Leto V., štev. 2a.
V Celjn, sotoota üne 37. tekruarja 1923.
Postnina platens v ßotoBiai,
Stane tetno 60 Din,   lncseeno 5 Din,  zh  inozemstvo 240 Din.
Ogiasi va mm vižine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p.
Posamezna Stevfll«» stane 1 Din.
Izb&ja
vsaR torek, čelriek In sobolo,
jj HredtilStvo: Strossniajerjeva nJ. St. 1. !. nadsf., Teles. 53.
|| Upravitlštvo: Strossmajerjeva u. št. 1, pritličje. Te!ef.b5.
Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066.
Piamo dr. V.  Kukovca.
. Jfovi I>o.M" o položaju.
M;:rib.>i\  \4. icbr.  W2X
buvuLric. c!.a V:i<:n izroüeiii svoje
prlz,mmje hi svojo zahvalo /a odločni
boj, ki ffa bijc »Nova Dob.j« /.;• itašo na-
rodreo stvar. Ker prieakujeni, da se r.a
nobeno cono ne -tbco ustraliovati, Vas
z.'tgotavljaw obuicni, da bode naivečji
minor zt>pe.r novi ticmskiKarski k.irz še
do&o potreben, da uu- zatriumfrra trajno.
Radikarske si ranke in njencLa vo(!siv;\ se
i;e sirx,' zamenjati s srbskvmt rodujjubi.
Sleonjmi sjvcda lie 1): na misol prislo
.sfovenske narodne prklobitve izdajaii
Nemceni. Toda kreature, ki iiiiak> obiast
v rokafo, ceniio Sloveniio zelo nizko. Nr
jim dakič le teritoriiulno ainpak tud:i- za-
ratfi sJtnosti, kf so j:h s Slovene! incelr.
Odpor kterikaJoev w Uru-ri+i avtonrnm-
stov je vzbudil nirzni') zupcr Slovenijo.
Kotifco ji'h sc inianio? f-n m-.ilrj-on? Zafta.i
iih niste <ia.H Italiji? To so besede. ki» ji'h
ie fejfmorH i.stinvto vei'ikosrbski polrtik.
postenec, veekrat minister, oboževanec
raSüh zagrebski.h komTrcsiisfcov. Ko sem
bU prod teduom dni \- Beotfradu, iz.iavi!
mi je Slovonec, ki miuistra Zupaniča po-
zna prav dobro: Prosnn Vas, Ztipanie
ie saini) še po roj.stvu Slovenec, a v o-
stalem je nje-gova iiicntalitera popolno-
ma vclesrbska. On iixiesaT ne presojuje
več iz slovenske^a stališea! O iK>krajbi-
sketn names tn'kti mi je dej»i: Zvrie "se ka-
kor btazen za svoji.m. ciiiem. Dela kakor
.da bi se mil slo /ia 1 >it:I- jli ne biti v neni-
škcm vprasaniii. Lahko si -mislite, da ->o
me spfckJe ic besede, !<er sain ms.oii)
verjel, da je tako iuiJo. R^ziii ziuiki ka-
žej<). da je in pokyzaj i>r;j>ravljj| firi'bar
vso ck>bo, kar je ix>krajinski: ucniesünk.
Njejtr-ov rnarrborski ekspone:H dr. Gra-
seHi k* to dni telel'aniral '/ Liitbljano, da
sniatra. da je konec cidpora. in da je nn--
dcljslri protest inariborskili «Ksrodufh
druätev zadnji resni poskus odpora1 m-
per pakt z Nemci. Ra/.inne se. da Hri-
bar nc b(xie o-dnelial prcd ko-iicauinii vo-
ütvami. Zdaj si izmi'.slja. Ja s-mo se tudi
nti pojiajaii z Nemci. MtMida me toliko
pozmitc, da me (nivezete d'olžiK>st!, da se
zoper tako nesrainnost i/rctnio brankir.
.?az sem sam presia'o borki so proti a-
paratu vlade in n.^enim sredstvom. Mo-
ram izrazili tijid'i svojc  preprDčanje.    da
Dr. MILKO HRASOVRC:
Na Peco (219G m).
(Konec.)
Se ¦.cc .j/.iroma s'j prjimak) je po-
vedsai, ka-jti, kar smto na tfosfoljiibrmsti v
hiši Končniko\n preživdi, po svoji od-
kritosrenosti, je skoraj bre/ priiriere.
Šest kosatili ktnetij se drži ena dtu-
jje. Ponosni beli domovi, inotfočna so-
spodarska poslopja.
Kot domovi, taka je zavest njenih
prebivateev '*tu sino bMi, tn smo. tn o-
stainemr)«.
Koroski mimškutarski tcror teh zna-
ca.iev ni okužii.
Nailepša in luijvisja ie Končniko\a
kmetUa. Rnojiudstropna bela hišai ki se
biesti v popoldanskcm s^non (vi«i-na
1150 m).
Za hiso zeleni xo/.d^vi ki se izsub-
Ijajo v paSnike fn skalc srotesknih oblik.
- Vrh Pece se nam zdi blizu tako, da bi
kar sJcočili tianj, ko bi iTK>K:!i.
UrSko Ic Pomllovalno poglodamo.
kljub temu, da bela njena cerkvica mJlo
Pozcfravlia.
f-Voti* savinjski dolini se vrstf vrh za
vrhom. V ozadiii kažeta Raduha in Ov-
Söva svoj širolc hrtx't.
Po kratki kmifereiici' pred W§o, sto-
wno pod vodstvom   Jake v ?osto!juben
bode sc /daj šlu tudi kJiub <Kipa«-ti cele
naše jlaviiostt čez nas na dncvaj reu. !:-
eiino upaaje je, Oe .sj)lošni odpor ne opu-
sti. ainpak da se nadaliuie \ saj do kon-
canili volH'ev. Zahiteresirati Mioraiivio po-
iem vse straiike v narcKhii skupščini, ki
so poštviio jn^osiovausike, da se la sra--
niota \-saj pozneie popravi. Verujte me-
ni, da je HrJba.r vsej^a sposobeti, da
NtMiiceii) d.rzi besodo. Ce bode stoknu
utajfl, je iwlozaj vendar tak. I'a tudi na-
ša or^ajiLzacija se l>;)de držala volic na-
roda. To \'oljo ima nar;»d izrazitr iiri vo-
lilvali IS. marc.:. Ce nain irvidevni iui-
rodni kro.ü:i res zaupaio in če se jim boi
za sloveiiski znaeai na.sili krajev zdi ]X)-
treben, b(xlo  naši stranki  pribf>rr!i  p-ri-
inerno nioč. Ce hi teffa M<i bilo......!
Skoro se ini- upira pero zapisatt besedo-,
ki .ie pa po nuwm irmenjii umestua: Ce
ni \ eč 'patrijotizma, rodoljubja in pozri-
vuvalnosri. tudi naroda vee ni!
Matija (iriibec.
(Ob 350 lelnici nie.^cvj  snirl'.)
Na posesivili mazar.ske.via .^rol'j
h"erenea Tahiya ».> se leta 1572 uprli
lonotjc v Stti'bici )i\ Snseci^raan. Poskr-
beli so za dobro vodstvo. katereimi ie
:,ia! ua čeiu Matija (iubec, l\au Pasancc
in Ivan Mosaic. Kot vrhovni ¦i>ovct>wHt
kmetske vojske' je runjrintl i'Lja Orcjfo-
ric, -donla iz ßeie Kr.ijino. a že vcč ler
»ase^cn v Zatforji;. Ko-- bivsi vojuik je. bvt
za to iiajsposobnejši. Ko so /br;;!i knret-
sko vo.Lsko ;z Za.iCorja, so skienilr ndreri
najprej pro+i Karlovcu. nato pa ob Savi
navz^or iiifüio Mrezic n<\ Doienjsko.
Tainkajsn.vi' km-jtje so se pridni/ili. m.i-
k:u- so rmelr na'iicn iti proko Calhx in s'o-
venske Stajerskc ter se vniiti preKn
Sotle nazaj v Za.iror.ie. Z /dni/cnimi
iiiocmi bi'iidari'M >ki Za.^rL-u. nkrotili lam-
ka.is!H> Rospodo, nsr:ijiov.ül-i svojo ktuet-
sko vhxk). prev/-e!i \^s" posse, skrbeli za
u.pravo in pobiraii davke- Naen pa se
jim ni posrecil, hrv;i(sko - slovenski pi.nt
je bi! hitro končan. Ko se je .ianuarja
I. 1573. zbrala Inn^tsk;' za^orska vojška.
ie ostal ffUivmi del pod vodstvom (iubca
v .Stwbrci; z ostaiimi četami pa ie pro-
dirai Ore^orlc orotiKr^kcmu. He] vojske,
ki se je obrnila na dolcuisk-i strnn, je go-
spoda 1. februaria popoinorna potolkla.
Cirefforit it; prikrival poraz, loda ob Sotli
lieseda sprcgovonena najde pot v
srea, ifi kina'hi sedimo v sobi pri sočnem
surovoiH maslii. ^orskem medii in vro-
ceni ca.hr.
Še si eklen Lea viua je poiej;' brez
case, naineaijena Zii čaj.
Pa slovenska dusa. ti si iixanka, fn
niirms dna! Pokrrj se obraz od sraniote.
uti'hni ix^ro m zastavi se, da ho bo trc-
ba te«a napisati.
V  par trenutkih je i/.pna sleklenioa
in šelc tedaj opaziino zmoto. da ni bi!a
namenjena    nje vsebinn .srrhi, tcniveč v
mallh koHcinah caju.
Mali Konenfkova, (jprosti nanu in ne
hudnj se, saj drugic prinesemo dve ste-
klenicr, ix>hi do roba. scbo.1! Seveda üh
inora^ takoj skriti, da zopet ne bo rr.z-
očaranj!
V  jyostoJjubm   koroski    hiši ti hitro
mine čas.
Poffovor je bit z domacmii živahen
in kaz-ai kako naobraženi ljudje. ter
knki kretnenitrznačajiitn prebivajo.
Posebno ffospodmia in najstarejšf
sin. ki posestvo prevzema, prcdniacita.
V  času bojev   med Nernci in Juko-
slovani so t'i ljudje kreplco sfiili na naši
strani.
Rdmijst Rusov - ¦ graničariev ie v
hfäi. ki stražžjo. bližnjo mejo.
Poveljnik - narediiik. prej rwski nad-
poročn?k, prebiva tu s svojo ?eno-
l>r: ^1.. i'cii-|i .ie bii sant ponr/.cn. vo.iska
Iirvatske sospinje ie prtnlrla v Za.^orje
zgrafrifa Oiibčcve iniiožicc ior ji'h !>rt
Stubici1 premaftaia. PcvdsjSnu cospoda se
je krnto maščevala iukI uponmni krneti.
i,'i:(Ä0 je bilo obesenrh, posekanih in se
na 'dni's'e uačiiie kaznovanili. Od \'odi-
teliev j-e bil pra\ posebno ka>:iK)va?i Ma-
lija (lubec. kinetski kralj. Dne IS. febru-
ar.ia so mu v Zasr^bu na Markn vein ir-
,iiti na razbeljeneni železnem prestoh«
polo'^iH razl'eljeno zelezno krono na xla-
vo. mu trtfaii z žarečimi klcsčaim nieso
s lelesa in Zd naposled razcetrliü.
Pred Markovo ccrkvjjo ie na mesiii.
k.ier ie bil Matija Oubee kronan, kamenit
kvaurat s štiriiut rdečimi oÄclnimi. k\a-
dri. iv.( njili je stal žareci prestol Mati;.a
Qu-bcit, na nas-protni lri'si niavcLstraia. je
Pa v st-i/iio vzidana kauienita ma.ska sio-
\ enskega   njuecn'rika   Matiia  Uubca.
F^aznn sta.rejših pesniskih, pripo-
vedirlh. obrazo'»ra!riili in siazbeniJi del,
pise seda.i g, Risto Sav'm opero »Ou'}>ec«.
Kakor hitro bi bilo ctek) ^odno za jav-
liost. na.i bi se a"a vprizorilo v l.ii.ib'Ha-n-
,sk» operi.
Poiitißne vesti.
