr. železo in beton, vse ostalo pa je treba prispevati s prostovoljnim delom in drugim. Za male asanacije ni treba posebno velikih stroškov. V marsikateri vasi so si pomagali tako. da so zgradili vodnjake iz ilovice, kar seveda ni trajno je pa izhod za silo, in sicer koristen izhod. Tako enostavno in poceni se dajo urediti tudi gnojišča in je zato zgrešeno mnenje nekaterih, da morajo biti gnojišča zgrajena moderno s cementom. Tako graditev pustimo za tisti čas, ko bodo pri nas vse osnovne komunalne in sanitarne naprave urejena in splošni življenski standard že na takem višku, ko si bo lahko marsikatera vas zgradila svoja gnojišča in drugo po najmodernejših gradbenih načelih. Tri stremljenju za čim prejšnjo higiensko ureditev svojih vasi naletijo vaščani na nerazumevanje celo pri ljudskih odborih, k: so pravzaprav prvi poklicani, da podprejo prebivalce svojega področja v njihovih zdravih željah. Tako je bilo n. pr. v Veliki Loki pri Višnji gori, kjer so si napredni vaščani dve leti prizadevali, da bi začeli graditi vodovod. Boriti so se morali za to celo na okraju, kjer so imeli vpliv talki ljudje iz njihove vasi. ki so proti vsakemu napredku samo zato, ker jim to izpodkopava pozicije. Toda navzlic njihovemu rovarjenju so v Veliki Loki zmagali. Vso le- ••••••••* • ; ? ŽREBANJE LOTERIJE ? f i ; POČITNIŠKE ZVEZE i i bo 2. aprila v Mariboru ? tošnjo zimo so z lastnimi sredstvi kopali temelje, zdaj pa že polagajo cevi in vodovod bo kmalu tu. Približno iako je bilo v Gašpinovem, kjer je bila uresničena želja vaščanov šele po hudih bojih s sovražniki ljudstva. Kaj je treba še storiti Pri okrajnih ljudskih odborih so bili ustanovljeni odbori za male asanacije, ki jih je treba urediti. V njih morajo biti predvsem taki ljudje, ki bodo razumeli nujnost in potrebo malih asanacij in ki se bodo z vsemi silami borili za to, da bodo dobili finančna sredstva, hkrati pa znali tudi krepiti higiensko zavest prebivalstva na njihovem področju. Ti odbori morajo razprostreti svojo mrežo v sleherno vas. kjer naj ti#di u-stanovijo odbore za male asanacije. Dogajajo se namreč primeri, da se vaščani potem, ko zgradijo vodovode ali kak drug komunalni objekt, s tem zadovoljijo, ne skrbijo pa za okolico novozgrajenega objekta, katere ureditev je prav tako važna kakor objekt sam. Ti odbori bodo lahko s sodelovanjem organizacij Rdečega križa. Socialistične zveze in drugi vplivali na vaščane, da bo okolica zgrajenega objekta prav tako ustrezala higienskim predpisom, da bodo znali vodovod, gnojišče itd. tudi še naprej vzdrževati, namreč, da bodo sami upravljali to, kar so- si tudi sami zgradili Le s takimi ukrepi bo boj proti tifusnim obolenjem u-sipešen in se bo hkrati tudi zboljšal splošni življenjski standard naših delovnih ljudi. E. K. 0 dramski veji zagrebškega gledališča „Komedija“ Pred gostovanjem v ljubljanskem Mestnem gledališču Ko je bila jeseni 1950 ustanovljena v gledališki zgradbi na Kaptolu zagrebška »Komedija« kot takrat drugo zagrebško gledališče, je bil sestavljen repertoar tega novega gledališča iz treh vrst odrskih del: politično-satirične revije, na katero so polagali posebno važnost, operete, la je imela predvsem namen, da bi privabila publiko v novo gledališče, in komedije, po kateri je dobilo gledališče tudi svoje ime. Vsa ta odrska dela je izvajal po večini isti ansambel, ki je bil sestavljen ad hoc in je bil zato neenoten, kar se je kajpada poznalo tudli umetniškemu nivoju igranih del. Že s temi prvimi predstavami pa je doseglo novo gledališče nekatere uspehe, zlasti pri uprizarjanju domačih in tujih komedij, uspehe, ki so že kazali smer, v kateri bi se utegnilo gledališče uveljaviti. Prva komedija v repertoarju tega gledališča je bil Nušičev »Dr.«, ki je doživel svojo premiero 30. novembra 1950, torej dan po sami otvoritvi, ki je bila na Dan republike z izvedbo »Kerem-puhovega vedrega programa št. 1«. V drugi sezoni, 1951-52, je bilo delo že bolj urejeno in premišljeno, kar se je pokazalo tudi v dramskem repertoarju. Ta je dobival že določ- nejše obrise, pa čeprav so revije, ki so bile še vedno na sporedu, bolj zavirale kakor dvigale delo gledališča. Tisto leto pa je uprizorila »Komedija« razen revij »n operet tudi deset del domače in tuje dramatike in ob teh predstavah je imela zagrebška publika prvič po osvoboditvi priložnost, da je spoznala Pršest-leya, Anouilha, Sherwooda, Benedetbija in druge modeme dramatike. Tretja sezona je prinesla dramskemu ansamblu končno osamosvojitev in mu dala s tem perspektive za uspešnejši nadaljnji razvoj. V tej sezoni so prenehali z revijami, obe veji gledališča, dramska im glasbeno-scenska pa delata od takrat povsem samostojno, čeprav kajpada v medsebojnem sodelovanju, in imata vsaka svoje umetniško vodstvo. Za prvega direktorja drame je bil izbran režiser Slavko Midžor, za prvega direktorja glasbeno-scenske veje pa dirigent Ferdo Pomy-kalo. V četrti sezoni pa se je mogla odločiti dramska veja tega gledališča, na podlagi izkušenj in utrjenega ansambla, za svojo doslej najtršo preizkušnjo, za »Vesele žene Windsorske«, ki so bile v režiji Slavka Midžora, prvo Shakespearovo delo na kap- Ss*rehod no šteafjeloškem (Pred občnim zborom Muzejskega društva v Škofji Loki) Ce greš po škofjeloškem Mestnem trgu in zaviješ po Klancu čez most, zagledaš gradič, ki se plaho stiska pod Hribec. Intimnejši je od mogočnega gradu freisinških škofov na nasprotni strani ob vznožju Kranclja. Pii vhodu te pozdravi napis »Škofjeloški muzej«. Res. že na dvorišču te objame nekakšno »muzejsko vzdušje«. Spomniš se dobe, ko so pri vodnjaku prale še grajske dek? le in je slikar Giulio Quaglio slikal znamenito »Snemanje s križa« v grajski kapeli. Prijazni ravnatelj muzeja Karel Plestenjak in arhivarka Doroteja Gorišek takoj postrežeta radovednosti. Muzej je bil ustanovljen že pred vojno. Leta 1936 so škofjeloški obrtniki priredili znano »Obrtno razstavo«. Takrat so prireditelji zbrali tudi precej muzejskega gradiva, predvsem cehovsko zbirko. Da se ne bi s trudom zbrane stvari raznesle, so kmalu nato ustanovili muzej. Obsegal je štiri sobe v zgornjem nadstropju Mestne hiše. Med vojno so Nemci zbirko »vskladiščili« v kapucinski cerkvi in ji po po-rušenju Dražgoš dodali še razbite zlate baročne oltarje. Po osvoboditvi se je muzej hitro razširil in sedaj obsega 14 prostorov- Vendar pa ga pomanjkanje prostora zelo utesnjuje. »Z vsem nabranim gradivom bi lahko napolnili 34 sob«, mi je zatrdil Plestenjak. Prav sedaj pa ga tare skrb. da bo izgubil edini prostor, ki je primeren za bogati arhiv. Stanovanjska komisija bo gotovo le razumela poslanstvo te najimenitnejše mestne kulturne ustanove. Muzej je najobsež- nejši in najbogatejši na Gorenjskem. Kmalu bo preimenovan iz krajevnega v pokrajinskega. Zbira in ohranja pa zgodovinske predmete in gradivo vsega ozemlja, ki je bilo last freisinške nadškofije. To je od meje med Primorsko in Gorenjska, do Stražišča in Krope. Center pa je Loka in Selška in Poljanska dolina. Pa se še malo sprehodimo po muzeju. Sedaj klo so preselili muzej NOB v novi Dom ZB. je razporeditev boljša. V prvem in drugem razstavnem prostoru lahko vidimo arheološke izkopanine: posodo ilirskega gradišča na Trnju (sad lanskoletnega izkopavanja), ostanke rimskega vodovoda in predmete zgodnjega srednjega veka. Ta oddelek je najsiromašnej-ši in čaka nadaljnje izpopolnitve z izkopavanji, predvsem v Retečah, Trnju in drugod. Cehovstvo z listinami, banderi in posodami, iz katerih so pili člani cehov na »občnih zborih«. predstavlja prehod v etnografijo- Zastopa jo: obrt (glavnikarstvo, klobučarstvo, barvarstvo in čipkarstvo), predmeti (oprema, orodje, panjske končnice) in posebno zanimive makete značilnih kmečkih hiš. Da ne pozabim »loškega« in »dražgoškega kruhka«. Ta zbirka je uajbo-gatejša. Poseben oddelek je posvečen kulturnim in javnim delavcem, predvsem slikarjem tSubic, Grohar, Biirof.ia itdi). Škoda da ta stik s kulturno zgodovino prekinja prirodo- slovna zbirka, kajti naslednji dve sobi sta posvečeni pisatelju Loke in Poljanske doline: muze Ivanu Tavčarju. V prvi so zbrani spomini in predmeti, ki sb ostali na Visokem po opustošenju. V drugi sobi pn. če si obiskovalec pričara le še osebe, oživi pred njim »Visoška kronika«. Popolna spalnica Kalanovih je v njej- Se celo železne skrinje, ki naj bi jo Visočan prinesel fe Tridesetletne vojne, ne manjka. Zadnja pa je kapela z dražgoškimi oltarji in Quaglijevo sliko. Tako združuje muzej V sebi vse: od umetnostne galerije (organizira tudi samostojne slikarske razstave). crdko arheološkega, prirodoslovnega, etnografskega in zgodovinskega muzeja, do arhiva (letošnja arhivska razstava je bila prva te vrste v Sloveniji). Zato je tudi tako pester in zanimiv. Muzej pa ima tudi mnogo nalog. Čimprej bo treba rešiti vprašanje Visokega in opremiti Tavčarjevo spominsko sobo. Nadaljevati bo treba arheološka ih zgodovinska izkopavanja (zgornji stolp na Kanclju) in zbiranje materiala. Poleg tega pa muzej skrbi tudi za ohranitev zgodovinskega značaja mesta. Pri vsem tem pa že od ustanovitve stoji muzeju ob strani Muzejsko društvo. Poleg ravnatelja in arhivarke ima glavno zaslugo za njegov razvoj-V nedeljo bo podalo obračun svojega uspešnega letošnjega dela. Vam. dragi bralci, pa priporočam, da mimogrede stopite v puštalski grad. če se boste mudili v Škbfji Loki. V dobri uri se boste seznanili s preteklostjo in duhom velikega dela Gorenjske. —j— tolskem odru in ki so bile v nekem smislu velika matura za ansambel; ta izpit zrelosti pa je bil srečno prestan in z njim je gledališče dokazalo, da je sposobno tudi za težje in resnejše naloge. V tej, peti sezoni, je bilo doslej uprizorjenih pet del. Sezona se je začela z delom sodobnega avstrijskega dramatika Hansa Schuberta »Zakaj se ne bi ženili«; tej premieri je sledila krstna predstava prvenca mladega hrvat-skega avtorja Nenada Brixija »Slučaj Forester«. Naslednji dve deli sta bili iz klasične komediografije — Collaltovi »Beneški trojčki« in popularna Thomasova farsa »Char-leyeva tetka«. Dramski prvak Milan Vujnovič je slavil tridesetletnico umetniškega dela ob premieri Patrickove »Male čajnice«, ki je trenutno eno od najbolj igranih del v svetu. Zdaj pripravlja dramski ansambel dve deli, ki bosta prišli na oder prihodnji mesec: »Gigi« nedavno umrle francoske pisateljice Colette, in klasična kajkavska komedija »Barun Tamburlanović«, za proslavo desetletnice osvoboditve Zagreba pa bo izvedena krstna predstava satire mladega zagrebškega pisca Aleksandra Maircdića »Liliput.an-ci«. Svojo peto sezono bo sklenila dramska veja »Komedije« s klasičnim delom, verjetno z Molierovim. Tako bo mogla zaključiti dramska veja »Komedije« svojo bilanco ob sklepu pete sezone z 41 premierami, med katerimi je 19 domačih deL Med temi 41 deli je 12 takih, ki so doživela v tem gledališču svojo krstno predstavo. Med režiserji je treba omeniti na prvem mestu prvega režiserja in vodjo dramske veje »Komedije« Slavka Midžora ter stalnega gosta Tita Stroz-zija. Razen teh dveh deluje ali je delovala v tem gledališču še vrsta režiserjev, med katerimi je treba omeniti Vlada Habuneka, Marka Foteza, Ferda Delaka, Milana Orlovi-ča in Vojmila Rabadana. Med scenografi je treba našteti poleg stalnih članov gledališča Borisa Maričiča, Ljube Petri-čida in Pera Mihanovića še prof. Ljuba Babiča, najpomembnejšega hrvatskoga scenografa, ki je stalen gost tega gledališča. Igralski ansambel dramske veje ima 32 članov, med katerimi najdemo imena znanih hrvatskih igralcev Vere Misite, Milana Vujnovića, Steve Vujatovića, Marije Aleksič, Branke Strmac, Vlade Štefančiča, Ace Biničkoga, Da-libora Ša tali ca, Vere Orlovič, Branka Bonačija, Jože Jukiča, Krunoslave Frlič in drugih. V teh petih letih je gostoval ansambel »Komedije« v dolgi vrsti večjih in manjših krajev. To gostovanje pa, s katerim se bo predstavilo gledališče v Ljubljani, bo zanj posebne važnosti, saj se bo ob tej priliki publika v glavnem mestu Slovenije, ki že pozna glasbeno-scensko vejo tega gledališča po uspelem gostovanju pretekle sezone, prvič seznanila s tremi dramskimi predstavami, ki so vse zajete iz klasične in moderne angleške dramatike — z »Veselimi ženami Windscrskimt«, s »Charleyevo tetko« in z igro »Od raja pa do danes«. A. R-g Zapisal sem, da je bil to eden najtežjih odsekov, kar je popolnoma res, toda prav nič lažjega posla ni imela sledeča stanica nad Podlipoglavom (TV 2). Kolikor lažja je bila njena pot, ki je vodila od Krima, zopet preko Barja in pri Šmarju preko Dolenjske ceste in proge, v toliko težje ji je bilo vzdržati na njenem terenu zaradi sovražnikovih hajk. Podlipoglav je bil pri okupatorju slabo zapisan že zaradi težkega poraza, ki ga je tu doživel na pomlad 1942, še bolj pa zaradi tega, ker so izvohali, da je tu bilo šolsko taborišče II. grupe, pozneje, po veliki ofenzivi pa tudi IOOF in CK. Zato so bile okrog Podlipoglava stalne racije, posebno še, ko je od tu odšel bataljon Tomšičeve brigade. TV-jevci so bili z ostalimi aktivisti vred, ki so še ostali na terenu, prisiljeni narediti v svojem načinu življenja skok za par tisoč let nazaj. Vse dni so v glavnem prebili v izredno vešče zakamufliranih podzemskih bunkerjih. Bili so pa tudi mojstri v miniranju in so poslali v nebo po najkrajši poti marsikaterega okupatorja. Sledeča stanica je bila TV 3 pod nemško mejo nad Stično. Pot do nje sem že opisal, zelo naporna je bila. Kar se pa bivališča tiče, so bolehali na isti bolezni kot Podlipoglavci. Primskovski belogardisti so stalno vohali za njimi, pa jim nikakor niso mogli do živega. Rešitev za kurirje je bila nemška meja, ki so se je belogardisti nekam ogibali iz rešpekta do svojih pravih gospodarjev, TV-jevci pa ne. Prav pod njo, v nesramni bližini nemških patrol so si uredili svoje taborišče in so jo kar srečno vozili. TV 4 nad Mirno je bil tedaj v zavidanja vrednem položaju. Bil je v neposredni bližini Zapadno dolenjskega odreda, dobro preskrbljen s hrano, pot do sosednje TV 5 nad Trebelnim je bila naravnost prijetna. Tu se je partizanska pot cepila. Prvi krak je še! čez Krko na TV 6 na Gorjancih. Ta pot je bila prav tako vroča kot ona v okolici Ljubljane. Belogardisti s šentjemejskega polja (aa-m Šentjernej je dal zeli) malo belih, pa mnogo partizanov), so iz svojih postojank pod Gorjanci budno nadzirali prehode čez Krko in začetke poti. Bili so res nevarni, ker je — po mojem mišljenju — njihov komandant Kranjc bil vojaško najsposobnejši beli oficir. Kurirji na tej 9tanici, sami gorjanški domačini, so bili fantje in pol in so v tem času še vedno znali najti poti, da ukanejo belogardiste. Od tu je šla pošta preko Gorjancev v Belo krajino, kjer so bile tri stanice: prva nad Metliko, druga pri Semiču, tretja nad Kolpo pri Sinjem vrhu. To so bile edine stanice v vsem sistemu TV zvez, kjer se je še kar prijetno živelo. Izdajalcev ni bilo, nevarnejših preprek tudi ne, tako, da so bile te stanice v primeri z drugimi pravi raj. Poslednja stanica na Kolpi je skrbela za zvezo s hrvaškimi partizani. Vrnimo se nazaj nad Trebelno, na TV 5, od koder smo odpotovali na Gorjance in vzemimo drugo pot preko dolenjske proge pri Mimi peči na Brezovo reber, kjer je bila TV 16. Ta pot je bila v tistem času med boljšimi. Progo smo prekoračili običajno le v prvem mraku, ostalo pa je bilo lahko. Ce si hotel priti na sosednjo stanico na Pogorelcu, na obronkih Roga nad Podturnom, si se loral prvo spusti*- po strmi drči nad ^ utesko, kjer je bila italijanska postojanka, preko ceste Nov^ mesto—Žužemberk, pa še preko Krke, da si prišel v varno zavetje ''nga. Vse to v tistem času ni bilo težko, ker je bila posadka v Soteski zelo miroljubnega značaja. Krka pa nezastražena, tako, da smo jo orekoračili čez most pri Polju. V Podturnu, na TV 15, se je proga zopet cepila: en krak te je povedel preko dolenjske proge v že omenjeno stanico nad Semičem, drugi pa preko Roga na Pogled na TV 14. Ta stanica je obstojala le zaradi kočevskih in kranjških aktivistov. Imela je popoln mir, le za hrano je bilo težko. Od tu je vodila poit, in to zelo dolga, zato pa po popolnoma varnem terenu proti Kolpi, kjer je v Zalarjevem cesarstvu pri Ferdrengu bila TV 13, ki je skrbela za zvezo s Hrvatsko. Tako sem v kratkih — in mogoče niti ne v najtočnejših — potezah podal sliko ustroja TV in to samo na Dolenjskem. Seveda se je ta slika neverjetno hitro menjavala. Sovražnikov pritisk, njegove nove postojanke, ali pa po drugi strani uspeh brigad in uničenje sovražnikovib postojank so popolnoma spremenili to sliko, kar se je zgodilo n. pr. že v teku februarja, komaj sem dobro zagrabil za delo. Odseki, ki so bili vami, so postali najtežji, periferne stanice so postale glavne in obratno. Že preje sem zapisal, da Lola in Matija nista mogla naprej proti Podlipoglavu in Dolomitom, ker tam zveza ni bila več vama. Kar dve ozki grli, kot bi to rekli danes, sta se pokazali: prehod preko Ljubljanice in pa zmeraj težji pogoji za obstanek TV 2 nad Podlipoglavom. Več kot mesec dni so tu kurirji in terenski delavci bili boj na življenje in smrt v najtežjih okoliščinah. Belogardisti in Italijani so začutili, da se tu nahaja le majhna skupina slabo oboroženih ljudi, brez avtomatskega orožja. Hoteli so svojo klavrno slavo popraviti z uspehi vsaj tu, nad to peščico ljudi, ko v borbi z brigadami niso imeli nikakih izgledov. Toda tudi tu so naleteli na trd oreh, mnogo trši, kot so sploh mogli pričakovati. Kurirji in terenci so bili odlični poznavalci terena in — kar je glavno — vse prebivalstvo je bilo na njihovi strani. Na vsak prejet udarec so odgovorili s tremi močnejšimi V kopanju bunkerjev, kjer so skrivali material, v slučaju najhujše nevarnosti pa še sebe, so postali pravi mojstri. Iznašli so celo bunker v bunkerju, to je nekje v prvem bunkerju je bil skrit vhod še v drugega. Mnogokrat se je zgodilo, da je sovražnik našel prvi bunker, nikdar mu pa niti na misel ni prišlo, da bi iskal naprej. V postavljanju min so bili večji mojstri od vsakega šolanega inžinjerca. Italijane je za dalj časa minilo veselje stikati po grapah, ko jim je pod nogami eksplodirala