”04- 1985
uradni List
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 14	Ljubljana, petek 19. aprila 1985
Cena 80 dinarjev	Leto XLII
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena
ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije,
5.	točke 32G. člena, 335. člena in drugega odstavka 342 člena ustave Socialistične republike Slovenije, 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SB Slovenije je SkupSčina Socialistične republike Sloveni)« na sejah Zbora združene** ded* to Zbora občin dne 5. apriia 1985 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o odobritvi kredita za delno financiranje druge faze Metalurškega kurabinata Smederevo v SFRJ
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji
sporazuma med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične tederativne republike Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o odobritvi kredita za delno financiranje druge faze Metalurškega kombinata Smederevo v SFRJ.
Št. ZS 44-16/85
Ljubljana, dne 5. aprila 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
689.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 3. člena zakona o skladu za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moša Pijade (Uradni list SFRJ, št. 35/72) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 5. aprila 1935 sprijela
ODLOK
o Izvolitvi dveh članov Upravnega odbora sklada
m Bwt»<*erwUe »itotUhUaM«	IM* MJede
Za člana Upravnega odbora sklada za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moša Pijade se izvolita:
Ivee Čohal, Ukoml umetnik: M Mnrttnsnii
Tone D o a* 1 • r, rt*il»iiM> t ktpw m
St. 111-5/85
Ljubljana, dne 5. aprila 1585.
Sknpščiaa
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vlako Hifnor L c.
Na podlagi 26. altnee 355. 9ena In 9. alinee 350.
člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee prvega odstavka 175. člena, tretjega odstavka 254. člena in 360 člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 41. člena
Ut 222. člena zakona o »istemu državne uprave in e Izvršnem svetu Skupščine S8 Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/V9 in 12/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 5. aprila 1985 sprejela
ODLOK	",
o razrešitvi In imenovanju namestuika predsednika Republiškega komiteja za delo
Razreši s«:
Ana Popovič, dolžnosti namestnice predsednika Republiškega komiteja za delo;
imenuje se:
Miran K a 1 č i č, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za delo.
St ni-e/ee
Ljubljana, dne 5. aprila 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner L r.
691.
Na podlagi 143. člena, 158. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika SR Slovenije ter 63., 64. in 66. člena poslovnika Zbora združenega dela, je Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije na seji dne 5. aprila 1985 sprejel	‘
ODLOK
• razrešitvi hi Izvolitvi predsednik* Odbor* s* flinnitm
Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije
Bernard Krivec, dolžnosti predsednika Odbor*; izvoli se:
St. 62005-1*5
Ljubljana, dne 5. aprila 1968.
Skupščine SR Slovenije
Predsednik
692.
Na podlagi 45. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-931/84) in tretjega odstavka 273. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) je Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora na 17. seji dne 27. februarja 1985 sprejel
NAVODILO
o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se zagotovi enoten strokovni pristop pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov, se s tem navodilom določa vsebina posebnih strokovnih podlag ter vsebina prostorskih izvedbenih aktov, in sicer:
—	prostorskih ureditvenih pogojev, in
—	prostorskih izvedbenih načrtov (zazidalnih načrtov, ureditvenih načrtov in lokacijskih načrtov).
2.	člen
Prostorski izvedbeni akti ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega -plana družbenopolitične skupnosti podrobneje obdelajo odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegov v prostor iz srednjeročnega družbenega plana družbenopolitične skupnosti tako, da določajo merila in pogoje za posege v prostor do podrobnosti, ki omogoča izdajo lokacijskega dovoljenja.
3.	člen
Prostorski izvedbeni akti se izdelajo za območja, kot so določena v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana družbenopolitične skupnosti.
4.	člen
(1)	Prostorski izvedbeni akti se izdelajo na podlagi programskih zasnov in ostalih prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana družbenopolitične skupnosti ter na podlagi posebnih strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte.
(2)	S programom priprave prostorskih, izvedbenih aktov se določijo naloge v zvezi s pripravo prostorskih izvedbenih aktov ter posebne strokovne podlage, ki so potrebne za njihovo izdelavo in jih je treba pripraviti v tekočem srednjeročnem planskem obdobju.
(3)	S programom priprave prostorskih izvedbenih aktov se glede na značilnosti območja in zahtevane
rešitve iz planskih aktov ter narave in problematike predvidenih prostorskih ureditev določi v skladu s tem navodilom tudi potrebna vsebina in obseg prostorskega izvedbenega aleta.
II.	POSEBNE STROKOVNE PODLAGE
5.	člen
S posebnimi strokovnimi podlagami se podrobneje razčlenijo ugotovitve iz strokovnih podlag dol-
goročnega in srednjeročnega družbenega plana, ki se nanašajo na naravne lastnosti in na ustvarjene raz-
mere na obravnavanem območju ter na vplive predvidenih ureditev na okolje. S posebnimi strokovnimi podlagami se prikažejo tudi možnosti za realizacijo odločitev, sprejetih v srednjeročnem družbenem planu.
6.	člen
(1)	V posebnih .strokovnih podlagah o naravnih lastnostih in o ustvarjenih razmerah na obravnavanem območju morajo biti obravnavane in podrobneje razčlenjene strokovne podlage dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana tako, da se ugotovijo vse značilnosti, ki vplivajo na rešitve v zvezi s prostorskimi ureditvami na obravnavanem območju.
(2)	S posebnimi strokovnimi podlagami o naravnih lastnostih na obravnavanem območju se podrobneje razčlenijo in prikažejo zlasti geomorfološke, hidrološke, seizmične in vegetacijske razmere, biotopi, naravna dediščina, krajinske značilnosti odprtega prostora ter druge naravne značilnosti cbmočja.
(3)	S posebnimi strokovnimi podlagami o ust-
varjenih razmerah na obravnavanem območju se podrobneje razčlenijo in prikažejo zlast:	značilnosti
grajene strukture, namembnost objektov in površin, nepremična kulturna in oblikovana naravna dediščina, prometna, vodna, komunalna in energetska infrastrukturna omrežja, objekti in naprave ter sistemi zvez, motnje v okolju po vrsti in izvoru ter urejenost prostora za obrambo in zaščito. Pri tem se za obravnavano območje še dodatno, analizirajo:
—- gradbenotehnično stanje stavbnega fonda po objektih,
—	lastništvo oziroma pravico uporabe in razpolaganja z objekti in zemljišči,
—	ambientalne kvalitete grajenega prostora,
—	druge ustvarjene razmere, ki so značilne za obravnavano območje, ter vplivajo na določanje prostorskih pogojev za posege v prostor v prostorskem izvedbenem aktu.
7.	člen
(1)	S posebnimi strokovnimi podlagami o vplivih predvidenih prostorskih ureditev na okolje se na podlagi ugotovitev4 5 * 7 o naravnih lastnostih in ustvarjenih razmerah na obravnavanem območju razčlenijo in prikažejo omejitve glede razvojnih možnosti v prostoru.
(2)	Pri pripravi posebnih strokovnih podlag iz prejšnjega odstavka se upoštevajo rešitve v zvezi s predvidenimi prostorskimi ureditvami na obravnavanem območju iz programskih zasnov prostorskega izvedbenega načrta.
(3)	V posebnih strokovnih podlagah iz prejšnjega
odstavka se zaradi pričakovanih sprememb bivalnih in delovnih razmer prebivalcev na obravnavanem območju podrobneje analizirajo:	«
—	možna povečanja onesnaževanja okolja ter možna povečanja obremenitev skupnih površin, objektov ali naprav;
—	vplivi na naravno okolje in krajinske značilnosti;
—	vplivi na naravno in kulturno dediščino ter na ostale dobrine splošnega družbenega pomena;
—	ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč ter v primeru vojne.
(4)	Pri pripravi posebnih strokovnih podlag iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo pogoji in omejitve, ki so predpisani za urejanje prostora v obravnavanem območju ter zahteve organov, organizacij in skupnosti, ki jih je treba upoštevati pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov.
(5)	S posebnimi strokovnimi podlagami iz prvega odstavka tega člena se prikažejo tudi možnosti za odpravljanje ali zmanjševanje negativnih vplivov predvidenih prostorskih posegov na okolje.
8.	člen
Na podlagi omejitev glede razvojnih možnosti iz prejšnjega člena in ob upoštevanju programskih zasnov za izdelavo prostorskega izvedbenega načrta se ugotovijo in prikažejo možne strokovne rešitve za realizacijo odločitev, sprejetih . v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana, kot podlaga za izdelavo osnutka prostorskega izvedbenega načrta.
9.	člen
(1)	Strokovne rešitve za realizacijo odločitev,
sprejetih v 'prostorskih sestavinah, srednjeročnega družbenega plana, se za zazidalne oziroma ureditvene načrte praviloma pripravijo variantno, razen, če je zaradi naravnih in drugih omejitev, tehnoloških zahtev in omejitev ter pogojev organov, organizacij oziroma skupnosti, ki dajejo soglasja k osnutkom navedenih izvedbenih načrtov, možna le ena rešitev glede predvidenih prostorskih ureditev na obravnavanem območju.	,
(2)	. Za območja z vsebinsko in oblikovno zahtevnejšimi posegi oziroma prostorskimi ureditvami se variantne rešitve iz prejšnjega odstavka pridobijo z javnim natečajem, ki ga razpiše izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti. Posebne strokovne podlage iz 6. in 7. člena tega navodila so v takih primerih natečajna izhodišča za pridobitev variantnih strokovnih rešitev.
(3)	Variantne rešitve, pridobljene z javnim natečajem, oceni strokovno telo, ki ga imenuje izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti. Pri oceni variantnih' rešitev upošteva funkcionalna, ekonomska, oblikovna in druga merila, ki so pomembna za uveljavitev širših družbenih interesov v zazidalnem ali ureditvenem načrtu.
(4)	O izbiri rešitev, ki sd podlaga za pripravo osnutka zazidalnega ali , ureditvenega načrta, odloči izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti na podlagi predloga strokovnega telesa iz prejšnjega odstavka in ob upoštevanju pripomb in predlogov, pridobljenih v času javne razgrnitve natečajnih rešitev.
(5)	Izbrane rešitve iz prejšnjega odstavka so obvezno izhodišče za' pripravo zazidalnega oziroma ureditvenega načrta.
III.	PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI
1.0.	Prostorski ureditveni pogoji
10.	člen
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se urejajo:
— območja, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov;
—	območja, kjer so že realizirani prostorski izvedbeni načrti;
—	območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti ne bodo sprejeti v tekočem srednjeročnem obdobju.
11.	člen
(1)	S prostornimi ureditvenimi pogoji se za območje, ki ga urejajo prostorski ureditveni pogoji, ob upoštevanju značilnosti naravnih vrednot in kulturne dediščine območja, določijo:
a)	za območje izven ureditvenega območja naselja, merila in pogoji za:
—	posege v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rajjo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti (izkoriščanje rudnin, vodnogospodarske ureditve, melioracije zemljišč, gradnja prometnih in energetskih objektov in naprav ter objektov zvez, urejanje rekreacijskih površin in podobno) pod pogojem, da ti posegi v prostor niso posebej opredeljeni v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana družbenopolitične skupnosti in da zaradi pomembnosti ali vplivov na prostor ne zahtevajo izdelave prostorskega izvedbenega načrtai
—	novogradnje posamičnih stanovanjskih, gospodarskih, pomožnih in drugih objektov na prostorsko in funkcionalno zaokroženem območju;
—	komunalne ureditve in adaptacije, dozidave, nadzidave ter vzdrževalna dela na obstoječih objektih ali napravah.
b)	za ureditveno območje naselja ali funkcionalno zaokrožen del naselja, merila in pogoji za:
—	komunalne ureditve in adaptacije, dozidave, nadzidave ter vzdrževalna dela ha obstoječih objektih in napravah;
—	novogradnje stanovanjskih, gospodarskih, pomožnih in drugih objektov na stavbnem, zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objelet ali napravo kot dopolnilno, gradnjo v strnjeno zazidanem območju naselja, in so take gradnje nujno potrebne za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih.
(2)	Na območju, za katero je predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta, pa ta načrt še ne bo sprejet v tekočem planskem obdobju, se s prostorskimi ureditvenimi pogoji dopustijo le tisti posegi v prostor iz prejšnjegh odstavka, ki ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja posegov v prostor in izvajanja rešitev s predvidenim prostorskim izvedbenim načrtom.
12.	člen
(1)	Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
—	prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega In srednjeročnega družbenega plana občine;
—	prikaze meril in pogojev za posege v prostor na obravnavanem območju.
(2)	Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo tudi:
—	obrazložitev, v kateri se opišejo in utemeljijo merila in pogoji za posege v prostor;
—	soglasja pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti;
—	besedfto odloka c prostorskih ureditvenih pogojih.
(S) Vsebina, obseg in podrobnost meril in pogojev za posege v prostor iz prvega odstavka tega člena so odvisni od značilnosti območja, zahtevanih rešitev iz planskih aktov ter od narave in proble-
ssattlo* peedvideoih prostertkšh ureditev.
13.	člen
Prostorski ureditveni pogoji se izdelajo aa podlagi posebnih strokovnih podlag iz prejšnjega poglavja tega navodila ob upoštevanju usmeritev in rešitev iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana ter določb posebnih predpisov, Id veljajo za obravnavano območje. Pri določanju meril in pogojev glede uporabe prostora za gradnjo objektov ali naprav skupnega pomena, varstva naravo« ie kulturne dediščin«, varovanja dobri« splošnega pomena ter potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ureditveni pogoji še zlasti upoštevajo obveznosti, ki so est območju določene z dolgoročnim in srednjeročnim družbenim planom.
14.	člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje giede vrste posegov v obravnavanem območju tako, da se z novimi posegi v prostor:
—	izboljšujejo pogoji bivanja in dela;
—	izboljšuje raven oskrbe območja z manjkajočimi dopolnilnimi dejavnostmi;
—	ne vnašajo v območje nove dejavnosti, ki bi spreminjale njegovo pretežno namembnost, razen dejavnosti, ki obstoječe dopolnjujejo;
—	zmanjšuje ogroženost na območju zaradi naravnih in drugih nesreč ter vojne;
—- v čimvečji meri ohranja in razvija naravna in kulturna dediščina ter ostale naravne vrednote in značilnosti okolja.
15.	člen
(1)	Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje giede oblikovanja novogradenj in ostalih
posegov v prostor tako:
—	da so upoštevane ekološke značilnosti prostora;
—	da je čimbolj upoštevan koncept stare tlorisne zasnove naselja in lokalna tradicija glede oblikovanja stavbnih mas, uporabe arhitektonskih prvin ter obdelave fasad in uporabe materialov;
—	da se novogradnje prilagajajo gabaritom obstoječih sosednjih objektov;
—	da so pri novogradnjah upoštevani predpisani odmiki od prometnih površin, primarnih komunalnih vodov in drugih infrastrukturnih objektov in naprav ter da se s svojimi odmiki prilagajajo gradbenim črtam obstoječih sosednjih objektov;
—	da se v čimvečji meri ohranja obseg in členjenost visoke vegetacije ter pri novih zasaditvah uporabljajo predvsem krajevno značilne' rastlinske vrste;
—	da se v čimvečji meri ohranja oziroma vzpostavlja naravni značaj površinskih voda; 1
—	da se v čimvečji meri ohranja in vzpostavlja naravni relief;
—	da se upoštevajo interesi in potrebe splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite.
(2)	Prostorski ureditveni pogoji povzamejo tudi usmeritve glede varovanja in razvoja območij in objektov, ki so z akti družbenopolitičnih skupnosti razglašeni za naravne znamenitosti in kulturne ali Msodovinske spomenike.
16.	člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merile in pogoje glede urejanja prometnega omrežja s prikazom njihovega-'poteka; določajo merila in pogoje za priključevanje območij, objektov in naprav tako, da imajo istovrstni novi objekti zagotovljene čimbolj enakovredne pogoje glede dostopa, glede ureditve dovoznih poti ali pešpoti: določajo tudi način urgentnega dovoza do objektov skupnega pomena v območje.
17.	člen
(1)	Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje glede komunalnega opremljanja zemljišč na območju tako, da prikažejo:
—	na katere komunalne naprave se morajo priključiti novozgrajeni objekti, pri čemer mora biti raven komunalnih priključkov novih objektov vsaj enaka že doseženi ravni v območju;
—	rešitve za sanacijo neurejenih komunalnih razmer;
—	potrebne zmogljivosti novih komunalnih naprav.
(2)	Ce je obravnavano območje komunalno neurejeno, se lahko s prostorskimi ureditvenimi pogoji predpiše . obvezen pričetek sanacije komunalnih razmer glede oskrbe s pitno vodo, odvajanja odpadnih voda in energetske oskrbe pred izdajo lokacijskih dovoljenj za novogradnje.
18.	člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila za
funkcionalna zemljišča za obstoječe objekte tef za novogradnje in ostale ureditve, pri čemer se upoštevajo zlasti namembnost in velikost oziroma zmogljivost objekta. Z merili in pogoji za določanje velikosti funkcionalnega zmljišča za novogradje morajo biti zagotovljene vse potrebne površine za dejavnost v bodočem objektu. Za del teh potreb se lahko predvidijo tudi druge površine izven funkcionalnega zemljišča, če so take površine zagotovljene na drugi lokaciji znotraj obravnavanega območja.
19.	člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in
pogoje za varovanje okolja tako, da za posamezne dejavnosti . v obravnavanem območju določajo:
—	zahteve za sanacijo obstoječih virov onesnaženja in motenj v okolju;
—	pogoje glede razvrščanja novih dejavnosti v območju;
—	pogoje za preventivno zaščito pred motnjami, onesnaževanjem in razvrednotenji, ki bi jih povzročile nove dejavnosti v območju;
—	pogoje za usklajevanje sprememb v krajini, ki jih vnašajo spremembe kmetijske rabe na kmetijskih in gozdnih zemljiščih;
—	pogoje za možno usmerjanje sprememb na površinah, ki se zaraščajo m na nerodovitnih zemljiščih;
—	pogoje za ureditev reliefa, površinskih voda, visoke vegetacije in biotopov.
2.0.	Prostorski izvedbeni načrti
20.	člen
(1)	S prostorskimi izvedbenimi načrti se določijo prostorski pogoji za realizacijo usmeritev in odločitev
v zvezi z urejanjem prostora iz planskih aktov družbenopolitične. skupnosti.
(2)	Prostorski izvedbeni načrti se izdelajo na podlagi programskih zasnov in ostalih prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana ter na osnovi posebnih strokovnih podlag iz drugega poglavja tega navodila.
(3)	Izdelava lokacijskih načrtov temelji še na predhodno izdelanem idejnem projektu infrastrukturnega objekta ali naprave.
21.	člen
(1)	Prostorski izvedbeni načrti vsebujejo;
—	prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za obravnavano območje;
—	prikaze prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev;
—	prikaze prostorskih ureditev po posameznih področjih ;
—	načrt gradbenih parcel;
—	tehnične elemente za zakoličenje objektov in gradbenih parcel;
—	oceno stroškov za izvedbo načrta;
—	etape izvajanja načrta.
(2)	Prostorski izvedbeni načrti vsebujejo tudi:
—	obrazložitev, v kateri se opišejo in utemeljijo prostorski pogoji h- prvega odstavka tega člena;
—	soglasja pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti; '
—	besedilo odloka o prostorskem izvedbenem načrtu.
22.	člen
Prikazi iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana (prva almea prvega odstavka 21. člena) povzemajo za obravnavano območje prostorskega izvedbenega načrta usmeritve in rešitve v zvezi z vplivi, povezavami in soodvisnostmi načrtovanih ureditev s sosednjimi območji ter rešitve glede urejanja prostora iz programskih zasnov za izdelavo prostorskega izvedbenega načrta tako, da se prikaže usklajenost načrtovanih prostorskih rešitev v prostorskem izvedbenem načrtu z usmeritvami in odločitvami navedenih planskih aktov.