Zaupuike JDS iz maviborske in {jubljau-
i».skc o»bUf5ti opozarjamo na noctcljški fz-
redni zbor, ki se \ r.ši. ol) pol 11- dopol-
c!iie v dvorani ijubljanskega   Narodüega
1 •¦¦ Na (.lnevueru redu si> kandklature
iu n.ii odiK) vprašanje. Pridrte v cfrn naj-
večjem štev.ilu. Prijave za skupen <jbed
se posrljajo tajnistvu .ff)S Ljubljana. Na-
rrvdiii' d'oiti.
Pogajanja med demokralsko in
narodtio-naprednostranko- Dne 14.fe-
bruarja ?e je vršil sestanek ljubljanskih
zaupnikov novo ustnnovljene stranke
oleoli »SIov- Naroda« in sbod Ijubljan-
skih političnih dru5tev JDS, ki sta.se
pečala z vpra^anjeni poskuSenega spo-
razuma za skupen nastop pri volitvah
18. marca in s postfavljanjem kandi-
dalov. Da se izognemo napram gotovim
strankam polemik, navedemo v infor-
macijo javnosti in brez komentarja
glavne točke izvrSenih, a doslej brez-
uspeSnih posajanj. Delegracija NSS je
iznesla na prvem sestanku, ki se je
vrši! preteklo nsdeljo vsled inicijativ-
nep;a pisrna dr. Žerjava in pritrdilnega
odgovora dr. Trillerja  sledeči predlo^ :
NNS  imemije kandidata za Ijubljanski
mandat,  JDS pa namestnika.   Kventii-
alno izvoljeni pcslanec je giede vstopa
v poslanski kiub nevezan, na vsak na-
čin pa bf moral vstopiti v vladno stranko.
Če  bi  ta poslanec odpadei,   pride  na
vrsto  njegov   namestnik,   ki   ima tudi
proste roke in vstopi v kateri klub iioče
Delegati JDS so vprašali, v čem bi bil
interes njihove stranke,  odgovorilo se
je,   da b?   bil   interes v toliko,   da   ne
prodre kJerikalec a!i komunist  (Doeo-
vor» veljajo le za Ljubljano.)   Delegati
JDS so iziavili, naj se izbira kandidata
koiikor  rnogoče   depolitizira.   V Ljub-
Ijani pride v poStev interes uradniStva
in interes obrtniStva in indnstrije  /ato
naj bi bil kandidat izuradnižkesastann
katerega naj predlože somiSIjeniki obeh
strank,    namestnika    pa    obrtniki    in
trgovci. Po sprejeti pragmatiki odstopi
uradnik-poslanec v korist namestniku
V diskusijj, v kateri klub naj poslanec
vstopi,  so izjavili NNS,  da mislijo pr«
tem   Pašicev,  Protičev ali pa tudi de-
mokratski  klub.   Na seji  v pondeliek
so se obojestranski   zaupniki posveto-
vah   s  svojimi   somiSljeniki.    NNS   ie
zahtevala,  da  ona  irnenuje kandidata
.rtamestruka   pa JDS.    Po kratkem in-
ternem posvetovanju je podai dr. Žerjav
izjavo, da JDS ne more predloga spre-
jeti.   Dne   15. t. m.   je  minister   n. r.
dr. Zerjav na sestanku zaupnikov kra~
jevnih  organizacij JDS  podal poročilo
| o pogajanjih  rried  NNS  in JDS.    Po-
1 gajanja  se  äe  nadaljujejo,   vendar  ni
nikakega upanja za sporazum,  ker so
zborovalci  JDS soglasno  postaviii  za
kandidata prof. Josipa Reisnerja,   NNS
pa   na  sploSno 2eijo  njihovih   somiš-
ljenikov dr. VI. Ravniharja
Ministrski predsedtiik   Pasič    pride
uliisom    easiiikarskiili    poroCil 2(\  trn   v
Uub iarje poseti NlcoTa Pašič svoje na'
mUjsc kremciutc   in  xnucajne  marfeor-
ja>stvo brtpjeostudno; po z^!mäMju-
UJ, ki so v osvobojeni doniovini opljn-
va|» slovensko inie in naš iiarodni zjia-
caj prezryMarno dancs drug» iazo renc-
Ka-tstva ki je *rša (>d prve. vendar pa
fivljensko potrebna za očiščenje v na-
sem javnem življenju. kjer se «nora izlu-
scai se tol-iko <Wbovih krast, ki. so med
voisko ponižno slnžile HabsburK« in sc
.sr
Vojaki kosijo in nosijo seno, da
nialo r>Dbo!išajo svoje zivljcnje.
Smovi niskih step v močucm ^or-
skeni zra'ku dobro uspevajo, ter jih tudi
"aponia slnžba ne inoti
Poveliinik nam pokaže niavolase^a
voia-ka, ki je v nižini bi:l zapisan ^rnTti
vslod zavratne jetike. Tn se krepko raz-
viqa.
()d prjjaznih Rusov dobimo ^lede
dostopa P-ece, nwje. ter stndencev po-
drobne mfonnacije.
Na pisinenem dovoljenju pa stoji, da
iinaino jx> jnnoslovariskem ozemlrn i)ro-
sto pot!
r"aik li'^tek z enako vsebrno je zelo
važeiK ker je ravno i>red tednom na^la
smrt neka ženska, ki je pred1 stražo Cez
me jo bežala. in na klic ni obstaJa.
Mati Končnikova nam je razkazala
obsirno posesh'o ter svoio hišico, ki si
jo ravn-okar preureja za prcvžitck. da tu
uživa v mifu sad svoie^a dela. Mod tem
se je zvečerilo.
V dolinah je bil, že mrak, vrhovi
Pece pa so sjoreli v zadnjiJi solncnih
zarkiili.
Končnfkovi so nam odstopüi fastne
sobe in postelje, v katcri'h smo knežje
počn-ali.
Prijatelja. France in Jaka sta nomir-
ni diišL Ravno se m je sanjalo, da le-
tim 7. obema v fflobok j?orsJti prejxid, pa
sia nie zbudila in m\> raz-bijafa i>o vra-
tili če§, duša, vstaiii!
V pohiterni smo ob kakih pol 3. zju-
traj odkorakaii. Pot vodi naravnost od
Končtiikove dom-ačtje zložno do sedla
und Lužami, kjer je meja. Luw so kraisna
planrna, siino važm« za 7iv.ww>rejo.
Naši obmejiri kntctjc so se trudili
da priipade planhia narn, pa so ffospodje
clni'fface odločili.
Tod čez Luže je prehod \' Olobas-
nico. Vrh scdja poicRa pohio tolste ži-
viaie. Tn je treba od poti odcepfti ter iti
ttesno v sevcrovzhodni smeri.
PriSli smo d<o sitno strinega pose-
katiteKa hnbčka ?K) katerem smo .se rx>-
vzpeli.
Med; štori raste polno sladkih ja^od.
Cim viišjfe prihajamo, tem bolj izjrinja
?:o7jd, ki prchaja v ruševje, skozi kate-
rega se težko vzpenjamo. Po popisu
predvečera sino mejo že Drekoračiii ter
smo na avstrijskih tleh.
Pot je zelo naporna in treba .ie: mno-
go vztrajnosti h- potrpfjenja, dokler pri-
demo na offrornno .^orsko planoto. ki ji
po viShii in velikosti nucnda ni para v
ožji domo\inf. Skoraj cela planota Pece,
ki se razteza več kot etio nro hoda dol-
žhie in širrne na okrog jc obrasceiia s
sočno travo hi niševjem.                       .
Na koroiko stran m proti Mežsci
Peca strmo pada v prcpadih   v dolino.

Strati 2.
»NOVA   DOBA«
Stev   20,
ziiaie <>b prevratu silnu razplodit! iz Uub
ljane po celi; Slovieniiai, ki jc nneUi vsa ta
letij ttovol.j p.riiike uživaii njih »vlada- j
ii'ie« in državotvorno delo. To so oni
gosposki privilegirani junakr iz Ljubliane,
ki so pripravliem s-e zrtvovaii do ne-
skončnosti za vsaiko via do, kr dajc hjhti
prosto roko na vse strani. Tei irakarski
gospodi bo treba po IS. inarci: pokazati
pot nazaj v Ljirbljctno za vedm, če lio-
cenio da dobs na.še prebivalstvo neko-
Jtko dnige po.iine n aasi državi in držav-
ni upravi.
Iz volilne borbe. Dne 15. tm. bi
se moralo vr5iti v Beogradu zboro-
vanje beograjskih komuntstov, na ka-
terem bi pcstavili kandidatsko listo
komunistične stranke za Beograd. Po-
Ticija pa je zborovanje prepovedala.—
Stojan Protič je v »Radikalu« izjavil,
da ni dal on Radiča aretirati, nego
Pribičevic. Protič ni iskal Radiča, am-
pak Radič njega v Rimskih toplicah.
Na zborovanju republikanske stranke
je prišlo do pretepov, tako da je mo-
rala policija posredovati.
Svetozar Pribičevič <> Pašlču. V
>-Novtim Listu« objavlja minister n. r. Sv.
PniMičtvič članek, v katerern trdi, da
PaSičeva vlada vodi voiitve le proti de-
mokratom, toraj proti straaiki, ki ima
ore/ dvorna največ zaslug za edinstvo
države. Pa&ič ne iiastopa proti Turkom,
Nem-cem iTi Madžaroin, termeč sc celo
/ njinri1 pogaja, ne voüi volilev proti se-
parattetorn, uiti proti Radiču. Na zboro-
vanju v Kostajijevici jc razgnala vladar
scUake hi ucitelie. Frankovcem se pa ni
zgodito nie. Prlbicevic zakljucuye. da se
tako država no gradk temveč ruLL Pri-
šli saito tako daleč, da vživnio separa-
tisticni- rn iredentbstistični el-etnenti pred-
nosti1 v š-kodo rskreni'h domoljubov
Lord Curzon o ruhrskeni konfilktu.
Na seji lordske zborntce 13. tm. je go-
vori! angleškr z-unanji minister lord Cut-
zon, ki jc o-bširno TazpTavijal o ruhrskem
konftoktii. Povdarja! je. dii Francija sto-
jri pred velikanskimt težkočami, ker jo ča-
ka tcžavna luiloga, da vstvari v zase-
dcnem ozetutju popoinornn nov gospo-
dü'rski onKanizein. Operacije, ki' so- irtrclc
s početka gospodarski značaj, so se
spremewite v političen ck>igodek. Kakor
so sedaj razmcrc, ne more priti v noštev
noibeno posred'ovanje.
Turk! se pripravljaio v Tracüi. Fur-
ki se pripravljajo z vso naKiico v vzhod-
ni Tracujr, rnunici'jo dobivajo baje od
Roljrarov. Cirški vladika v Čataldži je
hi) rzročen sodi^ču zarad'r veleizdaje, tu-
di veiiko drugih cerkvenih dostojanstve-
nikov je obtožetiifh zaradi istega pre-
jcreska. Turki prodajajo posestva, iz ka-
teröh so pregnali Orke».
Ccliskc novice.
Jugoslovenom in -slovenkam
mesta Celja in okollce! Pripravljalni
odbor »Organlzacije jugoslovansklh
nacijonalistov Or-ju-na« v Celju na-
znanja vsem svojim bratom in sestram,
da se na dne 18. febr. 1923 ob pol 11.
uri določeni ustanovni občni zbor
organizaciie jugoslovanskih nacijonali-
drugcxi je dostop lahek in bolj ziožen.
Na ednem vršičku- zagledamo trf-
iojniRulajcU^ko znamenk1« znak, da smo bH-
zu citia-
Vrhov   ima Peca vec,   iiaiviš^     -
kota po karti je 2126 m nad moriecrn
je v Avstriji.
Na na^etn ozemlju j^'Veiika Kopa,
kot doma<5ini vrh imenujeio (kota 2110)
hi Konrdežova glava. imenovana po po-
sestniku Kordežu v ck)lwi Topit.
Med ruševjem zagledamo polno o-
•vac. Na ktic se prikaie ti>di kmak star
pastir, ki natn rade volje kaie pot
Celo poletjc probiva tu sam s svoji»-
mi ovcam».
Ko smo stopäi na vrh, onemeli smo
nad siiastim razgledom, ki sc je tiudH.
Prvi pozdrav gre v Celovec, našo
staroslavno nain ugrabUeno prestolico,
lei ga jasno razločujemo. Stolp stolne
cerkve, Križna gara, Vrbsko iezero so
vidhii razk>čno prostim o^esom.