cela serija min in je odletel v zrak oficir v spremstvu par vojakov. Njihovi ostanki so še dolgo viseli z drevja kot glasen opomin, da s podlipoglavškimi terenci ni dobro zobati češenj. Kljub temu junaštvu in iznajdljivosti je bilo z vsakim dnem jasneje, da se tu ne bo dalo dolgo vzdržati. Vsak naš, ki je padel, pa čeprav je zanj šlo deset sovražnikov je zapustil veliko vrzel, ki se ni dala zamašiti Ko je padel član CK KPS tov. Moškrič, so ostali terenski delavci dobili oster nalog, da se umaknejo. Toda, kakor je bilo »gusto«, nihče ni kazal želje, da bi šel. Partizanska kljubovalnost in trdoglavost je bila večja kot pamet, ki je pripovedovala, da je treba iti / Kanalska komuna pred velikimi naloga Po novi teritorialni razdelitvi bosta tvorili občini Kanal ob Soči in Kal nad Kanalom bodočo kanalsko komuno, ki bo imela na Goriškem menda največji narodni dohodek, saj je v kanalski občini znašal okrog 250.000 din na leto na prebivalca. Novi dohodek v komuni pa bo nekoliko manjši. Bodoča kanalska komuna bo imela na leto skoraj 2 milijardi dinarjev dohodkov. Zanimivo je da ima sedanja občina Kai nad Kanalom na leto le 20 milijonov din dohodkov, na prebivalca pa odpade le 15.000 din. Da bo kanalska komuni, gospodarsko najmočnejša na Goriškem, je predvsem zasluga cementarne v Anhovem, ki bo dajala komuni največ dohodkov. Tudi prispevka elektrarn v Doblarjih in Plaveb ne bosta majhna, nekaj pa bodo prispevala manjša podjetja. Zanimivo je, da bo kljub temu dajalo kmetijstvo v komuni okrog 40% dohodkov. V komuni bo 17 vasi in zaselkov z okrog SOOO prebivalci. Bodoča kanalska komuna anjkanje hotelov Mariboru ima pred seboj velike naloge: pospeševanje kmetijstva in elektrifikacija vasi y hribovitih krajih okrog Kala. Tu so kraji raztreseni. V Kanalu nujno potrebujejo tudi novo gimnazijsko poslopje, ki ga bo morala bodoča komuna še neelektrificirane vasi na Kombreškem, del vasi Lig, del Vrhove in druge. Vseh je brez električne* luči še nad 500 gospodarstev. Za elektrifikacijo teh bo potrebnih še precej sredstev, ker so vsi Tudi v Lescah je pomanjkanje prostorov velika ovira pri delu »Svobode« s »Svoboda« v Lescah skuša zajeti s svojo dejavnostjo na eni strani čim več vaščanov, posebno še prebivalstva okoliških vasi, na drugi strani pa se udejstvuje na širokem polju raznih dejavnosti. Tako ima poleg dramske družine še glasbeno šolo, tamburaški -in pevski zbor, godbo na pihala, letos čez zimo pa so imeli tudi gospodinjsko šolo. ki jo je obiskovalo nad 59 deklet. Posamezne sekcije so večinoma zelo delavne. Dramska družina je prikazala letos že več dramskih del kot na primer »Draga Ruth«, »Desetnica«, »Dnevi naše sreče« itd. s temi uprizoritvami je gostovala tudi po okoliških vaseh in celo v večjih krajih Gorenjske Posebna sekcija skrbi za d«lo v okolici Lesc in je naštudirala svoje prvo delo »Pod Golico«, tem delom se je predstavila najprej v Lescah. Tudi orkester, tamburaški zbor in godba na pihala pripravljajo nov program, da ga bodo ob priložnost! predvajali pred domačim občinstvom. Pa tudi knjižnico so zelo izpopolnili z novimi knjigami. Tako široko delo je omogočeno tudi zaradi pomoči, ki jo nudijo »Svobodi« politične in tudi vse gospodarske organizacije v kraju. Zelo pa je otežkočeno delo društvu. ker nima svojega doma. Društvo nima niti odra, niti prostorov za redno delo in se morajo posamezne sekcije seliti zdaj sem, zdaj tja. Ze davna želja Leščanov je. da bi dobili nov delavski kul-tu-ni dom. Zanj imajo že tudi načrte. Te pa bo verjetno treba nekoliko zmanjšati, da bo laže priti do zastavljenega cilja. čimprej zgraditi. Domala vse vasi v bodoči komuni še vedno nimajo dobre pitne vode. Tako črpa cementarna v Anhovem vodo za potrebe svojih delavcev in prebivalcev Anhovega kar iz Soče. Zaradi tega so sklenili, da bodo sporazumno z bodočo komuno zgradili vodovod od Ročinja do Plavi j, kar ne bo ravno majhna naloga, kajti to področje je precej razsežno. Zaradi naraščanja števila zaposlenih namerava tovarna zgradit; 15 dvostanovanjskih hiš, toda s tem še ne bodo krite IZ TIŠINE Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora so med drugim razpravljali tudi o tuberkulozi med govejo živino, ki jo tata v občini okrog 200 krav. Ker nameravajo bolno živino čimprej izločiti iz hlevov, iščejo sredstva, ki bi jih dali kmetom kot delno pomoč za nabavo nove plemenske živine. Na . sejt so imenovali tudi štab za po-plaVo, kajti bojijo se, da bo Mura tudi letošnjo pomlad Zaradi velikega snega, preplavila svoje bregove. Razpravljali so tudi O plačevanju davka za letošnjo prvo četrtletje. J G. m jene odjemalce, dobavitelje in vse poslovne ustanove ter prijatelje obveščamo, da je Trgovsko podjetje s tekstilom na debelo „Tekstil-Obutev" preimenovano ■ 4$ & JS&/ Ljubljana, Nazorjeva 4 Maloprodajno mrežo vabimo k nakupu izbranih tkanin za pomlad vse potrebe. Pomanjkanje stanovanj se čuti tudi v Kanalu. Zaradi tega čakajo bodočo komuno tudi na tem področju pomembne naloge, ki jih bo treba postopoma reševati. Končno naj še omenimo, da bodo morali sporazumno s kmetijskimi zadrugami skrbeti tudi za pospeševanje kmetijstva. V Kanalu so že dobili agronoma, ki bo tu stalno nameščen. V bodoče nameravajo najprej združiti šibke kmetijske zadruge, zboljšati živinorejo, krmske baze, sadjarstvo in drugo. Obnavljati bodo morali tudi šole, ki so sedaj še marsikje v zasebnih in nehigienskih zgradbah. Vse te naloge sicer niso majhne, toda bodoča kanalska komuna jih bo kot ena najmočnejših na Goriškem lahko uspešno reševala. ovira razvoj tujskega prometa Maribor je za veliko število tujcev, ki prihajajo v Jugoslavijo, vstopna točka. Tu si u-stvari tujec prvi vtis o naših razmerah in nam zato ne mo--re biti vseeno, kakšno sliko si ustvari že ob vstopu v našo državo. Ena na j večjih hib — porušena in razdejana železni, ška postaja — bo kmalu odstranjena. saj bo nova postaja že letos jeseni izročena svojemu namenu. Maribor pa je vrhu tega vedno bolj pomemben turističen kraj, ki v vedno večjem številu privablja letoviščarje ne le iz vse države, marveč tudi iz tujine. Prav v tem pogledu pa Maribor ni dorasel svoji turistični nalogi. Predvsem v Mariboru hudo primanjkuje hotelov. Pred vojno, ko je bil promet še veliko manjši in ko Maribor še ni bil tako važno industrijsko središče, je bilo na razpolago Mnogim so lahko za zgled Občinski odbor Zveze borcev v Idriji Je dosegel v zadnjem času več pomembnih uspehov. Med drugim je priredil izlet pionirjev na Vojsko in Čekovnik. Sodeloval je pri odkritju spomenikov pod Ljubeljem, v Cerknem, na Gorah in v Spodnji Idriji. Člani Zveze borcev v Idriji so urediti skupne grobove in spomenik na pokopališču v Idriji, na Trgu maršala Tita pa so postavili veličasten spomenik padlim borcem Obnovili so še podporne zidove in barake tiskarne •»Slovenija«, kjer so med vojno tiskali »Partizanski dnevnik«. Sporazumho z bivšim vaškim odborom Zveze borcev na Vojskem so uredili grobove na Vojščici, za kar so porabili nad 1.1 milijona din. Da ni bilo večjih stroškov, je predvsem zasluga odbora in nekaterih članov tef sodelavcev Zveze borcev, ki so prihajali V 16 km oddaljeno Voj-ščico ter s prostovoljnim delom pomagali urejevati grobove, kar so naši nesmrtni junaki vsekakor zaslužili. Pri vsem tem ne §memd pozabiti kolektiva rudnika živega srebra, glavnega ih okrajnega od-bora Zveze borcev ter odbora mestne občine so prispevali nad 3.7 milijona din in tako pripomogli k postavitvi teh zgodovinskih špomeni-kov. Za bodoče ima Zveza borcev v Idriji še precej načrtov. Tako so že nabavili spominsko ploščo, ki jo bodo letos poleti Odkrili v spomin padlemu heroju Vojku Sporazumno z Muzejskim društvom, zdravnikoma, in bolničarko, ki so delali v partizanski bolnišnici »Pavla« v bližini Čekovnika, bodo izdelali njeno maketo V načrtu imajo tudi postavitev spomenika na Vojščici, toda sedaj se še niso odločili za mesto, kjer naj bi spomenik stal. Največ še jih Zavzema za to, da bi bil na vrhu VojŠčice. Odbor Zveze borcev v Idriji zasluži za svoje dosedanjo delo vsekakor vse priznanje in je lahko mnogim Organizacijam za zgled. F. V. ljudskega j Idriji, ki Strokovno usposabljanje prosvetnih delavcev Sindikat prosvetnih delavcev skrbi tudi za dvig strokovnega kadra. V ta nacnen so imeli že več vzornih nastopov in posvetovanj v Brežicah in Dobovi. Pred nefitaj dnevi je bilo na nižji gimnaziji v Krškem posvetovanje predavateljev slovenščine, združeno z dvema vzornima nastopoma, ki se ga je udeležilo 22 članov jezikovnega aktiva- Na tem posvetovanju so se pomenili o jezikovnem po-ukti, izmenjali medsebojne izkušnje in sprejeli več sklepov za izboljšanje dela. Podobno posvetovanje bo v kratkem tudi v Sevnici za predavatelje zgodovine. R. M. skoraj dvakrat več hotelov, kakor danes. Takrat je bilo v Mariboru 286 tujskih sob s 546 posteljami. Po vojni je bil en hotel opuščen (bivši Ale-ranc). poleg tega pa ukinjena cela vrsta manjših gostinjskih obratov s tujskimi sobami, tako da je danes v Mariboru kljub temu. da šo po vojni zgradili növ hotel »Turist«, na razpolago le še 186 postelj, kai pomeni za 47 */* manj kakor pred vojno. Ob vsaki večji prireditvi, konferencah, zborovanjih in podobno so prekomerno zasedene vše tujske sobe ž vsem; zasilnimi ležišči (dostikrat celo v kopalnicah!!, pa še ni mogoče spraviti pod streho vseh gostov. V glavni sezoni je sploh problem dobiti hotelsko sobo. Da zaradi tega zelo trpi tujski promet, je več ko jasno. Prav zaradi tega se mnogo tujcev Mariboru i-žogne. dasi bi si sicer ogledali slikovito okolico in napravili izlet na Pohorje. Tak položaj nuinp narekuje gradnjo ustreznega hotela, kai bi seveda zahtevalo znatne investicije. Zato bi se morda našel cenejši izhod s tem, da bi se razširili obstoječi hoteli z dograditvijo novih traktov ali nadstropij. To bi bilo izvedljivo zlasti pri hotelu »Orel«, še bolj važna pa bi bila dograditev »Turist-botela«, ki sedaj sploh nima svoje kuhinje in restavracije. Nič manj važna bi bila zgraditev primernih garaž za avtomobile. Maribor sedaj splob nima nobene garaže, kjer bi mogli tujci spravljati svoja vozila, izvršiti manjša popravila in se oskrbeti z vsem potrebnim Sedaj parkirajo kar na ulicah, kar po eni strani ovira promet, po drugi pa sili avtomobiliste, da potujejo drugam, kjer jim nudijo več ugodnosti. Zelo važna bi bila dograditev pohorske vzpenjače, ki bi oorezala mesto in Pohorje v turistično področje prvega reda. Za vse to bi bila potrebna znatna finančna sredstva, ki pa jih trenutno ni na razpolago. Gostinska podjetja, ki so na vsem tem najbolj zainteresirana, tud; Dimajo lastnih Sredstev za tako velike investicije. Q vsem tem je razpravljal tudi že svet za gospodarstvo MLO in sklenil predlagati imenovanje posebne komisije, ki naj bi podrobno proučila vse te probleme in stavila mestnemu ljudskemu odboru ustrezne predloge. Zato smemo upravičeno pričakovati, da bodo vsa ta za razvoj turizma v Mariboru tako važna vprašanja krenila z mrtve točke ter da bodo v dogledni dobi zadovoljivo urejena. r. o. Pred občnim zborom Muzejskega društva v Škofji Loki Jutri bodo ljubitelji škofjeloškega muzeja, ki verno spremljajo njegov razvoj in mu pomagajo, podali obračun letošnjega uspešnega lista, ki bo posvečen iz-postal muzej največji in najbogatejši na Gorenjskem in bo kmalu dobil naziv »pokrajinski«. Letos je društvo sodelovalo predvsem pri prireditvah »Loškega tedna«, organiziralo je razstavo umetnikov, z razpravami sodedovalo pri »Loškem zborniku«. Povsod, kjer je bila potrebna pomoč, so člani društva radi priskočili. Dr. Pavel Blaznik je v Miinchenu iskal sledove loške zgodovine. Poročilo o svojem räziskavanju bo podal na občnem zboru. Ob tej priložnosti bo izšla tudi nova številka »Prosvetnega lista«, ki bo posvečena izključno muzejskim problemom. Mnogo je teh problemov: treba bo rešiti vprašanje propadajočega Tavčarjevega posestva na Visokem, nadaljevati lanskoletna izkopavanja, pereče pa je tudi vprašanje prostorov. Namesto razširitve grozi muzeju utesnitev. IZ MOZIRJA Staro občinsko hišo poleg Telovadnega doma misli letos domači »Partizan« temeljito preurediti. V njej namerava urediti garderobe in stanovanje. Ker je »Partizan« med všečni našimi društvi najbolj delawen, upamo, da bo svojo zamisel uresničil. * V okviru Ljudske univerze je te dni predavala o vzgoji v družini ravnateljica nižje gimnazije v Šoštanju Antonija Metelko. Navzoči so bili s predavanjem izredno zadovoljni in so prosili predavateljico, da bi svoje pred?.vanje kmalu nadaljevala. Vsekakor je razveseljivo, da je v Mozirju na predavanjih Ljudske univerze vedno več ljudi Vzrok so prav gotovo kvalitetna predavanja. Ta teden bo predavala o pesniku Gregorčiču učiteljica na naši gimnaziji Jelka Remse. Z. K. r Od blizu, in daleč Maribor SE ENKRAT: »V BIFEJU HI-DROMONTAZE SO PRODALI VEC PIJACE KOT JEDIL« Pod naslovom »Gostilne spet na dnevnem redu« smo v sredo poročali nekai iz razprave na zad-hji skupščini Zavoda za socialno zavarovanje v Mariboru. Objavili smo tudi izjavo zastopnika Gostinske zbornice v Mariboru, ki se je pridružil ostalim govornikom, ki so grajali odpiranje novih gostiln in pijančevanje. Ta tovariš je trdil, da tudii bifeji, k: jih zadnje čase odpirajo po tovarnah za boljšo prehrano delavcev, ne služijo svojemu namenu, in je to svojo trditev podprl s tem, da prodajo v bifeju »Hidromontaže« znatno več alkoholnih piiač kakor prigrizkov. Tako smo v ‘našem listu tudi poročali. Na naš članek so nam iz »Kl-dromontaže« odgovorili, da sploh ne točijo alkoholnih pijač, razen malenkost ruma za čaje in nas naprosili, naj se o tem prepričamo. Ugotovili smo, da izjava, ki Jo je dal zastopnik Gostinske zbornice, res ni utemeljena. Ne samo to. Prepričali smo se, da bi lahko bife »Hidromontaže« postavili kot vzor uspešnega boja proti pijančevanju in kot hvalevreden ukrep vodstva podjetja za boljšo prehrano delavcev. Vina, likerjev in drugih pijač ne točijo, rum je na zalogi samo kot dodatek k čaju. Na dan prodajo poleg kruha in prigrizkov 5 litrov čaja, 2 del ritma!' 3 del malinovega soka, do 10 litrov kisle vode in 65 litrov mleka! Od ustanovitve bifeja do 22. marca so prodali 1139 litrov mleka. Podjetje je 17. marca prispevalo k pocenitvi mleka, tako da dobijo člani kolektiva za malico pol litra mleka za 5 din oziroma po 10 din liter. Tako stane dobra malica povprečno le 35 din. To-l’kr> o naših ugotovitvah o poslovanju bifeja pri »Hidromontaži«. Popolnoma razumljivo, da so bili ob objavi našega članka pri • Hidtomontaži« u Dravi črno ogorčeni. Ker je tudi nam do tega, da ne grajamo, kar je vredno hvale, uoamo, da bomo z današnjim pojasnilom popravili, kar smo zagrešili, čeprav ne po svoj! krivdi! Kdor daje pred skupščinami izjave in jih podkrepljuje s konkretnimi primeri, naj te primere tudi preveri! Prav zadeva z bifejem pri »Hidromontaži« to najbolj zgovorno zahteva. Ko smo namreč poizvedovali, od kod le govornik dobil podatke, so se poizvedbe končale kaj kmalu — ln to pri bifeju v neposredni bližini »Hidromontaže«. ki je pred ustanovitvijo obratnega bifeja stočil precej več pijač kakor jih toči seda.1. Razumljivo, da je temu podjetlu bife »Hidromontaže« oostal nevaren konkurent! Ce je »a »ogroženi« b’fe uspel, da so koristno zamisel »Hidromontaže« na skupščini napačro ožigosali, 1e bilo njeeovO uoanle kal kratkotrajno! Vsekakor 1ma pa tudi to svojo dobro stran: naši kolektivi bodo zvedeli, da tisti, ki so prej pili v bifeju alkoholne pijače, ralšl pijejo mleko, če Jim podjetje zna -avlttl Op) V spomin no pokol* v Jesenici na Cerkljanskem V noči od 23, na 24. marec 1045. leta, ko Je bil vrh Porezna zavit v gosto meglo, so se zatekli v kaverne borci Kosovelove brigade, Inžcnirskera bataljona, Gorenjskega odreda in nekateri aktivisti. Sem je privedel izdajalec v gosti megli Nemce, ki so bdrce obkoliti, tako da se je le redkim posrečilo prebiti iz obroča. Ujete partizane so Nemci pripeljali v Jesenico, jih zaprli v hlev in naslednjega dne, 25. marca, v skupinah postrelili. Pet dni so ležala trupla junakov nedotaknjena. Sele 30. marca so jih smeli ljudje pokopati — nekatere na mestu, kjer so padli, 27 pa so jih prepeljali na pokopališče v Orehek. Leta 1947 so zbrali vse posmrtne ostanke in jih položili v skupno grobnico, ki so jö zgradili na hribčku v Orehku. Letos, ob deseti obletnici tfi trpke tragedije, bo žalna komemoracija v spomin 97 žrtvam jutri V Jesenici in Orehku pri Cerknem. S. P. »Mam'zelle Nštounhe« na radgonskem odru Člani KUD »Selan Kovač« it Murske Sobote so pretekli teden presenetili Radgončane 2 opereto »Mam’zelle Niu>uehe«-Zanimanje za predstavo je bilo veliko, saj so -bile vstopnice razprodane že v predprodaji Da je opereta tako dobro uspela in da pri vsaki predstavi žanje take uspehe, je velika zasluga režiserja tovariša Vladimirja Kukonje. Predstava je bila od začetka do konca prepojena s pristno šegavostjo, humorjem in nekakšno razgibano prisrčnostjo ter domačnostjo, kar pomeni, da soigralci v svojih vlogah res zaživeli. Zlasti je gledalce navdušila neprisiljena in dobra igra Majde Ber-notove v vlogi Denis de Fla-vygni. Tudi Celestin, ki ga je igral Niko Eilec. in priročnik ki ga je igral Edo Per have, sta se odlikovala po neprisiljeni in kvalitetni igri- Orkester je bil poslušen dirigentovi taktirki in je svofio naliogo prav dobro opravil. Glasovi pevcev so bili izvežbani in sigurni, kar je vsekakor odlika tega ansambla Baletni vložki, ki jih je naštudiral Jože Punder. so veselo razpoloženje samo še povečali Stena, ki so jo izdelal; po načrtih inž. arh- Stefana Ficka, je nudila dober okvir dogajanjem in se je ž dobro igro igralcev zlivala v prijetno harmonijo. Požrtvovalne igralce so gledalci, ki so napolnili dvorano, nagradili z navdušenim aplavzom. Ljudje iz Radgone in okolice želijo, da bi prišli igralci iž Sobote še večkrat med nje M. K. Lop uspeh kmetijako-gospodarske Solo na Kapeli Te (Ml so zaključili te 'retičeti aea pouka V ktnetijsätö-gnsöodar-sk( sam tit Kapeli, lamed 5s vpisanih uSeoeeV Se jih je prijavilo k lapihi 46 Ker je Sola na Kapeli vinogradniško - sadjarskega značaja, so učence spraševali oredvsem o vinogradništvu (n sadjarstvu, Dva učenca sta dosegla odličen uspeh, 2« je bilo prav dobrih, ostali pa so izdelali z dobr.m in zadostnim uspenccn. Bopravni izpit mata samo dva. Skoraj v istem času so deiade izpite tudi dekleta, ki so obiskovala zdravstveni teaaj in so dosegla Se boljši uspeh. Učenci Soje so se v prostem času pridno pripravljali tudi za prosvetno prireditev. Ustanovili so pevski zbor ter folklorno in igralsko skusttaiD. Na zaključni proslavi so nastopili z igro »Poslednji mož«, narodnimi plesi in pevskimi točkami. Po razglašenih učnih uspehih je prejelo 23 najboljših učencev knjižne nagrade, za katere so poskrbeli okrajni in občinski ljudski odbor ter kmetijske zadruge. Zaključni slavnosti je prisostvovalo nad 300 ljudi, kar vsekakor kaže, da je med kmečkim prebivalstvom veliko Zanimanje za to šolo. Po končanem praktičnem pouku, ki bo v poletnih mesecih dvakrat na teden, bodo prejeli absolventi šole spričevala za polkvälificirane kmečke delavce. f^a Gasilstvo v Gorenji vasi Komuna v Gorenji vasi bo imela 7 .prostovoljnih gasilskih društev. Nevo gasilsko društvo v Lučinah kaže že sedaj mnogo dobre volje. Ciani društva so ze zorali zoutzo sroCfc>..ev. Qd so ian*;o Kupili novo brizgaono. V boao-ce nsuitravaijo zgi&am tum gaSuiiKi ct.m. i'ied kratkim so ustanovili gasilsko društvo tudi na Sovodnju. dami zbirajo prispevke za nakup nove motorne br-zgaine in aiugcga gasilskega orooja. Kmalu po ustanovitvi društva so poslali na tečaj za g asi iške casumke m stroj-nu'zce dva mladinca, ki sta ga izdelala s prav dobrim uspeh cm. Tudi ostala društva v bodoči komuni so precej aktivna. V preteklem letu je imelo največ vaj in prireditev dr uštvo v Trebiš j. Tö društvo je eno najaktivnejših, saj itna izurjenih že več desetin, med njimi celo žensko in pionirsko. Ciani so opravidi že lepo število prostovoljnih delovnih ur pri gradnji zadružnega dcoia na Trebiji, ki bo verjetno že letos dograjen. Društvo se pripravlja tudi za gradnjo n've orodjarne. \ :s društva pa še borijo s pomanjkanjem finančnih sredstev, kar ovira njihov razvoj. Zato bi bilo želeti, da bi okrajna gasilska zveza in državni zavarovalni zavod nudila tem društvom Več pomoč:. G. F. Vokalno-instrumentolni koncert v Borovnici Ža občinski praznik je delavsko-prosvetno društvo ’»Svoboda« V Borovnici pripravilo velik vokal-no-inst rumen tal ni koncert. Zaradi gripe pa je bil koncert preložen na 20. t. m. V nabito polni dvorani so nastopili moški, ženski in mešani zbor »Svobode« Borovnica, gimnazijski mladinski zbor, zbor sindikalne podružnice lesno-indu-strijskega obrata Breg in 20-član« skl mladinski orkester iz Črnuč, ki Se je pod vodstvom požrtvovalnega dirigenta Marijana Bin-terja odzval povabilu Borovničanov. Kljub obsežnemu programu so poslušalci ves čas pazljivo Sledili izvajanjem posameznih zborov že v prvem delu, saj so bile pesmi dobro naštudirane In lepo podane. Zlasti je ugajal mladinski zbor. Višek pa je navdušenje občinstva doseglo v drugem delu, ko je nastopil mladinski zbor skupno ž orkestrom. Oster, živahen ritem, jasna melodija in izgovorjava sč se zlili v harmonično ubrano ce* loto. Tudi črnuški orkester sam se je predstavil z nekaj skiad- IZ TREBNJEGA V Trebnjem so te dni že zaključili kmetiijsko-geapoäareko šolo. ki jo je obiskovalo okrog 40 mečkih deklet. Vodila jo je Jožica Košir. V Času pouka so priredili dve ekskurziji, im sicer v Selo piči Radohovi vasi im v Kranju kjer so si ogledale zadružr» ekonomijo. Obiskale bodo tudi ekonomijo v St. Juriju pri Mariboru ŠtiriMjdvadset deklet Je obiskovalo tudi kuharski tečaj v Maj-Loki, Največ razumevanja je p J kazal za tečaj občinski liudsk' odbof v Trebnjem, prav tič ps kmetijske žadrtiga. Uspeh šole Bi bil lahko še večji. Če bi jo kdo oOdpri * denarnimi sredstvi. Zveza vojagkih vojnih invaliden v Trebnjem je imela te dni občn-zbor. Na njem so pregledal! delo v preteklem letu. ln izvolili rov upravni odbor. Zbora se le udeležil tudi predsednik okrainega odbora ZVVI v Novem mestu. K. L bam! ln dokazal, da je to eden redkih mladinskih amaterskih orkestrov, ki je v razmeroma kratkem času mnogo napredoval, tako da zasluži vse priznanje in so Črnučami nanj lahko ponosni. Za zaključek so zapeli vsi zbori skupno z orkestrom še tri pesmi, pri čemer je hkrati nastopilo nad 150 ljudi. Borovničani so bili navdušeni, saj takega koncerta v Borovnici še ni bilo, in želijo, da bi pevski zbori delavskega prosvetnega društva »Svobode« še naprej delali s takim uspehom in veseljem in da bi podobno prireditev kmalu spet pripravili. S. N. Naše žene je pretresla žalostna vest o njeni prezgodnji smrti, kajti Albina ni bila samo žena hiožu in mati otrokom, bila je mati nam vsem. Njeno blago srce in dobre roke so prodirale skozi temne zidov ječ Bila je tolažnica m pomočnica vsakomur, ki se te zatekal k njej. Vsi jo bomo ohranili v lepem spominu. Naj Ji bo lahka domača zemlja! Žene iz Radne Nekaj pripomb o strokovnem Izobraževanju kmečke mladine Zadružniki za okrepitev pospeševalnih odsekov V kmetijsko-gospodarskih šolah je treba veš praktičnega, a manj teoretičnega poučevanja Smo v dobi ko je napredek našega kmetijstva postal važno vprašanje našega gospodarstva. Eden izmed činiteljev toga napredka — ne najmanj važen — je strokovno znanje proizvajalca — kmeta. To znanje mu skušamo povečali in izpolniti na najrazličnejše načine: s strokovnim tiskom, strokovnim; filmi, predavanji. poučnimi izleti s konkretnimi nasveti na njegovem gospodarstvu itd. \ okvir teh vprašanj spada tudi strokovna vzgoja naših bodočih gospodarjev kmetij — kmečke mladine. Redne, takoimeno-vane nižje kmetijske šole, so bile do nedavnega glavna oblika strokovnega šolanja kmečke mladine loda 200 - 300 učencev ki je letno končalo te šole, ne pomeni dosti pri 150.000 kmetijah, ki jilt imamo v Sloveniji. lako šolanje pa je združeno tudi s stroški, ki jih večina kmetov ne zmore. Ni slučaj. da je bilo v zadnjih letih ponekod žc kar težavno napolniti šolo z učenci. Kmetijsko šolstvo je treba približati realnim možnostim, da bo zajelo čim več mladine, le tedaj se bo uspeh poznal tudi v proizvodnji. Kot gobe po dežju so zrasle zadnja leta kmetijsko-gospodarske šole na podeželju. Letos jih je obiskovalo oktrg 6.000 učencev. Vendar pa posečanje teh šol še ni obvezno. Pripravlja pa se že zan.011, ki Do predpisal obvezno šolanje kmečke mladine v teh šolah Ne podcenjujmo praktičnih izkušenj našega kmeta \ olika večina kmečke mladine dosega svojo kvalifikacijo t usposabljanjem pri samem delu. Otroci delajo skupaj s starši. Kar vidijo pri njih, tega se naučijo in tako bodo delal; tudi sami. Tako »šolo« ne moremo kar brez premisleka imenovati slabo. Njen uspeh je odvisen pač od učitelja <, od njegovega znanja, in od »učenca«, od njegove prizadevnosti. Vse preveč pozabljamo, da je v kmetu nakopičeno določeno strokovno znanje, ki sicer ni šolsko .ampak posledica stoletnih izkušenj, ki se prenašajo s pokolenja na pokalen je in dopolnjujejo. Kmet zua marsikaj, čeprav ne pozna vzrokov posameznih pojavov. Saj je kmetovanje mnogo starejše kot pa kmetijska veda. ki se je začela sistematično razvijati šele pred dobrimi 100-200 leti. Toda ze nekaj drugega gre. Kmetijska praksa se je razvijala počasi, tisočleija. Učila in izpopolnjevala se je na lastnih izkušnjah, dobrih in slabih. Današnja doba zahteva hitrejši razvoj in večje znanje kmetijskega proizvajalca. To znanje mora omogočiti, da razvoj kmetijstva ne bo več zaostajal za razvojem drugih panog gospodarstva. Od tega zavisi za.dosina prehrana človeštva. ki se naglo množi. Tudi oredelovalna industrija potrebuje vedno več surovin, ki jih daje le kmetijstvo. Tak, hitreiši razvoj kmetijske proizvodnje pa omogoča kmetijska veda. ki znanstveno proučuje probleme in daje .napotke Tie da bi jih šele kmetijska praksa reševala in se na lastnih izkušnjah učila. Nre da bi podcenjevali bogate izkušnje, ki so zbrane v kmečkih ljudeh, pa je treba reči, da te danes ne zadostujejo več. Praktično znanje kmetijskega proizvajalca je treba cepiti z dognanji kmetijske vede, da bo rodilo nov, žlahtnejši sad. To pa je naloga kmetijskih šol. Obvezno šolanje, ki naj ga vodijo kmetijski strokovnjaki Strokovno šolanje naj zajame vso kmečko mladino. Ne bi bilo napak z zakonom odrediti, da lahko prevzame posestvo le tisti, ki ima potrebno kvalifikacijo za to, t. j. uspešno dokončano nižjo kmetijsko šolo. Nekaj podobnega imajo menda na Danskem. Kmetijski pouk je naloga kmetijskih strokovnjakov. Čeprav za enkrat še primanjkuje kmetijskega učnega osebja, ga tu ne more zamejati osebje iz drugih strok, ki bi se zasilno usposobilo za to nalogo na tečajih. Pouk v kmetijsko-gospodar-skih šolah traja dve leti, prav za prav dve žitni. Več kot polovico časa zavzamejo splošni izobraževalni predmeti, ki so več ali manj ponavljanje o-snovno šolske snovi. Za kmetijske predmete ostane v obeh letih komat 200 do 250 učnih ur. kar je odločno premalo. Učni program v podrdbno-ttih ne sme bit' enoten, atupak prilagojen proizvodnim pogojem okoliša, iz katerega so učenci. Zgolj teoretičen pouk, z malo nazornega prikazovanja — prakse, ali pa sploh brez njega, kot ga učencem večinoma nudimo danes ne more rediti zaželenih uspehov. Zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov je ta začetna pomanjkljivost kmetijsko - gospodarskih šol opravičljiva. Ni pa to dobro. Da je stanje še težje, primanjkuje primernih učnih knjig, tako da je treba učno snov narekovati, da si učenci vsaj nekaj zapišejo. Pouk mora temeljiti na tem, kar se je učenec že naučil doma pri delu. Pojasniti pa urn je treba vzroke raznih pojavov in ukrepov, prikazati dobre in slabe strani običajnega načina dela, istočasno pa mu pokazati in ga naučiti boljšega. Lahko je učencu teoretično pojasniti to ali on,p stvar celo naučiti ga, da si to zapomni, t oda da dobi to novo, naučeno polno veljavo, je treba tudi praktičnih primerov. Mogoče vidi učenec doma drugačen način dela kot se ga je učil v šoli. Najbrž ne bo imel vsakdo prilike, da doma preskuša razne »novotarije«. Pri drugačni praksi pa bo teorija kaj hitro spuhtela iz glave. Ker je pouk v zimskem času, pa je večji del tudi nemogoče izvajati praktična dela, ki naj bi dopolnila teoretična predavanja. Zima je v kmetijstvu, razen v živinoreji, več ali manj mrtva sezona. Res je pozimi več časa za obiskovanje šole. ker ni doma toliko nujnega dela. Toda če je namen šole učenca naučiti, potem se pouk ne sme omejiti le na zimsko dobo. Raztegniti ga je treba na vse leto, vsaj za tiste predmete in snov, kjer je treba nekaj tudi praktično prikazati. Vsako snov je treba podajati v času, ko jo na polju, v hlevu, vinogradu in sadovnjaku lahko tudi praktično prikažemo. Ko pride čas košnje, bomo najprej pojasnili, kdaj je pravi trenutek za košnjo, po čem to presodimo, zakaj je to važno, pokazali bomo najboljši način spravljanja krme. Po opravljenem teoretičnem in praktičnem pouku, pa bi se z. učenci pomenili kako to delajo pri njih doma, če je to dobro ali slabo, kaj bi bilo treba popraviti itd. Tak način pouka bi bil učencem lažje razumljiv, bolje bi si zapomnili, zato bi bil tudi bolj uspešen. Seveda bi bil pri tem čestokrat potreben tudi primeren objekt, šolsko posestvo. Morda bi se našla tudi državna zadružna ali zasebna posestva, ki bi omogočila, da se pri njih prikaže učencem ta ali oni način dela. Kaj je za uspešen pouk na kmetijsko-gospodar-skih šolah potrebno? ^ se navedene težave bo težko odpraviti takoj. Poskusiti pa moramo vse, kar se da v danih pogojih narediti. 1. Kmetijsko šolanje mora postati obvezno za vso kmečko mladino, oz. za tisto, ki se bo posvetila kmečkemu poklicu. 2. Vsaka šola naj bi imela svojega kmetijskega strokovnjaka. ki mu bo vodstvo in poučevanje na šoli glavna, če ne že edina naloga. 5. Pouk naj poteka vzporedno s procesom proizvodnje v kmetijstvu Namenjen mora biti praktičnemu usposabljanju. Zato je praktično prikazovanje posameznih ukrepov in načinov dela osnova, ki naj jo teoretičen pouk le pojasni in dopolni. 4. Učni program mora biti načelno enoten, v podrobnostih pa prilagojen proizvodnim pogojem okoliša iz katerega so učenci. Obsega naj le tiste splošne predmete, katerih ni v osnovni šoli, a so za razumevanje strokovnih predme- V PREKMURJU: Mleko tov potrebni. Popolnoma je treba brisati iz programa predmete, ki predstavljajo le ponavljanje učne snovi osnovne šole, V učni program je treba vključiti predmete, ki bodo dali učencem širši gospodarski pogled, kot n. pr. organizacija kmetijskega obrata, naš gospodarski sistem in podobno. 5. Za vsak predmet je treba zagotoviti šolske knjige ;n druge učne pripomočke. 6. Vsaka kmetijska-gospo-darska šola mora imeti možnost, da lahko praktično prikaže razne ukrepe in načine dela. Tem namenom lahko služi državno, zadružno ali pa zasebno posestvo. Gospodinjski predmeti za dekleta naj se predavajo v 0-kviru učnega načrta ločeno v strnjenih zimskih tečajih. ing. Veljko Križnik Ob občnih zborih kmetijskih zadrug v novomeškem okraju Do 20. marca je imelo redne občne zbore pet splošnih kmetijskih zadrug v novomeškem okraju: Dvor. Uršla sela, Birč-na vas, Stopiče in Straža. Veliko število zadrug bo imelo občne zbore prihodnjo nedeljo Na dosedanjih občnih zborih je bila udeležba zadružnikov izredno velika, kar priča o njihovi zainteresiranosti za zadružno organizacijo. Povsod so se zadružniki živio zanimali za poslovanje zadruge in v razpravi predlagali sklepe za bodoče delo- Kmetje-zadružniki vidijo napredek zadruge zlasti v pospeševalnih odsekih. Za razliko od prejšnjih let nikjer ne izstopa želja delitvi dobička na posameznega člana, pač pa predlagajo dobiček predvsem za okrepitev pospeševalnih od. sekov. V Straži so zadružniki ko^v prahu in drugi mlečni proizvodi Nedaleč cd Murske Sobote obratuje 2e dobra dva meseca nova tovarna mlečnega prahu. Na zunaj skromno pcslopje, v njem pa je precej sodobnih strojev in tehničnih naprav. Na to pridobitev niso ponosni samo Prekmurci, temveč tudi prebivalci ostalih okrajev, saj je novo podjetje pomemben prispevek pri izpopolnjevanju gospodarstva v tem predelu naše domovine. Novi obrat si je že pridobil sloves solidnega podjetja, ki posveča vso skrb organizaciji proizvodnje ter kakovosti izdelkov. To ni samohvala, kajti priznanje izrekajo odjemalci, ki trde, da se mlečni prah, izdelek tega podjetja, uvršča po kakovosti med najboljše proizvode tovrstnih podjetij v državi. In kako so kot bivše podjetje »Mlekopromet« zmogli tako rekoč čez noč preusmeriti svoj način dela? Tudi za to so pravočasno poskrbeli. Mlekarji so si pridobili osnovno znanje za upravljanje s sodobnimi stroji na štirinajstdnevnem tečaju v osiješki tovarni mlečnega prahu, medtem ko so delavcem v sirarstvu in ma-slarstvu dragocena pomoč dosedanje izkušnje. V podjetju je proizvodnja na tekoči trak. Samo razkladalci in tehtalci mleka dvigujejo in praznijo mlečne posode, sicer pa jim ni treba trdo delati. Toda biti morajo vsak na svojem mestu, vsak z določeno nalogo, kajti stroji se lahko maščujejo najmanjši nepazljivosti. Mnogo je raznih naprav in številne cevi so napeljane iz prostora v prostor in po njih se pretaka dragocena tekočina — mleko. Ogromno ga je, vsak dan povprečno 9.000 litrov, in vendar s pogledom ni mogoče spremljati njegove poti, ko se presnavlja v končni izdelek — v prah. Gospodinje ga dobro poznajo, saj jim nadomestuje mleko. Podjetje še ne obratuje s polno kmeti Je vedno večje, saj ponujajo mleko tudi tisti, ki ga poprej niso oddajali. Podjetje plačuje oddano mleko po odstotku tolšče od 18 do 24 din liter. Tako so tudi nekateri kmetje, ki so poskušali mešati mleko, uvideli, da ne bo nič z dolivanjem vode. Po vaseh so se člani kolektiva tovarne sestali z živinorejci in se pomenili o organizaciji in higieni Pasterizacija mleka v tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti zmogljivostjo. To jim preprečuje slabši dotok mleka, ki je posledica krmljenja krav s suho krmo. Vendar so odkupno mrežo organizacijsko izboljšali in razširili. Po vsem Prekmurju imajo okoli ISO zbiralnic. Mleko zbirajo preko kmetijskih zadrug, kjer pa teh ni, skrbe za odkup nakupovalci podjetja. Zanimanje med Na podlagi odločbe ML0 glavnega mesla Ljubljane, komisije za likvidacije z dne 8. marca 1835, G št. 10833/5-55 preide LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE »ŽAGA LJUBLJANU« LJUBLJANA, RESLJEVA 24 v redno likvidacijo Pozivamo vse upnike in dolžnike, da v 1 mesecu prijavijo svoje zahteve oz. poravnajo svoje obveznosti do podjetja. LIKVIDATOR mleka. Sestanki so vsekakor koristili, saj se kmetje vedno bolj zanimajo za odkupovanje tudi v vaseh, kjer poprej ni bilo zbiralnic. Prav tako izboljšuje organizacijo odkupa in odnos živinorejcev do novega podjetja dobra povezava z živinorejskim odborom pri Okrajni zadružni zvezi. Medtem ko novoustanovljena zadružna gospodarstva kažejo vse razumevanje, pa nekatera državna posestva krmijo z mlekom prašiče. V podjetju menijo, da bi posestva nedvomno lahko oddala vsaj nekaj mleka tovarni in s tem pripomogla zadovoljiti najnujnejše povpraševanje po mlečnem prahu. Tovarna je svojo proizvodnjo prodala že za mesec dni naprej. Upajo tudi, da bodo kmalu, ko bo zopet zelena paša zvišala mlečnost krav, lahko odkupili vsak dan povprečno 15 tisoč litrov mieka. Pričakujejo, da bodo to količino dosegli že zaradi sedanje zadovoljive odkupne cene. Pri večjem dotoku mleka ne bedo izdelali samo več mlečnega prahu, temveč bodo lahko izdelali vsak dan tudi okoli 800 kg kazeina in tisoč kilogramov sira. Precej težav jim povzroča embalaža. Saj je imajo nekaj, vendar premalo in še ta ne ustreza povsem sodobnim zahtevam. Nabavili so že nove posode, vendar še niso gotove. Sedaj si pomagajo z natron vrečami in sodi, za trgovsko mrežo pa imajo v načrtu zavitke za pol, en, pet in deset kilogramov. Mlečni prah prodajajo predvsem šolskim kuhinjam, bolnišnicam, trgovinam in živilski industriji po vsej državi. Va na občnem zboru določili za pospeševanje kmetijstva 1,100.000 dinarjev. Temu so ugovarjali le zadružniki-nekmetje, češ. da imajo od tega korist samo kmetje. Pri tem vprašanju se je razvila živahna razprava, ki je pokazala, da so med zadružniki tri skupine, ki različno gledajo na razwj zadruge: kmetje, delavci in uslužbenci. Straški zadružniki so na občnem zboru tudi pokazali, da jim ni vseeno, kdo bo leto dni vodil kmetijsko zadrugo. Dobro uro so izbirali kandidate za nov upravni odbor in na koncu izbrali res najbolj napredne zadružnike za to odgovorno nalogo. Umesten je tudi predlog Straških zadružnikov glede odkupa kmetijskih proizvodov-Odločno so nastopili proti nakupovalcem različnih »branž«, zlasti proti nakupovalcem živine. Predlagali so. naj bi vse to opravila kmetijska zadruga. Raje bođb prodajali zadrugi tudi ceneje, saj gre ta denar preko odsekov spet nazaj za pospeševanje kmetijstva. Za odkup živine so predlagali določitev odkupnih centrov in dni. na katere bi živinorejci prignali živino, določeno za prodajo- Odkup nakupovalcem pa je treba prepovedati Podobno kot v Straži so zadružniki obravnavali zadružna vprašanja tudi na ostalih občnih zborih. Cisti dobiček zadruge so povsod predlagali za investicije in pospeševalne odseke. Prav od teh so že dose-daj imeli neposredno korist pri nakupu umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in drugih pripomočkov- Na j več ji uspeh so lani prav gotovo dosegli živinorejski odseki. 