23.	čl™
(1) Prikazi prostorskih pogojev za realizacijo
planskih odločitev (druga alinea prvega odstavka 21. člena) vsebujejo prikaz ureditve prostora ter zahteve
in omejitve, ki jih je treba upoštevati pri posegih v prostor, in so določene s posamezno vrsto prostorskega izvedbenega načrta.
(2) Vsebina, obseg in podrobnost prikazov prostorskih pogojev iz prejšnjega odstavka so odvisni od značilnosti obravnavanega območja, zahtevanih rešitev iz planskih aktov ter od narave in problematike predlaganih prostorskih ureditev.
24.	člen
V zazidalnem načrtu se prikazi prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev (druga alinea prvega odstavka 21. člena) določijo:
,— z zazidalno situacijo, ki določa pogoje za
funkcionalne in oblikovalske rešitve območja;
—	s funkcionalnimi in oblikovalskimi rešitvami
objektov ali naprav;
—	z idejnimi rešitvami prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez.
25.	člen
(1)	Zazidalna situacija se v zazidalnem načrtu izdela tako, da prikaže:
—	razporeditev obstoječih in predvidenih objektov ali naprav ter odprtih prostorov;
—	okvirno namembnost objektov in odprtih prostorov z "usmeritvami in omejitvami kot osnovo za izbor dokončnega programa;
—	velikost objektov in površin odprtih prostorov;
—	funkcionalne površine, ki pripadajo objektom, oziroma površine, ki bodo v zasebni rabi z njihovimi ureditvami;
—	javne odprte površine po namenu z njihovo
ureditvijo;
—	zelene površine z njihovo ureditvijo;
—	objekte za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ter druge ureditve območja za obrambo in zaščito.
(2)	Funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov ali naprav se v zazidalnem načrtu izdelajo tako, da prikažejo:
—	usmeritve za organiziranje programa po etažah predvidenih objektov ter objektov, ki se jim bo spremenila namembnost;
—	okvirne etažne površine za posamezno namembnost;
—	dopustne višine predvidenih objektov zdi naprav;
—	usmeritve za oblikovanje predvidenih objektov ali naprav z največjimi horizontalnimi gabariti in najmanjšimi možnimi odmiki od objektov in od javnih odprtih površin;
—	smeri glavnih dostopov in dovozov;
—	usmeritve za ureditev okolice objektov ali naprav v obsegu funkcionalnega zemljišča;
—	zahteve glede varnosti' objektov ali naprav v primeru naravnih hz drugih nesreč ter vojne.
(3)	Funkcionalne in oblikovalske rešitve predvidenih objektov ali naprav so tudi podlaga za izdelavo njihovih idejnih projektov.
(4)	Idejne rešitve prometnega, roergetekega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez se v zazidalnem načrtu izdelajo tako, da prikažejo:
—	notranjo prometno ureditev za javni promet s površinami za mirujoči promet ter za urgentni in
peš promet;
—	trase in zmogljivost elektroomrežja z mesti priključkov objektov in naprav ter lokacijami in zmogljivostmi trafo postaj;
—	trase in zmogljivost’omrežja daljinskega ogrevanja z mesti priključkov objektov in naprav ter lokacijami in zmogljivostmi toplotnih postaj;
—	trase in zmogljivost plinskega omrežja z mesti priključkov objektov in naprav ter lokacijami in zmogljivostmi razdelilnih postaj;
—	t^ase in zmogljivost vodovodnega omrežja z mesti priključkov objektov in naprav, lokacijami hidrantov ter lokacijami in zmogljivostmi vodohra-mov, če se nahajajo v območju;
—	trase in zmogljivost primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja, ločeno za meteorne in fekalne, odplake z mesti priključkov objektov in naprav, če se nahajajo v območju;
—	trase in zmogljivost telefonskega omrežja z mesti hišnih priključkov ter lokacijami in zmogljivostmi telefonskih central, če se nahajajo v območju;
—	trase in zmogljivost ostalega infrastrukturnega omrežja, ki se nahaja v obravnavanem območju z mesti priključkov objektov in naprav7.
(5)	Poteki naštetih infrastrukturnih omrežij morajo biti medsebojno usklajeni glede horizontalnih in vertikalnih odmikov in križanj ter prilagojeni potrebam obrambe in zaščite.
26.	člen
(1)	V ureditvenem načrtu se prikazi prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev (druga alinea prvega odstavka .21. člena) določijo:
■— z ureditveno situacijo območja naselja ali dela naselja, oziroma, če se načrtujejo posegi v prostor, ki niso graditev, z ureditveno situacijo zemljišč, ki jih prizadenejo predvideni posegi;
—	z rešitvami v zvezi s prenovo zgrajene strukture v obravnavanem območju;
—	s funkcionalnimi in oblikovalskimi rešitvami predvidenih objektov ali naprav;
—	z idejnimi rešitvami v zvezi s prenovo, dograditvijo ali novogradnjo prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez.
(2)	Za pripravo prikazpv prostorskih pogojev iz prejšnjega odstavka se predhodnp valorizirajo naravne, ekološke in krajinske značilnosti ter spomeniško varstvene in gradbeno tehnične značilnosti zgrajene strukture v obravnavanem območju.
27.	člen
(1) Ureditvena situacija območja, naselja ali dela naselja oziroma zemljišč se v ureditvenem načrtu izdela tako, da prikaže:
—	razporeditev obstoječih in predvidenih objektov ter odprtih prostorov;
—	namembnost objektov in odprtih prostorov;
—	velikost predvidenih objektov ali naprav in površine odprtih prostorov;
—	funkcionalne površine, ki pripadajo objektom oziroma površine, ki bodo v zasebni rabi z njihovo ureditvijo;
—	javne površine po namenu z njihovo ureditvijo;
—	zelene površine z njihovo ureditvijo;
—	objekte za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ter druge ureditve območja za obrambo in zaščito.
(2)	Rešitve v zvezi s prenovo zgrajene strukture se v ureditvenem načrtu izdelajo tako, da prikažejo:
—	usmeritve za organiziranje programa po etažah objektov;
—	okvirne etažne površine za posamezno namembnost;
—	usmeritve za oblikovanje objektov ali naprav in posegov v konstrukcijo ter za oblikovanje fasad;
—	smeri glavnih dostopov in dovozov;
—	ureditve na funkcionalnem zemljišču objekta;
—	zahteve glede zagotavljanja varnosti objekta ali naprave v primeru naravnih in drugih nesreč ter vojne.
(3)	Rešitve v zvezi s prenovo zgrajene strukture določijo tudi usmeritve za izdelavo idejnih projektov.
(4)	Funkcionalne in oblikovalske rešitve predvidenih objektov ali naprav se v ureditvenem načrtu izdelajo tako, da prikažejo:
—	usmeritve za organiziranje programa po etažah predvidenih objektov;
—	okvirne etažne, površine za posamezno namembnost;
—	dopustne višine predvidenih objektov ali naprav;
—	usmeritve za oblikovanje predvidenih objektov ali naprav z največjimi horizontalnimi gabariti in najmanjšimi možnimi odmiki od sosednjih objektov in javnih odprtih površin; ,
—	smeri glavnih dostopov in dovozov;
—	usmeritve za ureditev okolice objektov ali naprav v obsegu funkcionalnega zemljišča;
—	zahteve glede zagotavljanja varnosti objekta ali naprave v primeru naravnih in drugih nesreč ter vojne.
(5)	Funkcionalne in oblikovalske rešitve predvidenih objektov ali naprav so tudi podlaga za izdelavo njihovih idejnih projektov.
(6)	Idejne rešitve v zvezi s prenovo, dograditvijo ali novogradnje) prometnega, energetskega, vodovodnega -in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez se v ureditvenem načrtu izdelajo v skladu z določbami 4. in 5. odstavka 25. člena tega navodila.
28.	člen
(1) V lokacijskem načrtu se prikazi prostorskih
pogojev za realizacijo planskih odločitev (druga alinea prvega odstavka 21. člena) določijo:
—	z ureditveno situacijo, ki določa rešitve v
zvezi s funkcijo in položajem predvidenega objekta ali naprave ter njegovimi vplivi na obstoječe objekte ali
naprave in na okolje;
—	z idejnimi rešitvami prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja
zvez, ki je potrebno za delovanje predvidenega objekta ali naprave;
—	z idejnimi rešitvami, ki se nanašajo na prestavitve, rušitve in druge prilagoditve otistoječih objektov ali naprav in so potrebne za realizacijo predvidenega objekta ali naprave.
29.	člen
(1)	Ureditvena situacija se v lokacijskem načrtu izdela tako, da prikaže:
—	potek oziroma lokacijo predvidenega infrastrukturnega objekta ali naprave v odnosu do reliefnih značilnosti terena, ter obstoječih objektov in naprav v vplivnem območju;
—	velikost in zmogljivosti predvidenega infrastrukturnega objekta ali naprave;
—	posege v zemljišča za potrebe načrtovane gradnje;
—	motnje, ki jih lahko povzroči predvideni objekt ali naprava v okolju z ureditvami za njihovo preprečitev;
—	objekte za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ter
—	ureditve območja za obrambo in zaščito;
(2)	Idejne rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez se v lokacijskem načrtu izdelajo v skladu z določbami 4 in 5. odstavka 25. člena tega navodila. Za navedene rešitve se lahko v programu priprave prostorskih izvedbenih 'aktov določi izdelava idejnih projektov naštetih objektov ali naprav.
(3)	Rešitve, ki se nanašajo na prestavitve, rušitve in druge prilagoditve obstoječih objektov ali naprav, se v lokacijskem načrtu izdelajo tako, da prikažejo:
—	potrebna rušenja obstoječih objektov ali naprav ter nadomestne lokacije zanje, če se nahajajo v obravnavanem območju;
-	— potrebne adaptacije oziroma prilagoditve ob-
stoječih objektov ali naprav;
—	potrebne posege na funkcionalnih zemljiščih posameznih objektov in naprav;
—	potrebne prilagoditve obstoječega prometnega,, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez s prikazom spremenjenih tras;
—	ukrepe za zaščito pred motečimi vplivi in ukrepe za sanacijo poškodb, ki jih bodo posegi povzročili na okolje;
—	zahteve glede varnosti objekta ali naprave v primeru naravnih in drugih nesreč ter vojne.
30.	člen
V prikazih prostorskih ureditev po posameznih področjih (tretja alinea prvega odstavka 21. člena) se prikažejo, in razčlenijo:
—	rešitve v zvezi z varovanjem in urejanjem naravne in kulturne dediščine, krajinskih značilnosti, dobrin splošnega pomena in plodne zemlje
—	rešitve v zvezi z varovanjem in izboljšanjem bivalnega in delovnega okolja;
—	potrebne vodnogospodarske ureditve;
—	zasnovo ureditve zelenih površin;
—	prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito.
31.	člen
Rešitve v zvezi z varovanjem in urejanjem naravne in kulturne dediščine, krajinskih značilnosti, plodne zemlje ter drugih dobrin splošnega pomena (prva alinea 30. člena) se v prostorskem izvedbenem načrtu izdelajo tako, da prikažejo:
—	predvidene spremembe, ki jih bodo povzročili novi posegi v krajinski prostor;
—	območja in objekte naravne in kulturne dediščine ter s predpisi zavarovane naravne znamenitosti in kulturne spomenike z zahtevami za njihovo urejanje;
—	vodnogospodarske ureditve s spremembami v prostoru, ki jih bodo nove ureditve povzročile, z ukrepi za krajinsko revitalizacijo;
—	način ravnanja s plodno zemljo z območji, kjer bo plodno zemljo treba odstraniti, s količinami odstranjene zemlje in z lokacijo, kamor naj bi plodno zemljo premestili za čas gradnje ali za stalno.
32.	člen
Rešitve v zvezi z varovanjem in izboljšanjem bivalnega in delovnega okolja (druga alinea 30. člena) se v prostorskem izvedbenem načrtu izdelajo tako, da prikažejo:
—	osončenje posameznih fasad in odprtih površin;
—	vire onesnaženja zraka v ureditvenem območju z ukrepi za preprečitev onesnaženja zraka in za njegovo izboljšanje;
—	izvore prekomernega hrupa, z Ukrepi za njegovo preprečitev in sanacijo;
—	zaščito območja ter objektov ali naprav pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vojnimi dej-stvovanji.
33.	člen
Potrebne vodnogospodarske ureditve (tretja alinea 30. člena) se v prostorskem izvedbenem načrtu izd e- ■ lajo tako, da prikažejo:
—	zaščito podtalnice z načinom izvedbe meteorne kanalizacije in drugih ureditev;
—	ureditve strug površinskih voda in hudournikov z elementi za izdelavo idejnih projektov;
—	ureditev bregov, obal jezer in morja z obveznimi nrjrrtiki in drugimi pogoji za posege v obrežni prostor.
34.	člen
Potrebne ureditve ze'enih površin (četrta alinea 30. člena) se v prostorskem izvedbenem načrtu, izdelajo tako, da prikažejo:
—	razmestitev vegetacijskih prvin v odnosu do grajene in druge prostorske .strukture;
—	posege v obstoječe krajinske strukture s prikazom sprememb in končnega stanja;
—	ureditve odprtega prostora v grajenih strukturah z navedbo njihovega vzdrževalca ter režimom vzdrževanja;
ureditve zelenih površin in odprtega prostora za posebne namene obrambe in zaščite.
35.	člen
(1) Prostorske ureditve in ukrepi za obrambo ,in zaščito (peta alinea 30. člena) se v prostorskem izvedbenem načrtu izdelajo tako, da prikažejo:
a)	ureditev območja in objektov za oboroženi boj s površinami za potrebe oboroženih sil ter druge ureditve za posebne namene obrambe in zaščite;
b)	ureditev območja, objektov ali naprav in odprtih površin za zmanjšanje nevarnosti in posledic naravnih in drugih nesreč, vojne ter izrednih razmer, in sicer:
—	ureditve za zaščito pred požarom (zmanjšanje požarne obremenitve, določitev izolirnih površin — pasov in protipožarnih pregrad, ureditev prometnih poti za evakuacijo ter dostop intervencijskih vozil do objektov oziroma ogroženih območij, zagotovitev protipožarne vode);
—	ureditve za zaščito pred rušenji in za reševanje iz ruševin (razmestitev in oblikovanje objektov ali naprav, zagotavljanje prehodnosti komunikacij, ureditev lokacij za deponije ruševin);
—	ureditve za zaščito in reševanje ob poplavah, plazovih in drugih naravnih nesrečah;
—	lokacije, velikost in zmogljivost zaklonišč, zaklonilnikov in drugih zaščitnih objektov za prebivalstvo, materialne, kulturne in druge dobrine;
—	proste površine za umik, evakuacijska zbirališča in začasno nastanitev prebivalstva;
—	lokacije in ureditve oskrbnih središč (sprejemanje in razdeljevanje pomoči prebivalstvu);
—	lokacije mobilizacijskih zbirališč ter lokacije za delovanje interventnih sil za zaščito in reševanje;
—	zemljišča in njihovo ureditev za rezervne komunikacije;
—	lokacije in ureditve deponij nevarnih in odpadnih snovi,"
—	lokacije rezervnih pokopališč;
—	lokacije za začasne zdravstvene, veterinarske in druge objekte nujne pomoči ter lokacije dekonta-minacijskih postaj;
—	lokacije za uničevanje eksplozivnih predmetov;
—	rešitve, ki se nanašajo na zagotovitev rezervnih virov pitne vode.
(2) Prikazi oziroma rešitve iz prejšnjega odstavka, ki so tajni podatki splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se prikažejo v posebnih prilogah k prostorskemu izvedbenemu načrtu. Te priloge se sprejemajo po postopku, ki je določen za sprejem obrambnih načrtov.
38. člen
Načrt gradbenih parcel (četrta alinea prvega odstavka 21. člena) se v prostorskem izvedbenem načrtu izdela tako, da prikaže:
. —seznam sedanjih uporabnikov zemljišč v ureditvenem območju;
—	položaj, velikost in namembnost novih gradbenih parcel v odnosu do obstoječih parcel;
—	namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihove vzdrževalce.
37.	člen
Tehnični elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel (peta alinea “prvega odstavka 21. člena) se v prostorskem izvedbenem načrtu izdelajo tako, da prikažejo:
—	parcelacijo stavbnih zemljišč, prometnih in komunalnih koridorjev z vrisanimi mejami med posameznimi stavbnimi zemljišči, javnimi površinami ter prometnimi površinami;
—	gradbene črte objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor z obveznimi odmiki za tiste posege v prostor, ki so v zazidalnem ali ureditvenem načrtu določeni dokončno, In zanje ne veljajo tolerance;
—	višinsko regulacijo utrjenih površin z navedbo niveletnih potekov prometnih in komunalnih objektov ali naprav ter navedbo ničelne kote objekta.
38.	člen
(1)	Ocena stroškov za izvedbo prostorskega izvedbenega načrta (šesta alinea prvega odstavka 21. člena) se v prostorskem izvedbenem načrtu prikaže za:
—	izgradnjo ali rekonstrukcijo prometnega omrežja;
—	izgradnjo ali rekonstrukcijo komunalnih naprav kolektivne rabe za notranje prometno omrežje in parkirne površine, pešpoti in javne odprte površine, meteorno kanalizacijo, javno razsvetljavo in hi-drantno omrežje;
—	izgradnjo ali rekonstrukcijo komunalnih naprav individualne rabe primarnega in sekundarnega omrežja ter priključkov na elektriko, daljinske ogrevanje, fekalno in meteorno kanalizacijo, vodovod, telefon in plin;
odkup zemljišča za novogradnje in ureditve javnih površin;
—	rušenja in nadomestne gradnje;
—	posebne ureditve in ukrepe za obrambo in zaščito.
(2)	Ocena stroškov za izvedbo prostorskega izvedbenega načrta vsebuje tudi:
—	presojo investicijske vrednosti izgradnje, prenove in rekonstrukcije posameznih objektov oziroma etap;
—	zbirnik stroškov za realizacijo izvedbenega načrta.
'	39. člen
(1)	Etape izvajanja prostorskega izvedbenega načrta (sedma alinea prvega odstavka 21. člena) prikažejo:
a)	v zazidalnem in ureditvenem načrtu:
—	gradbene celote znotraj območja s prikazom objektov, katerih izgradnja je medsebojno časovno povezana;
skupine objektov, katerih prenova ali rekonstrukcija je časovno povezana zaradi gradbeno tehničnih razlogov;
—	funkcionalne celote znotraj območja s prikazom objektov za dejavnosti, ki so nujne za delovanje ostalih dejavnosti v, naselju;
zaporedje izgradnje, prenove ali rekonstrukcije prometnega in komunalnega omrežja s prikazom objektov, ki se navezujejo na posamezno etapo izgradnje omrežja,
b)	v lokacijskem načrtu:
—	funkcionalne celote, v katere je možno razdeliti načrtovani infrastrukturni objekt ali napravo, in ki lahko služijo svojemu namenu tudi ob delni izvedbi, s prikazom posameznih odsekov in objektov ali naprav iz neposredne okolice in vplivnega območja, za katere mora biti načrtovana rešitev izvedena sočasno;
—	zaporednost izvedbe funkcionalnih celot s prikazom njihovih medsebojnih soodvisnosti.
(2)	Območjem, kjer bo načrtovana ureditev realizirana v kasnejših etapah izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, se do končne realizacije določi začasna raba.
m. a*
Merila hi pogoji za posege v prostor v prostorskih ureditvenih pogojih ter prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev v prostorskih izvedbenih načrtih se grafično prikažejo na geodetskih podlagah, ki so reambulirane v takem obsegu, da omogočajo prikaz posledic novih prostorskih ureditev na obstoječe stanje. Reambulirana geodetska podlaga z vrisano mejo območja, je obvezna sestavina prostorskega izvedbenega akta.