Cela slovenska Koroška ic kot na
dlani pred nami. Oko nam solzj, posebno
naš prijatelj France, naš z du^o in telom,
ne more pozabrti ter se< ne more nagle-
dati krasote krajev, ki so nam ugrabljeni
Kar prenese Slovenija gorovia, kar ga
nosi Korotan vse se sveri v iutrarajem
solncu.
Daljno koroško - ttaiijansko, sohio-
«TaSko in ^tajersJco srorovje )c prav do-
stov vsied trenotno nastalih zaprek ne
vr5i, ter da se tozadevno vabilo objav-
Ijeno v zadnjem listu »Nova Doba«
prekliče. Vpisovanje in sprejemanje
Članov pa se kakor do sedaj 5e vedno
vrši kakor že objavljeno.
Prejeli smo. iuKoslovani? Jugoylo-
vanke! Mcstni ^dbor organizacije ju^o- j
slovanskih nacLkiiiali.Uov :>()r-ju-na« v
Cetju nazuanja \sum narodnin« zavixf-
nim Jugoslovanom :ncsta. Celje, da se
od 8. 2. do vstevsi 18. 2. t!. vsaiki dan
med I/- in 20. uro, izvzemsi Jiedelie dne
II. 2. th med 9. in 12. uro vrši sprejeina-
nje čiauov m članic v klubovi sobi Ikj-
tela »Balkan« v Celjti, Oosposka ulicii.
Dolžnost vsakega naroduo - zavednega
Jugosioviuia, posebno pa »Sokola*- je, da
stopi v naSu bratske vrste icr skupno |
z nami pomaga ščititi ugled in dosto-
jaivstvo naše .iugoslovanske domovine,
prexi rayjiimT nacijonalninii propalicami.
V slogi in brätstvu .»e moč! — Odbor.
OlepŠevalno društvo v Celju je
imelo v četrtek 15. tm. svoj letoänji
redni občni zbor. Zborovanje je otvoril
in vodil druStveni predsednik g. nad-
komisar Šubic, ki je pozdravil navzo-
čega g. župana dr. Hrašovca in občinske
svetnike ter že koj ttvodoma omenil,
da je bistvena točka dnevnega reda
sprememba društvenih pravil v tem
smislu, da poytane dosedanje Olepše-
valno društvo član Zveze za tujski
promet v Ljubljani ter tudi v tem
smislu pravila prcuredi in svoj delo-
krog razširi. O delovanju druätva, ki
je bilo v pretečenem letu, izredno
Živahno in uspešno, kar priča zlasti
na5 mestni vrt, ki je v cast in ponos
mestu Celju, podamo podrobnejše poro-
čilo prihodnjič. Pri volitvah je bil izvo-
ljen z vsklikom zopet za predsednika
g. nadkomisar Šubic, v ostali odbor
pa gg. Bizjak, VidenSek, Natek, Pelikan,
Rihteršič, gospa Kaianova, ga. Turnšek-
ova, VolovSek, Serajnik, Križanič, Tiller,
Sirec. DruŠtvu, ki s toliko vnerno in
ljubeznijo ter okusom skrbi za naS
mestni vrt ter druge nasade, želimo
kar največjih uspehov in zasluženega
razumevanja tako v občinstvu, kakor
tudi pri vseh merodajnih ciniteljih,
zlasti tudi pri mestni občini, ki je že
doslej v tem   pogledu   mnogo   stonia.
Umrl je v celjski javni bolnici
po daljšem, težkem trpljenju v starosti
70. let g, Ivan Novačan, posestnik v
Trnovljah, oče pisatelja dr. Anton No-
vačana. Delavnemu, skrbnemu gospo-
darju časten spomin. Rodbini naSe
sožalje!
Odlikovan je z redom sv. Sav»e če-
trte stopnje g. Jaroslav Plzak, ravnateij
titkaj5nj€ rudarske sole. Odlikovancti &-
krejio čestitamo.
Statististika obrtnega narasčaja. Pri
obrtnUi zadrugah v Celju se je /a 4. če-
trtletje v letu 1922 oprostüo 68 vaje/n-
cev in sicer: 12 mesarjev, 12 ievljarjev,
5 krojačev, 4 šividje, 4 pekl. 3 gostüni-
čarji, 2 kjolarja, 2 ključavničarja, 2 me-
liarcüka, 2 sodarja, 2 zlatarja, 2 brivea, 1
prekajevalec, 1 kovnc, 1 usniar, 1 sed-
lar, 1 slikar, 1 kiobiičar, 1 irKxlistraja.
Skusiijf ipodvržcn? vajenci vseh strok
so napraviK izpite deloma z dobrim, die-
lonia s prav dobrhn uspehojn. Kden. jni-
zar, ki je izdeJal krasen miziirski izdeleJ«;
K1 <kÄYi] še j>olc:»i' nagrado 25 Din.
Aretiran je bil Alojz Ostrožnrk ro-
tioin r/. L^krovc.'L. ker je z vec.k) tatinsko
liruižbo tzvrsil razjic tat vine. Oddan je
bii tiilüijsiiiemii okrožncnm  sndišcu.
Poiicijske vest», Zgubilo se je od
13. dec. 1922 do 13. febr. 1923: Kobal
Ciril, črno Hstnico •/. vsebino 600 Din;
Cestnik Srečko, listtvco iz črnega usnja
z vsebino 100 Din in eno potrdilo;
Pak Kari, listnico iz rujavega usnja z
vsebino 10 Din in zlat poročni prsian;
Kedl Marija, ročno torbico z vsebino
8102 1<; Vengust Marija, črno rofno
torbico z vsebino 218 K; Novak Lea,
usnjato denarnico z vsebino 180 K;
Rakusch Maria, ovratnico iz belih ko-
ralov v vrednosti 5000 Diu; Srnovrš-
nik^Ljubica, srebrno ovrstno verižico
v vrednosti 1 SO Din; Hajdinger Ludv..
xlate aaoČnike (ščipalnik); Žilavski
Ignac, zlati gurnb v vrednosti 500 Din;
Mlakar Vekoslav, srebrno uro (omega)
z monoKramom L. M., vredna 1250 Din;
Jurše Jakob, 1500 Din; Blatnik Justi,
1  dežnik v vrednosti 100 Din. —
Najdbe od 23. dec. 1922 do 15.
febr. 1923. V Oaberju 1 klobuk temno-
sive barve; na Cankarjevi cesti ročno
torbico iz želvine kože; v Gosposki
ulici 1 črna Serpa (Shal); v Gosposki
ulici 1 zlati obesek v obliki srea ; 1
denarnica z malo svoto ; Za kresijo
mala svota denarja; na Glavnem trgu
1 rujava usnjata denarnica z legitima-
cijo češkega Sokola in raznimi drugi-
gimi potrdili, 2 vozna listka in 1
šolsko spričevalo glaseče na ime M.
PoženeS; na Kralja Petra cesti 1 zlato
vratno veriüico; na Giavnem trgu 1
srebrno verižico; v Prešernovi ulici 1
10 dinarski bankovec; pred hotelom
»Union« 1 ženska kapa; na Aleksan-
drovi cesti 1 denarnica z večjo vsoto
denarja; na Glavnem trgu ena črna
usnjata denarnica z malo vsoto in v
Gosposki ulici en škaf.
Tržne cene v Celju, due 15. febr.
1923 v dijmr.ii'h. (iovcdrna:  v mesmeah
I.  vrste 16, II.  15. na trgu I. 13, II. 12,
i kg-vampov 7.   i)Ijuč 7, jeter 12,   fodic
12, Joja 16; tcJcüna: 1 kg telečrjega me-
sa I. 18.50. I LI 7.50. ieter 17.50. pliuč 9;
svinjituv.  1 ks -prasa^K-'Ka mesa T. 30, II.
25, pthjc 13, jcter 16, slaniiie I. 38, II 36,
na debek) 3-1.50, inasti 40, na debeio 38,
Smike 37.50, 'prekxijencga mesa I. 37.50,
II.  35, prckajemh parktjev 15, prdcajene
glavc 16, iezikii 35; Mobase:   1 kg kra-
¦fco'vsfldii 40,    debreciTiskih 40,    hrenoVk
30, safaJad 27.50, posebnih 27.50, tlačenk
25, s\-«žih kranjskrh 40, suhish 44. sala-mi
fine 90; perurniüia: 1 kom., piščancc maj-
hen 15,   vcčji 20,   kokos 27.50,   petelin
27.50, pura;n   100, domac  zajec.  rrunij^i
15, vočn 20; 1 1- ml'eka 3.50, 1 kg suto-
vega niasla'50, čaoniegjt 65, masla 45, bo-
liinjskcga sira 50—60, sdrčka 13, eno jaj-
cc 2; pijačc: 1 1 starega villa 12, novc-
ga 10, pdva 6, žganja 28; kruh: 1 kg be-
lega 7.50, 6rnega 6.50, zemije 5—5*4 dkg
-—.50; sadje: 1 kg' jabolk 4, orehov 7, hi-
Scenili orehov 30, suh-üi češpclj S, suTuh
hrušk 7; špecerijsko blaq::»:   !  kg kave
Portorlkx> 65, Santos .50, Rk) 42, praženc
1. 70, II. 64, III. 50, krLstaJnega sladikiorja
22,   sladkorja  v  k<x^kah 24,  kavne pri-
irjcsi 20. rrza 1. 14, II. 9,    i i namiznegra
o&i 30—32,    bucjrega 32—^. vinskeR-a
kisa 4, nava<hiega ki.sa 3, petroteja 6.5(1,
spirita deaiat 12. 1  kg soli 3.50, ceJega
poipra 36, mletega popra 40, pa-prike 6(1,
sladke paprike 90.    rrževega. škroba 44,
•psL'inlihMjfta skroba 12. tcstenin I. 20, II.
15, mtfa 20—22.  karbida 6.50;  ntfevskt
izdelki:   i   kg moke st. 00 7.70, 0 7.60,
2 7.20, 4 6.60. 6 5.80. ržena  nwka 5.80,
kasc 6-75. jcšprenja 5.25, (jtrobov  2.50,
kontzne    moke 4.25. koruzneg^.  zdroba
5.25, pšeiričntiga    zdroba  7.80,    ajdöve
inoke 7. 25, iia drobno 20 \> pri kg veC;
kiiTivo;  q  prciuoga, črni 40--41, rujav'f
23,  m:! irdih drv 125, q 37.50, nf inehkti
100. q 30: krma: q sladkeca sem-. 225,
]x>\ skKtkeÄii sciia. 200, kisiegJi sena 175,
slame 125; zclenjava m. gobe: solateen-
divija 1 kom 1—1.50, 1 kg ntdöca 20, ki-
slega ze-Ua. 5.50, ohrovta <s, karfio} 1 gl;i-
va 3, 1 kg čebiik 6, cesny 15. kronrpiria
1.75. repi- 1  kom —.50, 1  krožnrk ktele
repe 1.50, 1 kg suliih gob 17.50.
Kino (iabcrje. Nedelia 18., pooidle-
Ijek 19. m torok 20. fehr. '>Vsta;(enje*K
grandiozna drama v 5 de.i. po stositeni
rstoimens-kern ronutmi lxva Tolstoja-.
JOS.
Seja širšega odbora celjake or
ganizacije JDS se ie vršila pretečeno
sredo ob obilni udeležbi strankiniN
pristaSev vseh stanov« Pri zborovanju
je bil tudi navzoč nosilec liste za ma-
riborsko okrožje dr. Kukovec. Iz več-
urne debate o volilni agitaciji posne-
mamo, da vlada po večjih kra}ih in
po deželi zelo živahno zanimanje ta
demokratsko stranko, katera edina more
pokazati nekatere Iepe uspehe v zadnji
narodni skupščini. Strankini zaupniti
po deželi, ki naj bodo v stalnih stikih
s centralnim strankinim vodstvcmi, dobe
vsa potrebna nnvodila.
Sokolstvo,
bro vkteio. Savinjska doirna« Celjc z gra-
dom in cerkvico sv. MikJavžai aü si ž^e
vstaki airi $e spi^ spauje pravičnega?
Pred torn izletom sino veckrat iz
kapucniskega mostu gledaii šrroko ku-
poVo Peoc ter ugibali. knkSen razgled
da nudi
To vprašiinje je vzbu.uiJo cele de-
bate, in prepire. Twristt, ki so iili polni
vsi ura<fi, so biH raznega ninenja oziro-
ma siploh nobenega, ker gore še vüdcli
niso.