18 kmetijskih zadrug je že uvedlb popolno selekcijo in imelo organizirano mlečno kontrolo. Tem se je proti koncu leta pridružilo še pet nadaljnjih kmetijskih zadrug, tako, da se kaže v tem pogledu napredek za nad 150 odstotkov proti letu 1953. V rodovnik je vpisane že nad 1500 glav goveje živine. — okrog 12 odstotkov vseh krav- Letni zaključek mlečne kontrole kaže porast mlečnosti na 2125,3 kg mleka povprečno na kravo v rodovniku. To je za 145.3 kg več kot je znašalo povprečje pri manjšem številu kontroliranih krav v letu 1953. Najvišjo mlečnost izkazujejo krave na območju kmetijske zadruge Škocjan in sicer 2495 kg na glavo, najnižjo pa na območju kmetijske zadruge Ambrus ki znaša le 1598 kg, kar je spričo slabe krmske osnove v suho-kranjskem predelu razumljivo. Res pa je tudi, da živinorejci v Suhi krajini ne posvečajo toliko skrbi dvigu mlečnosti kot prirastku v mesu. ker odkup mleka na tem območju ni bü. nikoli dobno urejen- Suha krajina pa je že dolgo znana kot vzrejno središče za pitano živino. Zelo uspešne so bile lani živinorejske razstave, ki jih je Krompir bomo sadili Cim skopni sneg in se zemlja osuši, bo čas za saditev krompirja. Zaradi nepričakovano poznega snega se lahko zgodi, da bo zemlja ostala dolgo časa hladna in precej vlažna ter zato v začetku ne bo ugodnih pogojev za pravšno rast krompirja. Prav zaradi tega bi radi pridelovalce krc-mpirja opozorili na nekatere važne činitelje za uspešno rast in razvoj krompirjevih rastlin, ki jih ne smemo zanemariti, če hočemo dobiti čim večji pridelek. Prvi važni deli, ki ju moramo skrbno opraviti, sta gnojenje in priprava zemlje. Krompir potrebuje takoj v začetku rasti že precej hranil in v taki obliki, da jih lahko ta- koj izkoristi. Pognojimo mu zato samo z uležanim, zrelim gnojem, posebej še, če nismo gnoja zaorali že jeseni. V tem pogledu mnogokrat grešimo, ker zaoravamo celo popolnoma nezrel, slamnat gnoj tisti dan, ko sadimo. Takega gnoja krompir ne more izkoristiti, in če nismo gnojili tudi z vsemi vrstami gnojil, krompir gladuje, se slabo razvija in ne more dati velikega pridelka. Prvo pravilo se torej glasi: gnoj mora kdikor mogoče zg-odaj in zrel v zemljo, na težkih zemljah že jeseni, sicer pa čimprej spomladi. Ko zaoravamo gnoj moramo paziti, da ne pride pregloboko v zemljo, saj sicer zlasti v težkih zemljah Le more v' -V, ' • ' i ->L ■c*, v «a*»». ‘ pravilno preeereti, ker primanjkuje zraka bakterijam, ki razkrajajo gnoj in ga spreminjajo v humus ter v rastlinam dostopne hrano. Na hektar površine raztrosimo 390 stotov gnoja, vendar dodajmo še kupljenih gnojil, ki so poceni in jih je letos razmeroma precej na razpolago. Pognojiti pa moramo e vsemi tremi glavnimi gnojili: z dušičnatim, fosfornim in kalijevim. V tem pogledu večkrat grešimo in gnojimo samo z enim gnojilom, navadno samo z dušičnatim ali samo s kalijevim, na fosfornega, ki ga največkrat v zemlji najbolj primanjkuje pa zelo radi pozabimo. Od dušičnatih gnojil imamo letos na razpolago apneni amonijev soliter ali kalka-monsalpeter oziroma nitra-monkal, kakor ga tudi imenujemo s tujim imenom, potem amonijev sulfat in čilski soliter. Za krompir posebno,, priporočamo apneni amonijev soliter in amonijev sulfat. Obe gnojili sta razmeroma hitro topljivi, vendar počasneje kot čilski soliter. Eno ali drugo teh dušičnatih gnojil damo tik pred saditvijo in v dveh obrokih: polovico ob saditvi, polovico pa pred drugim okopavanjem ali pa pred osipa-vanjem. Semenskemu krompirju ne smemo preveč gnojiti s temi gnojili, ker povzročajo bujno rast, rastline postanejo než- nejše in bolj dovzetne za krompirjevo plesen ter zakrijejo tudi virusne bolezni, ki povzročajo izrojevanje krompirja. Semenskemu krompirju, potrosimo največ 200 kg teh gnojil, jedilnemu, zlasti pa ranemu krompirju, jih pa lahko damo 300—400 kg. Fosforno gnojilo damo navadno v obliki superfosfata, če le ni zemlja premočno kisla, od kalijevih gnojil pa imamo na razpolago samo 40% kalijevo sol, čeprav bi bili kalijev sulfat oziroma patentni kalij primernejši kalijevi gnojili. S superfosfatom in s kalijevo soljo pa moramo gnojiti čimprej, če se le da več tednov pred saditvijo. Ti dve gnojili lahko pred uporabo zmešamo in hkrati gnojimo s superfosfatom in s kalijevo soljo. Obe gnojili moramo s plugom ali s kultivatorjem in brano dobro zmešati z zemljo. S temi gnojili ne kaže gnojiti pozneje, ko je krompir že v zemlji, ker se slabše in nepravilno izkoriščajo. Superfosfata damo kakšnih 400-500 kg na hektar površine, kalijeve soli pa 200—300 kg. Zelo važno pravilo za dober uspeh pri krompirju je tudi, da obdelujemo zemljo in sadimo, ko je zemlja že dovolj osušena. Sicer jo preveč potlačimo, kar škodljivo vpliva na razvoj krompirjevih rastlin, ki ljubijo rahlo in zračno zemljo. Priporočamo saditi cele in ne predrobne gomolje. Če gomolje režemo, jih režimo samo vzdolž na polovico. Posamezen gomolj ali košček naj ne tehta manj kot 5-7 dk*. Bolje je saditi redkeje (G0-70 cm vrsta od vrste in ,30-40 cm rastlina od rastline) kot pa saditi gosto in zelo majhne koščke. Zavedati se moramo, da s semenskim gomoljem ali koščkom dajemo rastlini rezervno hrano in vlago za prvi dni življenja in od količine teh rezervnih snovi mnogokrat zavisi uspeh pridelovanja. Kdor ima zelo debele semenske gomolje in jih je prisiljen rezati, stori prav, če jih zreže takoj in pusti v zelo tankem sloju, če le mogoče v svetlem in nekoliko toplem prostoru, da se na reznih ploskvah napravi varovalna plu-tasta kožica, ki varuje gomolj pred izparevanjem vode in napadom kužnih kali. V svetlem prostoru bodo gomolji pognali kratke in močne kali-če, ki se pri saditvi ne polomijo in takoj nadaljujejo rast. Ne puščajmo pa semenskih gomoljev naravnost na soncu. Bolje je saditi nekoliko kasneje in nakaljene gomolje, ki hitro vzkale, kot saditi zgodaj, pa v hladno in vlažno zemljo. V taki zemlji krompir dolgo ne vzkali, na semenskih gomoljih se radi napravijo majhni gomoljčki, zlasti če pride seme iz tople kleti. Tak krompir potem navadno sploh ne vzkali. Še večji nevarnosti so izpostavljeni majhni, tik pred saditvijo rezani, semenski koščici krompirja. Ti zelo radi gnijejo« ker so rezane ploskve pravzaprav odprte rane, skozi katere napadajo številne bolezenske kali, ki jih v zemlji nikdar ne manjka. V takem primeru se ne smemo čudili, če bo krompirjeva njiva vsa plešasta in za- bilo pet v okraju. Nanje so živinorejci pripeljali 400 glav plemenske goveje živine. Za razstavljeno živino so dobili živinorejci nad 700-000 din nagrad. Na teh plemenskih sejmih do bile dosežene prav lepe cene dobre plemenske živine, kar vse vzpodbudno vpliva na živinorejce, do bodo tej panogi posvečali še več pozornosti. Znaten del zaslug za uspešno delo živinorejskih odsekov pri kmetijskih zadrugah ima živinorejski odbor pri OZZ. ki ves čas uspešno dela za napredek, skrbi za nakup dobrih plemenjakov. za dobro selekcijo ter predlaga druge ukrepe za izboljšanje živinoreje. Novomeški zadružniki pa na splošr.in posvečajo premalo skrbi zbiranju lastnih sredstev za pospeševanje kmetijstva. Vse preveč je zanašanja na neke kredite, brez katerih mnogi mislijo, da ne bo šlo. Povsem razumljivo je. da so krediti potrebni, vendar bi. se dalo z lastnimi sredstvi tudi veliko več napraviti. Vzemimo za primer samo kmetijsko zadrugo Otočec. Ta se že delj časa bori s poman j kanj eni obratnih sredstev in ne more priti do potrebnih kreditov, za. radi česar je vse delo zadruge otežkočeno. Na drugi strani pa sta. kot je te dni odkrila revizija, od 167 članov komaj dva plačala deleže, pa še ta dva nimata pravilnih podpisanih prijav. Kdo neki more jamčiti za najetje kredita »zadrugi«, ki ima po-tem takem le dva člana. Predvsem bi nsbrali zadružniki. ki želijo imeti zadrugo, ker imaio od nje neposredno korist, zanjo bolj skrbeti, plačati delež in urediti ostale jamstvene zadeve, potem bi šele lahko pričakiovali pomoč. Zbiranje lastnih sredstev za napredek kmetijske proizvodnje bi bilo najbolj uspešno pre- 8Slovenski poročevalec* v vsako hišo! ko hranilnih odsekov kmetijskih zadrug, ki bi se morali osamosvojiti. Vsak zadružnik bi moral imeti denarno vlogo v hranilnem odseku svoje zadruge, ker bi s tem neposredno pomagal sam sebi in svojemu sosedu. Mnogo majhnih investicij v kmetijstvu, ki sedaj čakajo na kredite cd drugod, bi lahko izvedli s tako zadružno samopomočjo- Vsak pameten gospodar gleda, da ima. če je le mogoče, kak rezervni sklad za vsak primer. Kaj bi bilo bolj koristnega, kot take rezervne sklade naložiti v zadružno hranilnico, kjer bi bil; najbolj varni, obenem Pa bi koristno služili pospeševanju kmetijstva. V Ncvem mestu že posluje okrajna zadružna hranilnica, toda njena uspešna vloga pri razvijanju kmetijstva je v veliki meri odvisna od sodelovanja samih zadružnikov in njihovega zaupanja do lastnega kreditnega zaveda. Potrebno je, da bi zadružniki na občnih zborih več raEpravljali tudi o hranilniški službi pri zadrugah, o zbiranju lastnih sredstev za hitrejše pospeševanje kmetijstva ter podobnih ukrepih, ki lahko pri tem veliko koristijo. (r) radi tega premalo izkoriščena. Komur bo po saditvi ostalo šc kaj takega krompirja, id je uporaben le za krme, je najbolje, da ga takoj skuha in skisa. Tako se bo izognil izgubam, ki bi nastale zaradi močne kalitve, dihanja gomoljev in zaradi gnitja. Za kisanje je primerna vsaka posoda, ki ne prepušča zraka in vode (sodi, kadi, itd.) Krompirju, ki ga nameravamo stiskati, moramo potrgati kali, v katerih je precej strupene snovi soianina, gc-molje pa dobro oprati in če so nagniti, jih moramo obrezati. Potem krompir parimo v pa-rilniku ali v kotlu za kuho prašičem. Najbolje je, če imamo tri parilnike, tako do enega polnimo, v drugem krompir parimo, tretjega pa praznimo. Kuhan oziroma parjen krompir, ko je še topel, dobro zmečkamo in stlačimo v ki-salno posodo. Tlačiti moramo tako korenito, da iztisnemo is kisalne posode ves zrak, ki sicer povzroča, da se kisava kvari. Stlačen krompir na vrhu lepo poravnamo in pokrijemo najprej s plevami, nato pa z ilovico in mivko, da ne more zrak do krompirja. Po nekaj tednih je krompir kisel tn takoj poraben za krmo. Iz posode ga jemljemo v tankih plasteh in le toliko kolikor ga tisti dan porabimo, sicer se rad pokvari. Pokvarjena kisal pa rada povzroči prebavne motnje. Dobro skisan krompir je odlična krma za prašiče, ki jo rade žro tudi vse druge domače živali. Kisel krompir je poraben tudi še drugo leto. Ing. Viktor Repanšefc Nekaj pripomb o strokovnem izobraževanju kmečke mladine Zadružniki za okrepitev pospeševalnih odsekov V kmetijsko-gospodarskih šolah je treba več praktičnega, a manj teoretičnega poučevanja Smo v dobi ko je napredek našeg a kmetijstva postal važno vprašanje našega gospodarstva. Eden izmed činiteljev toga napredka — ne najmanj važen — je strokovno znanje proizvajalca — kmeta. To znanje mu skušamo povečati in izpolniti na najrazličnejše načine: s strokovnim tiskom, strokovnimi filmi, predavanji. poučnimi izleti s konkretnimi nasveti na njegovem gospodarstvu itd. V okvir teh vprašanj spada tudi strokovna vzgoja naših bodočih gospodarjev kmetij — kmečke mladine. Redne, takoimenovane nižje kmetijske šole, so bile do nedavnega glavna oblika strokovnega šolanja kmečke mladine Toda 200 - 300 učencev ki je letno končalo te šole, ne pomeni dosti pri 150.000 kmetijah, ki jih imamo v Sloveniji. Tako šolanje pa je združeno tudi s stroški, ki ji-h večina kmetov ne zmore. Ni slučaj. da je bilo v zadnjih letih ponekod že kar težavno napolniti šolo z učenci. Kmetijsko šolstvo je treba približati realnim možnostim, da bo zajelo čim več mladine, le tedaj se bo uspeh poznal tudi v proizvodnji. Kot gobe po dežju so zrasle zadnja leta kmetijsko-gospodarske šole na podeželju. Letos jih je obiskovalo okrrg 6.000 učencev. Vendar pa posečanje teh šol še ni obvezno. Pripravlja pa se že zaboli, ki lx> predpisal obvezno šolanje kmečke mladine v teh šolah Ne podcenjujmo praktičnih izkušenj našega kmeta Velika večina kmečke mladine dosega svojo kvalifikacijo z usposabljanjem pri samem delu. Otroci delajo skupaj s starši. Kar vidijo pri njih, tega se naučijo in tako bodo delali tudi sami. Tako »šolo« ne moremo kar brez premisleka imenovati slabo. Njen uspeh je odvisen pač od »učitelja«:, od njegovega znanja, in od »učenca«, od njegove prizadevnosti. Vse preveč pozabljamo, da je v kmetu nakopičeno določeno strokovno znanje, ki sicer ni šolsko ,ampak posledica stoletnih izkušenj, ki se prenašajo s pokolenja na pokolenjein dopolnjujejo. Kmet zna marsikaj, čeprav ne pozna vzrokov posameznih pojavov. Saj je kmetovanje mnogo starejše kot pa kmetijska veda. ki se je začela sistematično razvijati šele pred dobrimi 100-200 leti. Toda ze nekaj drugega gTe. Kmetijska praksa se je razvijala počasi, tisočletja. Učila in izpopolnjevala se je na lastnih izkušnjah, dobrih in slabih. Današnja doba zahteva hitrejši razvoj in večje znanje kmetijskega proizvajalca. To znanje mora omogočiti, da razvoj kmetijstva ne bo več zaostajal za razvojem drugih panog gospodarstva. Od tega zavisi zadostna prehrana človeštva. ki se naglo množi. Tudi nredelovalna industrija potrebuje vedno več surovin, ki jih daje le kmetijstvo. Tak, hitretši razvoj kmetijske proizvodnje pa omogoča kmetijska veda. ki znanstveno proučuje probleme'n daje .napotke ne da bi jih šele kmetijska praksa reševala in se na lastnih izkušnjah učila. Ne da bi podcenjevali bogate izkušnje, ki so zbrane v kmečkih ljudeh, pa je treba reči, da te danes ne zadostujejo več. Praktično znanje kmetijskega proizvajalca je treba cepiti z dognanji kmetijske vede, da bo rodilo nov. žlahtnejši sad. To pa je naloga kmetijskih šol. Obvezno šolanje, ki naj ga vodijo kmetijski strokovnjaki Sirokovno šolanje naj zajame vso kmečko mladino. Ne bi bilo napak z zakonom odrediti, da lahko prevzame posestvo le tisti, ki ima potrebno kvalifikacijo za to, t. j. uspešno dokončano nižjo kmetijsko šolo. Nekaj podobnega imajo menda na Danskem. Kmetijski pouk je naloga kmetijskih strokovnjakov. Čeprav za enkrat še primanjkuje kmetijskega učnega osebja, ga tu ne more zamejati osebje iz drugih strok, ki bi se zasilno usposobilo za to nalogo na tečajih. Pouk v kmetijsko-gospodar-skih šolah traja dre leti, prav za prav dve zimi. Več kot po* lovico časa zavzamejo splošni izobraževalni predmeti, ki so več ali manj ponavljanje o-snovno šolske snovi. Za kmetijske predmete ostane v obeh letih komaj 200 do 259 učnih ur. kar je odločno premalo. Učni program v podrobnost ih ne sme bin «noten, ampak prilagojen proizvodnim pogojem okoliša, iz katerega so učenci. Zgolj teoretičen pouk, z malo nazornega prikazovanja — prakse, ali pa sploh brez njega, kot ga učencem večinoma nudimo danes ne more roditi zaželenih uspehov. Zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov je ta začetna pomanjkljivost kmetijsko - gospodarskih šol opravičljiva. Ni pa to dobro. Da je stanje še težje, primanjkuje primernih učnih knjig, tako da je treba učno snov narekovati, da si učenci vsaj nekaj zapišejo. Pouk mora temeljiti na tem, kar se je učenec že naučil doma pri delu. Pojasniti pa mu je treba vzroke raznih pojavov in ukrepov, prikazati dobre in slabe strani običajnega načina dela, istočasno pa mu pokazati ia ga naučiti boljšega. Lahko je učencu teoretično pojasniti to ali o»p stvar celo naučiti ga, da si to zapomni, 'loda da dobi to novo, naučeno polno veljavo, je treba tudi praktičnih primerov. Mogoče vidi učenec doma drugačen način dela kot se ga je učil v šoli. Najbrž ne bo imel vsakdo prilike, da doma preskuša razne »novotarije«. Pri drugačni praksi pa bo teorija kaj hitro spuhtela iz glave. Ker je pouk v zimskem času, pa je večji del tudi nemogoče izvajati praktična dela, ki naj bi dopolnila teoretična predavanja. Žima je v kmetijstvu, razen v živinoreji, več ali manj mrtva sezona. Res je pozimi več časa za obiskovanje šole, ker ni doma toliko nujnega dela. Toda če je namen šole učenca naučiti, potem se pouk ne sme omejiti le na zimsko dobo. Raztegniti ga je treba na vse leto, vsaj za tiste predmete in snov, kjer je treba nekaj tudi praktično prikazati. Vsako snov je treba podajati v času, ko jo na polju, v hlevu, vinogradu in sadovnjaku lahko tudi praktično prikažemo. Ko pride čas košnje, bomo najprej pojasnili, kdaj je pravi trenutek za košnjo, po čem to presodimo, zakaj je to važno, pokazali bomo najboljši način spravljanja krme. Po opravljenem teoretičnem in praktičnem pouku, pa bi se z. učenci pomenili kako to delajo pri njih doma, če je to dobro ali slabo, kaj bi bilo treba popraviti itd. Tak način pouka bi bil učencem lažje razumljiv, bolje bi si zapomnili, zato bi bil tudi bolj uspešen. Seveda bi bil pri tem čestokrat potreben tudi primeren objekt, šolsko posestvo. Morda bi se našla tudi državna zadružna ali zasebna posestva, ki hi omogočila, da se pri njih prikaže učencem ta ali oni način dela. Kaj je za uspešen pouk na kmetijsko-gospodarskih šolah potrebno? Vse navedene težave bo težko odpraviti takoj. Poskusiti pa moramo vse, kar se da v danih pogojih narediti. 