41.	člen
(1)	Grafični prikaz meje območja izven ureditvenih območij naselij, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, se izdela na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1 :5000 ali temeljnih topografskih načrtih v merilu 1 :10.000 ter na preglednem katastrskem načrtu v odgovarjajočem merilu temeljnega topografskega načrta. Meja območja, znotraj ureditvenega območja naselja, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, ter prikazi pogojev za posege v prostor, pa se^ grafično prikažejo v ustreznem večjem merilu.
(2)	Merilo grafičnih prikazov prostorskih pogojev za izvedbo planskih odločitev se v prostorskih izvedbenih načrtih prilagaja vsebini in namenu prikaza tako, da se prikazi, ki določajo prostorske pogoje za izdajo lokacijskih dovoljenj, izdelajo v merilu 1 :500 ali 1 : 1000. Prikazi, ki le ilustrirajo posamezne ureditve v prostorskih izvedbenih načrtih, se lahko izdelajo tudi v ustrezno manjšem merilu, vendar ne manjšem od merila 1 : 5000.
3.0.	Vsebina prikazov razgrnjenega osnutka prostorskega izvedbenega akta in vsebina odloka o prostorskem izvedbenem aktu
42.	člen
Za potrebe javne obravnave o prostorskih izvedbenih aktih mora razgrnjeno gradivo osnutka prostorskega izvedbenega akta jasno prikazati:
—	načrtovane ureditve, ki so odraz interesa širše skupnosti, in so bile dogovorjene v planskih aktih ali predpisane z zakoni in drugimi predpisi, ter o njih odločajo organi širše skupnosti;
—	načrtovane ureditve, s katerimi se usklajajo interesi v obravnavanem območju, in je o njih treba doseči odločitve na podlagi javne obravnave.
43.	člen
(1)	Osnutek prostorskega izvedbenega akta, ki se javno razgrne, vsebuje tekstualno in grafično gradivo ter osnutek odloka o prostorskem izvedbenem aktu.
(2)	Tekstualno gradivo obsega opis meril in pogojev za posege v prostor oziroma prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev z obrazložitvami.
(3)	Grafično gradivo obsega:
—	v prostorskih ureditvenih pogojih prikaze prostorskih ureditev iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana ter prikaze meril in pogojev za posege v prostor na obravnavanem območju (prvi odstavek 12. člena);
—	v prostorskih izvedbenih načrtih prikaze iz prvega odstavka 21. člena tega navodila, razen tehničnih elementov za zakoličenje objektov in gradbenih parcel.
(<8 Zm botj*e »amrmritr prwflat*nih preetorsbA
ureditev se lahko uporabijo tudi dodatni grafični, tekstualni in numerični načini prikazov in obveščanja
kot jih določa to navodilo.
44.	člen ■
(1)	V odloku o prostorskem izvedbenem aktu se določijo:
—	opis meje območja po parcelnih mejah;
—	funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor;
—	pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju;
—	pogoji glede komunalnega urejanja območja;
—	drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor.
(2)	V odloku o prostorskem izvedbenem načrtu se določijo tudi:
—	etape izvajanja prostorskega izvedbenega načrta;
—	režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne zazidajo v prvi etapi, s pogoji za posege v prostor na teh zemljiščih ter opredelitvijo začasnih objektov ali naprav;
—	obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega izvedbenega načrta;
—	tolerance pri gabaritih in namembnosti objektov ali naprav, ki jih z lokacijskim dovoljenjem lahko dopusti upravni organ pri izvedbi prostorskega izvedbenega načrta.
(3)	V odloku o prostorskem izvedbenem aktu se posamezne predvidene prostorske rešitve opišejo tudi z njihovo obodno parcelacijo oziroma z navedbo parcelnih številk stavbnih zemljišč.
(4)	Z določbami o tolerancah glede načrtovanih rešitev za posege v prostor se podrobneje določijo mejna merila in pogoji, ki jih je treba v lokacijskem dovoljenju obvezno upoštevati, ter od njih- brez spremembe odloka o prostorskem izvedbenem načrtu ni mogoče dopustiti "odstopanj.
IV. KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov za območja, ki so se na osnovi zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) urejala z zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi, se lahko kot strokovne podlage uporabijo že izdelana strokovna gradiva za navedene urbanistične dokumente pod pogoji, da se predhodno preveri točnost njihovih podatkov in ugotovi njihova skladnost z določbami tega navodila.
46.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/80
Ljubljana, dne 27. februarja 1985.
Predsednik
Republiškega komiteja .	za varstvo okolja
in urejanje prostora
Jože Kavčič L r.
693.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov
in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo) drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SFBBMEMBB
IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 8/85, 10/85, 13/85)
I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1. Pri	zaporedni		številki	16 občina Kočevje:			
— v	stolpcu	9	stopnja	1,64	nadomesti	S	stop-
njo 1,81							
— V	stolpcu	10	stopnja	1,14	nadomesti	a	stop-
njo 1,28 — v	stolpcu	11	stopnja	4,45	nadomesti	s	stop-
njo 4,90 — v	stolpcu	13	stopnja	0,31	nadomesti	s	stop-
njo 0,34 — v	stolpcu	14	stopnja	0,39	nadomesti	s	stop-
njo 0,40							
— V	stolpcu	16	stopnja	1,39	nadomesti	s	stop-
njo 1,36							
— V	stolpcu	18	stopnja	9,95	nadomesti	s	stop-
njo 10,61							
— V	stolpca	19	stopnja	16,17	nadomesti	s	stop-
njo 16,26							
— V	stolpcu	20	stopnja	9,60	nadomesti	s	stop-
njo 10,26.
2.	Pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad:
—	v stolpcu 14 stopnja 0,49 nadomesti s stopnjo 0,52
—	v stolpcu 18 stopnja 11,80 nadomesti s stopnjo 11,83
—	v stolpca 20 stopnja 11,45 nadomesti s stopnjo 11,48.
3.	Pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center:
—	v stolpcu 14 stopnja 0,49 nadomesti s stopnjo 0,52
—	v stolpcu 18 stopnja 11,80 nadomesti s stopnjo 11,83
—	v stolpcu 20 stopnja 11,45 nadomesti s stopnjo 11,48.
4.	Pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Moste-Polje:
—	v stolpcu 14 stopnja 0,49 nadomesti s stopnjo 0,52 ■
—	v stolpcu 18 stopnja 11,80 nadomesti s stopnjo 11,83
—	v stolpcu 20 stopnja 11,45 nadomesti s stopnjo 11,48.
5.	Pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška:
—	v stolpcu 14 stopnja 0,49 nadomesti s stopnjo 0,52
—	v stolpcu 18 stopnja 11,80 nadomesti s stopnjo 11,83
—	v stolpcu 20 stopnja 11,45 nadomesti s stopnjo 11,48.
6.	Pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik
—	v stolpcu 14 stopnja 0,49 nadomesti s stopnjo 0,52
—	v stolpcu 18 stopnja 1U80 nadomesti s stopajo 11,83
—	v stolpen 20 stopnja 11,45 nadomesti s stopnjo 11,48.
7.	Pri zaporedni številki 42 občina Radovljica:
—	v stolpcu 6 vnese stopnjo 0,30
—	v stolpcu 18 stopnja 11,12 nadomesti s stopnjo 11,42
—	v stolpcu 20 stopnja 11,12 nadomesti s stopnjo 11,42.	•	'
8.	Pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika:
—	v stolpcu 16 stopnja 0,27 nadomesti s stopnje 0,32
—	v stolpcu 19 stopnja 14,66 nadomesti s stopnjo 14,71.
II. V tabeli II. pod A a), b) c) »Prispevki iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 16 občinp Kočevje:
—	v	stolpcu	3	stopnja	9,78	nadomesti	s	stop-
njo 11,46
—	v	stolpcu	6	stopnja	12,68	nadomesti	s	stop-
njo 14,36.
2.	Pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika:
—	v	stolpcu	3	stopnja	9,30	nadomesti	s	stop-
njo 11,12
—	v	stolpcu	6	stopnja	12,19	nadomesti	s	stop-
njo 14,01.
Til. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 420-13/84
Ljubljana, dne 12. aprila 1985.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
694.
Na podlagi metodologije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov, ki so jih imeli delavci pri' opravljanju določenih del in nalog (Uradni fist SRS, št. i4/82) objavlja služba družbenega knjigovodstva
P R E G L ED
razmerij stroškov do dohodka oziroma sredstev za osebne dohodke po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar—december 1981. leta
I
Razmerja stroškov do dohodka (KI) oziroma razporejenih sredstev za osebne dohodke (K2) so v SR Sloveniji za obdobje januar—december 1934. leta po podskupinah dejavnosti znašala:
Zap. št.		Šifre in opisi podskupin dejavnosti	KI	K2
i.	010101	Proizvodnja hidroelektrične energije	0,53	0,22
2.	010102	Proizvodnja termoelektrične energije	0,26	0,08
3.	010103	Proizvodnja jedrske električne energije	0,33	0,14
4.	010104	Prenos električne energije	0,41	0,06
5.	010105	Distribucija električne energije	0,55	0,20
6.	010202	Pridobivanje rjavega premoga	0,11	1,04
7.	010203	Pridobivanje in sušenje lignita	0,10	0,09
8.	010500	Proizvodnja naftnih derivatov	0,46	0,04
9.	010711	Proizvodnja surovega železa	0,09	0,21
10.	010712	Proizvodnja surovega jekla	0,07 ■	0,58
11.	010713	Proizvodnja valjanega, vlečenega in kovanega jekla	0,45	0,60
12.	010720	Proizvodnja ferolegur	0,46	0,14
13.	010820	Proizvodnja rud in koncentratov svinca in cinka	0,12	0,01
14.	010920	Proizvodnja svinca	0,21	0,71
15.	010941	Proizvodnja glinice	0,02	0,08
16.	010942	Proizvodnja aluminija	0,38	0,11
17.	010992 •	Proizvodnja živega srebra	0,38	0,98
18.	011010	Predelava aluminija	0,30	0,10
19.	011091	Predelava bakra in bakrovih zlitin	0,56	0,02
20.	011093	Predelava cinka	1,61	0,32
21.	011099	Predelava drugih barvastih kovin	0,53	1,33
22.	011113	Proizvodnja kremenovega peska	0,46	0,39
23.	011119	Proizvodnja drugih nekovinskih rudnin	0,69	0,31
24.	011121	Proizvodnja morske soli	0,60	2,39
25.	011212	Proizvodnja embalažnega stekla	0,88	1,81
26.	011219	Proizvodnja drugega stekla	1,06	0,36
27..	011220	Proizvodnja nezgorljivega materiala	0,67	1,30
28.	011231	Proizvodnja porcelana in keramike za gospodinjstvo	0,49	0,09
29.	011232,	Proizvodnja stavbne-tehnične keramike in porcelana	0,76	0,27
30.	011291	Proizvodnja azbestnih izdelkov	1,57	0,18
31.	011292	Proizvodnja ogljikografitnih izdelkov	0,14	—
32.	011299	Druga predelava nekovinskih rudnin	1,14	0,18
33.	011311	Proizvodnja litih, kovanih in stiskanih izdelkov	0,39	0,26
34.	011312	Proizvodnja kovinskega instalacijskega materiala	0,75	0,17
35.	011313	Proizvodnja orodja	,	0,76	0,19
36.	011314	Proizvodnja kovinske embalaže	1,43	0,54
37.	011315	Proizvodnja žičnikov, kovic, vijakov drugega žičnega blaga	0,55	0,18
38.	011319	Proizvodnja drugega kovinskega reprodukcijskega materiala	0,91	0,34
39.	011320	Proizvodnja kovinskih stavbnih in drugih konstrukcij	2,83	0,19
40.	011390	Proizvodnja blaga za široko porabo in drugih kovinskih izdelkov	1,44	0,30
41.	011411	Proizvodnja energetskih strojev in naprav	0,27	0,07
42.	011412	Proizvodnja gradbenih in rudarskih strojev in naprav	1,29	ojis
43.	011413	Proizvodnja strojev za obdelavo kovin in lesa	0,89	0,21
44.	011419	Proizvodnja drugih strojev in naprav (brez električnih in kmetijskih)	1,70	0,21
45..	011420	Proizvodnja kmetijskih strojev	0,96	0,34
46.	011430	Proizvodnja opreme v poklicne in znanstvene namene, merilnih		
		in kontrolnih instrumentov in naprav za avtomatizirano upravljanje		
		(izvzemši tiste iz panoge 0117)	0,66	0,67
47.	011511	Proizvodnja tirnih vozil	0,10	0,09
48.	011512	Popravilo tirnih vozil	0,35	0,14
49.	011521	Proizvodnja motorjev	0,03	0,03
50.	011522	Proizvodnja tovornjakov in posebnih vozil	0,97	0,30
51.	011523	Proizvodnja osebnih avtomobilov	1,48	0,13
52.	011524	Proizvodnja traktorjev	1,32	0,92
53.	011525	Proizvodnja motornih koles in mopedov	0,67	0,03
54.	011526	Proizvodnja koles	0,33	0,16
55.	011527	Proizvodnja delov in pribora za motorna vozila	0,18	0,05
56.	011590	Proizvodnja drugih prometnih sredstev	0,34	—
57.	011601 ■	Pomorske ladjedelnice	0,57	0,27
58.	011710	Proizvodnja električnih strojev in naprav	0,98	0,29
59.	011721	Proizvodnja sestavnih delov elektronskih aparatov in naprav	0,83	1,82
60.	011722	Proizvodnja radijskih in televizijskih sprejemnikov ter elektroakustičnih		
		aparatov in naprav	0,90	0,13
61.	011723	Proizvodnja komunikacijskih aparatov in naprav	2,51	0,60
Zap. št.		Sltre In opisi podskupin dejavnosti	KI	K2
62.	011724	Proizvodnja merilne in regulacijske opreme sredstev za upravljanje in avtomatizacijo v industriji in prometu	1,10	0,28
63.	011729	Proizvodnja neomenjenih elektronskih aparatov in naprav	4,39	0,66
64.	011730	Proizvodnja kablov to vodov	0,08	—
65.	011741	Proizvodnja termičnih aparatov	0,71	0,07
66.	011742	Proizvodnja hladilnih aparatov in naprav	1,02	0,13
67.	011743	Proizvodnja aparatov in naprav za pranje in sušenje	0,59	0,09
68.	011749	Proizvodnja drugih aparatov za gospodinjstvo	0,23	0,07
69.	■ 011791	Proizvodnja elektroinstalacijskega materiala	1,39	0,09
70.	011792	Proizvodnja žarnic in luminiscentnih cevi	0,61	0,09
71.	011793	Proizvodnja akumulatorjev in galvanskih elementov	Ul	0,23
72.	011799	Proizvodnja neomenjenih riektrotehničnih izdelkov	0,63	0,23
73.	011810	Proizvodnja kemikalij (razen za kmetijstvo)	0,59	0,53
74.	011820	Proizvodnja kemikalij za kmetijstvo	0,20	0,22
75.	011831	Proizvodnja umetnih in sintetičnih vlaken	0,61	1,86
76.	011832	Proizvodnja plastičnih mas	0,56	0,28
77.	011910	Proizvodnja zdravil in farmacevtskih kemikalij	1,52	0,72
78.	011920	Proizvodnja pralnih sredstev in kozmetičnih preparatov	0,89	0,61
■79.	011930	Proizvodnja barv to lakov	\	0,69	0,40
80.	011941	Proizvodnja embalaže in plastičnih mas	0,57	0,76
81.	011949	Druga predelava plastičnih mas	0,67	0,26
82.	011990	Proizvodnja drugih kemičnih izdelkov	0,46	0,36
83.	012001	Proizvodnja in obdelava kamna	1,49	0,29
84.	012002	Proizvodnja gramoza in peska	0,56	2,01
85.	012111	Proizvodnja apna	0,28	1,70
86.	012120	Proizvodnja cementa	0,22	0,25
87.	012130	Proizvodnja opeke in strešnikov	0,92	0,42
83.	012141	Proizvodnja azbestno-cementnih izdelkov	0,64	—
89.	012142	Proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov	1,12	0.20
90.	012143	Proizvodnja bitumenskih materialov za ceste in strehe	0.62	0,53
91.	012201	Proizvodnja žaganega lesa	0,38	0,41
92.	012202	Proizvodnja furnirja in plošč	0,54	0,23
93.	012203	Impregniranje lesa	0,37	0,20
94.	012310	Proizvodnja lesenega pohištva	1,23	0,32
95.	012321	Proizvodnja lesene embalaže	0,21	0,01
96.	012322	Proizvodnja lesenih stavbnih elementov	1,00	0.52
97.	012823	Proizvodnja galanterije iz lesa in plute	0,94	0,09
98.	012410	Proizvodnja celuloze in papirja-	0,50	0,53
99.	012421	Proizvodnja papirnate embalaže	0,35	0,18
100.	012429	Druga predelava papirja	0,15	0,05
101.	012512	Proizvodnja preje in sukanca bombažnega tipa	0.25	0,13
102.	012513	Proizvodnja preje volnenega tipa	0,45	0,03
103.	012514	Proizvodnja preje in vrvi iz trdih in likastih vlal^n	0,45	0.05
104.	012516	Proizvodnja sintetične krep preje in sukanca	0.61	0,07
105.	012521	Proizvodnja bombažnih tkanin (bombažnega tipa)	0,55	0,20
106.	012522	Proizvodnja volnenih tkanin (volnenega tipa)	1,18	0,14
107.	012523	Proizvodnja tkanin iz preje iz trdih in likastih vlaken	0.11	0.25
103.	012524	Proizvodnja svilenih tkanin (svilenega tipa)	0.31	0.05
109.	012611	Proizvodnja trikotažnih tkanin	0.51	0.07
110.	012612	Proizvodnja trikotažnega perila	0,79	0,21
111.	012613	Proizvodnja trikotažnih oblačil	0.69	0.39
112.	012614	Proizvodnja nogavic	0.41	0.08
113.	012615	Proizvodnja pozamenterije	1.19	0.79
114.	012621	Proizvodnja perila (izvzemši trikotažno)	0.33	0.02
115.	012622	Proizvodnja oblačil	0,78	0,10
116.	012623	Proizvodnja gospodinjskega perila	0.33	0.58
117.	012624	Proizvodnja težke konfekcije	0,68	2.12
118.	012699	Proizvodnja neomenjenih tekstilnih izdelkov	0,52	0,09
119.	012701	Proizvodnja težkega usnja	0.67	0,12
120.	012702	Proizvodnja svinjskega usnja	0.84	0,26
121.	012810	Proizvodnja usnjene obutve	0.61	0.58
122.	012820	Proizvodnja usnjene galanterije	0.84	0.33
123.	012830	Proizvodnja usnjene in krznene konfekcije	0.90	0.50
124.	012901	Proizvodnja pnevmatik za vozila	0,69	0,26
					
Zap. št.	•	Slire in opisi podskupin dejavnosti		KI	K2
,125.	012909	Drugi izdelki iz kavčuka		0,57	0,26
126.	013010	Mletje in luščenje žita		0,83	0,47
127.	013021	Proizvodnja kruha in peciva		0,49	0419
128.	013022	Proizvodnja testenin		0,43	—
129.	013030	Predelava in konserviranje sadja in zelenjave		1,64	0,80
130.	013041	Klanje živine		0,45	0,43
131.	013042	Predelava In konserviranje mesa		0,64	0,47
132.	013043	Predelava in konserviranje rib		1,62	0.82
133.	013050	Predelava in konserviranje mleka		0,64	0,92
134.	013060	Proizvodnja sladkorja		1,00	0,08
135.	013072	Proizvodnja bonbonov in slaščic		0,22	04)7
136.	013080	Proizvodnja rastlinskih olj in masti		0,33	0,19
137.	013099	Proizvodnja začimb, kavovine in drugih živilskih proizvodov		0,63	0,63
138.	013111	Proizvodnja alkohola rastlinskega izvora		0,02		
139.	013112	Proizvodnja piva		0,95	0,17
140.	013113	Proizvodnja vina		1,47	1,30
141.	013119	Proizvodnja drugih alkoholnih pijač		0,61	042
142.	013121	Proizvodnja osvežujočih pijač		0,87	0,14
143.	013122	Proizvodnja mineralne vode ■		2,14	0,20
144.	013200	Proizvodnja krmil		0,66	0,54
145.	013320	Predelava tobaka		0,39	0,08
146.	013400	Grafična dejavnost		0,54	1,12
147.	013500	Dodelava, predelava in proizvodnja surovin iz odpadkov		0,35	0,21.