V silt sem se zatekel na državno
pravdni§tvo, pa ne radi paragxafov, ka-
terih me ßog varui, tctnveč k prijatelju,
o katerem vem, cla je imej Peco že pod
svojirtni oeviji, ter je se clsto krven Ko-
rošec po vrh«!
Skoraj nahrulil me je, ko se-in si
dovolÄ po poniinih Jakatovih inforina-
chjah pripoirmiti. da raxgled s Pece ni
posebnega!
Užaljen je dK> diui du^e. češ, da st
takit1 vprašanja oziroma naun-igavanjä
preipove. in. čc niu ne verjamemo naj se
o tem sami prepri^camo!
Ker ni^cm prijatelj prepira, sent se
d»ostoino zanvalil in odšel ter se ravnai
po njegovem naročilu.
Drušfvo, ki me je poslalo potzvedo-
vat, pa sern ozmerjal brez oztra nu Jas-
ne dok)čbe našega kazonskega zaJtoiia,
ter hv3.1a' Bosru tucH brez po^Jedk1.
Iz Kotnikovc doniatLjc na vrh rabili
smo 2^j ur? vztrajne in näjwrnc hoje.
Oolgo, doigo smo sedeli zamakjijeni
v uuda narave. ter uživaft velščasten
razgled. Nrti govoriti se nasni nr lju-bik>,
takšiia krasota, In tak mir nas k obdaial.
Koiičiiio so nas želodec, suho grlo,
m meint ziiaJti z naipisom »Österreich —
SHS« oponrriilr glasno in jasiio. da je
treba niisliti na okrcpčik».
Peca iimi i^red druginw visokäni' go-
ramj ziKuncnitost, živ studencc t& pod
vrhom.
Vsak wjč;i zemljevid iana vrisan ta.
studenec, ki ga imejiujejo »Knipš^.
Mal je kl komaj curfja voda, vendar
je v liajhujšr vročrm ne zmanjka ter daje
žejnhn z^idosti okrepčila.
NaSa armada je hrabro prekoracüla
mejo, razvila se v boino vrsto ter kora-
kala sovTa-žniku iiaproti. Knips blago-
voli natnreč izvirati v Avstrvji, naše
grb pri je jugoslovansko.
Ker sta sodruga stara im izkuswui
voj^čalta in >e tudi moj dalp>ogle)d nc-
dvoiimo ugotovü, da jo bounce oci'sceno,
smo hrabro dospeli do studenca, ter se
krog njüga utafeorift.
Zooje so nastopilt svok> ulogo, ter
nofc iu pel smrtno pesem prigrjzkom, ki
so se prikazovaki yl nahrbtivikov. Naj-
bol^e it sJužil örnski kruh. Kar režaJ $e
nam je. ko smo ga nosili v taki vročftii
Občnl zbor Sokolske ziipe v CeYjn
se vrši v nedeljo, dne 18. februarja ob
9. uri  dopoldne  v  telovadnici ccljskej^a.
Sokola. Dnevni red: 1. nagovor st&-
roste, 2. poročilo funkcijonarjev: Uj-
nika, blagainika, načelnika in predsed*
nika prosvetnega odseka, 3- volitve ih
4. slučainosti. Ako bi ne bilo ob do-
ločeni uri zadostno število članstva
navzočega, se vrši občni zbor-eno uro
pozneje, ki je sklepčen ob vsakem §te-
vilu. Pristop k občnemu zboru imajo
vsi člani in članice Sokolskih drustev,
glasovalno pravico pa le oni delegatje»
ki so bili na dmštvenih občnih zborih
kot taki irvoljeni.
Sokolstvu. Pri vdborovi sejt dne
28. ianuarja 1923 je bila sprejeta ale-
deča resolueija: Ponovno naglašujoč
državne, kulturne, soeijalne in narod«e
interese, ki jih ima pred očmi naša
sokolska vzgoja, jemljejo zastopniki
sokolskih žup iz vse države, zbrani na
odborovi seji JSS dne 28. januarja 1923
v Ljubljani, poročilo o Sokolstvu basno
in taki krasoti brez/ptečno okrog,
Po pohiniem počrtku odstopftr stno
po starr poti, po ka<eri so baje «eiodaj
vozitii rudo, 3d so jo pod vrbom Peoe
kcxpaih v Mežiško dofao.
Cesta, ki je b-Sa svoj ča-s vozno. ce-
sta, >e dimes popoluoma zarasla ter se
faruihi izgubi nad prüpaidi v strnw sfcik
Po le sJabo vkl«i stezr. ki shiži' pa-
stäTjem in oveam smo med skalaoM in
prodoin odstopali si'hio strnio ter v smeti;
Kotnikovc domacäe v dotiiii» Topfe v
1 K uri orish do potoka m na<l istim v par
niiaiutah do svojfcga Uhod&ča..
Tu nas ie 6akaio novo Dresenečeojc
vro^a kava in mleko, maslo in kruh.
Besede so preslabe za do«toino za-
hvaSo Kotntkovtm, nai bo pod^rtan» na
tem mestu h-ršj v ponos, braicu pa v
trajen spomin.
Bo kratkem pocitXu odsti smo oti
Kotnilkove hi^e v vmeri prereza me4
Waduho in Ov&evo.
Po pastiirskih stezah, po lepih gOÄ-
dovi^ priS^ii smo v dobri uii do kmeta
Cotatc (pod koto 1760 m) ter od tw po
gozdovih, senožetito in poijhh mmo vat
kmetij odstopüi do kmeta Lipoida v tto»
Imo Mežice.
Na vzYik&m kupn lezaÜ so tu meini
kamni,   ki so jih do   sem prfvaiali na
• anitomobitih.
Malo nad tanetom LSpoMom prtte-
Stev. 20
»NOVA DOBA«
Stran 3.
sovraüui agitaciji  nasprotnikov Sokol- !
stva po naSih  posvetnih in samostan- j
skih učiliščih in po cerkvah z ogorčeno
obsodbo na znanje. Odbor JSS pozivlja
vse bratske župe,  naj   javijo stareSin-
stvu JSS vse konkretne slučaje te vrste
In  sklene,  da  pride to vpra§anje kot
posebna tcčka na dnevni red kot prva
bodoče skupščine JSS. Zdravo !
Ivan Bizjak:
Kaj pomenl cent alizlranje bolniSkih
blagajn za pokrajlnske denarne
zavode V
Pied centralizacijo bolniSkih blagajn
je bi) rcv.ervni kapital naložen na se-
dežu bolniSkih blagajn in prišd sploä-
nusti v, delno korist. Danes se vleče
iz cele Slovenije denar v Ljubljano,
a zanimivo je zasledovati, kje se je v
pretekli dobi denar nalagal. RaČunsk!
zaključek in izkaz im^tja za letc 1921.
izka;:uje naloženi denar s tekočimi
obrestmi kakor sledi :
V poštiio - čekovnem zavodu v
LjubljHni K 1,056.98176, v mestni
hranilnici ljubljanski K 848.431"! 2,
Splo2no kreditno društvo v Ljubijani
(to je socijaldemokratski denarni zavod)
K 1,612.100'--; v mariborskl eskomtni
banki K 168—, v inozemskih denarnih
zavodih K 9,150'46.
NajveCja vsota je torej naložena
v prid socijaldemokratičnim strankinim
pristašem. V obrtni kreditni banki v
Ljubijani ni niti vinarja, dasi so
obrtniki biii tisti, ki so kapital zbirali.
Ni samo krivično, da se je in se še
steka denar cele Slovenije v Ljubljano,
se isti denar Se poleg lega nalaga v
strankarsko podjetje, iz kojega se po-
maga brusiti orožje proti obrtnlStvu.
Pozabiti pa se ne sme, da igra v istem
zavodu ravno ravnatelj okrožnega
urada Kocmur glavno vlogo. Popolnoma
jasno se torej vidi, na kateri mlin teče
voda. Mi, obrtniki, imamo interes na
tern, da se ta denar, za katerega
¦Wör-aifjHo garantirati, isteka v obrtniSke
denarne zavode, ki nirr?jo drugega
interesa, kakor omogoČati razvoj obrti
in trgovine, koja pride tudi neposredno
v prid delavstvu. Zanimivo bi bi!o
zvedeti, od katerega zavoda si je iz-
posodil okrožni urad za zavarovanje
delavcev, Stirinajstmilijonsko posojilo
v preteklem letu, to je leta 1922.
Ravnateljstva se tozadevno ni vprašalo
Obrtnik pa, kot uboga para, mora
gledati, kako se denar, ki ga tako
težko zasluZir v njemu nasprotnem
interesu Izrablja. Obrtniki, ali ni po-
treba tu želczne metle ?
Sedaj je Čas, da prepričate bodoče
poslance, naj posredujejo, da se ukine
obrtniStvu kakor delavstvu škodljiva
centralizacija bolniSkih blagajn. Vpo-
stavijo naj se večje okrožne bolniške
blagajne in naj se po ceni upravljajo,
kakor nekdaj. Mi obrtniki, nlsmo več
voljnl,   da   nas  5e nadalje tlači nrora.
*W"i«««
»»>««r»w»llMi|iU>H>U..r;tf'rvauJ.-J<'.
ka od indue cerkvice sv. Ane potncek
Crca, ki se tu steka v Me:žo.
•Gesta vodj po out strani v vas Crno,
vaasprotni smeri pa v avstrijsko 2ekiz-
no Kapijo.
Utrujeni ad dolge poti in vročine.
•sisio jjodogli po sočiid travi ob zubore-
eero potoku.
Ker je soince le preveč nagaiaJo,
-za^bti.smo se nepriietaäi oblačil, ter se
•v.iotiteno rnrzii vodi d-ofrro ohladiLL
Domače obeinstvo ie ncverjetno mi-
xailio z güvami; me-nda še niso^ vldeli
jwnafcov, ki bi bili taki vadi kos. Še trije
KranSiarii Sü doigo Casa suraljivo gledali
po »as, ter so jih o n:išem «lobrein dr-
¦žavtjanstvu prepr^ale šele iugoslovan-
Po i-zdatneni pučitku paspeli &mo se
do župne cerkve sv. Jakoba abii-ne Ko-
privna, ki je deloma žc v Avstriji.
L€<pa pot. ki jo je grenik le .süna
vTOČiria m Žeja, privedla nas je Cez
sedlo na Stajersko straiu m od tu v ve-
likiJi ovinkih proti dolinJ Savin je.
Ob 6. uri popokhuj priikorakali smo
\ Sol^avo ter za.\iii v prrjazcn Herlctov
hram.
Da smo po 15-urni hoji po dobri vc-
čcrjltiidi slndko'počivali', tega ni treb:
povdarjati.
Obhod meje od Pece do SoJčavc
•i^ valezaniiniv ter ga vseni prijateljcm
>'<¦> znancem prav toplo prrporočam.
Prosveta.
lzredni občni zbor Pilhasmonfčne
družbe v Ljubijani. Dne 13. t. m. se
e vrSil izredni   občni zbor »Filharmo-
sične  družbe   v   Ljubijani«,   ki   je   bil
zelo Steviino obiskan. Predsednik »Fil-
harmonične družbe« sodni svetnik Ant.
ajovic   je   v   daljSem   govorn   podal
zgodovinski mzvoj Filharmonične dru-
žbe   ter   stoletno    skupno    delovanje
jubljanskih   SIpvencev   in   Nemcev   v
tern druätvu.   Šele ko  je v letu 1872.
nem5ki šovinizem začel silno naraSčati,
so   bili  Slovenci   pctisnjeni   iz   Filhar-
monične družbe in ista je postala nem-
Sko   nacijonalno   žariSče   v   Ljubijani.
Z ozirom   na  razne  govorice  v  naSih
dnevniklh   je   bila   predlagana   in   so-
lasno    sprejeta    sledeüa    resolucija :
»FilharmoniČna družba« je bilaod
ustanovitve   1808   do   Jeta  1878.  Slo-
encem in ljubljanskim Ns:mcem skupno
tori^če glasbenih prizadevanj. V 70. letih
je   naraščajoči   nemški   nacijonalizem,
podpiran   po   vladnem  rožiniu Sloven-
ceni, stremečim za svojo glasbeno ku!-
turo,   ogrenil   in   onemogočil   skupno
delo   in   jih  iztisnil   iz društva.   Ljub-
Ijanski Nernci so za časa Avstrije U'orili
20 do 25% Ijubljanslcega prebivalstva,
kar pa je bila le umehia, po nemSkem
režimu vzdržana kolonija, kaiti njihovo
Stftvilo ie takoj   po prevratu  padlo hk
2% prebivalstva,  ki   se je  temu   pri-
rnerno  tudi  kršilo  do  tedaj izključno
r.emSko čJanstvo Filharmonične drnžbe.