1. Kmetijsko šolanje mora postati obvezno za vso kmečko mladino, oz. za iisto, ki se bo posvetila kmečkemu poklicu. 2. Vsaka šola naj bi imela svojega kmetijskega strokovnjaka. ki mu bo vodstvo in poučevanje na šoli glavna, če ne že edina naloga. 5. Pouk naj poteka vzporedno s procesom proizvodnje v kmetijstvu Namenjen mora biti praktičnemu usposabljanju. Zato je praktično prikazovanje posameznik ukrepov in načinov dela osnova, ki naj jo teoretičen pouk le pojasni in dopolni. 4. Učni program mora biti načelno enoten, v podrobnostih pa prilagojen proizvodnim pogojem okoliša iz katerega so učenci. Obsega naj le tiste splošne predmete, katerih ni v osnovni šoli, a so za razumevanje strokovnih predme- V PREKMURJU: tov potrebni. Popolnoma je treba brisati iz programa predmete, ki predstavljajo le ponavljanje učne snovi osnovne šole. V učni program je treba vključiti predmete, ki bodo dali učencem širši gospodarski pogled, kot n. pr. organizacija kmetijskega obrata, naš gospodarski sistem in podobno. 5. Za vsak predmet je treba zagotoviti šolske knjige in druge učne pripomočke. 6. Vsaka kmetijska-gospo-darska šola ‘mora imeti možnost, da lahko praktično prikaže razne ukrepe in načine dela. Tem namenom lahko služi državno, zadružno ali pa zasebno posestvo. 7. Gospodinjski predmeti za dekleta naj se predavajo v o-kviru učnega načrta ločeno v strnjenih zimskih tečajih. ing. Veljko Križnik Ob občnih zborih kmetijskih zadrug v novomeškem okraju Do 20. marca je imelo redne občne zbore pet splošnih kmetijskih zadrug v novomeškem okraju: Dvor. Uršla sela, Birč-na vas, Stopiče in Straža. Veliko število zadrug bo imelo občne zbore prihodnjo nedeljo. Na dosedanjih občnih zborih je bila udeležba zadružnikov izredno velika, kar priča o njihovi zainteresiranosti za zadružno organizacijo. Povsod so se zadružniki živio zanimali za poslovanje zadruge in v razpravi predlagali sklepe za bodoče delo- Kmetje-zadružniki vidijo napredek zadruge zlasti v pospeševalnih odsekih. Za razliko od prejšnjih let nikjer ne izstopa želja po delitvi dobička na posamaznega člana, pač pa predlagajo dobiček predvsem za okrepitev pospeševalnih od. sekov. V Straži so zadružniki Mleko v prahu in drugi mlečni proizvodi Nedaleč od Murske Sobote obratuje že dobra dva meseca nova tovarna mlečnega prahu. Na zunaj skromno poslopje, v njem pa je precej sodobnih strojev in tehničnih naprav. Na to pridobitev niso ponosni samo Prekmurci, temveč tudi prebivalci ostalih okrajev, saj je novo podjetje pomemben prispevek pri izpopolnjevanju gospodarstva v tem predelu naše domovine. Novi obrat si je že pridobil sloves solidnega podjetja, ki posveča vso skrb organizaciji proizvodnje ter kakovosti izdelkov. To ni samohvala, kajti priznanje izrekajo odjemalci, ki trde, da se mlečni prah, izdelek tega podjetja, uvršča po kakovosti med najboljše proizvode tovrstnih podjetij v državi. In kako so kot bivše podjetje »Mlekopromet« zmogli tako rekoč čez noč preusmeriti svoj način dela? Tudi za to so pravočasno poskrbeli. Mlekarji so si pridobili osnovno znanje za upravljanje s sodobnimi stroji na štirinajstdnevnem tečaju v osiješki tovarni mlečnega prahu, medtem ko so delavcem v sirarstvu in masi ar stvu dragocena pomoč dosedanje izkušnje. V podjetju je proizvodnja na tekoči trak. Samo razkladalci in tehtalci mleka dvigujejo in praznijo mlečne posode, sicer pa jim ni treba trdo delati. Toda biti morajo vsak na svojem mestu, vsak z določeno nalogo, kajti stroji se lahko maščujejo najmanjši nepazljivosti. Mnogo je raznih naprav in številne cevi so napeljane iz prostora v prostor in po njih se pretaka dragocena tekočina — mleko. Ogromno ga je, vsak dan povprečno 9.000 litrov, in vendar s pogledom ni mogoče spremljati njegove poti, ko se presnavlja v končni izdelek — v prah. Gospodinje ga dobro poznajo, saj jim nadomestuje mleko. Podjetje še ne obratuje s polno kmeti Je vedno večje, saj ponujajo mleko tudi tisti, ki ga poprej niso oddajali. Podjetje plačuje oddano mleko po odstotku tolšče od 18 do 24 din liter. Tako so tudi nekateri kmetje, ki so poskušali mešati mleko, uvideli, da ne bo nič z dolivanjem vode. Po vaseh so se člani kolektiva tovarne sestali z živinorejci in se pomenili o organizaciji in higieni Pasterizacija mleka v tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti zmogljivostjo. To jim preprečuje slabši dotok mleka, ki je posledica krmljenja kravl suho krmo. Vendar so odkupno mrežo organizacijsko izboljšali in razširili. Po vsem Prekmurju imajo okoli 180 zbiralnic. Mleko zbirajo preko kmetijskih zadrug, kjer pa teh ni, skrbe za odkup nakupovalci podjetja. Zanimanje med No podlogi odločbe ML0 glavnega mesta Ljubljane, komisije za likvidacije z dne 8. marca 1955, 6 št. 10833/5-55 preide LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE »ŽIGA LJUBLJANA« UURUANA, RESLJEVA 24 v redno likvidacijo Pozivamo vse upnike in dolžnike, da v I mesecu prijavijo svojo zahteve oz. poravnajo svoje obveznosti do podjetja. LIKVIDATOR mleka. Sestanki so vsekakor koristili, saj se kmetje vedno bolj zanimajo za odkupovanje tudi v vaseh, kjer poprej ni bilo zbiralnic. .Prav tako izboljšuje organizacijo odkupa in odnos živinorejcev do novega podjetja dobra povezava z živinorejskim odborom pri Okrajni zadružni zvezi. Medtem ko novoustanovljena zadružna gospodarstva kažejo vse razumevanje, pa nekatera državna posestva krmijo z mlekom prašiče. V podjetju menijo, da bi posestva nedvomno lahko oddala vsaj nekaj mleka tovarni in s tem pripomogla zadovoljiti najnujnejše povpraševanje po mlečnem prahu. Tovarna je svojo proizvodnjo prodala že za mesec dni naprej. Upajo tudi, da bodo kmalu, ko bo zopet zelena paša zvišala mlečnost krav, lahko odkupili vsak dan povprečno 15 tisoč litrov mleka. Pričakujejo, da bodo to količino dosegli že zaradi sedanje zadovoljive odkupne cene. Pri večjem dotoku mleka ne bodo izdelali samo več mlečnega prahu, temveč bodo lahko izdelali vsak dan tudi okoli 800 kg kazeina in tisoč kilogramov sira. Precej težav jim povzroča embalaža. Saj je imajo nekaj, vendar premalo in še ta ne ustreza povsem sodobnim zahtevam. Nabavili so že nove posode, vendar še niso gotove. Sedaj si pomagajo z natron vrečami in sodi, za trgovsko mrežo pa imajo v načrtu zavitke za pol, en, pet in deset kilogramov. Mlečni prah prodajajo predvsem šolskim kuhinjam, bolnišnicam, trgovinam in živilski industriji po vsej državi. Va na občnem zboru določili za pospeševanje kmetijstva 1,100.000 dinarjev. Temu so ugovarjali le zadružniki-nekmetje, češ. da imajo od tega korist samo kmetje. Pri tem vprašanju se je razvila živahna razprava, ki je pokazala, da so med zadružniki tri skupine, ki različno gledajo na razvoj zadruge: kmetje, delavci in uslužbenci. Straški zadružniki so na občnem zboru tudi pokazati, da jim ni vseeno, kdo bo leto dni vodil kmetijsko zadrugo. Dobro uro so izbirali kandidate za nov upravni odbor in na koncu izbrali res najbolj napredne zadružnike za to odgovorno nalogo. Umesten je tudi predlog Straških zadružnikov glede odkupa kmetijskih proizvodov-Odločno so nastopili proti nakupovalcem različnih »branž«, zlasti proti nakupovalcem živine. Predlagali so. naj bi vse to opravila kmetijska zadruga. Raje bocb prodajali zadrugi tudi ceneje, saj gre ta denar preko odsekov spet nazaj za pospeševanje kmetijstva. Za odkup živine so predlagali določitev odkupnih centrov in dni, na katere bi živinorejci prignali živino, določeno za prodajo- Odkup nakupovalcem pa je treba prepovedati. Podobno kot v Straži so zadružniki obravnavali zadružna vprašanja tudi na ostalih občnih zborih. Cisti dobiček zadruge so povsod predlagali za investicije in pospeševalne odseke. Prav od teh so že dose-daj imeti nepbsredno korist pri nakupu umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in drugih pripomočkov- Največji uspeh so lani prav gotovo dosegli živinorejski odseki, 18 kmetijskih zadrug je že uvedlb popolno selekcijo in imelo organizirano mlečno kontrolo. Tem se je proti koncu leta pridružilo še pet nadaljnjih kmetijskih zadrug, tako, da se kaže v tem pogledu napredek za nad 150 odstotkov proti letu 1953. V rodovnik je vpisane že nad 1500 glav goveje živine, — okrog 12 odstot. Jdiv vseh krav. Letni zaključek mlečne kontrole kaže porast mlečnosti na 2125,3 kg mleka povprečno na kravo v rodovniku. To je za 145,3 kg več kot je znašalo povprečje pri manjšem številu kontroliranih krav v letu 1953. Najviš-jo mlečnost izkazujejo krave na območju kmetijske zadruge Škocjan in sicer 2495 kg na glavo, najnižjo pa na območju kmetijske zadruge Ambras ki znaša le 1598 kg, kar je spričo slabe krmske osnove v suho-kranjskem predelu razumljivo. Res pa je tudi, da živinorejci v Suhi krajini ne posvečajo toliko skrbi dvigu mlečnosti kot prirastku v mesu. ker odkup mleka na tem območju ni bil nikoli dobno urejen- Suha krajina pa je že dolgo znana kot vzrejno središče za pitano živino. Zelo uspešne so bile lani živinorejske razstave, ki jih je Ul- Gospodarska razstava »BLED COMMERCE V od 1. V.-do 30.«195$ bilo pet v okraju. Nanje so živinorejci pripeljali 400 glav plemenske goveje živine. Za razstavljeno živino so dobili živinorejci nad 700-000 din nagrad. Na teh plemenskih sejmih «is bile dosežene prav lepe cene dobre plemenske živine, kar vse vzpodbudno vpliva na živinorejce, do bodo tej panogi posvečali še več pozornosti. Znaten del zaslug za uspešno delo živinorejskih odsekov pri kmetijskih zadrugah ima živinorejski odbor pri OZZ. ki ves čas uspešno dela za napredek, skrbi za nakup dobrih plemenjakov. za dobro selekcijo ter predlaga druge ukrepe za izboljšani e živinoreje. Novomeški zadružniki pa na splošr.b posvečajo premalo skrbi zbiranju lastnih sredstev za pospeševanje kmetijstva. Vse preveč je zanašanja na neke kredite, brez katerih mnogi mislijo, da ne bo šlo. Povsem razumljivo je. da so krediti potrebni, vendar bi. se dalo z lastnimi sredstvi tudi veliko več napraviti. Vzemimo za primer samo kmetijsko zadrugo Otočec. Ta se že delj časa bori s pomanjkanjem obratnih sredstev in ne mora priti do potrebnih kreditov, zaradi česar je vse delo zadruge otežkočeno. Na drugi strani pa sta, kot je te dni odkrila revizija, od 167 članov komaj dva plačala deleže, pa še ta dva nimata pravilnih podpisanih prijav- Kdo neki more jamčiti za najetje kredita »zadrugi«, ki ima po ‘tem takem le dva člana. Predvsem bi n-jorali zadružniki. ki želijo imeti zadrugo, ker imajlo od nje neposredno korist, zanjo bolj skrbeti, plačati delež in urediti ostale jamstvene zadeve, potem bi šele lahko pričalaovali pomoč. Zbiranje lastnih sredstev za napredek kmetijske proizvodnje bi bilo najbolj uspešno pre- »Slovenski poročevalec« v vsako bišol ko hranilnih odsekov kmetijskih zadrug, ki bi se morati osamosvojiti. Vsak zadružnik bi moral imeti denarno vlogo v hranilnem odseku svoje zadruge, ker bi s tem neposredno pomagal sam sebi in svojemu sosedu. Mnogo majhnih investicij v kmetijstvu, ki sedaj čakajo na kredite od drugod, bi lahko izvedli s tako zadružno samopomočjo. Vsak pameten gospodar gleda, da ima. če je le ir/Jgoče, kak rezervni sklad za vsak primer. Kaj bi bilo bolj koristnega, k-ot take rezervne sklade naložiti v zadružno hranilnico, kjer bi bili najbolj varni, obenem pa bi koristno služili pospeševanju kmetijstva. V Novem mestu že posluje okrajna zadružna hranilnica, toda njena uspešna vloga pri razvijanju kmetijstva je v veliki meri odvisna od sodelovanja samih zadružnikov in njihovega zaupanja do lastnega kreditnega zaveda. Potrebno je, da bi zadružniki na občnih zborih več razpravljali tudi o hranilruiški službi pri zadrugah, o zbiranju lastnih sredstev za hitrejše pospeševanje kmetijstva ter podobnih ukrepih, ki lahko pri tem veliko koristijo. (t) Krompir bomo sadili Cim skopni sneg in se zemlja osuši, bo čas za saditev krompirja. Zaradi nepričakovano poznega snega' se lahko zgodi, da bo zemlja ostala dolgo časa hladna in precej vlažna ter zato v začetka ne bo ugodnih pogojev za pravšno rast krompirja. Prav zaradi tega bi radi pridelovalce krompirja opozorili na nekatere važne činitelje za uspešno rast in razvoj krompirjevih rastlin, ki jih ne smemo zanemariti, če hočemo dobiti čim večji pridelek. Prvi važni deli, ki ju moramo skrbno opraviti, sta gnojenje in priprava zemlje. Krompir potrebuje takoj v začetku rasti že precej hranil in v taki obliki, da jih lahko ta- koj izkoristi. Pognojimo mu zato samo z uležanim, zrelim gnojem, posebej še, če nismo gnoja zaorali že jeseni. V tem pogledu mnogokrat grešimo, ker zaoravamo celo popolnoma nezrel, slamnat gnoj tisti dan, ko sadimo. Takega gnoja krompir ne more izkoristiti, in če nismo gnojili tudi z vsemi vrstami gnojil, krompir gladuje, se slabo razvija in ne more dati velikega pridelka. Prvo pravilo se torej glasi: gnoj mora kolikor mogoče zgodaj in zrel v zemljo, na težkih zemljah že jeseni, sicer pa čimprej spomladi. Ko zaoravamo gnoj moramo paziti, da ne pride pregloboko v zemljo, saj sicer zlasti v težkih zemljah Le more pravilno precereti, ker primanjkuje zraka bakterijam, ki razkrajajo gnoj in ga spreminjajo v humus ter v rastlinam dostopne hrano. Na hektar površine raztrosimo 300 stotov gnoja, vendar dodajmo še kupljenih gnojil, ki so poceni in jih je letos razmeroma precej na razpolago. Pognojiti pa moramo n vsemi tremi glavnimi gnojili: z dušičnatim, fosfornim in kar lijevim. V tem pogledu večkrat grešimo in gnojimo samo z enim gnojilom, navadno samo z dušičnatim ali samo s kalijevim, na fosfornega, ki ga največkrat v zemlji najbolj primanjkuje pa zelo radi pozabimo. Od dušičnatih gnojil imamo letos na razpolago apneni amonijev soliter ali kalka-monsalpeter oziroma nitra-monkal, kakor ga tudi imenujemo s tujim imenom, potem amonijev sulfat in čilski soliter. Za krompir posebno, priporočamo apneni amonijev soliter in amonijev sulfat. Obe gnojili sta razmeroma hitro nejše in bolj dovzetne za krompirjevo plesen ter zakri-jejo tudi virusne bolezni, ki povzročajo izrojevanje krompirja. Semenskemu krompirju, potrosimo največ 200 kg teh gnojil, jedilnemu, zlasti Bolje je saditi redkeje (60-70 cm vrsta od vrste in ,30-40 cm rastlina od rastline) kot pa saditi gosto in zelo majhne koščke. Zavedati se moramo, da s semenskim gomoljem ali koščkom dajemo rastlini re- pa ranemu krompirju, jih pa zervno hrano in vlago za lahko damo 300—400 kg. Fosforno gnojilo damo navadno v obliki superfosflata, če le ni zemlja premočno kisr la, od kalijevih gnojil pa imamo na razpolago samo 40% kalijevo sol, čeprav bi bili kalijev sulfat oziroma patentni kalij primernejši kalijevi gnojili. S superfosfatom in s kalijevo soljo pa moramo gnojiti čimprej, če se le da več tednov pred saditvijo. Ti dve gnojili lahko pred uporabo zmešamo in hkrati gnojimo s superfosfatom in s kalijevo soljo. Obe gnojili moramo s plugom ali s kultivatorjem in brano dobro zmešati z zemljo. S temi gnojili ne kaže gnojiti pozneje, ko je krompir že v zemlji, ker se slabše in nepravilno izkoriščajo. Su-perfosfata damo kakšnih 400-500 kg na hektar površine, kali jeve soli pa 200—300 kg. Zelo važno pravilo za dober uspeh pri krompirju je tudi, da obdelujemo zemljo in sa- prvi did življenja in od količine teh rezervnih snovi mnogokrat zavisi uspeh pridelovanja. Kdor ima zelo debele semenske gomolje in jih je prisiljen rezati, stori prav, če jih zreže takoj in pusti v zelo tankem sloju, če le mogoče v svetlem in nekoliko toplem prostoru, da se na reznih ploskvah napravi varovalna plu-tasta kožica, ki varuje gomolj pred izparevanjem vede in napadom kužnih kali. 3' svetlem prostoru bodo gomolji pognali kratke in močne kali-če, ki se pri saditvi ne polomijo in takoj nadaljujejo rast. Ne puščajmo pa semenskih gomoljev naravnost na soncu. Bolje je saditi nekoliko kasneje in nakaljene gomolje, ki hitro vzkale, kot saditi zgodaj, pa v hladno in vlažno zemljo. V taki zemlji krompir dolgo ne vzkali, na semenskih gomoljih se radi napravijo majhni gomoljčki, zlasti če pride seme iz tople kleti. Tak krompir potem navadno sploh topljivi, vendar počasneje kot dimo, ko je zemlja že dovolj ne vzkali. Se večji nevarnosti s:«-«.! — -t» -* osušena. Sicer jo preveč po- tlačimo, kar škodljivo vpliva na razvoj krompirjevih rastlin, ki ljubijo rahlo in zračno zemljo. Priporočamo saditi cele in ne predrobne gomolje. Će gomolje režemo, jih režimo samo vzdolž na polovico. Posamezen gomolj ali košček naj_______________________________ ne tehta manj kot H dbg. je«» njiva vsa plešasta in za- čilski soliter. Eno ali drugo teh dušičnatih gnojil damo tik pred saditvijo in v dveh obrokih: polovico ob saditvi, polovico pa pred drugim okopavanjem ali pa pred osipa-vanjem. Semenskemu krompirju ne smemo preveč gnojiti s temi gnojili, ker povzročajo bujno rast, rastline postanejo nez- so izpostavljeni majhni, tik pred saditvijo rezani, semenski koščki krompirja. Ti zelo radi gnijejo, ker so rezane ploskve pravzaprav odprte rane, skozi katere napadajo številne bolezenske kali, ki radi tega premalo izkoriščena. Komur bo po saditvi ostalo še kaj takega krompirja, ki je uporaben le za krme, je najbolje, da ga takoj skuha in skisa. Tako se bo izognil izgubam, ki bi nastale zaradi močne kalitve, dihanja gomoljev in zaradi gnitja. Za kisanje je primerna vsaka poseda, ki ne propušča zraka in vode (sodi, kadi, itd.) Krompirju, ki ga nameravamo stiskati, moramo potrgati kali, v katerih je precej strupene snovi solanina, gomolje pa dobro oprati in če so nagniti, jih moramo obrezati. Potem krompir parimo v pa-rilniku ali v kotlu za kuho prašičem. Najbolje je, če imamo tri parilnike, tako do enega polnimo, v drugem krompir parimo, tretjega pa praznimo. Kuhan oziroma parjen krompir, ko je še topel, dobro zmečkamo in stlačimo v ki-salno posodo. Tlačiti moramo tako korenito, da iztisnemo ia kisalne posode ves zrak, ki sicer povzroča, da se kisava kvari. * Stlačen krompir na vrhu lepo poravnamo in pokrijemo najprej s plevami, nato pa z ilovico in mivko, da ne more zrak do krompirja. Po nekaj tednih je krompir kisel tn takoj poraben za krmo. Iz posode ga jemljemo v tankih plasteh in le toliko kolikor ga tisti dan porabimo, sicer se rad pokvari. Pokvarjena kisal pa rada povzroči prebavne motnje. Dobro skisan krompir je odlična krma za prašiče, ki jo jih v semlji nikdar ne manj- rade žro tudi vse druge d omaka. V takem primeru se ne če živali. Kisel krompir je smemo^čuditi, če^ bo krompir- poraben tudi še drugo leto. Ing. Viktor RepajošcJš SALADIN, ZEBRE NI TIBER — 5Ji ^ M Mestno gledališče JESENICE Sobota. 