148.	013901	Proizvodnja učil in teiesnokulturnih rekvizitov		0,84	0,04
149.	013902	Proizvodnja gramofonskih plošč in glasbil		0,29	1,43
150.	013904	Proizvodnja nakita		0,53	0,15
151.	013909	Druga neomenjena industrija		1,05	0,18
152.	020110	Poljedelstvo		0,57	12,75
153.	020121	Pridelovanje sadja		0,43	24,71
154.	020131	Pridelovanje grozdja		0,67	8,60
155.	020140	Živinoreja		0,63	3,31
156.	020201	Kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo		0,36	2,56
157.	020202	Kmetijske storitve za živinorejo		0,94	1,91
158.	020301	Ribištvo na morju		1,47	0,97
159.	020302	Ribištvo na rekah, jezerih in ribnikih		1,17	4,25
160.	030001	Gojitev gozdov		1,37	13,76
161.	030003	Izkoriščanje gozdov		0,33	2,00
162.	030004	Lov in gojitev divjadi		0,35	10,59
163.	040002	Varstvo pred poplavami, kontrola poplav, varstvo zemljišča pred erozijo			
		in hudourniki, odvajanje vode z zemljišč ipd.		0,56	0,44
164.	'050100	Visoka gradnja		0,81	0,25
165.	050201	Gradnja prometnih objektov		0,48	0,32
166.	050202	Gradnja hidrogradbenih objektov		0,92	0,15
167.	050203	Gradnja rudarskih objektov		0,97	0,25
168.	050209	Gradnja drugih objektov nizke gradnje		1,10	0,32
169.	050301	Napeljava in popravila gradbenih instalacij		1,25	0,30
170.	050302	Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu		1,30	0,51
171.	060101	Prevoz potnikov in blaga		0,49	0,21
172.	060102	Vleka vlakov		0,34	0,11
173.	060103	Vzdrževanje in snaženje vozov		l,ti	
174.	060104	Vzdrževanje prog		0,11	0,11
175.	060105	Vzdrževanje naprav		0,24	0,01
176.	060201	Prevoz potnikov in blaga v pomorskem prometu		1,51	
177.	060401	Prevoz potnikov in blaga v zračnem prometu		9,7$	3,44
178.	060402	Letališke storitve		0,63	0,85
179.	060501	Prevoz potnikov v cestnem prometu		4,54	0,75
180.	060502	Prevoz blaga v cestnem prometu		6,15	04=2
181.	000503	Storitve v cestnem prometu		3,78	1,97
182.	060601	Prevoz potnikov v mestnem in obmestnem prometu		0,32	0,28
183.	060602	Prevoz potnikov s taksi avtomobili		1,02	0,27
184.	060609	Prevoz potnikov z drugimi prometnimi sredstvi		2,43	16,51
185.	060700	Cevovodni promet		0,19	0,T7
186.	060801,	Prekiadalne storitve v lukah		0,22	0,15
187.	060803	Prekladalne storitve na železniških postajah in drugih mestih		0,52	040
Zap. št.		Šifre In opisi podskupin dejavnosti	KI	K2
188.	060900	PTT storitve	0,18	0,61
189.	070111	Trgovina na drobno s kruhom	0,19	0,53
190.	070112	Trgovina na drobno z zelenjavo, sadjem in izdelki		
191.	070113	Trgovina na drobno z mesom, perutnino in ribami	0,72	0,98
192.	070114	Trgovina na drobno z drugimi živili	0,39	0,33
193.	070121	Trgovina na drobno s tekstilom	0,74	0,31
194.	070122	Trgovina na. drobno z obutvijo, gumo in plastiko	0,74	0.28
195.	070123	Trgovina na drobno s kovinskim in elektrotehničnim blagom ^	0,54	0,15
196.	070124	Trgovina na drobno s kurivom in gradbenim materialom	0,89	0,44
197.	070125	Trgovina na drobno s pohištvom	1,31	0,25
198.	070127	Trgovina na drobno z barvami, laki in kemikalijami	0,17	0,26
199.	070128	Trgovina na drobno s knjigami in pisarniškim materialom	1,24	1,64
200.	070129	Trgovina na drobno s tobakom in drugimi neživilskimi proizvodi	1,21	12,41
201.	070131	Blagovnice	0,40	0,35
202.	070132	Druga trgovina z mešanim blagom	0,47	0,44
203.	070140	Trgovina z vozili in deli -ia drobno	1,32	0,46
20-i.	070150	Trgovina z naftnimi derivati na drobno	0,48	0,16
205.	070211	Trgovina na debelo z žitom	15,84	0,73
■ 206.	070212	Trgovina na debelo z zelenjavo in sadjem	0,75	3,13
207.	070213	Trgovina na ’debelo z alkoholnimi pijačami	4,80	0,25
208.	070214	Trgovina na debelo z živino	1,47	0,26
209.	070219	Trgovina na debelo z drugimi živili	1.72	0,41
210.	070221	Trgovina na debelo s tekstilom	1.83	0,24
■211.	070222	Trgovina na debelo s surovinami, kožami volno ipd.	1,74	2,28
212.	070223	■ Trgovina na debelo s kovinskim in elektrotehničnim blagom	1,99	0,32
213.	070224	Trgovina na debelo z gradbenim materialom	2,37	0,24
214.	070225	Trgovina na debelo s kemičnimi izdelki	1,38	0.46
215.	070226	Trgovina na debelo s papirjem in pisarniškim materialom	2,25	0,83
216.	070227	■Trgovina na debelo z zdravili	4,13	0,47
217.	070229	Trgovina na debelo s tobakom in drugimi neživilskimi proizvodi	2,19	0,73
218.	070230	Trgovina z vozili, deli in priborom na debelo	1,27	0,48
219.	070240	Trgovina z naftnimi derivati na debelo	0.65	0,30
220.	070250	Trgovina z mešanim blagom na. debelo	1.20	0,84
221.	070260	Trgovina z industrijskimi odpadki na debelo	0,28	0,52
222.	070310	Zunanja trgovina z živilskimi proizvodi	2,09	5,36
223.	070320	Zunanja trgovina z neživilskimi proizvodi	'	3,70	0,44
224.	080111	Hoteli, moteli, penzioni in turistična naselja s sezonskim poslovanjem	0,57	2,36
225.	080112	Hoteli, moteli, penzioni in turistična naselja s celoletnim poslovanjem	0,54	1,38
226.	080113	Delavski, otroški in mladinski počitniški domovi	7,80	53,17
227.	080119	Druge nastanitvene storitve	0,21	0,57
228.	080121	Restavracije s postrežbo	0,29	2,14
229.	080122	Restavracije s samopostrežbo	0,02	0,11
230.	080123	Restavracije družbene prehrane	0,24	0,84
231.	080129	Druge storitve prehrane	0,12	1,33
232.	080190	Druge gostinske storitve	0,18	1,49
283.	080201	Turistične agencije	6,22	4,54
234.	080202	Turistični uradi	0,52	11,09
235.	090110	Izdelava predmetov iz nekovin	0,16	—
236.	090121	Popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil	0,69	0,21
237.	090122	Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike	2,23	0,45
238.	090123	Izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov	0,79	1,49
239.	090124	Storitve kovinskopredelovalne obrti gospodinjstvom	1,26	—
240.	090129	Druge storitve kovinskopredelovalne«obrti	0,52	0,14
241.	090131	Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov	2,76	0.37
242.	090132	Popravilo in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav	2,34	0,11
243.	090133	Izdelava raznovrstnih elektrotehničnih izdelkov	—	1,08
244.	090139	Popravilo in vzdrževanje elektr. strojev in drugih elektrotehničnih		
		aparatov in naprav	0.51	0,03
245.	090140	Izdelava in popravilo lesenih predmetov	2,97	1,23
246.	090150	Izdelava in popravilo tekstilnih predmetov	0,51	1,06
247.	090160	Izdelava in popravila predmetov iz usnja in gume	0,49	8,54
248.	090171	Izdelava kruha in peciva	0,23'	0,88
249.	090172	Klanje živine in predelava mesa	0,99	1,48
Zap. št.		Šifre In opisi podskupin dejavnosti	KI	K2
250.	090179	Izdelava drugih živilskih proizvodov		3,54
251.	090181	Izdelava predmetov iz plastičnih mas	1,16	2,28
252.	090182	Izdelava in popravilo ortopedskih pripomočkov	0,61	2,98
253.	090183	Izdelava predmetov iz papirja	0,84	4,84
254.	090189	Izdelava in popravilo neomenjenih raznovrstnih proizvodov	1,00	1,38
255.	090201	Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve	0,06	0,18
256.	090202	Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil	0,41	1,26
257.	090209	, Druge osebne storitve in storitve gospodinjstvom	1,23	2,57
258.	100101	Urejanje stavbnega zemljišča	0,40	1,29
259.	100102	Urejanje in vzdrževanje ulic in prometnih poti	0,81	0,46
260.	100103	Urejanje in vzdrževanje parkov, zelenic in rekreacijskih površin	0,25	0,42
261.	100200	Stanovanjska dejavnost	0,56	1,58
262.	100310	Proizvodnja in distribucija vode	0,39	1,19
263.	100320	Prečiščevanje in odvajanje odplak	0,20	—
264.	100330	Proizvodnja, prenos in distribucija plina	0,65	1,06
265.	100340	Proizvodnja in distribucija toplote	0,23	0.40
266.	100351	Čiščenje javnih površin v naselju	0,70	0,63
267.	100352	Odnašanje, odlaganje in predelava odpadkov	0,16	0.71
268.	100390	Druge komunalne dejavnosti	0,27	2,72
269.	110202	Loterije in stave	0,42	2,38
270.	110301	Javna skladišča in tržnice	0,52	0.28
271. -	110302	Storitve reklame in ekonomske propagande	6,88	11,81
272.	110303	Komercialni posli pri uresničevanju funkcije prometa blaga in storitev	4,84	0,15
273.	110309	Neomenjene storitve na področju prometa	3,25	0,68
274.	110401	Prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje	■0,59	1,83
275.	110402	Projektiranje gradbenih objektov	1,93	3,75
276.	110403	Drugo projektiranje	2,80	0,52
277.	110404	Inženiring	5,66	2,10
278.	110405	Izmera in kartiranje zemljišča	5,74	5,33
279.	110500	Geološka raziskovanja	0,81	1,17
280.	110011	Raziskovalno-razvojne storitve v gospodarskih dejavnostih	3.04	2,33
281.	110612	Družbene raziskave	5,59	10,27
282.	110620	Ekdnomske, organizacijske in tehnološke storitve	2.86	13,21
283.	110901	. Storitve kontrole kakovosti in količine blaga	1,89	0,60
284.	110902	Prirejanje sejmov in razstav	3,49	12,67
285.	110903	Knjigovodske storitve in obdelava podatkov	0,44	0,53
283.	110904	Odvetniške in druge storitve	. 0,74	4,67
287.	110905	Obdelava podatkov	0,49	0,62
288.	110909	Druge neomenjene storitve	0,70	3,49
289.	120111	Osnovno izobraževanje splošnega tipa	0,16	0,32
290.	120112	Osnovno specialno izobraževanje	0,14	0,48
291.	120113	Osnovno posebno izobraževanje	0,15	2,61
292.	120122	Srednje usmerjeno izobraževanje	0,27	1,79
293.	120131	Višje ekonomske in upravne šole	0,77	13,49
294.	120132	Tehnične šole	2,05	15,20
295.	120133	Medicinske šole	0,51	5,79
296.	120134	Kmetijske in gozdarske šole	1,04	6,89
297.	120135	Pedagoške šole	0,73	1,87
298.	120139	Druge višje šole	1,14	7,48
299.	120141	Naravoslovno-matematične fakultete	0,83	6,03
300.	120142	Tehnične fakultete	1,25	9,25
301.	120143	Medicinske fakultete	0.05	1,02
302.	120144	Kmetijske, veterinarske in gozdarske fakultete	4:36	8,20
303.	120145	Fakultete in visoke šole družbenih ved *	1,76	9,12
304.	120146	Umetniške akademije in fakultete	0,57	3,17
305.	120147	Fakultete za telesno kulturo	0,46	4,38
306.	120149	Druge visoke šole in fakultete	3,88	9,91
307.	120190	Drugo "izobraževanje	1.36	20,48
308.	120201	Naravoslovno-matematične vede	2,68	3,30
309.	120202	Tehnične in tehnološke vede	3,27	3,78
310.	120203	Kmetijske, veterinarske ii gozdarske vede	2,88	5,13
311.	120204	Medicinske vede	0,12	2,49
312.	120205	Družbene vede	4,03	8,80
Zap. št.	«- .	Šifre in opisi podskupin dejavnosti	KI	K2
313.	120206	Humanistične vede	4,98	12,10
314.	120209	Pomožne znanstveno-raziskovalne dejavnosti	2,04	16,08
315.	120311	Založniška dejavnost	4,60	49,48
316.	120312	Časopisno-založniška dejavnost	3,54	21,09
317.	120321	Muzeji, galerije, zbirke idr.	2,41	10,33
318.	120322	Knjižnice	0,41	2,96
319.	120323	Arhivi	1,63	2,77
320.	120324	Varstvo kulturnih dobrin, naravnih in drugih znamenitosti	0,53	4,05
321.	120331	Kulturno-izobraževalne dejavnosti	3,88	35,11
322.	120332	Dejavnosti, sorodne kulturno-izobraževalnim dejavnostim	1,98	3,56
323.	120341	Odrsko-glasbene dejavnosti	3,06	23,87
324.	120349	Druge umetniške dejavnosti	190,87	—
325.	120350	Radio in televizija	3,75	12,26
326.	120361	Snemanje filmov	■ 8,00	121,57
327.	120363	Izposojanje in distribucija filmov	2,62	1,75
328.	120364	Predvajanje filmov	0,46	3,35
329.	120410	Organizacije, društva in klubi poklicnega športa	2,41	13,77
330.	120420	Organizacije, društva in klubi amaterskega športa	1,43	20,43
331.	130111	Zdravstveno-preventivno varstvo	0,38	1,11
332.	13Q112	Sanitarno varstvo	0,59	0,22
333.	130120	Ambulantno-poliklinično in .dispanzersko zdravstveno varstvo	0,15	0.73
334.	130131	Stacionarno zdravstveno varstvo (brez rehabilitacije)	0,15	0,56
335.	130132	Medicinska rehabilitacija	1,11	1,47
336.	130140	Stomatološko zdravstveno varstvo	0,04	0,51
337.	130151	Transfuzija krvi	0,21	1,06
338.	130159	Druge oblike zdravstvenega varstva	0,22	2,26
339.	130160	Lekarne	0,10	0,34
340.	130211	Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok	0,05	0.35
341.	130212	Dijaški in študentski domovi	0,09	C,97
342.	130221	Varstvo in oskrba socialno ogroženih otrok in mladine	0,08	0,46
343.	130222	Varstvo otrok in mladine z motnjami v razvoju in vedenju	0,12	0,45
344.	130231	Socialno varstvo normalnih odraslih oseb	0.10	0.54
345.	130232	Socialno varstvo telesno in duševno defektnih odraslih oseb	0.67	0,81
346.	130240	Socialno delo	0,35	1,20
II
/
Objavljena razmerja stroškov ne pomenijo gornje meje, do katere lahko posamezne organizacije združenega dela in delovne skupnosti povečajo svoje stroške, temveč podlago za primerjavo stroškov z drugimi organizacijami in delovnimi skupnostmi v isti podskupini dejavnosti.
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti xr delovni organizaciji lahko skupaj upoštevajo kazalec KI in K2 izračunan za delovno orga-
nizacijo kot celoto in ga primerjajo z doseženim razmerjem v podskupini dejavnosti delovne organizacije.
St. 13-5/84-II
Ljubljana, dne 10. aprila 1985.
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Generalni direktor
mag. Franc Knafelc 1. r.
695.
Na podlagi 100. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 26/84) je predsedstvo skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije na seji dne 11. aprila 1985 sprejelo
UGOTOVITEV
o sprejemu samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih
Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 26/84 in 39/84) so poleg tistih, ki so objavljene v obeh Uradnih listih
SRS sprejele	naslednje	občinske samoupravne inte-
resne skupnosti na svojih skupščinah:
Občinske	skupnosti	<:ocialnega	varstva:	Idrija,
Kočevje, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno,
Občinske	skupnosti	otroškega	varstva:	Koper,
Kranj, Metlika in Piran,
Občinske	skupnosti	socialnega	skrbstva:	Laško,
Nova Gorica, Postojna,
Občinske skupnosti za zaposlovanje: Ajdovščina, Grosuplje, Ilirska Bistrica, Ljubljana Bežigrad, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Nova Gorica, Piran, Postojna, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec, Šentjur pri Celju in Tržič,
Občinske stanovanjske skupnosti: Dravograd, Laško, Ljubljana Šiška, Šmarje pri Jelšah in Samoupravna stanovanjska skupnost Maribor,
Občinske zdravstvene skupnosti: Domžale, Kočevje, Maribor Pobrežje, Maribor Ruše, Maribor Tabor in Laško.
Občinske izobraževalne skupnosti: Domžale, Ilirska Bistrica, Kočevje, Koper, Laško, Lendava, Ljubljana Vič-Rudnik, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž. Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Nova Gorica, Postojna in Radlje ob Dravi.
Predsedstvo skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije bo objavilo v Uradnem listu SRS seznam preostalih udeleženk-podpisnic samoupravnega sporazuma, ko bo prejelo njihove pristopne izjave.
St. 19-4/19-85/3
Ljubljana, dne 12. aprila 1985.
Predsednik skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije
Jože Božič 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
696.