UpoStevajoč   staro   pravno   stanjc,   so
Slovenci po prevratu stopili v dn^tvo,
ne da bi se bile kratil« pravice v dru-
5tvu se nahajajočih nern5kih članov in
ie   bila   s   tern   popravljena   histM,-i?na
krivica,   svoj   čas   storjena Sloventüni
ter   druStvo    zopet   vrrsjeno   svojemu
prvotnemu  namenu,   gojiti   glasbo   na
Kranjskem, od katerega namena Sv? je
društvo- odtegnilo pod vodstvom ncrn-
5kih nacijonalcev. Ker je Filharmonična
družba danes važno  kulturno dniätvo.
stremeč  z vsemi silami  po  povzdigii
slovenske  glasbene kulture   in   ker je
sedanje   stanje  druStva   ustvsrjeno na
legalen in pravomočen način, zato dru-
5tvo   odloČno   odklanja   vsako   ixpre-
membo,  katera   bi hotels društvo od-
tegniti sedanjemu piornenitemu nam«nu,
služečemu   jugoslovanski kulturi   in ki
bi iz njega hotela   napraviti tisto,   kar
je društvo bilo pred  prevratom,   nam-
reč iz njega tvoriti nemSko nacijonalno
kulturno   bojno   postojanko, naperjeno
direktno    proti    interesom   slcvenstv.s
in   s   tern   jujjoslovanske   kulture,   na-
perjeno torej s tem direktno   proti in-
teresom naše države.«   —   Pri slučaj-
nostih se je priglasil k besedi gospod
Slavko Ravnik, ki je podrobno opisal,
kako so bili  leta  1878. iztisnjeni Slo-
venci iz oclbora in od Članstva Fiihar-
monične družbe. Zavaroval sc je pred
očitkom  z  nemSke strani, ceä,  da so
Slovenci   po   prevratu  ukradli  Filhar-
monično družbo.    To   ni  bila  tatvina,
ampak popolnoma  naraven  potek do-
godkov, ki jih v polni meri opravičuj<?
^godovina druibe. Glasno je protesting
proti v^stkf.-mu spreminjanju danaSnje-ga
položaja v druStvu m isrekel željo, da
bi bilo čuti   ta protest (JanaSnjega ob-
čnega   zbora,   tako  v   Beograd  kakor
tudi daleč tja  preko mej naše države,
saj   so   danaSnji   zborovaici   nastopili
samo kot branilci svoje lastne posesti.
Po govoru g. Ravnika, ki je bil sprejet
s frenetičnim aplavzoni,   je predsednik
Lajovic zakijučii lepo uspeii občni zbor.
Iv. Pregeli, Azazel. 2alna igra v Šti-
rih dejaiiiJh. Ljubljana 1923. ZalozMa Ti-
S'kovna zadntga v Uubljani. Cena Din 22,
s poStnino vred Dim 23. Lden iiajboljših
našiii sodobnih pripovedMkov Ivan Pre-
ge!j ie spisai zaloisro Azazel. ki abrav-
nava svetopisemsko Marijo Magdaleno
in jijeno   ljubezen    d,o Juda    in Jcsne.
Žalaigro bodo   predstavljali na ¦ijubJjan-
skem odru. Knji^a, ki je izšla v jako o-
kusni opremi,   se naroča   pri Tiskovn»
zadru^i' v Ljubljarti, Prešeniova ul. 54.
Charies dc Coster,   Ulcnspiegel In
Lam Dobrtii, jnnaka veseljaka r/ dcžele
flandrske. Poslovcmila Otan ZupančK in
Anton Debeljak.   Prevodna knjržnica 9.
zvezek.    V Ljubijani 1923. Založila Ti-
skovna zadruga. Strani 552. Cena oros.
knjfei   Din 60, vezani Din 70, poštnina
Din 3.   To prvovrstno delo belffijskega
pisatelja Karla Kastrja podaia v Siroko
zasnovani'h ireskah žilavo borbo refor-
mtraTie    Flandrije proti tedauii .^patisk
nadvladi v tcj državi (16. stoletje) ter
občudovanja vredni odpor neustra^eni);
sv'öboiiniikov proti nečloveski lnkviz.i- j
ci.it, ki ic. v svoji' krvavi; krutosti spretno ¦
n iimetno .preciiočena. Oseba prosinlesa
Ulcnsipi'eK'la, nciiffnane;ca Davliiie in do-
vtipnog'a kljnkca, ter offromna postava
njejfovetfa. ješčega družabiiika Lama
Dobrina spujata v zaokro/eno cebto
vso btijno 'pestrast obünih domislic in d.o-
:;'odkov, ki jMi razvija neizcrpno pero
ptr/nanega pripovednika. Pristno jrod-
čevske burke sc rnenjavajo z- nečuvenimi
nasüji verskcga s-odižau .prizori iz jav-
nili his se vrstijo za vojaškimi cini. po-
vtöst o tajinstvenem volkodiaku boste
z-asledovati' z is to neutriucllji'v-o -pozor-
nostjo kakor jahanie na čarovniški kiek.
Za krdjcvs'kiin saimos.icrun-cein, ki ijuDi
It sam-ega sebe na svctu, srsčata starega
pohotncža, ki lovi nedorasle dekllce;
poteni tneniha, ki zbira bratovščhio zr.-
Jconskilh žen in üh nage biča. Sličnc oüi-
lice z.aifmivi)h üejanj ne na/Jctc iziepa
v kateri drugi knigi. Kdor je enkrat pre-
cital »Ulenspiegla«, ga bo irotovo rad
novK in vnovič prebiral. Knjiga, ki je
izšla v jako okusni opromi, se naroča
pri Tiskovni zadrngi v Ljubijani, Pre-
šcniova dica 54.
Dnevna kronika.
Dr. IleŠič pozvan na varšavsko
umlverzo. Beograiska^Politika« poroča,
da je dr. Iležič, profesor na zagrebški
univerzi, poklican na varšavsko uni-
verzo, kjer bo predaval o jugoslovan-
ski književnosti. Pokrajinska uprava v
Zaerebu je zato dovolila dr, lle^iču do-
y?ust do konca tekoCega šolskega leta.
Nacelnük Adolf RIbnikar zopet
imsuovan. Pri interveneiji Ijubljanskega
pokraiiuskega namestnika pri vladi,
ozirorna radikalski stranki, je prišlo
na razgovor tudi vpraSanje umirov-
Ijenja načelnika Adolfa Ribnikarja. G.
Hribar se je pritožil, da je v tem iz-
igrana glavna namera svoječasne pre-
mestitve Ribnikarja v Zagreb, namreč
odstranitev tega funkeijonarja iz Ljub-
Ijane. UvaŽevaje Hribarjevo zahtevo,
je minister za soeijalno politiko naj-
prvo premcščenega in nato vpokoje-
nega naüeinika Ribnikarja imenoval za
načelnika socijalne politike pri pokra-
jinski upravi v Sarajevu. Ker pa ima
oddelek za socijalr.o skrbstvo že svo-
jega načelnika, je nastal podoben slu-
čaj,   kakor svojčas v Zagrebu.
InvaWd ustrelil -uradnika za so
cijuüno skrbstvo. V pondeljek je v
Zagrebu vojni invalid Matko Tkalčič-
KukoviČ iz Koprivnice ustrelil §efa od-
delka za soeijalno skrbstvo Ljubomira
Cvitaäa. Tkalčič-Kukovič trpf že dolgo
na neozdravljivi tuberkulozi ter je pod
vplivom to bolezni izvrSil že več de-
jatij, ki bi se zdravemu človeku ne
moghi oprostiti. Tkalčičev poklic je
klesarstvo, katerega pa je opustil.
Zadnjlh devet mesecev se je zdravil
kot invalid na Brestovcu. Ker je bil
bclin tudi na Želodcu, je moral Bre-
stevae zapustiti. Zahteval je od soci-
jalnega skrbstva, da rnu mesto drugje
preskrbi, kar pa je bilo težko. Cvitaš,
ki je imel vso zadevo v rokah, ni
möge! možu ustreči po njegovih zah-
tevah. Tkalčič je sklenü, da ubije Cvi-
taäa. Stopil je v njegovo pisarno, po~
ložil na mizo nek spis, urno potegni!
samokres ter ustrelil CvitaSa dvakrat
v glavo. Cvitaš se je zgrudil takoj
mrtev na tla. Tkalčič je nato zbežal,
Sele proti vetxeru se je posrecüo polieiji
ga izsledit5. Nekaj dni preje je TkalČič
ubil tudi svojo ženo in njenega 121et-
nega brata.
Dr. Rašinova bolezen. lz izdanega
buletina je razvidno, da je zdravstveno
stanje čeSkega finančnega rninistra dr.
RaSina neizpremenjeno resno.
UradniSkl savez proti pregan-
janju uradništva. Uprsva glavnega
uradniškega save>:a je sklenila za ne-
deljo v Beogradu posebno sejo, na ka-
teri se boao razmotrivali razlogi glede
redukeijc uradnižtva ter glede nasiluega
odpu3c*anja in premeščania državnih
uradnikov.
Konferenca siede Južne železnlce.
Pixi prc-dscdstvoin Nikole Pašiča se je
nadaijevala 13. tm. razprava o Južni
železnici. Seje so se ndelezüli pamočnik
pronietnega minlstra Avrainov-iC, dr. Ry-
baf in dr. Todorovič. Največ se je raz-
pravljalo o načinu izpiačila letnih anuitet
zri luikup omrc-žja Jnž. žeieznice v naš
državi. Defhritiveu sklen se ni storjen
kcr šl' niso diospcfc Informacije o stali-
žču av.strj'jske in niadžarske vlade. Olav-
na konferenca o tern vprašanni pa se bo
vršta v Rimii, kam or pošljejo vse pri-
za'defce države .svoje delegate. V Ri'niu
so se predposvetovanja o .hižni železnici
7.L' prtöel'a.
Poncčni na pad na Cirllovo tiskarno
v Alarlborii je d'obrodosel povod kleri-
kalnemii tiskn za nove nesrarnne izpade
)rotji organizaciji jugoslovcnskili nacio-
lalistov. Kleriikaina sospoda. ki ima
jpravičen strah pred inladini nacional-
nim pokretain, ki obsega omUidino Ju-
goslavije brez razlike piemen in strank.
)i rada- to gfbanjc v.atria in zadnSila. Na-
haja pa se v velrki zmoti, nacionalno gi-
banje korenini v nacionalneni idealiz-
mu, je znirav odpor proti korupeiüi v
državK Vscbinu lega glbanja ni razbi-
janje po ulicah, o tem se bodo klerikal-
ci imeli gotovo §e priliko podueiti, kedar
ne bodo smeli vox: razdirati dr/ave in
¦blati-ti nacionalne cast! nckaxnovano.
Sllen požar. V neki trža^ki palači
je izbruhnil v četrtem nadstropju silen
požar. Predno so prihiteli gasilci, je že
švigal visok plamen skozi streho. Vsled
silne burje je bila kmalu vsa streha v
ognju. Škoda znaša več tisoč lir. Vzrok
požara ni znan.
KomunlstiČni kurlr aretlran. V
Beograd so pripeljali Lcona Cispija,
ki ga je aretirala mariborska polictja.
Obsojen ie, da je izvrševal komunis-
tično kurirko službo med Dunajem in
raznimi mesti Jugo.slavije. Preiskavo
nadaljujejo v ministrstvu za notranje
zadeve.
Slepca ozdravtl. Zdravnik dr. Ed-
vard A. Morgan v Patersonu je izvrSil
čudovito operacijo na očeh 18-letnega
Alfreda Lenanoviča iz Lindhursta. Vsled
razstrelbe male bombe je mladenič
lansko leto iigubil vid ter popolnoma
oslepel Dr. Morgan je nadomestil nje-
gove oči z onimi mladega preaička.
Pred nekaj dnevi je zdravnik odstranil
vezi in se prepričal, da bode deček v
kratkem popolnoma ozdravel.