26. marca ob 19.30: Tiema-yer: Mladost pred sodiščem. Nedelja, 27. marca ob IS: Tlecna-yer: Mladost pred sodiščem. Ob 19.30: Krasna: Draga Ruth. Ugodne zveze z vlaki za vse predstave. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 2» marca ob 20 — Friedrich Forster: Sivec — abonma red sobota (delavski) In Izven Nedelja, 27 marca ob 15.30 — Friedrich Forster; Sivec — abonma red nedelja in Izven. UMRLI ŠE NEKAJ Nepoštena uslužbenka Dragica Gojkovič je bila honorarna uslužbenka pri občinskem ljudskem od boni na Brezovici Letos ob koncu januarja bi morala zapustiti službo in izročiti svoje posle novemu uslužbencu. To je toliko časa zavlačevala, dokler ni 30. januarja samovoljno zapustila svoje službeno mesto, ne da bi odjavila svoje bivanje pri pristojnem organu notranje uprave. Cdšia je na skrivaj v Kamno gorico in se tamkaj zaposlila. Revizorji so med tem ugotovili. da si je Dragica Gojkovič med svojo zaposlitvijo pri občinskem ljudskem odboru na Brezovici od junija lanskega leta do 30. januarja letos postopno prilastila skupno 108.561 din, ki jih prevzela za zemljiški sklad omenjenega odbora. Na glavni obravnavi dne 24. marca pred okrajnim sodiščem II v Ljubljani je Dragica Gojkovič svojo krivdo v glavnem priznala Njena krivda je bila dokazana v celoti na podlagi ugotovitev finančnega inšpektorja, ki je podrobno pregledal njeno poslovanje pri občinskem ljudskem odboru na Brezovici pri Ljubljani. Sodišče je Dragico Gojkovič obsodilo zaradi poneverbe na 1 leto in 6 mesecev zapora. Kadar je oškodovano družbeno premoženje, je nujno potrebno, da se izrekajo ostre kazni, ker mile kazni ne morejo imeti dovolj vzgojnega vpliva na druge državljane. Le s primemo ostrimi kaznimi se bo posrečilo zatreti gospodarski kriminal, ki še vedno narašča. U POZIV OŠKODOVANCEM Tajništvo za notranje zadeve v Ljubljani ima v priporu Dominika Klemenčič z Vodovodne ceste, znanega goljufa in tatu, ki je odgovoren za razne goljufije in tatvine. Ker je bržkone oškodoval več ljudi, naj se oškodovanci zglasijo med uradnimi urami v sobi 69. na Prešernovi cesti 22. ČIGAV JE VRTALNI STROJ? Organi tajništva za notranje zadeve so pred dnevi zasegli že rabljen električni vrtalni stroj znamke »Iskra« štev. 008338,, ki je sumljivega izvora. Lastnik naj se zglasi na Prešernovi cesti 22. v sobi 69. Komisija za razpis natečajev za imenovanje direktorjev pri Izvršnem svetu Ljudske republike Makedonije RAZPISUJE NATEČAJ ZA DIREKTORJA ZA PODJETJE »11. OKTOMVRI« — PRILEP Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. ELEKTRO INŽENIR s triletno prakso in eno leto na vodilnem položaju. 2. INŽENIR TEHNOLOG s triletno prakso v nekovinski industriji in eno leto na vodilnem položaju. 3. EKONOMIST s končano ekonomsko fakulteto, s štiriletno prakso v nekovinski industriji in dveletno prakso na vodilnem položaju. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Stanovanje preskrbljeno. Prijavi naj kandidatje priložijo osebni življenjepis in podatke o dosedanji zaposlitvi. Prijave pošljite na gornji naslov. Prijavni rok za natečaj je en mesec od dneva objave v tisku. Informacije na telefon 24-85. ZAMENJAMO trofazni generator AEG Berlin, 150 KTA, 216 A, 50 Hz, 400 V z vzbujevalko — za močnejšega 250 KVA in istimi podatki ali kupimo generator 100 KVA, 50 Hz, 400 V. KOPITARNA SEVNICA KOLEDAR Sobota, 26. marca: Predrag * Spomnimo se rojstva slovenskega pisatelja Janeza Mencingerja, ki se je rodil na današnji dan leta 1838 na Brdu pri Bohinjski Bistrici. Njegovo največje delo je utopistični roman »Abadon«, kjer izraža pisatelj svoje pomisleke zoper moderno kulturo in civilizacijo. Znana je še »Moja hoja na Triglav . Mencinger je pisal tudi pripovedke, potopise, kulturnozgodovinske eseje in satire. * 25. marca 1827 je umrl na Dunaju skladatelj Ludwig van Beethoven. * Odbor Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča članstvo, da bo na strokovnem sestanku l. aprila t. 1. ob 20. uri v Centralnem higienskem zavodu predaval doc. dr. Palčič o študijskem potovanju po Angliji. V soboto bo ob 8. uri vodil seminar za terapevte in zoboteh-nike dr Sedej o uporabnosti paladij evih zlitin v zobozdravstvu v predavalnici Patalcško-anatomske-ga inštituta; as. dr. Krušič pa bo nadaljeval s ciklusom »Izbrana poglavja iz otroškega zobozdravstva«. PUTNIK SLOVENIJA Vas vabi na veliko turistično potovanje 1 tn 2. maja s posebnim parnikom »Ivan Cankar« na otok RAB in SILBO — Prijave sprejemajo vse poslovalnice PUTNIKA PUTNIK v Ljubljani organizira l. maja avtobusne izlete v Porto- rož, Plitvička jezera In v Logarsko dolino. Prijavite se pri PUTNIKU. PUTNIK SLOVENIJA opozarja vse interesente za graški velesejem, da je zadnji rok prijave nepreklicno 30. marec 1955. Pohitite zaradi omejenega števila mest. PUTNIK SLOVENIJA priredi izlet v Egipt. — Prijavite se pravočasno. TURISTIČNI BIRO organizira v nedeljo. 27 marca Izlet z avto-pulmanom na Polževo, Cena 360 dinarjev. Idealna smuka. Prijavite se v TURISTIČNEM BIROJU. Ljubljana. Miklošičeva 17. telefon 30-645. Japonski lesorez. Razstava v Modemi galeriji se dokončno zaključi v nedeljo, 27. t. m. ob 18. uri. Zahvala postaji Ljudske milice Polje. V noči 18. II. Ln 5. m. sta bila ukradena dva vozova (gumi, za katera nisva imela več upanja, da bi ju dobila nazaj. Vendar pa se je s hitrim, nenehnim zasledovanjem posrečilo kmalu Izslediti drzne hudodelce in vozova sta nama bila vrnjena, za kar se na tem mestu javno zahvaliva. Levec Ivan, Obrije. Lovše Franc. Sneberje. Vsem članom zgodovinskega društva ln naročnikom zgodovinskega časopisa sporočamo, da ima naše društvo novo bančno številko in to: Narodna banica 604--T-582. Prosimo, da vse zneske vplačujete odslej na to številko. ESPERANTISTI! — Obiskovalci esp. tečajev, člani dopisnega tečaja! Izšel je O. Avseca: Espe-rantsko-slovenski slovar, ki vsebuje tudi pravila za esperanto, kratko slovnico, tabelo zaimkov, obrazila itd. Knjiga vezana v platno stane din 290. Dobite jo v knjigarnah ali po naročilu pri Zvezi esp. Slovenije, Ljubljana, pp. 275. — Doplačilo 10% za pošiljke po pošti. Uprava za ceste OLO Ljubljana-okolica sporoča: Zaradi elementarnih nezgod (porušen most) na cesti in. reda št 1213 Dobrova— St. Vid se cesta 1213 zapre za ves promet od 25 III. 1955 do preklica. Krema »POUR VOUS« je Izredno Izdatna! Z malo porabe velik uspeh! Dobite v vseh drogerijah in parfumerijah! Na noben ples in družabno prireditev ne da bi si ne napravila maske TEINT BELL! Le če boš gotova, da je Tvoje lice v redu, se boš dobro počutila Opoldanski koncert — A. Lualdi: Sanjska medigra. N. Rimski- Korza kov: Šeherezada, simfonična suita; 14.00 Iz uradnih listov; 14.10 Meiodije za razvedrilo; 15.15 Lahka glasba; 15.30 Tečaj espe-ra-ntskega jezika — 24. lekcija; 15.40 Slovenska narodna glasba (Prenos v Zagreb); 16.00 Glasbena medigra: 16.10 Utrinki iz literature — Rudolf Kresal: Vejica španskega bezga (ob 50. letnici); 16.30 2eleli ste — poslušajte! 17.10 Glasbene uganke: 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Pescof za naše male; 18.30 Zanimivosti iz znanosti i-n tehnike; 18.40 igra tamburaški orkester ljubljanskih »Svobod« o. v. Matka Sijakoviča; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave: 20.00 Pisan sobotni večer: 22.15 igra Ljubljanski plesni sekstet: 22.30—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327.1 m: 22.15—23.00 UKV program; V plesnem ritmu: 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos 17. Zagreba) GLEDALIŠČE DRAMA — LJUBLJANA Sobota 26 marca ob 20 Bruckner: Elizabeta Angleška Izven Nedelja. 27 marca ob 20: Bruckner: Elizabeta Angleška Izven in z» ondeželje Ponedeljek, 28. marca ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš. Abonma B. OPEKA Sobota, 26. marca ob 19.30: Balet: R. Strauss: Nekdanje svečanosti. Stravinski: Lisica zvitorepka. Gotovac: Simfonično kolo Abon. rna red H Nedelja. 27 marca ob 19.30; Massenet: Weither. Gostovanje Rudolfa Francla Izven ln za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 26, marca ob 20: Odets: Srečni fant. Premiera. Izven. (Loma — Judita Hahnova). Nedelja, 27. marca ob 20: Odets, Srečni fant. Izven. (Lorna — Slavka Glavinova). Ponedeljek, 28, marca ob 20: Shakespeare, Vesele žene Windsor-ske. Gostovanje Komedije Zagreb. Torek, 29. marca ob 20: Thomas, Charleyeva tetka Gostovanje Komedije Zagreb. Sreda, 30. marca ob 15: Thomas Vabimo ljubljanske lovce, da se udeleže pogreba pokojnega Rudolfa Bunca, enega najstarejših članov lovske organizacije. Pogreb bo v soboto ob 15.30 url. Okrajna lovska zveza, Ljubljana Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, brat FRANC KERMAVNER zidar. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 27. III. ob 16 uri v Vn. goricah. Žalujoči: žena Neža, sinova Franc, Ivan, hčere Pepca, Tonika, Ivanka in ostalo sorodstvo. Vn. gorice, Brezovica, Not. gorice, Borovnica, Rakek, Maribor, Amerika, Kozarje, 25. III. 1955. PEKOVSKEGA POMOČNIKA, starejšega, dobrega delavca, sprejmemo. Ugodna prilika za prevzem pan.e pekarne. Naslov v ogl. odd. 4898-1 i V SLUŽBO SPREJMEMO s takojšnjim nastopom trgovskega pomočnika in vajenca ter absolventko ekonomske srednje šole. Pride v poštev tudi špecerijska stroka. Lastnoročno pisane ponudile poslati na naslov: Trgovina z barvami in laki »Orient«, Ljubljana, Titova 14. 4909-1 SOBO, opremljeno ali prazno, išče optični tehnik. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Soliden«. 4904-9 ZA STANOVANJE nudi*n obrtniška dela (vodovod, terasa). Ponudbe v ogl. odd. pod »Menjava«. 4910-9 USNJARSKEGA POMOČNIKA — veščega vsega dela, sprejmem takoj. Vouk Viktor, usnjar, Rogatec. 4776-1 PECARSKEGA POMOČNIKA — iščem takoj. Oglasite se: Ižanska 46, Lj. Hrana in stanovanje preskrbljeno. 4957-1 ELEKTRIČNI ŠTEVEC, nov, znamke »Siemens« 15 A. 3x380, pridamo ali zamenjamo za moč-njšega do 50 A. Elektrarna Sv. »S temle poskusi, bo Sla hi-treje.a AäLtiUX »UNION«: francoski barvni film »Grof Monte Christo« II. del. — Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Ob 10 je matineja istega tarna. V gl. vi.: Lia Amanda m Jean Marais. Ob 22. uri se predvaja premiera italijanskega filma »Ljubavni zanos«. V gl. vi.: Francois Ar-noul. - Preprodaja vstopnic od 9.30 do U ter od 14. ure dalje, za ma-— , ■ tinejo pa od 8. ure dalje. Lenart, ptfcta Selca nad Škofjo »KOMUNA«; angleški film »Ugra- Umirla Je v 80. letu starosti naša zlata mama ANTONIJA PUNČUH Pogreb drage pokojnice bo danes. dne 26. marca 1956 ob 10. uri v Vipavi. Žalujoči ostali. ZAHVALE Ob bridki izgubi mojega nepozabnega moža, red. univ. profesorja v pokoju inž. TEODORJA GRUDINSKEGA se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so mu darovali vence, šopke in ga spremili na njegovi zadnji poti. Srčna hvala dekanu Tehniške fakultete za poslovilne besede, zastopnikom univerze, profesorskemu zboru in vsem ostalim za spremstvo in za pismeno in ustno izraženo sožalje. Grudinstei Ana Vsakemu posebej in vsem skupaj, ki ste spremili našega RUDLNA STURM na njegovi zadnji poti, poklonili KMETIJSKO GOSPODARSTVO prekrasno cvetje in z nami soču-stvovali, se prisrčno zahvaljujemo. Družine: Sturm, Pelicon, Koman. Loko- 4959-4 ŠPORTNO ZENSKO KOLO. novo ali malo rabljeno, kupim takoj. Pismene ponudbe poslati v ogl'.' odd. pod »Spomlad«. 3590-5 KO VACUA v dobrem okolišu se odda v najem. Šujica 27. Dobrava ari LjublJ ani. ”• 4937-8 SOBO. opremljeno, posebni vhod oddam proti posojilu. Naslov v ogl. odd. 4982-9 KVALIFICIRANEGA NATAKAR-JA-(ICO) išče restavracija Delavski dom. Nastop službe 15. aprila 1955. 5008-1 JZ — Podjetje za popravilo voz Ptuj, razpisuje dve službeni mesti knjigovodje. Plača po tarifnem pravilniku in režijske vozne ugodnosti. Predpogoj: Dovršen ekonomski tehnikum ali popolna srednja šola ali pa nepopolna srednja šola z 10-letno prakso v industrijskem knjigovodstvu. Prošnje s potrebno dokumentacijo poslati na Upravni odbor. Nastop službe takoj. a 5003-1 SPREJMEMO REFERENTA (ntko) za socialno zavarovanje. Ponudbe poklati z točnim opisom dosedanjega službovanja in kvalifikacij v oglasni oddelek pod »Referent — podjetje«. 5009-1 KMET. ZADRUGA PODBREZJE išče samostojnega knjigovodjo. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Podbrezje, p. Duplje. 5020-1 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se udeležili pogreba pokoj- PAVLE PAVLINIČ ter za darovano cvetje. Posebno CharlevevT1 tetka“ ‘costov^fe zahvaI° oljskim železničarjem ln cnaneyeva tetka. Gostovanje dr Pnrirwann 7» nipon» Komedije Zagreb. Ob 20: Priestley, Od raja do da- dr. Podpečanu za njegov celoletni trud v njeni bolezni. Žalujoči ostali. RAZPISI Podjetje »TORBICA« - usnjena galanterija Ljubljana, Jesenkova ulica 2, razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji: najmanj srednješolska izobrazba ter 5 do 10-letna praksa v knjigovodstvu. Prošnje z življenjepisom poslati na zgoraj navedeni naslov. Na podlagi 89. ln 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ št. 51-53) razpisuje komisija za imenovanje direktorjev in poslovodij pri Okrajnem ljudskem odboru Kočevje MESTO POSLOVODJE trgovine »Grmada«, Velike Lašče. Pogoji: Kvalificiran delavec v trgovski stroki z najmanj 8-letno prakso. Prošnje, pravilno kolkovane, z življenjepisom, podatki o šolski Izobrazbi ter dosedanji zaposlitvi dostavite Tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve Okrajnega ljudskega odbora Kočevje, najkasneje do 5. aprila 1955. Komisija za razpis mest direktorjev in poslovodij. BOLNICA ZA PLJUČNO TUBERKULOZO Ankaran pri Kopru razpriuje mesto pomočnika ravnatelja (upravitelja). Plača po dogovoru, stanovanje zagotovljeno. Pogoji: potrebna šolska izobrazba in praksa v stroki. Ponudbe poslati do 5. aprila 1.1, Nastop takoj. Uprava. nes. Gostovanje Komedije Zagreb. Danes ob 20. uri bo premiera drame »Srečni fant«, ob kateri se bomo prvič na slovenskem odru seznanili s sicer zelo znanim ameriškim pisateljem Cliffordom Odetsom. Novo premiero je pripravil Jože Babič, režiser in umetniški vodja SNG v Trstu, insceniral jo je Vlado Rijavec, v naslovni vlogi bo nastopil Saša Miklavc, v glavni ženski vlogi bosta alternirali Judita Hahnova in Slavka Glavinova, v ostalih večjih vlogah pa France Presetnik, Danijo Belaj, Janez Rohaček, Jože Gale, Jože Lomčina, Meta Pugljeva in ves moški ansambel. V dneh od 28. do 30. t. m. gostuje v Mestnem gledališču »Komedija Zagreb«. Uprizorili bodo tri komedije: »Vesele žene Wlnd-sorske«, »Chariejeya tetka« in »Od raja do danes«. Vstopnice so že v prodaji. Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA ■ Mestni dom Sobota, 26. marca ob 20: Budak-Filipič: »Klobčič«, ljudska veseloigra, izven. Nedelja. 27. marca ob 16: Goemer: »Pepelka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Ob 20: D. Dobričanin: »Skupno stanovanje«, komedija. Izven. — V soboto zvečer ob 20. uri bo predvidoma zadnja večerna uprizoritev zabavne veseloigre »Klobčič« s Petrovčičevo in Sadrjem v glavnih vlogah. Prodaja vstopnic Iskrena hvala vsem, ki ste moji v Mestnem domu. rezerviranje ženi, mamici, sestri, teti in tašči tel. št. 32-860. Rezervirane vstop- Ob smrti najine ljubljene mamice FRANČIŠKE RESNIK se toplo in iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nama na kakršenkoli način lajšali bolečino. Zlasti se zahvaljujeva dr. orlu za njegovo dolgoletno zdravljenje, dalje zdravnikom internega B-oddelka za skrb in požrtvovalnost, izkazano mami v njenih težkih dneh, dalje prof. zboru III. gimnazije za vso pomoč in globoko sočutje, darovalcem cvetja in slednjič vsem, ki so zadnjikrat počastili njen spomin. Žalujoči hčerki. Vsem, ki ste našo najboljšo mamo, staro mamo in teto FRANČIŠKO DEMŠAR roj. STANONIK pokropili in spremili do njenega preranega groba, iskrena hvala. Toplo se zahvaljujemo gospodu župniku za v srce segajoče poslovilne besede. — Posebno zahvalo smo dolžni zdravnici g dr. Bra-daškovi za požrtvovalno skrb ln lajšanje trpljenja v hudi bolezni. Spolnjevali bomo njena poslednja naročila in jo ohranili v svetlem spominu. Log pri Škofji Loki, 22. IH. 1955. Žalujoča družina Demšarjeva in sorodstvo. ARJA VAS, p. Petrovče pri Celju, sprejme v službo: glavnega računovodjo, finančnega knjigovodjo, dva kmetijska delovoafja. Plača po tarifnem pravilniku eh po dogovoru. Zaželena dailjša praksa v kmetijstvu, samska in družinska stanovanja zagotovljena. Prošnjo s kratkima življenjepisom. navedbo šolske izobrazbe in prakse poslati na upravo podjetja do 31. 3. 1855 Nastop službe takoj ali po dogovoru. 5013-1 PRODAMO TRAKTOR »Steyer« s priključki, jenmenico, plug, kultivator in brano. KZ Lubečna. Informacije: Trg. podjetje OZZ, Celje, tov Stebelnik. 4993-4 BALONSKO SVILO, 5,5 m, rumeno, prodam. Naslov v ogl. odd. 4993-4 KOMPRESOR na amonijak, 80.000 do 100.000 kal-h nujno .potrebuje Konzumna mlekarna Skoplje. Plačamo v gotovini, lahko tudi na odpis osnovnih sredstev. Uprava 5010-5 LOKAL ali SOBO za agencijsko poslovanje potrebujem» takoj. Prostor renoviramo. Pom-udbe na Trgovinska agencija Ljubljana, Resljeva 24, tel 30-595. 5M7-8 KOVAŠKO DELAVNICO z elek bitelja«. Tednik: Film. nov. št. 12 — Predstave ob 15, 17, 19 in 21 V gl. vlogi: Danken Mekri ih Andrij Kori. »SLOGA«, amei tlim «Slavolok zmage« Brez tednika. Predstav« ob 15, 17, 19 in 21.. V gl. vlogi: Ingrid Bergmanova in Charles Boyer. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih od 950 do 11 ter od 14. ure dalje. »SÖCA«: amer. film »Tujec na begu«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V gl. vlogi: Paul Muni in Luisa Rossi. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter cd 15 dalje. DOM JLA: ameriški film »Najlep-ša leta našega življenja« ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. •ŠIŠKA«: bi azilski film »Raz- bojnik« (O’Congacheiro). — V glavnih vlogah: Alberto Ru- šel, Marisa Prado. Glasba: Gabriel Miljori. — Predstave ob 16. 18 in 20. — Prodaja vstopnic -od 14 dalje. »TRIGLAV«: brazilski film »Raz- bojnik.«, (O'Congacheiro). — Distributor »KINEMA« Salajevo. Režija: Lima Bareto. — Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: amer. film »Rde- ■ čelaska in kavboj«. Predstave ob 18 in 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«: ameriški film »Zločin v Nevadi« ob 17 in 19. uri. ZADOBROVA: ameriški barvni film »Ljubimec iz New Orleansa« ob 20. VEVČE: ameriški barvasti film »Charleyjeva tetka«. DOMŽALE: ameriški barvasti film »Pepelka«. KAMNIK: avstrijski film »Stari grešnik«. JARŠE »INDUPL ATI«: ameriški film »Maggie«. BLED: angleški barvasti film »Melba«, ob 20. ČRNOMELJ: amer. barvasti film »Trobente in bobni«. BREZICE: angleški film »Afera Maurizius« in tednik. KRANJ »STORŽIČ*: sovjetski barvasti film »Sadko« ob 16 in 18. Ob 22. uri premiera mehiškega filma .»La Red«. KRANJ »SVOBODA«; jugoslovanski film , »Ešalon dr. M« ob 18 in 20. JESENICE »RADIO«: angleški barvasti film »Bankovec za 1,000.000 f.« ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: jugoslovanski film »Ankini časi« ob 18 in 20. uri. OTROŠKO POSTELJICO prodam. Splitska 2. 4944-4 OPREMLJENO SOBO zamenjam za enako, dam nagrado. Naslov v ogl. odd. 4873-9 tričrhm pogonom in vsem pri-. STANOVANJE IŠČEM. Ponudbe v padajočim orodjem oddam v na- ogl. odd. pod »NagTada«. 4881-9 jem. Zalokar Jakob. Mojstrana RESNEGA POZNANSTVA žeEm z RADIO •••< I ■•»••« ••••«H«* Komisija za razpis natečajev za imenovanje direktorjev pri Izvršnem svetu Ljudske republike Makedonije RAZPISUJE NATEČAJ ZA DIREKTORJA ZA TOVARNO USNJA »GOCE DELCEV« — SKOPJE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. INŽENIR TEHNOLOG z najmanj triletno prakso v usnjarski industriji in dve leti na vodilnem položaju. 2. EKONOMIST s končano ekonomsko fakulteto, s triletno prakso v usnjarski industriji in dve leti na vodilnem položaju. 3. TEHNIK s končano srednjo tehnično šolo (usnjarski odsek) z najmanj petletno prakso v usnjarski industriji in tri a na vodilnem položaju. 4. EKONOMI! končanim ekonomskim tehnikumom z najmanj p-..etno prakso v usnjarski industriji in tri leta na vodilnem položaju. 5. OSEBE z najmanj šestletno prakso v usnjarski industriji in tri leta na vodilnem položaju iste stroke. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Prijavi naj kandidatje priložijo osebni življenjepis in podatke o dosedanji zaposlitvi. Prijave pošljite na gornji naslov. Prijavni rok za natečaj je en mesec po objavi v tisku. Informacije na telefon 24-85. SPORED ZA SOBOTO Poročila; 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30 Pregled tiska; 6.35 Pred mikrofonom so Štirje fantje in Vaški trio; 7.10 Jutranji orkestralni spored; 7.30 Gospodinjski nasveti; 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 11.00 Radijski koledar; 11.05 Glasbena medigra; 11.15 Pisan drobiž za pionirje: 11.45 Karol Pahor: Istrijanka; 12.00 Kmetijski nasveti; 12.10 Slovenske narodne pesmi poje Mariborski vokalni kvintet (Prenos iz Maribora): 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Okno v svet: Arabska država. Libanon; 13.10 ••••♦« ••••*••*. «•««•> «••«•» «••>•* «•>••..•«. nice se morajo dvigniti en dan pred predstavo. SKUD »TINE R02ANC« — LJUBLJANA — Dom železničarjev — poleg kolodvora Sobota. 26. marca ob 28: D. Dobričanin: »Skupno stanovanje«. Veseloigra. Nedelja, 27. marca ob 16: D. Do-bvlčanin: »Skupno stanovanje«. Veseloigra. Ker so bile vstopnice za obe zadnji predstavi razprodane, si preskrbite vstopnice v prodaji v soboto od 10—12 im od 16. dalje ter v nedeljo od 10—12 in od 14. dalje. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega ul. 12 Sobota, 26. marca ob 20: F. Svoboda »Poslednji mož«, veseloigra. Nedelja, 27. marca ob 16 popoldne: F. Svoboda »Poslednji mož«, veseloigra. Prodaja vstopnic v petek od 19 do 20 in dve uri pred pričetkom predstave. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja, 27. marca ob U: Kuret: »Obuti maček«. Prodaja vstopnic bo v soboto od 11—12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. CECILIJI DRENEK roj. HRIBERNIK izkazali poslednjo slovo, in jo spremili do njenega preranega groba. — Posebno se zahvaljujemo tovarišu zdravniku Hriberniku. Vsem, ki so z nami sočustvovali, izrazili sožalje ln Ji darovali vence in cvetje naj iskrenejša zahvala. Globoko žalujoči mož Jože. sin Joško, hčerke Štefka. Ema, Cilka in Anica ln v imenu ostalega sorodstva Kranj, Sevnica, Celje, Ljubljana. 25. marca 1955. Ob bridka Izgubi mojega nepozabnega moža BOGOMILA BURNIK bivši major v pokoju se naj lepše zahvaljujem vsem znancem in prijateljem, ki so ga polnoštevilno spremljali na njegovi zadnji poti, ga obsuli z venci in cvetjem, posebno zahvalo zdravnikom in uslužbencem osebja celjske bolnišnice in dr. Lovšinu, dr. Podpečanu. Žalujoča žena Marija. št. 119. 5006-8 TRGOVINA »ZARJA«, MAJŠPERK — sprejme v službo mlajšega trgovskega pomočnika(-co). Nastop službe takoj. Ponudbe z življenjepisom in dosedanjim službovanjem poslati upravi podjetja. 4869-1 MESTO VRATARJA ali podobno, gradbenega normirca iščem. — Znam francosko in nemško. Ponudbe pod »Vesten« v oglasni oddelek. 4798-1 SAMOSTOJNO ADMJHIISTRATIV-NO moč za tri dopoldneve v tednu iščemo. Ponudbe v ogl. oddelčk pod »Gozdarski muzej«. 4830-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO ali upokojenko k dvema otrokoma čez dan sprejmem takoj. Ostalo po dogovoru. Zglasiti se dnevno od 2. do 3 ure. Naslov v oglasnem oddeiku. 4807-1 ELEKTROMOTOR znamke Jg 380-229, obratov 2800, KS 5.5 proda Kmetijska zadruga Črnuče pri Ljubljani. 4760-4 VENTILATOR za rudnik ali tovarno, 750 mm premera, z elektromotorjem proda Lavrič. Mala Čolnarska 17. 4847-4 PRODAM dobro ohranjen šivalni stroj, pogrezljiv, okrogli čolniček. šiva naprej ln nazaj, z nadomestnimi deli. Naslov v ogl. oddelku. '4833-4 KUPIM kompletno opremo za kopalnico in kmečko sobo. Ponudbe pod »Kopalnica« v oglasni oddelek. 4813-5 STARE ZIMNICE ali žimo ln dobro moško kolo kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zima«. 4861-5 BETONSKI MEŠALEC 150 1, rabljen. v dobrem stanju kupimo. Znamko in ceno poslati na naslov: »Remont«. Moravče. 4829-5 DELOVNO MIZO. 2—2.50 m dolgo, 0.60—0.80 m široko, kupimo. Puškarsko podjetje »Jelen«, Ljubljana. Gosposvetska c. 12 4815-5 gospodično (bolničarko) mirnega značaja, starost od 36—43 let. Ponudbe v ogl. odd pod »Značaj«. 4791-11 • • -••••••#• ••»■« ••»«•« <•«■•»••••• • KUPIMO ELEKTROMOTOR* 70—80 kw, 380 v^ 710—950 obr/min. Ponudbe poslati na »CELJSKO OPEKARNO«, CELJE *t* •*•••• •*»••«•••#•••• «••••*••• KOLPORTERJA GRADJEVINSK0 PREDÜZECE »TEHNIKA« LUKAVAC potrebuje: Večje število starejših in mlajših GRADBENIH INŽENIRJEV Večje število starejših in mlajših GRADBENIH TEHNIKOV STROJNEGA INŽENIRJA in 4 STROJNE TEKJIKE Večje število GRADBENIH POSLOVOĐU Plaža po sporazuma Ponudbe s podatki o kvalifikaciji, dosedanji zaposlitvi, delovnih In plačilnih pogojih poslati na upravo podjetja. prodajalca časopisov na kolodvoru, sprejme* i ? mo takoj. Zaslužek dober. Ponudbe sporočiti ? f podružnici »Slovenskega poročevalcu« in ! ! »Ljubljanskega dnevnika« - Kranj I 1 • ■«•••»•••••••»•• •••«•• «e<* («n -•••«••••••••e* •+»•»»•••••# •*•••« «••«f «••••*«•« «h«* ■ «e««»« •••»*. •« N i l •••*••*••••••••«•• »#•••• *•**•« •••sfHtt »•**•*• »METALNA«, tovarna konstrukcij in strojnih naprav, Maribor sprejme za terenska montažna dela in strojne instalacije: ELEKTROMONTERJA, visokokvalificiranega 2 ELEKTROMONTERJA, specialista 2 ELEKTROMONTERJA, kvalificirana Plača po tarifnem pravilniku s terenskim dodatkom. • Okrožni higienski zavod v Novem mestu razpisuje delovna mesta za: 1. Sefa oddelka za komunalo. V poštev pri- • de zdravnik ali gradbeni inženir. Nastop službe s 1. VII. 1955. Plača po uredbi, dodatna plača in položajni dodatek. 2. Gradbenega tehnika komunale. V poštev pride gradbeni tehnik. Nastop službe s 1. VII. 1955. Plača po uredbi in dodatna plača. 3. Medicinskega tehnika živilskega laboratorija. V poštev pride sanj ta mi tehnik ali kemijski tehnik. Nastop službe s 1. XII. 1955. Plača po uredbi in dodatna plača. Formalno prošnjo z navedbo podatkov o dosedanji službi ali šolanju poslati do 1. maja 1955 na Okrožni higienski zavod Novo mesto. Konkurirajo lahko tudi študenti, ki bodo do konca junija končali šolanje. s IZREDNI OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE V BOSTÄNJU OB SAVI Kaho pripelje slabo vodstvo zadrugo iz milijonskega dobička v milijonsko izgubo Tradiciji dobrega kmerij«kega **dru£u&va v B»stanju »b Savi sega že daleč v predvojno dobo. Posebno lep razmah ie kmetijska zad-ruga dosegla v letih po osvoboditvi. V letu 1952 je imela na primer že 9 kmetijskih pospeševalnih in obrtnih odsekov in je v tem letu izkazala okrog 1.5 milijona dinarjev dobička, kar je bilo pretežno uporabljeno za pospeševanje kmetijstva. Se nadalijmji napredek kmetijskega zadružništva pa očšvidno ni bill všeč majhni skupini ljudi, ki zasleduje predvsem svoje osebne cilje, ne pa splošne koristi. V tej skupini sta posebno izstopala velika posestnica Mija Blaha in posestnik Leopold Pečar. Na občnem zboru zadruge v začetku leta 1953 jim je uspelo prekvasiti odbor v tem smislu, da bo pustil boli »svobodno« dihati. Seveda «ta prišla v odbor tudi oba navedena. Tako se je začelo in potem nadaljevalo do lanskega poletja, dokler ni prišla revizijska komisija, kj je imela posla cela dva meseca, da je prišla stvari do dna. Gospodarsko in moralno stanje zadruge je bilo tako, da se je že skleoalo o likvidaciji zadruge in o priključitvi k sevniški kmetijski zadrugi. Za nedeljo 13. marca je bil sklican izredni občni zbor. Najbolj vidna točka dnevnega reda je bilo vprašanje, kdo bo plačal blizu 800.000 din izgube. Na zahtevo članstva je bilo prečštano 27 strani obsegajoče revizijsko poročilo, ki ie članom zadruge odkrilo marsikaj dozdaj še neznanega. Samo nekaj cvetk iz tega poročila: Upravni odbor ie bil po Okrajni zvezi kmetijskih zadrug vnovič pismeno in ustno opozorjen, da novo sprejeti upravnik zadruge Mirt nima niti strokovne niti moralne sposobnosti za to mesto. Na neki seji upravnega in nadzornega odbora je predstavnikom Okrajne zadružne zveze že uspelo, da je upravni odbor sklenil odpustiti upravnika Mirta. Čim pa sta predstavnika zveze, prepričana, da je zadeva končno le urejena, tik pred zaključkom sejo zapustila, je odbor pravkar sprejeti sklep razveljavil in Mirt je tak» ostal upravnik in je lahko nadaljeval s svojim poslom. Zdaj že pokojna knjigovodki-nia Polda Slapšak je bila že vse od ustanovitve vestna in sposobna uslužbenka in je prva opazila, da stvari ne gredo v redu. To 'seseda ni šlo v račun Mirtu. — Upravni odbor ie zato prepričal, da :o je treba odpustki iz službe, kar se je nato v resnici tudi zgodilo. V knjigovodstvo je Mirt privedel novega človeka, ki o knjigovodstvu skoraj ni imel pojma. Knjigovodjo pa, ki ga je na izpraznjeno mesto poslala Okrajna zadružna zveza, je nekdo prestregel že na poei iz postaje v Boštanj in ga zavrnil, češ da je mesto že zasedeno. Mirt je mrežo lesnih nakupovalcev tako razpredel, da se kmalu ni vedelo, kdo pije, in ne, kdo plača. Potem, ko so odraču-nali upravičeno porabo in kalo, je manjkalo med -drugim tudi 929 Litrov vina v vrednosti 38.000 din. Predsednik nadzor, odbora Leopold Pečar pa si ie pustil plačati za 'prodani les po 3000 din od kubičnega metra več, kakor so to ob istem času dobili za enak les drugi članu Če tako ravna čuvar zadružne zakonitosti, zakaj se ne bi okoristili tudi ostali, ki so imeli posla z lesno trgovino? Lotili so se celo ponarejanja potrdil za izplačane zneske. Tako je lesni manipulant Jože Fajfar ponaredil potrdilo kar za 54.000 din. Ko je revizor vprašal posestnico Antonijo 2i-bert iz Šmarja pri Sevnici, kdaj ie ra znesek za les prejela, je le-ta debelo pogledala in o tem sploh ni vedela ničesar. Celoten primanjkljaj znaša 766.570 din in je nastal pretežno pri lesu. Za ta primanjkljaj sta v glavnem kriva Mirt in Fajfar. Pri tako obsežnem odkupu lesa, kot ga je zadruga odkupila v preteklem letu, pa bi moralo bitj pri količkaj poštenem delu vsai 1 milijon dobička, ne pa skoraj toliko izgube. Svoje vrste socialistično podjetje je postala tudi zadružna mesnica. Prejšnja leta ie vodila uprava potreben nadzor in obračunavanje. Lansko leto pa je »svobodno« zadihal tudi zadružni mesar Ivan Zagrajšek. Pogodili so se za namišljeno. mesečno plačo 8000 din, Zagrajšek pa naj plača za sebe z družino mesečno 4000 din socialnega zavarovanja, pa je vse v redu. Torej nobene plače, niti zadrugi nobenega obračuna niti dohodka. Na prvi -pogled se zdi, kot da je to »bot za bot«, v resnici pa je to le v škodo in zasmeh skupnosti. Pošteno je delala trgovina. Ni pa se mogla razmahniti, ker je upravnik Mirt skoraj ves kredit in gotovino uporabljal le za lesno kupčijo. Dajal je akontacije tudi po 100.000 din za les, ki je bil dobavljen šele čez pol leta. Trgovino pa je morila arbitraža. Če ne bi revizija preprečila, bi upravni in nadzorni odbor menda res čakala, da bi zadrugo odrli do ko9ti. Občni zbor ie sklenil, da morajo vso škodo povrniti krivci, kakor to zahteva tudi revizijsko poročilo. Da bo to storjeno brez odlašanja, je bil izvoljen novi odbornik in predsednik, ugledni in pošteni kmetovalec Jože Slapšak. Občni zbor je tudi sklenil, da kmetijska zadruga v Boštanju še nadalje ostane samostojna in da ni potrebna združitev s sevniško kmetijsko zadrugo. Iz investicijskega sklada nai se takoj naroči prevozna motoma sadna škropilnica. Bližnji redni letni občni zbor pa bo izvolil tako vodstvo, ki bo porok za pošteno in uspešno delo v procvk kmetijskega zadružništva. F. D. Pevski koncert v Ormožu V soboto, dne 19. t. m. Je imel pevski zbor Ormož samostojen koncert. Mešani zbor je zapel 15, moški pa 5 narodnih in umetnih pesmi. Zbor je dirigirala pevovod-kinja tov. Jelica Veselič. Pevo-vodteinja in pvci smo vložili v vaje mnogo truda in prostega časa. Zadnje tri tedne smo imeli vaje tudi po štirikrat na teden in končno je bilo naše delo kronano z uspelim koncertom. Res je. da je v zboru še precej pomankljivosti, vendar je zbor v zadnjem času lepo napredoval. Prav gotovo bi bila kvaliteta še mngoo boljša, če bi pevci hodili redno na vaje in če bi ne peli v muhastem spomladanskem vremenu, ki je krivo marsikateremu prehladu. Slabo je vplival na pevce tudi obisk, ki je bil malenkosten, saj je bila polovica dvorane prazna. Tak odnos do napredne in narodne slovenske pesmi prav gotovo ne dela Ormoža-nom časti. Marsikateri kraj v Sloveniji bi bil na tak zbor ponosen. Ugotovitev, da ne znamo dovolj ceniti naše slovenske pesmi, je Skupščina rezervnih oficirjev iz Mislinjske doline Na redni letni skupščini pododbora Združenja rezervnih oficirjev za Mislinjsko dolino so kritično pregledali delo v preteklem letu. Predvsem so razpravljali o nujnosti strokovnega izpopolnjevanja članov. Grajali so tudi, ker se člani v preteklosti niso dovolj udeleževali predavanj in ker je še precej rezervnih oficirjev neorganiziranih. R. E. tem bolj žalostna, ker še ni tako daleč čas, ko nam je hotel okupator našo naj večjo svetinjo, to je našo narodno pesem, uničiti. Človek bi o tako slabem obisku ne razmišljal, če bi bilo to v Ormožu običajno. Toda res je nasprotno. namreč to, da je dvorana ob prireditvah dvomljive kulturne vrednosti navadno nabito polna. Zbor namerava s svojo pesmijo tudi gostovati v bližnjih krajih. MflBIBOB Dežurna lekarna: »Planinkac — Glavni trg 20. Umetnostna galerija. V nedeljo ob 11. uri svečana otvoritev razstave Štajerske umetniške foto grafije. Na razstavi razstavlja blizu 30 fotoamaterjev, med njimi vrsta kandidatov in mojstrov fo tografije 100 umetniških fotografij. KINO MARIBOR »PARTIZAN«: ameriški film »Veseli Norman«. »UDARNIKv: franc, film »Trenutek Tesnice« PTUJ »MESTNI KINO«: ameriški film »Kapetan Kidd«. MUR. SOBOTA KINO »PARK«: amer. barvni film »Rdeče nebo nad Montano«. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.10 Domača poročila in objave; 8.10—8.30 Harmoniko igra Martin Malovrh; 11.00— 12.10 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 12.10—12.30 Slovenske narodne pesmi poje Mariborski vokalni kvintet (prenos v Ljubljano); 12.30—23.00 Prenos ‘-'''reda Radia Ljubljana. Ob zborih volivcev v Novi Gorici Zadnjeg^ zbora volivcev v Novi Gorici, in sicer za volilno enoto Novi bloki in Grčna, se je udeležilo le 35 ljudi. Kje je temu vzrok? Mar Novogoričani res nimajo nobenih predlogov, želja, potreb in problemov, o katerih bi razpravljali in jih tudi rešili ob sodelovanju vseh prebivalcev. Na tržnici, v mlekarni, pekami, v trgovinah in gostilnah precej govore o tem in onem. Zakaj bi tega volivci ne povedali na zboru? Prav tako je odpadel zbor volivcev na terenu Solkan, prvič zaradi cirkusa Holzmüller, ki je teden dni gostoval v tem kraju, drugič pa zato, ker ni bilo luči. Tudi v Kromberku so že dvakrat zaman sklicali zbor volivcev. Zbore volivcev so imeli v Stari gori, Lokah, Rožni dolini in Pristavi, ki so bili razmeroma dobro obiskani. Na teh zborih so razpravljali o ustanovitvi novogoriške komune, h kateri se bodo priključile tudi te vasi, in o delu mestnega ljudskega odbora. Slednji je na svojih sejah reševal važne gospodarske, socialne, komunalne in kulturno-prosvetne .zadeve. Med drugimi so ustanovili 20 trgovin, 7 gostišč in 2 novi obrtni delavnici. V primerjavi s prejšnjimi leti se je gostinstvo v Novi Gorici znatno zboljšalo, čeprav so še hibe, ki jih bo treba odpraviti. Najpomembnejša pridobitev je ureditev hotela »Sabotin«. Se lepši korak je napravila v svojem razvoju trgovina, saj je dosegel lani blagovni promet že okrog pol milijarde din. V lanskem letu je bil izdelan tudi urbanistični načrt za del Nove Gorice, toda v splošnem potekajo urbanistična dela le preveč počasi. Pri mestnem ljudskem odboru je 44 prošenj delavcev in nameščencev za dodelitev zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš. V ta namen je tovarna pohištva osnovala celo stanovanjsko zadrugo, ki naj bi pomagala delavcem in uslužbencem pri gradnji lastnih domov, teh prošenj pa ne morejo rešiti, dokler ne bo narejen urbanistični načrt. Na mestni občini je tudi še vedno nad 2z0 nerešenih prošenj za družinska stanovanja. Zaradi utesnitve in nekaterih vlažnih ter zatohlih stanovanj je v Novi Gorici precej tuberkuloznih obolenj. Tu bi potrebovali najmanj 500 novih družinskih stanovanj. Bodoča goriška komuna bi morala temu posvečati največjo skrb. Si- cer pa ne smemo pozabiti, da Je bilo v Novi Gorici lani potrošenih v te namene več kot pol milijarde dinarjev. V minulem letu je močno napredovala tudi komunalna dejavnost, saj so porabili v ta namen skoraj 6 milijonov din, za ureditev razsvetljave v mestu in okolici. Tudi v vodovode in asanaci-je je bilo vloženih precej sredstev, še vedno pa nimajo urejene preskrbe z vodo v Rožni dolini in Ajševici, kjer je primanjkuje 146 družinam. Načrte za gradnjo vodovoda že izdelujejo, toda sredstev še nimajo zagotovljenih. Vodovode bi potrebovali tudi v naselju D amber in v Ošleku. V kmetijstvu so v občini že vidne izboljšave. Kmetje so lani porabili 120.000 kg umetnih gnojil ter obnovili okrog 3 ha novih vinogradov in 2 ha sadovnjakov. Mnogo je mestni ljudski odbor napravil ob sodelovanju s Turističnim društvom za olepšavo mesta in ureditev mestnih parkov. Za šolstvo in prosveto je občina porabila nad 4 milijone dinarjev, precej pa je prispeval tudi okrajni ljudski odbor Gorice. Socialnih podpor so izplačali za nad 11 milijona din. -jp* DRŽAVNO PRVENSTVO V KLASIČNI KOMBINACIJI Mulej iu Zupančičeva-prvaka V VELESLALOMU ZA MOŠKE IN ZENSKE STA ZMAGALA OBA FAVORITA — STARTALO JE NAD 100 TEKMOVALCEV Kranjska gora, 25. marca. Danes se je tukaj začelo tekmovanje za X. prvenstvo Jugoslavije v alpskih disciplinah za člane in članice ter mladince in mladinke. Skupno se udeležuje tekeih nad 100 tekmovalcev iz vseh republik, razen Crne gore. Danes je bil na sporedu veleslalom za vse štiri kategorije tekmovalcev. Proga za člane, ki jih je nastopilo 54, od katerih je bilo devet diskvalificiranih, eden pa je izstopil, je bila zaradi slabega snega nekoliko skrajšana, ter je merila 2000 m z višinsko razliko 480 m in 35 vratci. Članice so smučale na progi 1300 m s 300 m višinske razlike in 30 vratci. Kakor je znano, so mladinci in mladinke startale na isti progi. Med člani je postal državni prvak Tine Mulej, član Prešerna z Bleda s časom 1:39,3, naslednja mesta so zasedli tile tekmovalci: 2. Jože Ulja 1:46.0, 3. 2iga Pre-stor (oba E) 1:46.3, 4. Ludvik Dornik 1:48.0, 5. Matevž Lukane 1:48.2, 6. Janko Krmelj (vsi Ljubelj) 1:49.1, 7. in 8. Dominko Uroš (Celje) in Franc Cvenkelj (Prešeren) 1:49.2. 9. Janko Cetina (C) 1:51.3. 10. Milan Janc (E) 1:52.0 itd. Med članicami je osvojila ponovno naslov državne prvakinje članica kranjskega Triglava, Slavica 2upančič s časom 1:22.0. Ostala mesta so zasedle: 2. Sonja Antič (Mladost) 1:27.4, 3 Andreja Ojcl (E) 1:30.3, 4 in 5. Olga Kariš (Olimpija) in Lojzka Praček (Jesenice) 1:42.3, 6. Albina Zabukovec (C) 1:43.0, 7. Alenka Kalin 1:59.4, 8. Marina Marčec (obe Zel. Ljub.) 2:01.3, 9. Meta Oblak (Triglav) 2:02.2, 10. Nadja Lenardon (Zel. Lj.) 2:08.2 itd. Startalo je vsega 19 tekmovalk, med katerimi sta bili dve diskvalificirani. Mladinci so se plasirali takole: 1. Tomaž Jamnik 2:45.0, 2. Jože Rozman 2:46.0, 3. Janez Gorjanc * 1 2 3 (vsi Tr) 2:57.0, 4. Ivica Modrič (Mladost) 2:57.3, 5. Franc Hartman 2:59.4, 6. Franc Hafner (Moj.) 2:59.4, 7. Peter Lakota (J) 3:05, 8. Lado Stritih (Lj.) 3:07 itd. Zugo-vič je bil diskvalificiran." Od prijavljenih 39 tekmovalcev je bilo pet diskvalificiranih, osem pa jih je odstopilo zaradi zelo težke proge. Med devetimi mladinkami, od katerih sta dve izstopili, ena pa je bila diskvalificirana, je zmagala Krista Fanedl (Fužinar) 2:04.4, naslednja mesta za njo pa so zasedle: Barbka Jamnik 2:16.4, Marija Rutar (obe Tr) 2:19.2, Majda Praček 2:58.1 in Greta Gol-majer (obe Zel.) 3.22.3. Tekmovanje se jutri nadaljuje s slalomom. SMUČARSKI SKOKI V ST. VIDU Na 40-metrski skakalnici v Šentvidu pri Ljubljani so bile včeraj meddruštvene tekme, na katerih je nastopilo 23 članov in 21 mladincev iz 6 klubov. Rezultati: Člani: 1. Podlogar (Lj) 212.9 (36, 36 m), 2. Gorjanc (Kranj) 209.6 (35. 36.5 m), 3. Gorišek (Šentvid) 207.3 (34.5, 36.5 m); mladinci: 1 Peternel 178.5 (27, 28.5 m), 2. Eržen 177.7, 3. Senčar (vsi E) 177.4 točke. Organizacija prireditve ni bila ravno najboljša. SKOKI V SOPOTI V vasici Sopoti pod Kumom so bile to nedeljo na 25-metrski skakalnici tekme v skokih. Zmagal je najmlaj'ši tekmovalec Celestina (19, 21 m) pred Potepinom in Martinčičem. Ce bodo snežne razmere še ugodne, bodo prireditev ponovili v petek. -ek HOKEJ SVETOVNO PRVENSTVO V MOSKVI, TODA... Na zadnjem kongresu Mednarodne federacije za hokej na ledu je bilo odločeno, da bo svetovno prvenstvo leta 1957 v Moskvi, vendar v naslednjih pogojih: 1. Prireditelj mora izdatd vse vize brez izjeme vsem novinarjem in radijskim reporterjem, ki jih bodo zahtevali. 2. Moštva, ki se bodo pripeljala s svojimi letali v Moskvo, morajo dobiti dovoljenje brez kakršnihkoli ovir. 3. Glede na velike stroške morajo Rusi finančno pomagati vsem udeležencem prvenstva. Na kongresu so sklenili, da bodo organizatorju sporočili, da mora prevzeti stroške potovanja z letalom iz mesta ob njihovi meji do Moskve, n. pr. za Skandinavce od Helsinkov, za Švicarje in Nemce pa od Prage ali Dunaja dalje. Kolikor Rusi ne bodo izpolnili teh zahtev, bo svetovno prvenstvo na Dunaju. LJUBLJANSKI STRELCI ZMAGALI NA JESENICAH Preteklo nedeljo sta se na Jesenicah pomerili strelski ekipi Miloša Komaca iz Ljubljane ter domača družina Matije Verdnika v dvoboju z zračno puško. Za vsako družino je nastopilo po 10 članov. V tem dvoboju so morale Jesenice kloniti s precejšnjo razliko 92 krogov. Ljubljančani so prišli v vodstvo že kar od začetka in so skupno dosegli 2359 krogov. Tudi med posamezniki so bdii gostje močnejši, predvsem zato, ker je znani domači strelec Sekne tokrat popolnoma odpovedal. Najboljše izide so imeli Mam (Lj) 257, Kovačič (Lj) 252, Dimc (J) 246 itd. Povratno srečanje bo 3. aprila v Ljubljani. A. Na evropsko prvenstvo v odbojki, ki bo od 15. do 27. junija v Bukarešti, se je med ostalimi državami z moško in žensko ekipo prijavila tudi Jugoslavija. V kratkem pojde na turnejo v inozemstvo več jugoslovanskih nogometnih ekip. Crvena zvezda bc gostovala v Belgija in Zahodni Nemčiji, Zagreb v Belgiji in Franciji, Spartak v Linzu, Vojvodina pa na Poljskem. Evropska nogometna unija je obvestila Nogometno zvezo Jugoslavije, da bo letos avgusta za 75. letnico nogometne zveze Irske v Belfastu mednarodna tekma med reprezentancama Anglije in celine. Za sestavo celinskega moštva bo prišlo v poštev tudi nekaj jugoslovanskih igralcev. Naša zveza je že dala pristanek za nastop morebiti povabljenih kandidatov. V nadaljevanju odbojkarskega turnirja v počastitev lO-letnice osvoboditve igrajo danes tile: ob 17 Olimpija : Fužinar, ob 19 Branik : Partizan (Novo mesto). Slednja tekma bo odločala o prvaku in Je važna zlasti za Branik, ki je pred dnevi izgubil srečanje z Ljubljano. Prireditev je v Zg. Šiški (v Domu Partizana). Odbor za izvedbo letošnjega tekmovanja za Davisov pokal je sklenil, da bo letošnji finale za Davisov pokal od 26. do 28. avgusta v Forest Hillu v ZDA. Bolgarski košarkarji so v Lillu slavili dvojno zmago nad obema reprezentancama Flandrije. Moški so zmagali z 82:53 (29:21), ženske pa s 87:34 (36:10). Na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Bukarešti je v otvoritveni tekmi romunska ženska reprezentanca premagala elitno trojico iz Jugoslavije (Čovičevo, Nikoličevo, Urekovo) 5:0. Partizan v Kropi priredi v torek 29. t. m. s pričetkom ob 16. uri meddruštvene skakalne tekme na 35-metrski skakalnici v Kropi, in sicer za člane in mladince. Prijave sprejemajo prireditelji do torka. Vabljena so vsa društva! Kramarjev smuk pod Storž-cem za planince in alpiniste bo jutri v nedeljo v izvedbi PD iz Tržiča. Prireditev je posvečena spominu padlega alpinista in partizana Roka Kramarja. Pokale so podarili PD Tržič, alpinistični odsek v Tržiču in tamkajšnja Zveza bo-rcev. Vabljena so vsa planinska društva in alpinistični odseki iz Slovenije. SAH V MAR DEL PLATI SE DVE ZMAGI NAŠIH DEH MAR DEL PLATA, 25. marca. V XII. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Gldgorič premagal Pilnika, Ivkov pa medn.vrod-nega mojstra Floresa. V ostalih partijah je Najdorf zmagal nad Idigorasom, Letelder nad Bauzo, Wexler nad de Griefom in Pach-man na Doderom. Partija Szabo — Toran se je končala remi, medtem ko sta svojo Rosetto in Pan-no prekinila. Po XII. kolu je stanje tabela takole: Najdorf in Ivkov 9, Szabo 8, Panno 7 točk itd. »Halo, Komna!« »Halo, je tam Dom na Komni?< — »»Da, želite?« — »Kakšno vreme je pri vas gori, koliko je snega in kakšen je?« — je zvedavi glas nevernega Tomaža brez težav v nekaj sekundah prodrl iz Ljubljane na Komno (1600 m) nad Bohinjem. Presenetljivo, kajneda! Naposled se je požrtvovalnim funkcionarjem Planinskega društva Ljubljana-matica uresničila ena izmed mnogih želja, z edinim namenom, da bi približali delovnemu človeku čudovit gorski svet, ki je še mnogim ljudem premalo znan. No, najprej nekaj o tej zelo pomembni pridobitvi. Inštitut za elektrozveze v Ljubljani je izdelal večinoma iz domačega materiala ultrakratki sprejemnik in oddajnik, ki sta npneščena na pošti v Stari Fužini oziroma v Domu na Komni. Če se hočete torej sami prepričati in želite zvedeti kakršne keli informacije s Komne, zavrtite na svojem telefonskem aparatu karakteristično številko 954, takoj nato — seveda, če je linija prosta — pa_številko 35. Oglasila se vam bo pošta Stara Fužina, ki vas bo brž zvezala z Domom na Komni. S pomembno napravo je PD Ljubljana-matica nadvse zadovoljno in že nasmejani obraz njegovega predsednika Toneta Stajdoharja ter najožjih sodelavcev razodeva, da se je v tej »hiši« zgodilo nekaj nevsakdanjega. Čeprav je dal Inštitut ze elektro-zvezo svoj izdelek samo na preizkušnjo — v začasno službo najmočnejši telesnovzgojni organizaciji v Sloveniji — je društvo zelo hvaležno, vendar ... Na PD Ljubljana-matica se brž-da ne upajo glasno izraziti upravičene težnje, naj bi nova aparatura služila tudi naprej temu namenu, kajti cena poldrugi milijon dinarjev bi bila za tako pasivno organizacijo, kakor je planinska, le prevelika žrtev. Ce imajo razni športni klubi in te-lesnovzgojna društva srečno roko, kadar gre za podpore, tedaj naj naši najvišji pristojni forumi brez pomisleka priskočijo na pomoč prizadevnemu društvu, saj bo imel od tega koristi ne samo »poklicni« gornik, temveč sleherni delovni Človek (da ne poudarimo posebej pomena za gorsko reševalno, meteorološko službo itd.), hi je potreben zdravega razvedrila in prijetnega oddiha v gorah... (p) 1,000.000 din ali vsaj enega izmed 2500 velikih zadetkov od 5000 do 500.000 din — poleg 20.000 manjših zadetkov boste dobili, ako igrate samo za 100 din, kmalu po objavi največje športne loterije POZOR T$EN PODIEOEPS ? Najoriginainejši in najučinkovitejši način reklame in propagande za vaše izdelke: objavite na 1,000.000 (milijon!) srečkah ib na 100.000 pianih prihodnje VELIKE ŠPORTNE LOTERIJE. Zaradi omejenega prostora bo lahko reklamiralo samo šest podjetij. Podjetja, ki vedo in občutijo, kaj je prava, velika reklama, naj se takoj prijavijo, ker se prednost določa po vrstnem redu prijav. Novost, originalnost, naklada, način plasmaja, privlačnost za gledalca, nenatrpanost reklame, vrednost publikacije - to so modemi učinkoviti pogoji velike reklame! — Le ti vplivajo na uspeh! 0 s Bering je bil za Stellerja uganka. Edina nepretehtana stvar na tej, sicer tako dobro urejeni vožnji. Ali bi ne bilo mogoče najti drugega poveljnika? Nekoga, ki bi ga ne preganjale furije njegove preteklosti? Gotovo, danski pomorščak je imel zvočno ime. On je našel vodno pot med Azijo in Ameriko. Njemu se je bilo treba zahvaliti za raziskavo Sibirije, azijske obale Ledenega morja in severnojaponskih otokov. V nič manj kot petnajstih letih so prekrižarili in prevozili Beringovi možje na rusko povelje šestino sveta med Arktiko in Pacifikom, Uralom in Bobrovim morjem. Odkritje dežele Game bi kronalo njegovo življenjsko delo. Zakaj se tega plaši? »Kuja se, Plenišer, ker ne more jadrati, kamor bi hotel sam. Ker so postavili predenj morja nevešče znanstvenike l.i uradnike, po katerih zemljevidih in načrtih se mora ravnati.« »To je za takega Beringa že hudo ponižanje, da je zastražen in nadziran.« Plenišer je postal zelo resen. »Onstran jadra .Sveti Pavel’, stražar. To ni razveseljiv pogled za poveljnika — ali ne menite tako?« »Toda kaj pomaga? Mi hočemo najti deželo Gamo.« Njega pa, si je mislil Steller, ne vleče v deželo Gamo, njega vleče proti severu, k oni vodni cesti in k onim nenaseljenim otokom, ki jih je odkril že pred dvanajstimi leti in na katerih ni nič več, odkrivati. Od tega se ne more odtrgati. Ne more preboleti, da mu tega davno pozabljenega in med spise položenega odkritja še vedno ne verjamejo. »Vodna cesta, Plenišer, nekaj nenaseljenih otokov med Azijo in Ameriko — to je njegova dežela Gama. Resnična dežela Gama, o kateri govorijo zemljevidi in knjige, se mu je pristudila.« »Da, on ne da nič na karte in knjige, Steller.« Steller jev pogled je begal po gornjem krovu. Zunaj območja svetilk je bilo tako temno, da ni mogel spoznati več niti stražarjev. Tudi zvezde so bile ugasnile. Veter je tulil močneje skozi vrvje. Cunjästi oblaki so se plazili okoli jamborov in se kopičili okrog svetilk, da so bili gosti kakor debele megle. Četrt milje daleč vstran, ga so tlele a verske oči skozi temo. »Sveti Pavel« je jadral tam v enaki smeri, senca »Svetega Petra«. »Če bi bilo samo to, Plenišer, da bi mu ne bilo nič mar za zemljevide___Če bi deželo Gamo slutil na drugi strani sveta. Saj tudi jaz nisem tako papeški kakor francoski profesor. Smer proti jugovzhodu ali smer proti severovzhodu — poglavitno je, da neznano zemljo dosežemo. Toda on je sploh noče doseči. Njega vleče samo k nj-govemu severovzhodnemu prelivu in k njegovim nenaseljenim otokom, v pokrajine, o katerih dvomi ves svet in ki so mu prinesle pravdo. Ali razumete to?« Pene so brizgnile in zalile krov. Vetrovi so tuleč stresali premec. Ob topovih sta stala oba stražarja, zavita v kožuhe v tresočem sijaju ladijskih luči. Med težkimi, temnimi oblaki se je gubilo še nekaj zvezd po nebu in nato utonilo v morje. Štrene rastlinja so zadevale ob jambornico. Morski ptiči so kakor sove obletavali lesovje jamborov in prečnikov ter se kokajoč smejali iz teme. In za meglenimi zastori v daljavi, nekje na jugovzhodu se je zdelo, kakor da se v kepo kopiči obala, neka v morju rojena celina. Steller je stisnil oči. »Mi jadramo naproti deželi Gami. Toda on?« Njegove prsi so se burno dvigale. Težko je sopel. »Ali razumete to, Plenišer?« je ponovil. »Da,« je dejal Plenišer tiho, »razumem. Vi ste novinec pri naši odpravi, Steller. Vi še ne poznate Beringove zgodovine.« Pogladil se je . laseh. Bilo je vlažno. Spet je začelo deževati, pravzap j n " lino pršeti iz megle. »Svetega Pavla« so ti plazeči megleni puhi požrli. »Dobro raz-- aem Beringa,« je končal Plenišer in se zatem pritipal navzdol skozi dohod v svojo kamro. 3 »Febris intermittens,« je mrmral * ranocelnik Bethge in brisal Beringu znoj s čela. »Sibirska močvirja, kapitan poveljnik, napori zadnjih sedmih let. Živo srebro in puščanje žile, to je, kar bi Vam svetoval. In mnogo miru, zdaj pa kozarec žganja, nobenega Beringovi zobje so šklepetali od mraza. Vendar se je smehljal. »Pristav Steller meni drugače o tem. On se zavzema za surovo sadje in prepoveduje žganje. Da, Bethge, jaz vam zdravnikom ne zaupam. Vsak izmed vas ima svoj lasten recept, da zaposli grobokopa.« »Steller je mlad, neizkušen mož,« je dejal Bethge zaskrbljen. Zvenelo je tako, kakor bi bil Stellerja imenoval bolnika z lepro. »In v ostalem: kako more odrejati žganje, če sam ne p”' nobenega alkohola?« Bering je strogo pogledal zdravnika. »Vidva se bržkone včasih spreta med Seboj?« »Kapitan poveljnik,« je potožil Bethge, »saj nima nobenega pojma o življenju pomorščaka. Prvič se zdaj vozi na ladji. Kljub temu hoče vse bolje vedeti kot mi, ki smo že od otroških nog doma na vožnji po morju. Pomorščak, kapitan poveljnik, lahko svoje bolezrv zdravi samo s pomorščakovimi sredst-". Nobenega sadja, nekaj žganja, puščanje žile_« »Vi bi morali biti sporazumni z njim, Bethge. Če se bodo začeli celo zdravniki prepirati na krovu ...« Bering je nehal in se z enim sunkom pognal z blazin. Poslušal je šumenje vetra s- morja, ki je zdaj glasneje zdaj tiše prihajalo v kajuto. Zunaj je deževalo vedno močneje. Sicer pa je bilo vse, kakor naj bi bilo. Nič nepričakovanega se ni bilo zgodilo, odkar so zapustili zaliv Avačo. Vendar — nekaj pa nenadoma le ni bilo v red .. Bering je naporno prisluškoval* Ni pa mogel priti na jasno in se je stokaje spet spustil na pog. d. »V 'ste, Bethge. česa «e najbolj 'o j im?« Ranocelnik je poslušal s sklonjeno glavo in še vedno ves V jezi mislil na pristava Stellerja. Kakšen človek je bil ta Steller? Zelenec, nepopisan list. Pred nekaj tedni šele ga je bil poveljnik spoznal na Kamčatki. In danes? Georg Wilhelm Steller iz Windsheima v Frankih, znanstveni sodelavec »Svetega Petra«, ladijski zdravnik, naravoslovec in narodoslovec, Persona grata na krovu! Bering si je vzel norca s tem mlading Nemcem — gojil je kačo na prsih, «