Na podlagi 3., 24. in 37. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in na podlagi zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS. št. 9/85) je delavski svet Komunalno podjet’e Ljubljana, TOZD Živilski trgi — Ljubljana ob soodločanju delegatov uporabnikov na 13. seji dne 1. 4, 1985 sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o cenah oziroma uporabninah na ljubljanskih živilskih trgih
1.	člen
V	sklepu o cenah oziroma uporabninah na ljubljanskih živilskih trgih : Uradni list SRS, št. 21/84) se spremeni 1. točka tako, da se glasi:
Na ljubljanskih živilskih trgih, ki so v upravljanju TOZD Živilski trgi, veljajo naslednje cene oziroma uporabnine:
	il°	£ o G C.£	1
1	sil §š£		g l
I		lil si M & pNU	Skupaj uporab
Prosti trg
— vrtnine,, sadje	mVdan		13	3	16
— semena, zdrav, zelišča	m2/dan		15	3	18
— žito, mlečni izdelki	m2/dan	•	•	17	3	20
— rože, šopki, rezano cv.	m2/dan		19	3	22
— sadike, lončnice	m2/dan		22	3	25
— domača obrt	m2/dan		26	4	30
—- hladilne vitrine	m2/dan		32	3	35
Rezervacije					
— klop I. kategorije	t. m. pr. m./mes.		330	70	400
— klop II. kategorije	t. m. pr. m./mes.		230	70	300
— klop v vrsti III. kategorije	t. m. pr. m./mes.		90	60	150
Najemnine					
Pokrita tržnica Center					
— ostala dejavnost	mVmesec		177	33	210
— gostinska dejavnost	mVmesec		217	33	250
Tržnica Šiška					
— ostala dejavnost	mVmesec		147	33	IM
— gostinska dejavnost	mVmesec		167	33	200
Tržnica Bežigrad					
— ostala dejavnost	mVmesec		177	33	210
— gostinska dejavnost	mVmesec		217	33	250
Tržnica Moste — pritličje					
— ostala dejavnost	mVmesec		217	33	'	250
— gostinska dejavnost	mVmesec		267	33	300
				
		S e O	is o	i
	Enota mere	Del uporabn za enostav reprodukcl,	Del uporab za razSlrje reprodukcl.	Skupaj uporabnina
— klet, I. nadstr. — ostala dejavnost	mVmesec	207	33	240
— gostinska dejavnost	mVmesec	267	33	300
»Boljšji trg« — otroci (prodaja rabljenih otroških igrač, oblačil, predmetov namenjenih otrokom)	m2/dan	30		30
— ostali (prodaja rabljenih predmetov, razen tistih, ki so zakonsko prepovedani)	mVdan	60	_	60
Prodajna miza z manipulativnim prostorom meri 5 m3.				
Prodaja na debelo — ponudena količina				
do 500 kg		700	—	700
od 501 kg do 1.000 kg		1.400		1.400
od 1.001 kg do 1.500 kg		2.000	—	2.000
od 1.501 kg do 2.000 kg		2.500	—	2.500
od 2.001 kg do 2.500 kg		3.000	—	3.C00
od 2.501 kg do 3.000 kg		4.000	—	4.000
nad 3.001 kg		5.000	' 		5.000
2. člen		V 3. členu odloka	se v prvem odstavku nadomesti	
Ta sklep začne veljati 1. maja 1985.		vrednost 24.000 din z 36.000 din.	novo povprečno gradbeno	ceno
Ljubljana, dne 9. aprila 1985.			2. člen	
Prprlspdnik		Ta odlok prične	veljati osmi dan po objavi v	
delavskega sveta		Uradnem listu SRS.		
TOZD Živilski	trgi	St. 464-3/85-4		
Jože Simonič	1. r.			
		Brežice, dne 26. marca 1985.		
BREŽICE			Predsednik	
			Skupščine občine Brežice	
697.
Mirko Kambič. dioL politolog, 1.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS,- št. 5/80) in 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1985 sprejela
ODLOK
. o spremembah odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Uradni list SRS, št.
16/84)
1.	člen
V 2. členu odloka se nadomesti letnica 1983 z letnico 1984.
GROSUPLJE
698.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/79) ter 44. in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora dne 25, marca 1985 ter zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1985 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Grosuplje za leto 1985
1.	člen
S proračunom občine Grosuplje za leto 1985 se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Grosuplje v letu 1985.
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 znašajo:	221,360.000
in se razporedijo:
—	za tekoče občinske potrebe
v posebnem delu proračuna	219,230.000
—	za tekočo proračunsko	rezervo	2,130.000
3.	člen
Od prihodkov občinskega proračuna \a leto 1985 se izloča za sredstva rezervnega sklada občine Grosuplje 1 °/o vseh prihodkov, razen prenesenih sredstev iz preteklega leta.
4.	člen
Prihodki doseženi s taksami na promet parklarjev in kopitarjev se namensko odstopajo - v višini 100 “ o posebnemu račurju za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Grosuplje.
5.	.člen
Turistične takse se v celoti uporabijo za pospeševanje turistične dejavnosti v republiki in občini po že sprejetem družbenem dogovoru o namenski uporabi turistične takse v obdobju 1982—1985.
6 člen
Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	upravnemu organu občinske skupščine
—	občinskemu sodniku za prekrške
—	temeljnemu sodišču
—	sodišču združenega dela
—	družbenemu pravobranilcu samoupravljanja
—	temeljnemu javnemu tožilstvu
—	javnemu pravobranilstvu
—	upravi javne varnosti
—	medobčinskim inšpekcijskim službam
—	družbenopolitičnim organizacijam j n društvom
—	krajevnim skupnostim
—	posebnim računom
Sredstva za redno _ dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.
7.	člen
Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s' svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
8.	člen
Občinski upravni organ uporabi prihodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin za posebne namene in prihodke do komisijskih in meritvenih del za redno dejavnost.
9.	člen
Upravni organ Skupščine občine Grosuplje samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu bila dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih pridobi po 8. členu tega odloka.
10.	člen
Če zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne bo mogoče uravnovesiti, lahko izvršni svet za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezervnega sklada proračuna.
11.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ah nižjerp znesku kot bi jim pripadala po sprejetih programskih nalogah.
12.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1985 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim bila dodeljena s tem proračunom.
13.	člen
Za zakonitost in smotrno uporabo srecfttev, ki so organu, odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja proračuna.
14 Člen
Odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine Grosuplje je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje.
15.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen. da razpolaga in razporeja sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine Grosuplje po družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1935, za kompenzacijo za zaščito življenjskega standarda in oblikovanje blagovnih rezerv na območju občine Grosuplje.
16.	člen "
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu druge točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74), za ostale namene iz prve točke 39. člena cit. zakona v zvezi z določbami drugega odstavka 43. člena pa odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada do višine 500.000 din.'
17.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje, ter skrbi, da se med letom prihodke razporeja skladno z njihovim priteka-
njem. Če bo zaostalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini 2. člena tega odloka, bo Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje, da bi zagotovil proračunsko ravnovesje, zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, vendar največ za 10 °/o ali pa začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena. O tem ukrepu mora Izvršni svet obvestiti Skupščino občine Grosuplje.
18.	Sen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju
proračuna občine Grosuplje v I. trimesečju 1985 (Uradni list SRS, št. 2/85), dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posebne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka v okviru odobrenih sredstev proračuna.
19.	člen
Pregled in razpored prihodkov po glavnih namenih, bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
Pregled in razpored prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS.
20.	člen
Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna v letu 1985, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen zagotovljena v posebnem delu odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1985 na postavki »amortizacija-«.
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od' 1. januarja ' 1985.
St. 400-9/84
Grosuplje, dne 27, marca 1985.
Predsednik x Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Grosuplje za leto 1985
	Prihodki			Razpored prihodkov	
1.	Davek iz osebnih dohodkov	99,744.000	01	Dejavnost organov DPS	175,933.500
2.	Prometni davek, davek na premo-		02	Dejavnost ljudske obrambe	316.000
3.	zenje in dohodke od premoženja Takse	73.486.000 12.440.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	12,536.700
5.	Prihodki po posebnih predpisih (de-		04	Negospodarske investicije	159.000
	narne kazni)	5,100.010	08	Socialno skrbstvo	10,337.000
6.	Prihodki upravnih organov in dni-		09	Zdravstveno varstvo	200,000
	gi prihodki	27,900.000	10	Komunalna dejavnost	8,053.000
9.	Prenesena sredstva iz leta 1984	2,690.000	11	Dejavnost krajevnih skupnosti	4,265.000
			13 16 17 18	Odvod na druge račune Intervencije v gospodarstvu Nerazporejeni prihodki — tekoča proračunska rezerva Odvod v rezervni sklad	. 3,970.000 1,279.800 2,130.000 2,130.000
	Skupaj prihodki	221,360.000		Skupaj razpored prihodkov	221,360.000
JDBIJA
699.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni Ust SRS, št. 44/82) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zborov združenega dela dne 28. marca 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
o davkih občanov občine Idrija
(prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonu, plačujejo občani občine Idrije davke.
Občani občine Idrija plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in drugih predpisov izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati k zadovoljevanju splošnih potreb v občini.
3.	člen
Stopnje davkov, ki pripadajo občini se predpisujejo s tem odlokom in se določajo za vsako vrsto davka posebej.
II.	VRSTE DAVKOV
4.	člen
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine, so naslednje:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti
3.	davek od dohodka gospodarske dejavnosti
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
6.	davek od dohodka od premoženja in premoženjskih pravic
7.	davek od premoženja
8.	davek od dobitkov od iger na srečo
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
5.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo
zavezanci po stopnji 0,35 •/•.
IV.	DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
6.	člen
Kmetijsko zemljišče na območju občine Idrija, se ob upoštevanju reliefa, kakovosti tal, oddaljenosti in kupne moči tržišča ter oddaljenosti od prometnih zvez uvrsti v IV. skupino katastrskih občin.
Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin plačujejo:
—	zavezanci, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva — po stopnji 2 °/o
—	ostali zavezanci — po stopnji 12%.
7.	člen
Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na dohodek iz gozda, se plačuje od osnove, ki jo tvori vrednost lesa odkazanega za posek v letu, za katerega se davek odmerja. Stopnja davka znaša:
—	za zavezance, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva — 25 %
—	za ostale zavezance — 45 %.
8.	člen
Davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se plačuje od negozdnih površin so oproščeni zavezanci, katerili katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 2.050 din.
9.	člen
Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se plačuje od negozdnih površin so oproščeni zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 dinarjev na družinskega člana.
10.	člen
Davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se plačuje od negozdnih površin so oproščeni zavezanci iz krajev: Gorenji Novaki, Jagršče, Javornik, Kanji dol, Masore, Mrzla rupa. Mrzli log, Strmec in Sebrelj-
sld vrh, če katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 50.000 dinarjev in pod pogojem, da zemljišče
obdelujejo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
11.	člen
Začasno za dobo 10 let so oproščeni davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti zavezanci od zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijskimi deli zavezanca postala uporabna in od zemljišč, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki ali drugi dolgoletni nasadi.
Oprostitev uveljavlja zavezanec s posebno vlogo, ki jo mora vložiti do konca leta v katerem so nastali pogoji za oprostitev. Priložiti mora potrdilo za kmetijstvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu, iz katerega je razvidno, da so bila dela opravljena strokovno in v skladu s programom srednjeročnega razvoj a SR Slovenije oziroma občine.
12.	člen
Posebna olajšava se prizna zavezancem davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in vložijo sredstva v višini najmanj 50 % ksr tastrskega dohodka zemljišča.
Posebna olajšava znaša:
—	če vložijo od 80.000 din do 200.000 din v od-mernem letu — 30 % odmerjenega davka
—	če vložijo od 200.000 din do 500.000 din v od-mernem letu — 50 % odmerjenega davka
—	če vložijo od 500.000 din do 1,000,000 din v od-mernem letu — 80 •/• odmerjenega davka
—	če vložijo nad 1,000.000 din v odmernem letu 80% odmerjenega davka za dobo 5 let.
Davčni organ olajšavo prizna in odmerjeni davek zniža na podlagi prošnje zavezanca, ki jo mora vložiti najkasneje do konca leta, za katero olajšavo uveljavlja.
Prošnji je treba priložiti potrdilo kmetijske pospeševalne službe In račune o nabavi strojev, kmetijske opreme ali gradbenega materiala.
13,	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki oddajajo tržne viške na osnovi ustrezno sklenjenih pogodb s kmetijsko organizacijo, se prizna olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka glede na razmerje med katastrskim dohodkom od negozdnih površin in oddanimi količinami mleka. Olajšava se prizna v naslednjih odstotkih:
Ce znaša katastrski dohodek na l liter oddanega mleka	Znaša olajšava V*
do 3 din	70
do 5 din	60
do 8 din	40
do 10 din	30
Olajšava se prizna ob letni odmeri davka ra oddane količine v preteklem letu na podlagi podatkov, ki jih zagotovi do 30. januarja za preteklo leto Kmetijska zadruga Idrija. Ce zavezanec kot tržne viške oddaja drage proizvode, se količine W-teh preračunajo na količino mleka.
14.	Sen
Ce zavezanec- združeni kmet, ki ▼ okvira proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov, oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združi svoje delo In najmanj 50 % zemljišča računajoč po katastrskem dohodku negozdnih površin, tako da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto se pri-
zna lajšava odmerjenega davka, ki odpade na tako zemljišče glede na trajanje takšnega sodelovanja in sicer:
•/.
—	če	traja	sodelovanje	od 1 do 2	let	10
—	če	traja	sodelovanje	od 2 do 3	let	20
—	če	traja	sodelovanje	od 3 do 4	let	30
—	če	traja	sodelovnje od 4 do 5 let	40
—	če	traja	sodelovanje	nad 5 let	50
15.	člen
Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih predloži davčhemu organu za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ in sicer do 15. februarja v letu, za katero se odmerja davek. Seznam mora vsebovati podatke po parcelnih številkah, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča.
16.	člen
Zavezancem, ki dajo zemljišča v zakup organizacijam združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna davčno olajšavo v obliki znižanja odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako
zemljišče in sicer:
•/•■
—	za	zakup	nad	1	do	3	let	30
—	za	zakup	nad	3	do	5	let	50
—	za	zakup	nad	5	do	7	let	70
—	za	zakup	nad	7	let	100
Podatki o zemljiščih, ki so dani v zakup po tem členu predloži davčnemu organu do 30. januarja v letu, za katero se olajšava priznava kmetijska zemljiška skupnost občine Idrija.
17.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki vlagajo sredstva v izgradnjo ali rekonstrukcijo malih hidroelektrarn ali drugih alternativnih energetskih virov, se prizna posebna olajšava.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna glede na višino vloženih sredstev za dobo 5 let in znaša do 80 %> odmerjenega davka v posameznem letu.
Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki jo mora vložiti do konca leta, v katerem je izpolnil pogoje za olajšavo. Prošnji mora priložiti dokaze o vloženih sredstvih in uporabno dovoljenje pristojne delovne organizacije.
18.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma proizvodni praksi se prizna davčna olajšava v višini 15 •/• od izplačanih nagrad.
19.	člen
Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na
rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju, za pri-
dobitev strokovne izobrazbe se prizna olajšava v višini 10°,'o odmerjenega davka na vsakega otroka.
Davčni organ olajšavo prizna in odmerjeni davek zniža na podlagi vloge zavezanca, kateri je treba priložiti potrdilo o rednem šolanju in jo vložiti do konca odmernega leta.
20.	člen
Zavezanci davka od dohodka iz kmetijstva, ki se obdavčujejo po dejansko doseženem dohodku, plačujejo davek po proporcionalnih stopnjah 25 °/o od osnove opredeljene v 41, d členu zakona o davkih občanov.
21.	člen
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku in izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 41. č člena zakona o davkih občanov, se preuvrstijo na obdavčevanje po dejanskem dohodku.
Občinska uprava za družbene prihodke odloči o preuvrstitvi na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.
V.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
22.	člen
Davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti, ki pripada občini se odmerja:
—	po dejanskem dohodku
—	v pavšalnem letnem znesku
—	v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
Glede razvrščanja v posamezni način obdavčevanja zavezanca se neposredno uporabljajo določbe 47., 57., 57. a in 62. člena zakona o davkih občanov.
23.	člen
Poleg zavezancev iz 57. člena zakona o davkih občanov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku tudi zavezanci, ki opravljao gostinsko dejavnost v odročnih krajih oziroma se ukvarjajo s kmečkim turizmom, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon.
24.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim, s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 */• povprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
25.	člen
Zavezanci, ki jim je opravljanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti glavni poklic, plačujejo davek od osnove ugotovljene po 48. členu zakona o davkih občanov po proporcionalni stopnji 28%).
Pri ugotavljanju osnove po prejšnjem odstavku se zavezancem med zakonske in pogodbene obveznosti
priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene v višini do 20 °/o enoletnega povprečnega čistega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.
Zavezanci, ki jim je opravljanje obrtne dejavnosti postranski poklic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku, plačujejo davek po stopnjah, ki so za 5 od-, stotnih točk višje, zavezanci, ki opravljajo dejavnost brez dovoljenja oziroma potrdila o priglasitvi dejavnosti pa po stopnjah, ki so za 10 odstotnih točk višje od stopenj določenih v prvem odstavku tega člena. Osnova za te zavezance je celotni prihodek zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
26.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki so obdavčeni po dejansko doseženem dohodku in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov, zaradi razširitve dejavnosti, se ob pogojih iz 54. a člena zakona o davkih občanov davčna osnova zniža do 50 Vo za dobo do 5 let odvisno od višine davčne osnove in višine vlaganj.
27.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost: kro-jaštvo, šiviljstvo, pletiljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravilo dvokoles, dimnikarstvo, popravljanje gospodinjskih aparatov, radio in TV mehanika, tapetništvo, soboslikarstvo in tapetništvo, vulkanizerstvo, zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, polaganje tlakov iz umetnih mas in polaganje tapet, pečarstvo, keremi-čarstvo, steklarstvo, stavbno kleparstvo, vodoinštala-terstvo, elektroinštalaterstvo, tesarstvo, krovstvo, fotografiranje in prodaja blaga na drobno, se prizna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka v višini 40 %>.
Zavezancem, ki opravljajo druge storitvene dejavnosti (razen prevozniških storitev ter storitev z gradbeno.mehanizacijo in montaže centralne kurjave) se prizna olajšava v oblifci odstotnega znižanja Odmerjenega davka v višini 20 %>.
Zavezancem, ki opravljajo delovno intenzivne dejavnosti, se prizna posebna olajšava v odstotku od odmerjenega davka glede na delovno intenzivnost dejavnosti. Za delovno intenzivne dejavnosti se štejejo tiste dejavnosti, v katerih seštevek bruto osebnih dohodkov zaposlenih delavcev in zavezanca presega 35 %> vseh stroškov, ki so bili za dosego dohodka potrebni. V primeru, da je pri zavezancu zaposlen tudi njegov družinski član, se njegov bruto osebni dohodek upošteva v višini, ki je določen z delovno pogodbo, vendar največ v višini bruto osebnega dohodka zavezanca.
Odstotek olajšave znaša:
—	za zavezanca, pri katerem znesek osebnih dohodkov dosega od 35 do 45 %> vseh stroškov — 50 °/o,
—	za zavezance, pri katerem znesek osebnih dohodkov presega 45 °/o vseh stroškov. — 70 °/o.
Olajšava po tem členu se ne prizna zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic.
28.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki na novo pričnejo opravljati dejavnost,
se priznava olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka in sicer:
Odmer,
davka
•/.
—	za prvo leto poslovanja	100
—	za drugo leto poslovanja	50
—	za tretje leto poslovanja	25
Olajšava se prizna vsem zavezancem, ki prjčnejo opravljati gospodarsko dejavnost kot glavni poklic, pogoj za zavezance, ki pričnejo opravljati proizvodno dejavnost, pa je, da vložijo v nabavo osnovnih sredstev najmanj znesek, ki ustreza enoletnemu poprečnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
Olajšava se ne prizna zavezancem, ki na novo prično opravljati obrtno dejavnost v delavnici, kjer že opravlja ali je opravljal obrtno dejavnost drug zavezanec^
Kolikor se ugotovi, da je zavezanec že opravljal obrtno dejavnost, se mu znižani davek ponovno predpiše.
Zavezanec, ki pred potekom 5 let od leta, v katerem so mu bile priznane olajšave po tem členu preneha opravljati obrtno dejavnost, se znižani davek ponovno predpiše.
29.	člen
Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost In dosegajo več kot 40 °/o celotnega dohodka s strežbo hrane in prenočišči se prizna davčna olajšava v višini 30 %> od odmerjenega ravka.