Oralnl strojl za Rusljo. Pred krat-
kim je prispel v Carigradsko prista-
nišče ameriški tovorni parnik »Clon-
tarf«, ki je vozil 1000 oralnih strojev
za Rusijo. Parnik je plul v Novorossisk,
od koder bo sovjetska vlada razpo-
slala oralne stroje po raznih krajih
države, da bodo pripraljeni, kakor
hitro bo vreme omogočilo oranje.
Požar v tržaakem vzorčnem sejmu.
V pondeljek ponoči je nastal ogenj v
vzorčnem sejmu pri sv. Andreju v Trstu.
Požar se je vsled burje hitro razširil
ter vpepelil tri četrtine vseh paviljo-
nov. BliŽnji prebivalci so preplašeni
zbežali na prosto. Gasilci in vojaki so
ogenj po^asili Sele zjutraj. Skoda se
cenl na en milijon lir.
Tatlnsk! hlapec. Adam Valičnik,
hlapec pri ljubljanskem sodavičarju
Gašperju Boltetu, ie ukradel svojemu
gospodarju ročno bbgajno s približno
70.000 kronami ter se odpeljal v Kar-
lovec, kjer so ga aretirali. Pri njem
so našli še 23.804 krone in raznega
blaga, katerega si je nakupil z okra-
denim denarjem.
Vlak je povozil med Trbovljami
in Zagorjem mizarja Tauferja. Našii
so g;a šele v pondeljek popolnoma
razrnesarjenega.
Nov strokovni list. V Celju je začef
izhajati nov strokovni 'ist Ȇo-stUnicarski
List«, strokovno glasilo »Zveze gosülni-
čarskih zadrug za slovensko štatersko,
Prckmurje in Mežiško dol'inn v Celju.«
(Kraetijski pouk po dežeU. Odd«ele&
za kmetidstvo priredi v drugi polovici
mescca februarja 1.1. sladeče paučne te-
čaje in .predavanje na Staierskem: V ne-
deljo dne 18. II. 1. v Smartnem pri Slo-
venjgraidcu, o pospeševanju kmetijstva
potevm organizacije, -okr. ekonom Wet-
nig. 2. V Ormožu, o govejih oasmah, ži-
vin. instruktor Zupanc. 3. v Skokih v soli
oh 14.^uri, o obdelovanju polja, okr. eko-
nom Strekelj. 4. V Bakovcih v SoK oib
pol 14. uri, o sploänem fcmetöstvu, okx.
ckoJiam Vojsk. 5. V KoroScih ob 14. uri,
o i«porabi umetniih gnojil, o izbuljšanju
pa'sniik'ov, pom. okr. ekonoma Paviinca.
\' poaideljek dne 19. II. Pri Sv. Lovrenou
nn Dravske.ni polju v mlekarni, o mk-
kiirstvu in o kmet. kriji^oviodstvu, živin.
inStruktor Zupanc. V nedeJiio <h\e 25. II.
1. V Družmirjii, o pridelovaniu krme, o
živmorejj. oikr. ekonom Wernig. 2. V
Prihovi v soil ob 9. uri, o gnoju in gnoje-
nju. Po predavanju praktrčni pouk o
negi sadnega drevja iin o režnii trt, pom.
okr. ekon. Statmiberger. 3. Pri Sv. Petru
na Medvedovern poliu ob 9. uri pri g.
Verku, o živinoreji, o izbojjžanjn hk-
vov in gnojišč, živinor. inštr-uktor Zu-
Stran 4.
»NOVA  DOBA«
Štev. 20.
Olga Fastrova:
Kako se mora obnašati
dobra žeiia«
(Iz čcščine.)
iPredvscm si zaponinifcc, da moratc
kazati svojemu možu na celem živJjcn-
skem romanju, da je on izmed vseli uaj-
bolj bistroumen, najiboli moder in da
razume vse naybolje ter da ga ljubite nad
vse. Svojo ljubezen morale kazati z
zadovoljno udanostjo pri izpolujevauju
zakonskiih dolznosti, naj je vaše razpo-
loženje ali z-dravje kakoršnokoli. Obe-
nem pa se morale kazati napram inožu
ve'dTio kar najabzirnejšo, naj godrnja aVi
se čemeri kakofkoli. On !ahko godmja
— vi ne smete.
Zyutraj nlkar ne polegajte in ne nad-
legujeta svojega povelinika s kakiitni nc-
pristojiiiimi nežnostmi; temveč vstanite
zgodaj in tiiho tako da ga ne prebudite
in idite v kuhinjo, nakar mu prinesjte v
določen čas k posteliji zajtrk im časopise.
Njegova maina in gospodinia ste mu tudi
tako stregli, ko k bil še somec. In če bi
mogoče zahtevali od njega, da bi ^ajtr-
koval pri mizi oblegen, bi si mislil, da ga
tiram'zirate. Če proti veeeru ali, v noči
kadi, mu ne recite rwce-sar, temveč di-
hajte radevolje z dimorn prepojen zrak;
in če vam prežge prevlake penile, katere
ste slyaila kot dekie nekoliko tednov, se
radifega samo veselo zasmejte in recite,
da ni ni<č hudega.
No zahtevajtei, da bi vas vaš rnož pri
odhodu od doma all pri prihodu pozdra-
vil; zaponmite si, da lahko za'hteva po-
dobno pažnjo saimo tuja žena, nikoli pa
lastna.
Ne zahtevajte nikdar cd moža po-
Ijiibn, temveč čakajte vedno pozorno, do-
Vclcr se njeinu tie zliubt va«, poiiabitt.
Da bi hodil vaš mož pravočasno k
kdi, ne sniele zahtevati, temveč sušite
z veseljem in z navdušeniem «bed nn
štedSfaJku dve, tudi tri ure, dokler se
tic. prikaže vaS poveljnik. Ne zmenite se,
Oe se medtem izprehaja z gospodicnami,
mesto da bi šel k obedu, bil je vajen na
to že kot samec, hi bi<la bi tiranija, ee bi
ga hotel! motiti v njegovih ustaijenih n?.-
vadah.
Kuhajtc vedno le nijžu priljubljena
.it'dLla, in sicer tako kakor njeinu uga-"
jajo, ne vain. Ne jokajte1, čc se mož nad
jedidom naimrdne vM čc colo (.drrne jezno
krožnik, temveč ga prosite pokonw od-
puščania in tecitc takoj spcči v kuhinjo
kaj boJjšega. Sploh mu semrajte kar
naiveč mogoče, kajti pot k moževemu
sreu peliie, kakor znaiux skozi želodec.
Ne pozabite, da se žrtvuicio ncka-
leri rnožje za družino tako. da se od po-
žrtvovalnosti čudom ne pretpžejo, in to
morate prcprcčiti. Raditega morate ved-
no reči soprogu: »Le kaid'i! Le pij! Le
PiivoSči si, Jožko! — PrivoSčite n»u, (Je
se nahaja celi večer kven darna, saj
'>mora priti med ljudi-v. Doma bi pone-
umnifl, kajti — prizjiajte! — Kaksna pa je
zabava z lastno ženo? — Vam seveda
ni treba höditi med iiudi in naredite bolj-
še, čc sedlte ,vs:ik večer saima tiorna in
popravljate saprogu perilo in nogavlce,
all če razj-niSJjatL1', kaj mu drugi dan do-
brega skuhate, kajti v glavnern vas je
raidiitega vzel.
Ce ste boina, ne tarnajte in ne po-
legajte, ker pokažete na ta način, da ste
ornehkuieua in cmerava. Ce pa nianjka
soproigu le kai malenkostnega, ga ob-
žalujte kar najbolj, strežite mu in ga ob-
skakujte in v glavnem skrbite. da si elm
uolj odipočije in poJeži. Ce vaš.e dete jo-
ka aJi kriči, ga vrzitet iz sobe, da ne bode
motilo ateka.
Kar se tiče denarja, izhaiate s so-
progoim najlažje, če sploh nocete ad nje-
ga reJcesar sprejeti. Vsaka pridna žena
i-nia totilko dote, da zadostujeio obresti
za izdrževanje cele domačije hi za ob-
(eko. Ce pa nima take dote, tedaj mova
iinieti vsaj tak poklic, da si zasUiži /,<? ce-
lo doniačijo tn za vse svoje potrebe. Vse
niozew dohodke prepustfte njemu za
njegovo privatiio upornbo s priznanjem,
da pivo, vi'iK), cigare-te; cigare, karte,
biljarti niso po ceni. Soproga, katera ima
svoj poävlLc, žrtvuje kot prava soproga
ves svoj izvenshižboni čas blagni svo-
jega nioža: po prihodu iz urada z vesc-
ljcm 'PospryvJja, kuhu., uraiva, ]>ero. Saj
jc žeiia, in ženo to di*či. Nikdar ji ne prr-
de na niisel, da bi ji soprog na kak na-
čin poimagal. On je utrujsn, in mora si
leči na zofo, kajti zvcčer nmra se v ka-
varno a4i> gostihio dočirn mora ona —
kakor ie zgoraj recewo •— ostati doma.
Prktna žena sploh ne nalaga rnožu ni-
kxikih dolžnosti, ker si jc svesta,, kako
redkr so sedaj niožie; raditega je bla2e-
na, da ima enega izmed njih. To samo
ob sebi zadostuje.
Skoro je sramotapriznati. ali kaj po-
maga: na svetu so res 5e zosu1, katere si
predsiavljajo, da mora moi \zdrzevsiti
domačijo in da je tudi doliun kupovatl
ženi O'bleko. To si> gJuposti1, to se na-
haja samo v zrvkoniku; dela pa se tako
v Amerüki. V Hvropi pa razumna žena
tega ne sine zahtevati. Te zaostaie in
nenajsitne soproge si prodstavljajo, o.i
iim 'mora dati mož za preskrbo rodbiue
toJJko, kolikor je potrebno in si obdržati
za s-elbe le toliito, koiikor astame, in ce
ne osta.ne ničesar, torej riie. Ce ste ze ta-
ko nfsrccna, da niste iim el a niilijonske
dote in da ninruite svojih dohcidkov, ne
bodite vsaj tako nesivrc^mna. Bodiite za-
dovol'ina, če vam da za vas in za dva
otrolkü polovico svojih dohodkov in s;tm
si oibdrži1 za svojo uporabo tudtJ polo-
vica. Ce ima dohodke poseLno maihiie,
mu pustiite za pivo, cigare itd. (moyje i-
rnajo rnn0gokrat se druge izdaitike, o lia-
teri'h žena ne more in ne sme zvedeli.)
naj man j tri petine In zadovoljite se za se-
I>e in otroka z dvema petinama. To za-
pane. 4. Pri Sv. Bencdiktu ob S. uri v
soli o ilz.bolj3anju kinetiistva, okr. eko-
nom SirekeJj. 5. V Dekleževju v občin-
skem uradu ob i>ol 14. uri. o izboljäa-
nju hlevov in o živinoroji, okr. ekouoni
Vi>jsk. 6. V Kraščah ob 14. uri, o izbalj-
šanju travnikov, o izbiri .pjwnen.iakov.
[)om. okr. ekonnuia Paviica.
Kje se pridda uajveč koruze? Pra-
vi a'meriski pridelek ie koruza. Pred
üdkriitjemi Amerike niso poznali te vr-
ste ždta ostali deli sveta. V Združenih
državah so pridela letno toliiko koruze,
da la'hko krijejo z njo tri četrtine sveta.
Olavria koruzna cona se razteza od dr-
žave Ohio proti zapadu do reke Mis«uri.
Najvcčja koruzna. zetw ie bila 1920, ki se
jc cenila na 2150 milijonov doluvjev Od
vse koruzne letine porubijo za knnljeiue
preš-Jčev 40%, konjev 20% in goveje
živine 15%. Ljudje jo porabiio za svojo
lira'no 10%. Med leti 1905 in 1911 se ie
i/vozilo na Angleško skoro eno tretjlno
ainer^ke koruze. Argentinija, tudi kot
vej'üka koruzna dszJa, je oddala od 1910
tlo 1920 skoro dvakrat toi'ko koruze Kot
ZeUiiaijene države. Ko so Prisli belokožci
v Ameri'ko-, so se uci'li od Indijancev pri-
.delovanja koruze. Ko bi ne bili naleteli
na te vrste žita, bi moral!1 lakote pogiTiiti.
Omejitev carine prostega uvoza po-
trebščln za industrijice in obrtnlke. Tr-
gpvska in Oibrtniska zbornica opozarja
vse indiustrijce in abrtnfke na novf raz-
pis Qeneralne direkcije carine St. 5521
7. dne 31. januarja tl. s katcrim se znatno
umejujejn določbe uaredbe C. br.
61602 z dne 23. seplembra 1920, o ca-
rine prostetm uvozu potrebščin za indu-
striijo in obrt. Po iiovi naredibi sme jo
curi'iiarriice ua podlagi predloženih u-
\erenj carmc pros'.o odpremrti samo
predmete., ki so obseženi v točki 1 m 2
naredlbe C br. 61602. Tl predmeti s-o
parni kotli z vso pri'prerno zn stalnc tn
prcinl'ciie ])arnc stroje ter vsi> stpoji in
vsi motorji, l:i se ^i'bljck) s kakoršno-
kol'i silo in njih deli. Za uvoz vseh o-
stalifli predmetov iz prvora pogluvia
točka 3, 4, 5, 6 in 7 ter iz drui;cga po-
Slavia točka 1, 2, 3 in 4 &c bo od soda j
riaprej carrne prosti uvoz zahtevalo
pred'hodno odobrenje Oeneraime direk-
cije carim v Beogradu. Pod ie. točkc spa-
dajo transmisije, transformatorji, aku-
¦ •ir.'uJsttorji, elektriöne cevi in kabli, apa-
ra:ti in orodje za iwdustrijo, kmetijstvo i*n
obrt, sesalkc in inostnc tehtnice, mazH-
na -O'lja, püiiovo olje, natfta in bencin,
premog, da-lje stavbeni rnaterrjal, mSta-
hcijski materijal, poinožni kemični inate-
j riljal in surovine za predolavo. Uledie
vsc!h teh predmetov se morajo interc-
seirti obrniti -potom 'pristo|ne carina-r-
tiice, kj^r namcravajo izvisiti: carinjenje
s proänjo na Cieuieraluo direkoijo curiac.
Prošngi jc priložiti i. predplsano potrd5-lo
pristojuc trsovske zbornice. 2. uvcrenje
V. oddeika, nnnlstrstva trgowne in in-
dustrije v primesu, da se uva^ajo pred-
rnetii u drugega poglavja naredbe C. br.
61602 ter 3. ori&inalne fakture /. navedibo,
v kakšno svrho se nanieravn up-orabLti
uvažene predmetv;. Za uvo/ m>lizdelkov
i/ tocku'f 5. drugega poirJavi;» veljajo še
nadalje doscdüjiji predpisi.
Sadjarsko hi vrtnarsko Ornstvo za
Slovenijo v LJubljani. Sadjarsko drustvo
se je due 2. februarja t. 1. na svojem
o-bitoo obiskanem občiicm zboru preos-
novalo v »Sadjarsko in vrtnarsko dru-
sxvio«. S tern se je napravil važcn ko-
rak v dosedanji organiz.ici>i) tega dru- j
štva, saj potrebu-je vrtnarstvo prav ta-
ko krepkega pospesevanja kakor sad-
iarstvo. Vsak kuor se (>eča v. vrtnurst-
vom, goji; ttidi sadno drevje. tako da je
v vsukojii pogledu upravičcno, da se ti
dve gospoidarski panosi sikuptio pospe-
sujeii. Pozdravljatj' mora mo tedaj idejo,
da je razs~irilo sadjarsko drustvo svoj
delo'lvrog tudi na vrtnarstvo. S tern se
jc izpüiniia želja vseh naiionih prijate-
ljev iiažega vrtnarstva in sadjarstva.
Razšrrjcno društvo bo vsestransko vpli-
valo na T>ovÄdiao teh dveh panog in si-
cer s tern, da bo biulilo in ^ü'Üo srnisel
za gojenje sad'nega drevja, za pridelava-
nje vrtne zelenjadi, cvetlto in senionja.
Skrbelo pa bo tudi za bolj uspešen go-
spodarski razvoj obeh strok, in oiajšato
člaiiom do'bavo saidjarskiih in vrtuar-
sbh potrcbSöin. Hače pa tudi $ pomočjo
sadjarstva in vrtnarstva vpliivati na o-
lcpšajvo kraja in dama. Drustvo bo sku-
Salo doseči svoj smoter z izda&njem
drustvenega glasiAa  >'Sadiar in vrtnar«.
d'ostirie! Ce pa ne zadostuje, -kuha-jtc
torej otrokom in sebi le krompir ter ?;a-
vrelico cikorije; meso in druge boljše
stvari kuhajte te soprogu. Na ta uačiu
I>rihrairirte mnogo.
Ne zahtevajte od svojega soproga
nfkdar obk-ke in klobukov; kupite st iiii
vedno za svoj dtenar, ali pa profite svojo
marno, da vam da za nje. Ce n?rnate
denarja, niti manic, si pre^iviijte obieko,
katero :;tc doblla doma k poroki, eclu
zivljenjc. Pridnl ženi to zadostuje - glej
zadnjr odstaveik feuilletona.
Na durila in podobne pažnie pridna
soprosa sploh ne reilektira, tetnveč sa-
mo »priinteljica« — na katero, seveda.
tak soprog % darilam nikdw nc '.30za.bi:
I>ol)ra žena se zadovoljii s tern, da ji J«
dal .soprog sefce — - to je že sajnoobsebi
dcvstl' veliiko darilo.
Ce se zabava vaš soprc^ z druglmi
ženami, va.s to nič nc b.rilga, nü zmenite
se za to. Nikdar ne odpirajte in ne čitaj-
te Uubavriuh piscm, fcatera priclejo na
njegO'v naslov porrwtoma domov; če naj-
dete v žspu po ne.rodnosti kako odprto
pjsmo, ga vtaknLte nazaj i-n moliite. —
To da ne sme vam priti na misel, da mu
vračate na isti način! Za posten«> so--
progo se VM spodobii, da koketira i dru-
gifari) možrnii, poštena gospa ostano zve-
sta in vdana svojemu rnažn do smrti,
četudi je njeri mexz Don Jua/i in če jo
zane-marja ne venri kako.
SpJoh se potrudite, da svojemu nio-
zu v vsem Ln povsodi kar najbolj po-
strežete, toda od niega hq zahtevajte
niikjoli nicesar. Ce pa se bode hotei od
vas ločili, ne zahtevajte od njega nit!
(isrosa, temvoč mu še pridajte.
Svojo vzornost dovrsitc, ce. urajrete
najpozjieje pet let po pordri. Za to naj
poskrbi vsalca dobra žena, sicer si lahko
priipi'S posledice sebi.
bkjjü, memmmaam
Prireialo bo prcdavanje, slrokovini te-
čaje, poučnc izlete, sadne in rrtmnfce
razstave. Ustanavrialo bo drevesnioe
in druge vrtnarske napravc. Drustvo
hoče i>oima«atL (Manorn s pridelovanieoi
in od'dajo saidncga drevja, vrtnih semen,
sadik in lepottcnth rastlin, p:i tudi s pre-
skrbo vrtnarskih potrebščin, zlaistä vTt-
narskega orodja, umctnih gnojH, in sred-
stev za zatiranje sacinrh in vrtnih škod-
tjivcev. Poinaifati hoče tudi / napraivo
vzorniti na^irtov za vrtove in sadnc ua-
sade. V svojem načrtu ima tudi ustajjovi-
rev in vzdrževainje vrtwarske sole In
posi'tdovalnice za sadno trgovino- SAed-
njič bo drustvo zastopaio vse sadjarske
in vrtnarske inte-reAC naj)ra>in oblasti in
pri zakonodaji. Te le-pe in va/ne naloge
bo !itk)LU> društvo uspešno tevrševati v
tern slucaju, ako bo našlo dosti odmeva
in zaslombe v društvenih čla^nih. Dru-
stvo bo razvilo svoje delovanje po vsi
Stoven!» in bo ustanovilo podru-žiiice dk>
Zahvala.
Ob priliki prebridke izgube naSega nepozabnega očeta, gospoda
izkazalo se nam je toliko iskrenega sočutja, da ni mogoče izreči vsakemu posa-
mezniku naše zahvale. Zato se zahvaljujemo tern potom onim, ki so dragega pokoj-
nika spromili v tako veličastnem ätevilu na zadnil poti, posebno njegovim mnoQO-
brojnim tovarišem gasilcem iz Rajhenburga, Krškega (z godbo), Vidma, Brežic,
Sevnice, Loke, Radeč in Trbovelj. - Nadalje izrekamo zahvalo cast, duhovšč.ni,
zdravniku gosp. dr. Škof-u, preöust. gosp. üupniku Tratniku za njegove v sree sega-
joöe besede ob otiprtem grobu, rajhenburSkim pevcem za ganljivo zalostinko, vsem
darovalcem krasnih vencev in konsino onim, ki so ras pismeno ali ustmeno tolažjli
v teh bridkih urah.
Stolovnik pri Rajhenburgu. dne 15. februarja 1923.
Žalujočt ostali.
Štev.  20.
»NOVA   DOBi
Sfcraa 5
ihtanovlftna 18B4.
52-3
Hranilnica mestne občine Celje
Y l«,st«i palaci l>**i l*ol.ocB.voina.                ^^
Dstanortfaia I8H
Stance hr&Kitaift vlog K 42,0^0.000.
Vrednost rezervnega zakladss K 3.OOO.OOO.
HRANILftE vloge, ki se sprejemajo od usako-
gar, uliuajo najpopoineJSo varnost in ugodwo
obrestasanje. Po^nc pololnice sttankam brez-
plačno n i razpolago. Renlnino plačnje zauod
i7. suojega.
SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank
In sodftč raine urednostne papirje, uložne knji-
žice i. f. d. Daje u naiem PREDALE v svojlh
safeblagajnah, laho! da obdrži ključ siranks
sama.
OSKRBUJE suojim Dložnifcom prodajo in na-
kup useb orst urednostnih pnpJrjeu ltd. liw-
šuje za nje tudi inkaso in droga denanw opro-
uils naikulantneje, IZPLAČILA o inoieinstwj
izredno ngodno in promptno.
PosojeS» vscb vrst pod najugodnejšimt' poaoji.  Brezplačna  pojasraifa in slrokounjaški nasuelt i> useh denarnili praianjili
vseh važncjšiii krajih, kjer se bo zg\a-
sik) zadastro števito članov. Na usta-
novitev in smotcr novejja društva o-
•pozarjßEnio v.sc številne prijatelje sad-
jaTstva m vrtnarstva s pozivom, da sc
prklruriuo in poinagajo1 k povadigi teh
tepih in važmh paivos našega ffospodar-
siva. Društveno glasilo »Sadiar hi vrt-
a&r« iakle konccni nieseca febraarja t. h
SVANTEVITOVO SVETIŠČE
NA RUJAN1.
V zadnjem času se je posrečilo
nemSkim arheologom izkopati razvaüne
največjega svetišča severnih Slovanov.
Na severnovzhodnern rtu otoka Rujana
(Rügen) sredi utrjeneKa mesta Arkone
se je dvigala ogromna četverooglata
zgradba, svetlšče boga Svantovita.
Danski zgodovinar Saxo Grammaticus,
ki popisuje padec Arkone ieta 1168,
pripoveduje, kako ie svetišče visoko
leialo nad morsko gladino, da ga niso
mogJii doseči streli največjih strelnih
strojev. V tem spisu popisuje Gram-
maticus podrobno svetiSče in pravi, da
ie b\\o zgrajeno iz lesa. Delo je bilo
nroetniSko. V svetišču je stal kip bo-
žanstva. Notranjost svetišča je bila
strogo tajna, v njo je vodil samo en
vhod in skozi njega so imeli vstop le
sveteniki.
»V notranjosti«, piše Saxo, »je
siaifl soha božanstva, orjaSki leseni
kip3 veliko večji od naravne velikosti,
s iiirimi glavami in 5tirimi vratovi,
od katerih sta gledale dve naprej in
dve nazaj. Brada je bila tako obrezana
in las)e pristriženi kakor jih Rujanci
obK!no nosijo. V desnici je držal rog
2a prjačo, izdelan iz različnih kovin.
Ta irog je moral svečenik vsako leto
napolnitl in z ozirom na to, koliko
tekočine je vsako leto U njega izhla-
peite, je prorokoval, kaka bode letina.