30.	člen
Zavezancu davka, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu za katerega se davek odmerja za vsakega takega ’ delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 °/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero Se priznava davčna olajšava v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj 9 mesecev, če pa je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna pri odmeri za naslednjo leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je te sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku se ob pogojih iz tega člena pavšalni letni iznesek zniža za 20 %> za vsakega dodatno zaposlenega delavca.
31.	člen
Zavezancem, ki z izvozom blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo doseženo z izvozom blaga odmerjeni davek zniža:
•/.
—	za 5
—	za 10
—	za 15
—	za 25
—	za 35
če znaša odstotni delež izvoza
od 5 do 10 od 10 do 20 od 20 do 30 od 30 do 50 nad 50
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v primeru ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge, ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.
Olajšave uveljavlja zavezanec s posebno vlogo, ki jo mora vložiti hkrati z davčno napovedjo.
32.	člen
Zavezancem davka iz obrtne dejavnosti, ki vlagajo sredstva v gradnjo ali rekonstrukcijo malih hidroelektrarn ali drugih alternativnih enegetskih virov, se prizna posebna olajšava, če vložijo najmanj znesek, ki ustreza enoletnemu čistemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava se prizna za dobo do 3 let in znaša 30 °/o letno odmerjenega davka, vendar skupna priznana olajšava ne more preseči 40 0/» vloženih sredstev:
Olajšave iz tega člena se prizna tudi zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski
poklic.
33.	člen
Zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava v višini 30 'V« odmerienega davka.
34 Ser
Zavezancem davka od dohodkov od obrtne dejavnosti,	ki dosegajo	dohodek	s	prodajo izdelkov
umetne obrti, za- katere so prejeli znak kvalitete, se prizna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka glede na delež tega prihodka v celotnem prihodku dejavnosti, in sicer:
—	če	znaša	delež	prihodka	iz	tega	naslova	do
30 •/» znaša olajšava 10 6/e
—	če	znaša	delež	prihodka	iz	tega	naslova	do
50«/» znaša olajšava 15 %>
—	če	znaša	delež	prihodlca	iz	tega	naslova	do
100 •/« znaša olajšava 25 %
35. člen
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi se prizna davčna olajšava v višini 15 %> od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
36.	člen
Zavezancem davka iz osebnega dohodka od
obrtne dejavnosti ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku in valgajo sredstva v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih pro-
storov zaradi razširitve dejaynosti, se pavšalni letni znesek zniža glede na višino vloženih sredstev. Olajšava znaša:
Znaša olajšava odmerjenega davka
— če	zavezanec	vloži	nad	100.000	diii	•Z. 20
— če	zavezanec	vloži	nad	200.000	din	30
— če	zavezanec	vloži	nad	500.000	din	40
— če	zavezanec	vloži	nad	1.000.000	din	40
dobo 5	let.	37.	člen			
Zavezancem obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki preživljajo mladoletne otroke, ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju, ali za delo" nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 "/o, za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10V« enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezance in vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s količnikom
4.	Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
Borcem NOV se pod pogojem iz 1. in 2. odstavka tega člena priznava davčna olajšava v višini 10 V« odmerjenega davka.
38.	člen
Skupna višina olajšave iz 27. do 37. člena tega odloka ne more presegati 80 »/o odmerjenega davka, s tem, da se 100°/» olajšava iz 28. in olajšava iz 30. člena v navedeno omejitev ne uštevajo.
39.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska je odvisna od vrste dejavnosti oziroma od osebnega dohodka ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, obsega, načina, pogojev in krajev poslovanja, delovnih sposobnosti zavezanca in drugih okoliščin, ki vplivajo na doseganje dohodka.
Pavšalni letni znesek ne more znašati manj kot 5 V o enoletnega povprečnega čistega osebnega do-dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
40.	člen
Davek iz osebnega dohodka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku se plačuje po naslednjih stopnjah:
1. Od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig revij ipd., od prodaje srečk in od plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd. od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, ter dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 10 •/«.
2.	Od provizij od poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem, ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25 Vo.
3.	Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov doseženih z opravljanjem del pc pogodbi o delu, sklenjenimi v skladu s predpisi o delovnem razmerju, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke — 40 •/..
41.	člen
Davek po odbitku iz prejšnjega člena se ne plačuje:
—	od dohodkov doseženih z zbiranjem in prevažanjem mleka v zbiralnice mleka v organizacijo združenega dela,
—	od dohodkov doseženih s prevozom smeti in fekalij
—	od dohodkov doseženih s pluženjem snega
od dohodkov doseženih s tovorjenjem blaga v planinske postojanke	^
—	od dohodkov zbiranja prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih
—	od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev, ki jih občani opravljajo za krajevne skupnosti in hišne svete — razen za administrativna dela
—	od dohodkov doseženih z razvažanjem pitne vode v sušna območja
—	od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev, ki jih občani opravljajo za hlevske in pašne ter druge podobne skupnosti s področja kmetijstva
—	od plačil po pogodbi o delu za vaditelje, učitelje in trenerje pri TTKS ter kulturnih društvih, za pevovodje ipd.
—	od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 •/» telesno okvaro osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela,
—	od dohodkov doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi.
VI.	DAVEK OD DOHODKOV IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
42.	člen
Davek od dohodkov od poklicnih dejavnosti plačujejo zavezanci:
—	od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku)
—	v pavšalnem letnem znesku
—	po dejanskem dohodku
Glede razvrščanja v posamezni način obdavčevanja po prejšnjem odstavku se neposredno uporabljajo določbe 67., 72. in 74. člena zakona o davkih občanov.
43.	člen
Davek po odbitku plačujejo zavezanci po stopnji 40 %>. Davek po odbitku se ne plačuje od dohodkov doseženih s popisom stanovanjskih hiš in prostorov
ter od dohodkov, ki jih dosežejo prevajalci za gesti-kovni jezik.
44.	člen
Pri določanju višine pavšalnega letnega zneska se za zavezance davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti smiselno uporabljajo določbe 39. člena tega odloka, s tem, da pavšalni letni znesek ne more znašati manj kot 2 °/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije za preteklo leto.
/	45. člen
Davek iz dohodka iz poklicnih dejavnosti plačujejo zavezanci, ki se obdavčujejo po dejanskem dohodku od osnove ugotovljene po 68. členu zakona o davkih občanov po proporcionalni stopnji 30 °/e.
Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki opravljajo dejavnost p sebnega družbenega pomena, plačujejo davek od osnove iz prejšnjega odstavka po stopnji 10 "/o.
Zavezanci, ki jim je opravljanje poklicne dejavnosti postranski poklic ih se obdavčujejo po dejanskem dohodku plačujejo davek po proporcionalni stopnji 35 •/» od osnove ki jo tvori celotni prihodek zmanjšan za stroške, k so bili zanj potrebni.
46.	člen
Olajšave iz 28. 30., 35 in 37. člena tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za zavezance davka iz dohodka iz poklicnih dejavnosti.
VII.	DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
47.	člen
Zavezanci davka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodki , plačujejo davek po proporcionalni stopnji in sicer:
—	za dohodke iz avtorskih pravic 32 6/o
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 5 »/o.
Osnova za odmero davka se tem zavezancem ugotavlja z smiselno uporabo 48. člena zakona o davkih občanov.
48.	člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic patentov in tehničnih izboljšav, ki se plačuje po odbitku, plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
—	od dohodkov iz avtorskih pravic po stopnji 20°/o
—	od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 3 °/o
—	od dohodkov, ki jih dosežejo tuje fizične in pravne osebe po stopnji 20 %>
—	od dohodkov iz avtorskih pravic doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del od dohodkov artistov plesalcev in podobnih poklicev doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah, od dohodkov od'izvajalcev glasbenih del na zabavah plesih, športnih igriščih, kopališčih, raz-
staviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah — 40 °/e.
49.	člen
Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav na katere je avtorska pravica prenesena, plačujejo davek po stopnjah iz 47. in 48. člena teg odloka, povečanih za 50 °/o.
VIII.	DAVEK OD DOHODKA IZ PREMOŽENJA IN
PREMOŽENJSKIH PRAVIC
50.	člen	,
Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova: nad	do		Stopnja v
	50.000	15
50.000	100.000	25
100.000	150.000	35
150.000	200.000	45
200.000	300.000'"	55
300.000		65
51.	člen
Skupni dohodek od premoženja, Id ga lastnik doseže z' oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, se zmanjša za stroške poslovanja iz opravljanja ter enoletno amortizacijo.
Stroški znašajo:
a)	za stanovanjske prostore — 50 V* od prejete
najemnine v letu,
b)	za poslovne prostore, garaže in počitniške hišice 30 "/g od prejete najemnine vletu.
52.	člen
Stroški od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob ali stanovanj, se določijo v višini 60 •/» od doseženega dohodka v odmemem letu.
Davek se ne plačuje, če dohodki doseženi z oddajanjem opremljenih sob ne presegajo letno 8.500 dinarjev.
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko ustreznih organizacij (zveze študentov, TD, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in druge), se pri odmeri davka prizna posebna olajšava, ki znaša 50 % od odmerjenega davka.
Pogoj za uveljavitev te olajšave je, da zavezanec priloži letni davčni napovedi potrdilo ustrezne organizacije, da je preko nje oddjal opremljene sobe.
IX.	DAVEK OD PREMOŽENJA
53.	člen
Zavezanci za davek od premoženja so občani, ki
posedujejo:
1.	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže,
2.	prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za oddih in rekreacijo,
3.	plovni objekt dolžine najmanj 8 m.
54.	člen
Osnova za davek od premoženja iz 1. in 2. točke prejšnjega člena je vrednost premoženja ugotovljena po pravilniku po merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja, ob upoštevanju meril iz 112. člena zakona o davkih občanov.
55.	člen
Davek od premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
— za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže:
Cc znaša osnova:			Znaš« stopnja
	do	1.000.000	0,10
nad	1.000.000 do	2.000.000	0,20
nad	2.000.000 do	4.000.000.	0,30
nad	4.000.000 do	6.000.000	0,45
nad	6.000.000 do	8.000.000	0,65
nad	8.000.000 do	10.000.000	0,85
nad	10.000.000		1,00
— za prostore, Id		se v sezoni ali	od časa do časa
uporabljajo za počitek in rekreacijo			glede na vred-
nost, in	sicer:		
			Znata
Ce znaša osnova			stopnja
			"/e
	do	1.000.000	0,20
nad	1.000.000 do	3.000.000	0,50
nad	3.000.000 do	6.000.000	0,80
nad	6.000.000 do	10.000.000	1,10
nad	10.000.000		1,50
— za cer:	poslovne prostore glede		na vrednost, in si-
Ce znaša vrednost:			Znaš« stopnja •/•
	do	1.000.000	0,15
nad	1.000.000 do	2.000.000	0,35
nad	2.000.000 do	3.000.000	0,55
nad	3.000.000 do	4.000.000	0,75
nad	4.000.000 do	5.000.000	1,00
nad	5.000.000		1,25
56.	člen
Zavezancem davka od stavb z več kot tremi družinskimi člani, ki so z njimi stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katero se davek odmerja, se odmerjeni davek od stanovanja ali stanovanjske hiše zniža za 10 %> za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
57.	člen
Zavezanec davka od premoženja na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci, ki so med letom rekonstruirali, dozidali ali nadzidali že obstoječo stavbo, ali so šele postali davčni zavezanci od novozgrajenih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija,
dozidava oziroma nadzidava stavbe oziroma, ko so stavbo pričeli uporabljati.
Obrazec davčne napovedi predpiše uprava za družbene prihodke.
58.	člen
Davek od premoženja, ki se plačuje na posest plovnih objektov, se plačuje, če tak objekt presega
8	m dolžine in sicer 20.000 din, če znaša dolžina do
9	metrov, ža vsak nadaljnji meter dolžine pa se plača še dodatnih 8.000 dinarjev.
Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti plovnega objekta zniža za 5 °/o, za objekte stare nad 15 let pa se ta davek ne plačuje.
59.	člen
Lastnik plovnega objekta je dolžan v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka vložiti davčno napoved pri davčnem organu občine, v kater. ima stalno bivališče. Dolžan je navedenemu organu sporočiti tudi vse spremembe podatkov, ki imajo vpliv na odmero davka in sicer v roku enega meseca od dneva ko so nastali.
X.	DAVEK OD DOHODKOV OD IGER NA SREČO
60.	člen
Davek od dobitkov ud iger na srečo se plačuje po stopnji 15 »/o.
61.	člen
Davek na dobitke od iger na sreečo se ne plačuje od dobitkov, če njihova posamična vrednost ne presega 10.000 dinarjev.
XI.	POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE
DAVKA
62.	člen
.Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmeero davka, morajo .to storiti najkasneje do 31. januarja.
63.	člen
Upravni organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti, ne more izdati obrtnega dovoljenja občanu, če pred njegovo izdajo ne predloži poroštvene izjave. Poroštveno izjavo morata pred delavcem uprave za družbene prihodke podpisati najmanj dva občana, ki sta v delovnem razmerju v združenem delu in sta g'?de na svoje materialne razmere sposobna poravnati dolg glavnega dolžnika. S podpisom jamčita z vsem svojim premoženjem, da bosta poravnala vse davčne obveznosti zavezanca, v kolikor jih uprava za družbene prihodke ne bo mogla izterjati od njega. Ce eden od obeh, ali oba poroka izgubita sposobnost biti porok, ali poroštveno izjavo prekličeta, davčhi organ naloži zavezancu, da v 15 dneh predloži novo poroštveno izjavo.
64.	člen
Davčni organ lahko na pismeno zahtevo zavezanca odloži plačilo davčnih obveznosti, ali dovoli njihovo obročno plačevanje v primerih, če so zave-
zančeve razmere objektivno take, da bi se s takojšnjo izterjavo lahko spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov, ki jih je dolžan preživljati.
Plačilo davčnih obveznosti lahko davčni organ odloži zavezancu tudi v primeru, ko ta v tekočem letu vlaga v zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela znatnejša sredstva in se s tem njegova trenutna plačilna sposobnost bistveno zmanjša.
Za čas, ko je bilo zavezancu z odločbo davčnega organa odloženo plačilo davčnih obveznosti, oziroma mu je bilo odobreno obročno plačevanje, se zamudne obresti ne obračunavajo.
Odlog plačila ali obročnega odplačevanja se lahko določi največ za 6 mesecev.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
65.	člen
Dokler ne bo opravljeno novo vrednotenje stanovanjskih stavb oziroma prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek jn rekreacijo, se pri odmevi davka od premoženja uporabljajo vrednosti ugotovljene na podlagi 29. do 32. člena doslej veljavnega odloka.
66.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o davkih občanov občine Idrija (Uradni list SRS. št. 6/77, 1/78, 9/78. 7/79, 11/81 in 12 82), razen določb navedenih v prejšnjem členu.
67.	člen
Ta -odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1985 dalje, razen določb 40., 41., 43., 48. in 63. člena, ki se uporabljajo z dnem uvljavitve tega odloka.
St. 420-9/85
Idrija, dne 29. marca 1985.
Predsednik:
Skupščine občine Idrija
Stane Brelih 1. r.
700.
Na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 28. marca 1985 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o sofinanciranju Kmetijske zemljiške skupnosti občine Idrija
1. člen
V odloku o sofinanciranju Kmetijske zemljiške skupnosti občine Idrija (Uradni list SRS, št. 28/83) se 2. člen odloka spremeni in glasi:
Višina prispevka znaša za:	- -
— Kmetijsko zadrugo Idrija
0,6 din od kilograma odkupljenega mesa 0,08 din od litra odkupljenega mleka.
— SGG Tolmin TOZD Gozdarstvo Idrija in TOK OE Idrija
10	din od m3 posekanega lesa.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-32/83
Idrija, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
KOČEVJE
761.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
• preračunu občine Kočevje aa lete 1885
1.	člen
S proračunom občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja Sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Kočevje.
2.	člen
din
Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1985 znašajo:	171,993.336,80
in se razporedijo:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	171,019.603,00
—	za tekočo proračunsko rezervo	973.733,80
—	za izločitev sredstev na posebno
partijo proračuna	2,736.700,00
Pregled prihodkov- in njihova	razporeditev sta za-
jeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
3.	člen
Od vseh tekočih prihodkov občinskega proračuna v letu 1985 se 1 °/o sredstev izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna ter 1 e/o v sredstva občinskih blagovnih rezerv.
4.	člen
Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren Izvršni svet svet Skupščine občine Kočevje (v nadaljnjem besedilul izvršni svet). Sredstva občinskega proračuna se. med letom delijo praviloma enakomerno
med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov.
Izvršni svet sme,, če nastanejo pri izvajanju nalog nepričakovane težave, ali če se odloči za varčnejšo ali bolj smotrno porabo sredstev zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja, spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O tem mora obvestiti občinsko skupščino in predlagati ustrezno spremembo proračuna.
5.	člen
Upravni In drugi državni organi, strokovne službe ter organizacije pridobivajo sredstva za delo primemo načelom svobodne menjave dela na osnovi ovrednotenega programa dela za leto 1985 in v okviru razpoložljivih sredstev.
Sredstva, ki jih delavci upravnih in drugih organov, strokovnih služb in organizacij pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, se zagotavlja v skladu s sprejetimi dogovori. V primeru, da se bodo osebni dohodki v gospodarstvu v občini med letom povečali nad načrtovano rastjo, bo skupščina občine z rebalansom proračuna zagotovila dodatna sredstva za povečanje osebnih dohodkov.
Uporabniki proračunskih sredstev obračunavajo amortizacijo za osnovna sredstva v letu 1985 v višini
razpoložljivih sredstev v skladu z zakonskimi določili.
6.	člen
Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz občinskega proračuna, uporabljati za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma
sporazumi o njihovi uporabi.
7.	člen
Upravni organi, strokovne službe in drugi uporab niki proračunskih sredstev morajo organizirati izvrševanje del in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1985 razen, če se s posebnim aktom oziroma dogovorom občinske skupščine ne določi drugače.
8.	člen
Prihodki, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo upravni organi ter prihodki, ki jih ustvari Temeljno sodišče Ljubljana — enota Kočevje in občinski sodnik za prekrške na območju občine Kočevje so dohodek občinskega proračuna, razen, če se s posebnim sklepom izvršnega sveta ne določi drugače.
Prihodki, ki jih ustvari uprava za družbene prihodke s sodelovanjem pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava ni osnovna funkcija uprave, se lahko uporabijo za modernizacijo dela upravnih organov občine Kočevje iz za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih.
9.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) in o uporabi sredstev rezerv za namene iz prve 'točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v DPS. Sredstva rezerv se smejo upora-
biti največ do višine 50 °/o zbranih sredstev. Izvršni svet je tudi pooblaščen, da odloča o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna.
16. člen '
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so
odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ, strokovno službo ali organizacijo oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec.	'
11.	člen
Oddelek za občo upravo občine Kočevje spremlja pri proračunskih uporabnikih porabo sredstev, Id so jim zagotovljena iz proračuna in po potrebi predlagajo izvršnemu svetu sprejem potrebnih ukrepov.
V primeru, da proračunski prihodki med letom ne pritekajo enakomerno, odloča o začasni omejitvi sredstev izvršni svet..
12.	člen
Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik izvršnega sveta oziroma član izvršnega sveta, ki ga pooblasti izvršni svet.
13.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del
tega odloka.
Ml. tiee
Prihodki in odhodki, ki so bili doseženi na podlagi odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje za čas od 1. januarja do 31. marca 1985, so sestavni del občinskega proračuna za leto 1985.