Z kvico je bil bog podprt v bok, tako,
da je tvoril lok. Obleka mu je segala
do golenic, ki so bile izrezane iz raz-
Hčnega lesa in so bile tako umetno
vsa>ene v kolena, da je Človek mogel
opeaiti sestavno črto le, če jo je na-
t«»ino ogledal. Noge so stale na tlaku,
njihovo podnožje, ki je bilo vzidano
v zemlji, se ni videlo. Nedaleč od kipa
so vesele uzde in sedlo ter še več
dfcagih insignij božanstva, med njimi
orJaSki meč, katerega nožnica in držaj
sta bila umetniSko   izdelana iz srebra.
Enkrat na leto, za časa žetve, je
proslavilo celo prebivalstvo otoka ve-
Üko svečanost. Prineslo je živalske
irtve, nato je sledilo svečano pirovanje,
kakor je predpisoval obred. Svečenik,'
kü >e proti navadi naroda nosil dolge
l»se in brado, je §el na predvečer slav-
-nosti v svetišče; a je moral pri tem
paaiti, da v svetišču ne diha, ker tega
boSanstvo ne prenese.   Kakor hitro se
lesečno sobo, mebliraso
s 1 marcem pri boljši obitelji i5če drž.
uradnica če mogoče s hrano in elek-
tiično razsvetljavo. Cenj. ponudbe se
pros» na upravo pod »Mesečna soba«.
ie hotel oddahniti, je moral iti k vra-
tom. Drugi dan je svečenik vzel bogu
rog iz roke. Ako se je tekočina po-
suSila, je prorokoval suSo in svetoval
narodu. da varčuje z vodo: ako pa je
Še kaj tekočine ostalo, napovedoval je
dobro letino. Ostalo je izlil bogu pred
noge kot žrtev. Novo napolnjeni rog
je vzdignil, nazdravil božanstvu in v
svečanem govoru prosil blagoslov za
sebe, meSčane in zemljo, da bodo imeli
vsi srečo v miru in v vojni.
Po tej moütvi ie moral na en mah
hitro izprazniti rog. Potem ga je iznova
napolnil in dal bogu  zopet v desnico.
Bog Svantovit je imel tudi konja
belca, na katerega je moral paziti sve-
čenik. Svečenik ga je moral ponoči
večkrat zajahati proti sovražnikom vere,
a drugi dan je bi! konj zopet privezan
v hlevu.
Kz dan zavzetja Arkone so Danci
razrušili slavno slovansko svetišče.
Kralj Valdemar je ukazal dvema dan-
skima plemenitašema Esbernusu in
Sumu, d» posekajo bo2ji kip. Raztr-
gala sta zastore, delavcem sta pa uka-
zala, da s sekirami razsekajo noge
kipu od spodaj. Opomnila sta jih pa,
da naj se čuvajo, da se komu kai ne
zgodi. Slovanski prebivalci so z os/o-
boditelji obkolili svetiSče ter čakali,
kaj se bo zgodilo. Želeli so, da bi se
skrunilcem kaj pripetilo, da bi tako
slovanska vera dobila nove hrane. Kip
se je prevalil; a nikdo se ni ponesrečil.
Tedaj je pobegnil iz kipa zli dun v
podobi vrana ter izginil izpred oči na-
vzočih.«
Po zatrjevanju učenjakov je pri-
povedovanje Saxa Grammatica znan-
stveno avtentično, našli so v onih kra-
jih mnogoštevilne miniaturne večsjlavne
kipe slovanskih bogov.
Irdaja in tiska: Zvezna tiskaraa v Celju.
Oclgovorni urednik: Lie Edvard Sltnnic.
Präpopoca se briwnica
M. BikoYCan
Celje      Kraija Petra cesta 27 — Celje
vsem, posebno bratom beguncem.     1
Učenec
krepak ciečko, dobre vzgoje se sprejme
pri Z. KRAJNC. trgovlna barv, Celje.
Kri2evska opekarna
A LUMiR & DRUG, UUBUANA      mid;
po konkurenčnih cenah.
11—1        Pisarna: Ljubljana, Prule 19.
JETIKA!
Dr. Pečnik ordinira izven torka
in petka vsak dan  v Št. Jurju
ob |už. žel. za jetične.
Citajte njegove 3 knjige o jetiki.
Ivan    JvTastnak
Celje   firalja Petra c. IS   Celje
priporoča za r.akup lastno izdelanih
povr§nikov, oblek, posameznih hlač
10        itd. za gospode in dečke.         6
1VBH M9STN9R
GEL3E KFSlja Pctra c. IS
priporoča svojo zalogo prvo- *f|
vrstnejca sukna, hlačevine ter °J
vseh krojaSkih potrebšČin ltd.
Obi. konc. posredoualnica
za promet z realitetami:
Snton P. Przenšsh
CEL3E Rralja PBtea c ZZ CEL3E
Postcdujo pri nrotSnjE o^ir. riakupu
zemljišč, hi5, vil, t^radov, velikih in
malih posestev, industrijskih podjetij
]td.3 itd. vestno in točno.         45-35
Na prodaj je po zelo nizki ceni približno
ZOO novih often
brez sip, v velikosti   80 X 120   cm pri
Uprcmteljstoy zdrauilisca OobFna
pri Celju.     K7 2...,
Qßznitea ]os. BranJBfc
SlomSkov i* r± 110 Pred farno
trg 1            V-^C-IJC;         cerkvijo
priporoča svojo bogato zalogo dež-
nSBsov dom'aCega izdelka po najnlžjih
cenah. Sprcjema in izvršuje vsa po-
204    pravila točno in solidno.    10—2
Hiša
s trgovino v Motniku se proda. Trg.
lokal, 3 sobe, kuhinja, klet, ledenica,
vrt in sadonosnik, sredi trga, cena
K 500.000'—. Naslov da K. Breznik,
3~3         Celje, Dolgopolje 1.
ALAME
s
1^^  prve vrste
nova roba
povsem zrcla
se dofoiva
povs«»d!
I. hrv tvoraica u\m,
suhep niBsa in most!
M. hmWmt
sinovi, d. 1
Pefrinfa.
V nsjem dam 2 2
trgoveno z mcšanim blagom v sredi
trga Sav. doline na prometnem kraju
z   inventarjem.   Naslov v upravni§tvu.
moške, ženske in otroč
je najboljši tu~ in ino-
a:emski fabrikati kakor
tudi  kmečke in delav-
ske čevlje domačih čev
ljarjev kupite v velikan
ski izbiri in po čudovito
nizkih cenah eamo v
veletrgovini
USteieckl
Celje.
Očiščeni semenski oües
po Din 3 80 (K 15'20) za kg ima v zalogi
Blagouni oddelek Zadružne Zueze u Celiu.
Vabilo na občni zbor
Mabavljalne zadr.iavnih nameščen, tin upokojesicev ir CeljM
r. ?.. z o. z.,  ki se vrSi v smislu § 21 zadružnih pravil v soboto,  dne 3. marca
1923 Ob 20. uri v mail dvorani Narodnega doma v Celju.
Ako ob tej določeni uri občni zbor ne bo sklepčen,  se vrši v smislu § 27 za-
druznih   pravil   drug   občni   zbor z   istim   dnevnim  redom   pol   ure   pozneje
Dnevni e-eds
1.  Poročilo načelstva.
2.  Poročiio nadzorstva.
3.  Pretresanje   in   odobrenje  letnih   računov,  bilanc  itd.,   razdelttev
prebitka, podelitev absolutorija načelstvu in nadzorstvu.
4.  Volitev na^elstva in nadzorstva.
5.  Predlogi.
Celje, dne 6. februarja 1923.
liačelstvo.
i "L
! ?
i c
IS
JE
; "EL
i.
re
MdS
¦18.-.
dobavlja               8—3
JfflOl" *^L.
ZAGRfcB, Bogovičeva ulica br. 3.
Brzojavi: Gradivo.    Telefon S55.
Č^B^srlj^
IT!
I
O
vsb  ""WE PETE in
GUI       * POTPLATE
cen«j« u,>» «Jvi^ntja bo Scokor usnene!
Najbolje varstvo proU vBagl I mraxa!
SftüÄ (i.                                                              .                                         •» N O V A  D O B A«                                                                                                      štev. 2ü.
Ätaivje Hranilnili ^rlof,         slärOdfil     (JOITI     (fict    Odl!!    U   PfitliCHi           ^t«nje h.a^ünih vn-,
Cezs   K   70,000.000--                                                    **           r          J     ;          Le»   K   70,000.000*-
$prej€>m€& Inratnilr&e vloge nai tireunllfie RnJMSIce in feRočf rctčun «er j2fo
otoresfuje odl.jcm.1923 naprej po 5%blreÄ odpovecti, 5%% do 6% ä odpo»
vedjo, večje stalire naložbe Lnnalozoe denarnih zavedov po dogovcra.
Ol>avlja vse  dtnarne,   Rreditne in posojllne lr«r»»aRclj«   najkulan^neje.
i        Špeceržjsko blago nafcupile po        *
nafzmernejSäli cenah pri tvrdtel:
Anton Fazarinc, Celfe
1 50 - 6                           Krajja Petra cesta 27.
i   istotam prvovrslne fcranjske Miobase.   <
URflUDMO   <PREP<PI3ANE
VSTOPNICE
za razne vesel ce, gledal.
predstave,   Koncerte   In
druge prireditve se
dobe v vsafel  množini
WoK (100 list.) paginiran
P^ po 3 Din ^^1
v Zvezni tistearnt v Celjn
Največjef   dotti»č®   elekfrotehnično   podjefjes
ELIN ikuftia za BlBhtrotehnično industrijo I z q. z.
C.ll6fQ    nradi efektHAne central« in omrežja ;
PIS»«   P>*oixvaja »n dobavlja vse eiaktrlčne sfroje in
¦—¦¦¦I   elektrotehnidne aparate in ixtlelke}
CIS»»   projektira brearpiačno vse napravc in obratc,
tilll   fci So v zve«i x «eleKtriko.                        ^,^ 25—^4
Tehnlčne plsarne In zaloge:
L)nbl|ana, Dunajska cesta,                              Marlbor, Vetrinjska ul. 11.
FalAO* IJvblJ. kreditne  bnnk«.                                        (VV^^^s^^^vvwv^jwmma^^
:   d. d. v Ljubljani   =====--
prodaja izslovenskih premogovnikov
veflen|sk39 šentjanški
in f rboweSjsici premog
vseh kakovosti, y celih vagonih po originalnih ce-
nah premogovnikov ;ca domačo uporabo, kakor tudi
za    industrijska    podjetja    in    razpečava   na    debelo
inozemski premog ism koks
vsake vrste in vsakega izvo«
i»a fer priporoča posebno
la. čehosl&vaški in angleški
koks za livae*ne in domaso
upoiraboy kovaški premog,
črni  premog   in   b^ikete-
Naslov :                Promettti xavoü xa py^smng
d.d. centrala v Ljubljani, Mlklošičeva c.  isii.
24—{                                Podružnica v Novem Sadu (Bačka).
Ustanov.leial899.
R SHLHIČ-CELJE
(NflRODNI DOM)
Ogromna zaloga vsakovrsfoih ur, zlatnine, sre-
brnine, briljantou, opfike, očal itd. Najnižje kon-
kurenčne cene.  Popravila točno in zanesljivo.
Kupujem sfaro zlato in srebro.
Oglejte si
manufakturnc
trfifovinc
Mm KUDIS
GabEPJB št. 3
(gostiina PlevČak) nasproti Mestnega mllna
MA DROBNO!                       ^ S0~6                          MA OEBELO!
I        PRIPOR0ČA       I                         ___
ssvojim oenjenim odjemalcem veliko množitio «no-         I
zemskega   blaga   kakor   eukno za moike in ien-         I
I         ske obleke, ceffir, ^ifon,  vse krojaftke potrebždi-         1
I         ne tew raznovrstno   manufaklurne bingo po zelo         I
1^^                                                     nlzkih cenah.      i                                   MH
______              I_________¦
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje o priliki naSe pretežke izgube
izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
Rudolf Orel, major v p.                                Dr. Avgwst Schurbi.
4^\L> v\3           \!r^                stttnie vJ°8          K 1V0OOÄKMWK-                  w              ^f       f  ^jf\
CSXVK                         VLOQE    5      2       |O    DNBVNO                     Nä/VV