15. Sen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
St. 400-1/85-5/1
Kočevje, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kočevje za leto 1985
	Vrsta prihodkov In namen porabe	Znesek		Splošni razpored prihodkov	Znesek
0	Prenesena sredstva	7,141.823,80	01	Dejavnost organov DPS	124,277.000,00
1	Davek iz osebnih dohodkov	88,885.000,00	02	Dejavnost ljudske obrambe	8,344.000,00
2	Prometni davfek	49,666.513,00	03	Dejavnost DPO	10,512.000,00
3	Davek na dohodek		04	Negospodarske investicije	1,388.863,00
	od premoženja	7,250.000,00	05	Dejavnost krajevnih skupnosti	3,259.000,00
4	Takse	8,800.000,00	06	Socialno varstvo in zdravstveno	
5	Prihodki po posebnih predpisih,			varstvo	12,776.000,00
	prihodki upravnih organov 1		07	Komunalna dejavnost	220.000,00
	in drugi prihodki	10,250.000,00	, 08	Intervencije v gospodarstvu	4,083.000,00
			09	Tekoča proračunska rezerva in	
				obveznosti iz prejšnjih let	1,099.733,80
			10	Izločena sredstva	6,033.740,00
	Skupaj prihodki	171,993.336,80		Skupaj odhodki	171,993.336,80
702.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 195. člena statuta občine Kočevje, je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na seji dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
• spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Kočevje
L člen
V odloku o komunalnih taksah v občini Kočevje (objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 7/72 in Uradnem listu SRS, št. 11/81 in 1/84) se prvi odstavek tarifne številke 3 spremeni tako, da se glasi:
—	za začasno bivanje turistov in potnikov v gostilnah, prenočiščih in zasebnih turističnih sobah, se v občini Kočevje plačuje turistična taksa v znesku:
—	za domače goste 30 din po osebi dnevno
—	za tuje goste 60 din po osebi dnevno.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 423-5/72-3/1
Kočevje, dne 2. aprila 1985.	'
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Jože Novak L r.
703.
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 40. člena ■ zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni Hst SRS, št 13/74), 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti hiše oziroma stanovanja ter 187. člena statuta občine Kočevje (Urad-
ni list SRS, št. 6/79 in 2/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje
1.	člen
S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena m2 stanovanjske površine in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odstotek od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za m2 stanovanjske površine na območju občine Kočevje in služi za vrednotenje razlaščenih stavbnih zemljišč.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine in odstotek od povprečne gradbene cene sta osnovna’ elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče:
a)	povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine znaša 40.890 din
b)	odstotek od povprečne gradbene cene znaša 0,6 %>
Odškodnina za m2 razlaščenega zemljišča znaša 245,30 din.
3.	člen
Povprečni stroški komunalnega urejanja za zemljišča v občini Kočevje znašajo 20 °/o od vrednosti povprečne gradbene cene za m2 stanovanjske površine.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o 'povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 14/84).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 35-2/79-3/1
Kočevje, dne 2. aprila 1985.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak L r.
704.
Na podlagi 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 3. in 25/4. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83} ter 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82), je občinska skupščina na zboru zdru-
ženega dela in zboru krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območjih krajevnih skupnosti v občini Kočevje
1.	člen
Odlok o obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območjih krajevnih skupnosti. v občini Kočevje (SDL, št. 20/73), se v 1. členu dopolni in spremeni tako, da se doda četrti odstavek, ki glasi:
»V zgoščenih primestnih naseljih na območju KS Rudnik - Salka vas, KS Stara cerkev in KS Ivan Omerza Livold, se uvede obvezno odlaganje in odvoz smeti iz stanovanjskih in poslovnih prostorov. Za opravljanje storitev v zvezi z odvozom smeti in odpadkov, se pooblasti komunalna organizacija Komunala Kočevje. Smetnjake ali kontejnerje nabavi in namesti na stroške in v sporazumu s strankami Komunala Kočevje. V primerih, kjer ne bi bilo mo-. go če uvesti odvoza smeti, veljajo določbe o odlaganju smeti na urejenih smetiščih, ki jih določi posamezna KS za svoje območje.«
2.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in velja od 1. julija 1985.
St. 352-5/73-3/3
Kočevje, dne 2. aprila 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
705.
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 in družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o podeljevanju priznanj in nagrad občine Kočevje
1.	člen
Na koncu 5. člena se doda nov odstavek:
Nagrada in plaketa Jožeta Seška se sestoji iz denarne nagrade in plakete. Denarna nagrada se podeli samo fizičnim osebam in znaša dva povprečna mesečna osebna dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
2.	člen
V 7. členu se vsebina spremeni tako, da se glasi:
Javno priznanje občine Kočevje se podeli delovnim ljudem in občanom za prispevek pri izgradnji samoupravne socialistične družbe. Javno priznanje se lahko podeli tudi partizanskim enotam, enotam na-
rodnoosvobodilnega gibanja in- posameznim osebam, ki imajo posebne zasluge v času NOB.
St. 17-1/83-1/2
Kočevje, dne 29. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
706.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76), je skupščina Občinske skupnosti .socialnega skrbstva Kočevje na 7. redni seji dne 21. marca 1985 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v letu 1985
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1983 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 52,8 °/o od 1. 3. 1985 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1984, se od 1. 3. 1985 dalje valorizirajo za sorazmeren del zgoraj navedenega odstotka, glede na čas, kdaj so bile določene in sicer, če so določene:
		za •/•
do konca januarja 1984		52,8
do konca februarja 1984		48,4
do konca’ marca 1984		44
do konca, aprila 1984		39,6
do konca maja 1984		35,2
do konca junija 1984		30,8
do konca julija 1984		26,4
do konca avgusta 1984		22
do konca septembra 1984	*	17,6
do konca oktobra 1984		13,2
do konca novembra 1984		8,8
do konca decembra 1984		4,4
3
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 56/8-1/85-1/6
Kočevje, dne 10. aprila 1985.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje
Marjan Kozinc, inž. 1. r.
KRANJ
707.
Na podlagi 83. in 110. člena zakoha o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) so Skupščina občine Domžale na podlagi 236. člena statuta občine (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79, 7/80, 4/82, 2/83 in 16/83) na 30. seji zbora združenega dela dne 13. decembra 1984 in 29. seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1984, Skupščina občine Jesenice na podlagi 123. člena statuta občine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/82) na 23. seji zbora združenega dela dne 31,- maja 1984, Skupščina občine Kamnik na podlagi 193. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 9/82) na 29. seji družbenopolitičnega zbora dne 10. decembra 1984, 28. seji zbora združenega dela dne 11. decembra 1984 in 29. seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. decembra 1984, Skupščina občine Kranj na podlagi 192. člena statuta občine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 25/82) na 24. seji zbora združenega dela dne 30. maja 1984 in 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1984, Skupščina občine Radovljica na podiagi 83. člena statuta občine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/83) na 24. seji zbora združenega dela dne 11. julija 1984 in 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. julija 1984 ter Skupščina občine Tržič na podlagi 134. člena statuta občine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/83) na 23. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1984 in 21. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1984 sprejele
ODLOČBO
o ustanovitvi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju
1
S to odločbo se nadomesti odločba o ustanovitvi Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju, št. 63-1/1962 z dne 1. 3. 1982.
2
Občine Domžale, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica in Tržič (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice) ustanovijo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju.
3
Ime delovne organizacije je: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, p. o. (v nadalj-nem besedilu: zavod). Sedež zavoda je v Kranju, Tavčarjeva 43.
Zavod strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine, katere dejavnost je kulturna dejavnost In je posebnega družbenega pomena.
4
Zavod opravlja strokovne naloge varstva naravne in kulturne dediščine kot glavno dejavnost, ki obsega zlasti tele naloge:
—	evidentira, proučuje, dokumentira in vrednoti nepremične spomenike in znamenitosti, pripravlja študije in elaborate za njihovo varovanje, konservi-ranje, obnavljanje, revitalizacijo, za ohranjanje ter vzdrževanje njihovih zavarovanih lastnošti,
—	načrtuje posamezna vzdrževalna dela na nepremičnih spomenikih in znamenitostih,
—	sodeluje v postopku družbenega planiranja v krajevnih skupnostih in občinah s stališča varovanja.
razvijanja in uporabljanja naravne in kulturne dediščine in daje potrebno analitično oceno za planske odločitve glede nepremičnih spomenikov ali znamenitosti,
—	ugotavlja in predlaga, katere dele naravne in kulturne dediščine je treba razglasiti za spomenik ali
znamenitost in Izdeluje analitično osnovo, potrebno za razglasitev,
—	predlaga, strokovno pripravlja in utemeljuje izdajo upravnih aktov na področju varovanja spomenikov ali znamenitosti,
—	sodeluje z imetniki nepremičnih spomenikov ali znamenitosti oziroma imetniki pravic upravljanja Bdi z drugimi, ki imajo interese v zvezi s posameznim spomenikom ali. znamenitostjo, jih spodbuja k samoupravnemu sporazumevanju o njihovih interesih in k združevanju sredstev za zadovoljevanje teh interesov in sodeluje v tem sporazumevanju kot strokovni svetovalec ali kot udeleženec,
—	spremlja restavratorske in druge tehnične dejavnosti in njihov razvoj,
—	predlaga ukrepe za varstvo naravne in kulturne dediščine, še posebej spomenikov in znamenitosti,
—	sodeluje z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami pri njihovem delu,
—	daje občanom in pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno pomoč pri spoznavanju in varovanju naravne in- kulturne dediščine,
—	razvija pri delovnih ljudeh, in občanih zavest o pomenu naravne in kulturne dediščine in njenega varstva,
—	upravlja nepremične spomenike in znamenitosti, za katere tako odloči pristojna občinska skupščina v aktu o razglasitvi in skrbi za nepremične spomenike in znamenitosti, ki so začasno brez imetnika,
—	vodi oziroma nadzoruje izvajanje vzdrževalnih in varstvenih del na nepremičnih spomenikih ali znamenitostih.
5
Zavod pridobiva dohodek za opravljanje strokovnih nalog navedenih v 4. točki š svobodno menjavo dela v kulturnih skupnostih ustanoviteljic po posebnem samoupravnem sporazumu.
6
Poleg dejavnosti navedenih v 4. točki opravlja zavod kot javna pooblastila naslednje naloge:
—	rodi register nepremičnih spomenikov in znamenitosti v skladu' s 23. členom zakona o naravni
in kulturni dediščini,
—	strokovno nadzoruje stanje, radi lasanje in fcrsnjanje posegov n* spomenikih in snnmeniteetih,
—	izdaja soglasja in dovoljenja, kadar je po zakonu pooblaščen zavod za varstvo,
—	ugotavlja in predlaga, katere dele naravne in
kulturne dediščine je treba razglasiti za spomenike ali znamenitosti in izdeluje analitično osnovo potrebne za razglasitev.
Zavod je dotifam predMBt! ustanoviteljicam vsako leto do 30. oktobra finančno ovrednoten program delti sa naslednje leto.
Ob predložitvi predloga programa dela za naslednje leto zavod tudi poroča ■ o uresničevanju programa dela v tekočem letu.
7
Sredstva za izvajanje nalog navedenih v 6. točki
ustanoviteljice zagotavljajo v svojih proračunih v skladu . s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah in obveznostih ustanoviteljic zavoda.
8
V zadevah posebnega družbenega pomena soodločajo z delavci zavoda delegati družbene skupnosti. Teh je deset in jih delegirajo:
— Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko — 1 delegata
— Skupščina občine Domžale — 1 delegata — Skupščina občine Jesenice — 1 delegata — Skupščina občine Kamnik — 1 delegata — Skupščina občine Kranj — 1 delegata — Skupščina občine Radovljica — 1 delegata — Skupščina občine Tržič — 1 delegata — Zveza združenj borcev NOV občine Kranj — 1 delegata
—	.Gorenjski muzej Kranj — 1 delegata — Gorenjska turistična zveza — 1 delegata
9
Delegati družbene skupnosti v svetu zavoda soodločajo zlasti pri:
—	določanju predloga statuta,
—	sprejemanju drugih samoupravnih splošnih aktov; razen tistih, ki urejajo delitev tistega dela dohodka, ki je namenjen za osebno in skppno porabo in medsebojna delovna razmerja,
—	določanju razvojnih programov in odločanju o razširitvi prostorskih in tehničnih zmogljivosti zavoda,
—	določanju smernic za plan zavoda,
—	določanju predloga elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o. temeljih plana samoupravnih organizacij skupnosti ter temeljev plana družbenopolitične skupnosti,
—	sprejemanju letnega delovnega načrta in zaključnega poročila,
—	določanju temeljnih pogojev za pridobivanje dohodka,
—	sprejemanju finančnega načrta in določanju
periodičnega in zaključnega računa,
—	določanju cen storitev,
—	določanju pogojev za dostopnost spomenikov
in znamenitosti občanom in pri določanju njihovega neposrednega prispevka,
—	določanju meril za odškodnine in nadomestila
inzctnikona spomenikov ali znamenitosti,
—	oblikovanju načel in meril kadrovske politike ter pri njenem izvajanju,
—	imenovanju in razrešitvi ter pri volitvah in odpoklicu ravnatelja in delavcev s posebnimi pooblastili In odgovornostmi,
—	odločanju o statusnih spremembah.
10
Statut zavoda potrdi Izvršni svet Skupščine občine Kranj v soglasju z ustanoviteljicami.
11
Zakonitosti dela zavoda nadzoruje upravni organ občine Kranj, pristojen za kulturo.
12
Z dnem uveljavitve te odločbe preneha veljati odločba štev. 63-1/1962-6 z dne 1. 3. 1962 (Uradni vestnik okraja Kranj, št. 14/104 z dne 16. 5. 1962) o ustanovitvi Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju.
13
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-4/1984-11
Domžale, dne 13. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine
Domžale
Karel Kušar L r.
St. 63-1/81
Jesenice, dne 31. maja 1984.
Predsednik
zbora združenega dela Skupščine občine Jesenice
Marjan Drolc 1. r.
St. 022-4/83
Kamnik, dne 12. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
St. 022-01/1984-02 Kranj, dne 30. maja 1984.
Predsednik Skupščine občine Kranj
Ivan Cvar 1. r.
St. 022-3/83-1/1
Radovljica, dne 11. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Radovljica
Bernard Tonejo 1. r.
St. 022-12/83-2
Tržič, dne 28. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Tržič
Janez Piškur 1. r.
LENART
708.
• Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21-282/82), 204. člena, zakona o splošni ljudski obrambi iri družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35-1575/82) ter 293. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1985 sprejela
ODLOK
o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini
Lenart
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov, njihovo financiranje, upravljanje in vzdrževanje, uporaba in oddajanje v najem ter nadzor nad zaklonišči.
2.	člen
Za zaščito pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se prebivalstvo, materialne in druge dobrine zaklanjajo v zakloniščih, zaklonilnikih in drugih zaščitnih objektih.
Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora s svojo funkcionalnostjo, konstrukcijo, obliko In opremo izpolnjevati pogoje, ki so določeni s predpisanimi tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih vojnih sredstev.
Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so kleti in drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni, objekti ter jarkovni zaklonilniki, ki se preuredijo oziroma gradijo po posebnem odloku občinske skupščine ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
3.	člen
Glede na stopnjo odpornosti se zaklonišča delijo na ojačane zaščite, osnovne zaščite in dopolnilne zaščite.
4.	člen
Glede na uporabnike zaklonišča delimo na: javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij ter zaklonišča v stanovanjskih zgradbah.
Javna zaklonišča so namenjena za zaklanjanje občanov, ki se v času nevarnosti nahajajo v javnih mestih v bližini zaklonišča.
Zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij so namenjena za zaščito delavcev in drugih oseb, ki se nahajajo v posamezni organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji.
Zaklonišča v stanovanjskih zgradbah so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, ki stanujejo ali se zadržujejo v teh zgradbah.	»
Zaklonišča se gradijo predvsem v miru.
5.	člen
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, uporabo, vzdrževanjem, oddajanjem v najem ter z graditvijo zaklonilnikov in drugih objektov za zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, če posamezne zadeve z zakonom, tem odlokom ali drugim predpisom niso dane v pristojnost drugih organov.
II.	'GRADITEV ZAKLONIŠČ
6.	člen
Za graditev javnih zaklonišč skrbi Skupščina občine Lenart.
Za graditev zaklonišč v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah ter drugih zaščitnih objektov, skrbijo družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu: »investitorji«), imetniki pravice uporabe in lastniki teh stavb.
7.	člen
Zaklonišča se gradijo na območjih in v objektih v skladu s tem odlokom in načrtom graditve zaklonišč, ki je sestavni del aktov o urejanju prostora v občini.
Načrt za graditev zaklonišč v občini se izdela na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin.
Oceno ogroženosti območja občine v vojni določa svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Lenart na podlagi stališč in usmeritev Predsedstva SR Slovenije.
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na tej podlagi določi območja in naselja, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča ter stopnjo njihove odpornosti.
Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora, projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbeno-tehnične dokumentacije na območju občine Lenart upoštevati območja, naselja in objekte, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča in druge pogoje za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin.
8.	člen
Območja, naselja in objekti, kjer je obvezna gradnja zaklonišč in stopnje odpornosti zaklonišč, so prikazane na karti v merilu 1 :25000, ki je sestavni del tega odloka (priloga št. 1).
Priloga iz 1. odstavka tega člena je označena s stopnjo zaupnosti »LJUDSKA OBRAMBA«, »URADNA TAJNOST«, »ZAUPNO« in se javno -ne objavi.
9.	člen
Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah, vzgojno-varstvenih ustanovah, zdravstvenih organizacijah in domovih za ostarele občane tudi izven območij in naselij obvezne graditve zaklonišč v prilogi 1 iz prvega odstavka 8. člena tega odloka.
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Lenart lahko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka tega člena odloči, da se zaklonišče ne bo gradilo.
10.	člen
Investitorji morajo na območjih, v naseljih in objektih, ki so določeni v prilogi 1 iz 8. in 9. člena tega odloka, pri graditvi, pri zidavi, nadzidavi ter adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb, s svojimi sredstvi graditi zaklonišča v objektu ali v njegovi neposredni bližini v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi o gradnji zaklonišč.
Za stavbe iz prejšnjega odstavka tega člena, se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje (garaže, kioski, manjše larme, skladišča ipd.).
Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča le, če je to v skladu s tehničnimi normativi in z akti o urejanju prostora. V stanovanjskih stavbah, ki jih gradijo zasebni graditelji, se gradijo dopolnilna zaklonišča do 7 zakloniščnih mest.
11.	člen
Upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, lahko izda tako dovoljenje za objekte na območju ali v naseljih, v katerih je obvezna gradnja zaklonišč ter za druge objekte, v katerih se morajo graditi zaklonišča po tem odloku, le s poprejšnjim soglasjem upravnega organa za ljudsko obrambo.
Lokacijska dokumentacija mora vsebovati pogoje za gradnjo zaklonišč.
12.	člen
Zaklonišča na območju občine se morajo graditi tako, da jih je v miru mogoče uporabljati za druge namene, vendar to ne sme vplivati na njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito.
13.	člen
Investitor komunalnih in drugih objektov pod površino tal je na zahtevo upravnega organa za ljudsko obrambo po predhodnem mnenju sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Lenart dolžan prilagoditi te ■objekte za javna zaklonišča. Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve objekta za zaščito, bremenijo sredstva za graditev javnih zaklonišč.
Investitor, ki namerava graditi- takšne objekte, je' dolžan o tem obvestiti upravni organ za ljudsko obrambo.
14.	člen
Investitor, ki gradi ali adaptira zgradbo na območjih ali v naseljih, v katerih je obvezna graditev zaklonišč ali gradi objekt, v katerem se mora graditi zaklonišče, se lahko, oprosti graditye zaklonišča, če so v ^tavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne za-kloniščne zmogljivosti, ki ustrezajo tehničnim normativom, ali če graditev zaklonišča ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih poro jev
Investitor, ki je izjemoma oproščen graditve zaklonišča po predhodnem odstavku tega člena, mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja plačati prispevek za zaklonišča, razen, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče ali če je bil prispevek za zaklonišča že plačan tudi pri nieni gradnji oziroma, če ie z lastnimi sredstvi že zagotovil potrebne zakloniščne zmogljivosti.
Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča in o plačilu prispevka po tem členu, izda upravni organ za ljudsko obrambo.
15.	člen
Potrebni zakloniščni prostor se določi na podlagi pravilnika o tehničnih normativih za zaklonišča.
III.	UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
16.	člen
Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje Skupščina občine Lenart oziroma organizacija, ki jo za 'upravljanje in vzdrževanje pooblasti Skupščina občine Le-part.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajo in vzdržujejo lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma upravljale! teh stavb.
17.	člen
Zaklonišče je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju. Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objekta ter bremenijo lastnika, uporabnika oziroma organizacijo, ki upravlja z zgradbo.
Organizacija oziroma organ, ki upravlja z zgradbo, ne sme spremeniti osnovnega namena zaklonišča.
18.	člen
Zakloniščni red in navodilo o vzdrževanju in uporabi zaklonišča predpiše občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
IV.	UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU
19.	člen
Zaklonišča se lahko v miru uporabljajo za druge namene in oddajajo v najem pod naslednjimi pogoji:
—	da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, Id bi zmanjšale odpornost, poslabšale higienske razmere in okrnile osnovni namen zaklonišča,
—	da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in uporabiti za zaščito najpozneje v 12 urah,
—	da se v zakloniščih ne skladiščijo vnetljivfe oziroma lahko vnetljive snovi in druge eksplozivne snovi, lahko pokvarljive snovi ter razsuti material,
—	da se v mirnodobni uporabi redno vzdržujejo.
20.	člen
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni prenehajo veljati vse najemne pogodbe za zaklonišča.
21.	člen
Pogodba o uporabi zaklonišča v druge namene mora vsebovati: namen in čas uporabe zaklonišča, obseg in vrsto preureditve, način vzdrževanja, prenehanje pogodbene obveznosti, ureditev po prenehanju najemne pogodbe in čas izpraznitve prostorov.
Stanje o oddaji zaklonišča v najem se ugotovi z zapisnikom.
Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča v najem, sklene upravljalec zaklonišča šele potem, ko dobi soglasje upravnega organa za ljudsko obrambo.
22.	člen
Finančna sredstva, pridobljena z oddajo javnih zaklonišč v najem, se zbirajo na posebnem računu za graditev zaklonišč Skupščine občine Lenart in se lahko uporabljajo le za gradnjo in vzdrževanje javnih zaklonišč.
Finančna sredstva, pridobljena z oddajo drugih zaklonišč v najem, lahko upravljale! uporabljajo samo za vzdrževanje in graditev zaklonišč.
V.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV
23.	'člen
Investitorji, lastniki, imetniki pravice uporabe in upravljale! financirajo graditev zaklonišč, vzdrževanje in opremljanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov s svojimi sredstvi.
*>
24.	člen
Graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč financira Skupščina občine Lenart iz zbranih sredstev za javna zaklonišča. Sredstva za javna zaklonišča se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča po tem odloku, iz najemnin za javna zaklonišča in iz drugih virov.
Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njihovi uporabi odloča Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Lenart.
Za zbiranje sredstev za graditev javnih zaklonišč je pristojna uprava za družbene prihodke občine Lenart.
25.	flen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča, mora plačati na podlagi 14. člena tega odloka prispevek za zaklonišča v višini 3 •/• od skupne gradbene cene objekta oziroma adaptacije.
Za gradbeni del stavbe iz prejšnjega odstavka, se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napravami brez opreme in pohištva ter ureditve okolja objekta.
Gradbena cena objekta se ugotovi na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbeno tehnične dokumentacije, ki ga je izdala pristojna projektantska organizacija. Predračun ne sme biti starejši od enega leta.
Na podlagi prvega odstavka tega člena odmerjeni prispevek za zaklonišča pri graditvi zaklonišč in drugih podobnih objektov, v katerih bo manjše število delavcev, ne more presegati višine stroškov, ki bi za investitorja nastali, če bi lahko sam gradil zaklonišče. Stroški, ki bi nastali za investitorja v tem primeru, se ugotavljajo tako, da se po predpisanih tehničnih normativih določi potrebne zakloniščne zmogljivosti ter se upošteva poprečna cena zaklonišč-nega mesta v javnih zakloniščih, dosežena v zadnjem letu na območju občine oziroma republike.
26.	člen
. Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih stavb in prostorov v družbeni lastnini na območjih, v naseljih in objektih, v katerih je obvezna gradnja zaklonišč, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 °/o letne stanarine oziroma najemnine.
Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča tz
prvega odstavka tega člena skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori ter stanovanjskih in poslovnih delov stavb.
27.	člen
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in
poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, s katerimi sami upravljajo na območjih in v naseljih obvezne gradnje zaklonišč, plačujejo prispevek v višini 0,08 6/e od osnove za obračun amortizacije oziroma vrednosti stavbe, prostora ali dela stavbe.
28.	člen
Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb v naseljih in objektih, kjer je obvezna gradnja zaklonišč, plačujejo prispevek v tišini 0,06 "/e od vrednosti stavbe, prostora ali dela stavbe oziroma osnove za obračun amortizacije.
29.	člen
Prispevek za zaklonišča po 25. členu tega odloka plača investitor v postopku pred izdajo gradbenega dovoljenja. Odločbo o plačilu prispevka izda upravni organ za ljudsko obrambo.
Prispevek za zaklonišča po 26. členu odloka, plačujejo zavezanci do 30. dne v mesecu za tekoči mesec.
Zavezanci prispevka po 27. členu tega odloka plačujejo prispevek do konca leta za tekoče leto. Prispevek obračunavajo zavezanci sami. Služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost obračunavanja višine prispevka.
Zavezanci prispevka po 28 členu tega odloka plačujejo letno prispevek po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov. Žavezanci morajo vložiti napoved vrednosti stavbe ali prostora, odločbo o obveznosti in višini prispevka izda uprava za družbene prihodke, (davčna uprava).
30.	člen
Prispevek za zaklonišča se ne plačuje, če je bil plačan prispevek po 25. členu tega odloka, če je investitor zgradil zaklonišča ali če ne obstaja obveznost graditve zaklonišč po tem odloku.
VI.	NADZOR NAD ZAKLONIŠČI
31.	člen
Nadzor nad projektiranjem, graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč ter zbiranjem prispevkov izvajajo organi, določeni s splošnimi predpisi za opravljanje inšpekcije v občini in upravni organ za ljudsko obrambo občine Lenart.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
32.	člen
Za neizpolnjevanje in kršitev obveznosti in dolžnosti, ki jih predpisuje odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Lenart, se uporabljajo kazenske določbe zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82).
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela
ter druge samoupravne organizacije in skupnosti morajo v svojih razvojnih programih zagotoviti, da se v roku, ki ga predpisuje zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti SR Slovenije, na območjih, kjer Je predpisana obvezna gradnja zaklonišč, zgradijo ustrezna zaklonišča, oziroma, da se v ta namen prilagodijo ustrezni kletni prostori, če je pri njih možno doseči odpornost zaklonišča dopolnilne zaščite.
V ta namen lahko samoupravne organizacije sklepajo tudi samoupravne sporazume oziroma druge dogovore o skupnem financiranju izgradnje zaklonišč-nih objektov.
34.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 6/77) in odlok o dopolnitvi odloka o gradnji in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 15/77).
35.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 5/4 852-3
Lenart, dne 27. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
709.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 17. členu samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Lenart je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Lenart sprejela dne 8. aprila 1985	•
SKLEP
o spremembi sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini
denarne pomoči otrokom v letn 1985
1.	člen
V	sklepu o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrok v letu 1984 (Uradni list SRS. št. 34/84) se v 1. členu v prvi alinei znesek »2.400 din«, nadomesti z zneskom »4.000 din«.
V	drugi alinei se znesek »1.600 din«, nadomesti z zneskom »2.700 din«.
V	tretji alinei se znesek »900 din«, nadomesti z zneskom »1.600 din«.
2.	člen
V	3. členu se v prvem odstavku znesek »900 din«, nadomesti z zneskom »1.500 din«.
3.	člen
V	4. členu se v prvi alinei znesek »900 din nadomesti z zneskom »1.500 din«. V drugi alinei ostane znesek »700 din«.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1985. leta.
St. 193-1/82
Lenart, dne 12. februarja 1985.
Predsednica
skupščine OSOV Lenart Emilija Šuman 1. r.
LITIJA
710.
Skupščina občine Litija je na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) ter 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/83) na seji zbora združenega dela jn zbora krajevnih skupnosti dne 20. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija
1.	člen
Spremeni se drugi odstavek 2. člena odloka o turistični taksi na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 16/84) tako, da se glasi:
»Turistična taksa znaša za nočitev v gostiščih in
zasebnih sobah:
din
—	za domače goste	30,00
—	za tuje goste	60,00«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 010-5/66
Litija, dne 26. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
711.
Skupščina občine Litija je na predlog Območne vodne skupnosti Ljubljanica Sava in Območne vodne skupnosti Novo mesto ter na podlagi 58. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti,
dne 26. marca 1985 sprejela
t
ODLOK
o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Litija
1.	člen
S tem odlokom se določijo meje pribrežnih zemljišč, način gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenje potokov in jarkov na območju občine Litija.
I.	MEJE PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČ IN DOLOČITEV
RAZMEJITVE MED POTOKI IN JARKI TER OSTALIMI VODOTOKI
2.	člen
Za pribrežno zemljišče se po tem odloku štejejo vsa zemljišča med višino srednje letne vode v širini poplavne površine oziroma največ 3—5 m od zgornjega roba struge obojestransko.
3.	člen
Za potok in jarek se štejejo vsi vodotoki na območju občine Litija, ki niso v oskrbi Območne vodne skupnosti Ljubljanica Sava oziroma Območne vodne skupnosti Novo mesto.
II. NAČIN GOSPODARJENJA NA PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČIH
4.	člen
Uporabnik oziroma lastnik pribrežnega zemljišča je dolžan:
1.	gojiti na pribrežnem zemljišču primerno zarast za varstvo zemljišča,
2.	sproti odstranjevati naplavljene predmete, neprimerno zarast oziroma vse kar vpliva na normalni odtok vode.
Lastnik oziroma uporabnik naprav (mlinov in žag) je dolžan na lastne stroške vzdrževati celotno korito mlinščice svoje vodne naprave tako, da ta ne bo povzročila škode obrežnim lastnikom. Lastnik oziroma uporabnik vodne naprave je dolžan uporabljati oziroma upravljati z zapornicami na jezovni napravi tako, da ob visokih vodah zapornice ne povzroče dodatne škode.
Lastnik oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča ni dolžan odstranjevati s svojega zemljišča od drugih oseb odvrženi odpadni material, vendar pa je dolžan tako osebo prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu za komunalne zadeve oziroma pristojni inšpekciji.
5.	člen
Lastnik oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča ne sme:
1.	zasajati drevje, .postavljati ograje, plotov in drugih objektov, če to ovira normalen odtok vode ali prost prehod ob vodotokih,
2.	odlagati ali zlagati material, ki bi ga voda lahko odplavila če ni primerno zavarovan,
3.	odvzemati pesek, kamen ali prod brez ustreznega dovoljenja Območne vodne skupnosti Ljubljanica Sava oziroma Območne vodne skupnosti Novo mesto,
4.	odlagati odpadni ali odkopani material, spuščati odplake ter druge podobne stvari,
5.	obdelovati pribrežno zemljišče, če takšna obdelava povzroča erozijo.
III.	ČIŠČENJE POTOKOV IN JARKOV
6.	člen
Lastnik oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča ob potoku ali jarku je dolžan:
—	redno čistiti potok ali jarek neprimerne zarasti
—	odstranjevati naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni prolil vodnega korita.
Lastnik oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča je dolžan dela navedena v prvem odstavku tega člena opravljati sproti in po potrebi, najkasneje pa vsako leto do 30. novembra.
7.	člen
V izjemnih primerih kot je vremenska ujma, pa je lastnik ali uporabnik pribrežnega zemljišča ob potokih in jarkih ter rekah, ki so v oskrbi Območne vodne skupnosti Ljubljanica Sava in Območne vodne skupnosti Novo mesto dolžan na predlog vodnogospodarske organizacije za urejanje voda oziroma za urejanje hudournikov ali pristojnega občinskega upravnega organa za komunalne zadeve takoj izvršiti posek drevja v širini kct ga določi vodnogospodarska organizacija za urejanje voda gziroma za urejanje hudournikov, da se s tem čim hitreje omogoči čiščenje takega potoka oziroma jarka in odtok vode.
IV.	IZVAJANJE DEL, KI JIH LASTNIK OZIROMA UPORABNIK PRIBREŽNEGA ZEMLJIŠČA NE OPRAVI
8.	člen
Če lastnik ali uporabnik pribrežnega zemljišča ne opravi del, ki bi jih moral opraviti po tem odloku, odda pristojni občinski upravni organ ta dela v izvršitev drugemu izvajalcu, stroški pa bremene lastnika oziroma uporabnika pribrežnega zemljišča.
V.	NADZOR- NAD IZVAJANJEM ODLOKA
9.	člen
Izvajanje določil tega odloka bo v smislu zakona o vodah nadzoroval občinski upravni organ pristojen za vodnogospodarsko inšpekcijo.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
10.	člen	^
Lastnik oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča
se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 din:
1.	če ne goji na pribrežnem zemljišču primemo zarast za varstvo zemljišča
2.	če sproti ne odstranjuje naplavljene predmete, neprimerno zarast oziroma vse kar spreminja normalni odtok vode
3.	če kot lastnik oziroma uporabnik vodnih naprav (mlinov, žag) na lastne stroške ne vzdržuje celotno korito mlinščice; to je vodne naprave in ne upravlja z zapornicami na jezovni napravi tako, da ob visokih vodah zapornice ne povzroče dodatne škode
4.	če zasaja drevje, postavlja ograje, plotove in druge objekte če to ovira normalen odtok vode ali prosti prehod ob vodotokih
5.	če odlaga ali zalaga material, ki bi ga voda lahko odplavila, če ni primerno zavarovan
G. če odvzema pesek, kamenje ali prod brez ustreznega soglasja oziroma dovoljenja območne vodne skupnosti
7.	če odlaga odpadni ali odkopani material, spušča
odplake ter druge podobne snovi,	\
8.	če obdeluje pribrežno zemljišče, če takšna obdelava povzroča erozijo,
9.	če ne opravi dela določenega v 6. in 7. členu tega odloka.
Z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena organizacija združenega dela ali druga pravna oseba od 5.000 do 50.000 din.
11.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi meja pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenje potokov in jarkov na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 38/79).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-6/72 .
Litija, dne 26. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 712.
Na podlagi 617., 622., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 32. seji zbora združenega dela dne 2. aprila 1935 in na 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 2. aprila 1985 sprejela
SKLEP
o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v TOZD dvigalo, v sestavi delovne organizacije IMP Emond
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad sprejema zaradi motenj samoupravnih odnosov po 9. točki 619. člena in zaradi oškodovanja družbenih interesov po
6.	točki 620. člena zakona o združenem delu naslednje ukrepe družbenega varstva:
1.	Odstavi se v. d. individualnega poslovodnega organa TOZD Dvigalo Fakin Leopolda.
2.	Začasno se omeji uresničevanje nekaterih samoupravnih pravic delavcev pri odločanju v delavskem svetu TOZD Dvigalo, s tem da o naslednjih za-
devah odloča samostojno začasni kolegijski poslovodni organ:
—	določanju poslovne politike in plana ter ukrepov za njuno izvajanje;
—	določanju predlogov samoupravne organiziranosti;
—	odločanju o imenovanju in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili, pravicami in odgovornostmi;
—	odločanju o razpolaganju z osnovnimi sredstvi in vlaganju v osnovna sredstva;
—	odločanju o ukrepih za izboljšanje poslovanja;
—	odločanju o najetju posojil.
3.	Razpusti se disciplinska komisija. V disciplinskih zadevah na prvi stopnji in o ugovorih delavcev odloča začasni kolegijski poslovodni organ.
4.	Začasno se omeji uresničevanje pravic delavcev v komisiji za delovna razmerja tako, da o naslednjih zadevah iz njenega delovnega področja odloča začasni kolegijski poslovodni organ: sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, razporejanje na delo.
2.	člen
Za čas delovanja ukrepa družbenega varstva se za izvrševanje poslovodne funkcije v 3 OZD Dvigalo imenuje tričlanski začasni kolegijski poslovodni organ družbenega varstva (v nadaljevanju: začasni organ):
1.	predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa — Trost Janez, dipl. inž. strojništva — Ljubljana, Na griču 17
2.	član začasnega kolegijskega poslovodnega organa — Zajc Franc, inženir strojništva Radomlje, Bistriška 12
3.	član začasnega kolegijskega poslovodnega organa — Zaman Silvester, dipl. oec. Tacen 21 d
3.	člen
Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije združenega dela, ki jih ima po ustavi, zakonih in samoupravnih splošnih aktih TOZD Dvigalo.
Predsednik začasnega organa zastopa in pred-: stavlja TOZD Dvigalo.
4.	člen
Poleg pravic in obveznosti iz delovnega področja poslovodnega organa v TOZD, skupščina nalaga začasnemu organu še odločanje o zadevah, za katere je začasno omejila pravice odločanja delavcem v delavskem svetu TOZD, komisiji za delovna razmerja in disciplinski komisiji.
Navedeni ukrepi veljajo najdalj za dobo enega leta od uveljavitve tega sklepa.
5.	člen
Začasni organ je dolžan:
1.	odpraviti nezakonitosti in pomanjkljivosti v poslovanju TOZD,
2.	začeti postopek ugotavljanja odgovornosti posameznih delavcev za nastale motnje v samoupravnih odnosih in oškodovanju družbenih interesov,
3.	določiti ukrepe za izboljšanje poslovanja in s tem rezultate TOZD,
4.	zagotoviti pravočasen razpis za imenovanje poslovodnega organa.
6.	člen
Začasni organ mora tekoče obveščati skupščino občine in izvršni svet o ugotovitvah in rezultatih pri odpravi razlogov zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi.
7.	člen
TOZD Dvigalo je dolžna nositi stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva.
Začasnemu organu pripada nadomestilo osebnega dohodka oziroma mesečna denarna nagrada za izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva.
O višini nadomestila osebnega dohodka oziroma mesečne denarne nagrade odloča Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad upoštevajoč odgovornost, obseg in uspešnost začasnega organa družbenega varstva.
8.	člen
Začasni organ, delavski svet in delavci TOZD Dvigalo, organ samoupravne delavske kontrole, osnovne organizacije ZSS, služba družbenega knjigovodstva, Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad in družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko predlagajo skupščini, da začasni ukrep preneha še pred določenim časom, če so prenehali razlogi zaradi katerih je bil ukrep izrečen.
9.	člen
Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
10.	člen
Ta sklep začne veljati takoj.
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
11.	člen
Zoper ta sklep je dopustna zahteva za preizkus zakonitosti na sodišče združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni.
Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
St. 023-4/85-6
Ljubljana, dne 2. aprila 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Vlado Beznik 1. r.
LJUBLJANA CENTER 713.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 164. in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni
list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Center na 33. seji zbora združenega dela dne
3.	aprila 1985 in na 33. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
e proračunu občine Ljubljana Center za leto 1985
1.	člen
Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1985 znašajo 986,243.000 din, od tega:
din
—	za razporeditev po posebnem
delu proračuna	532,659.000
—	za tekočo proračunsko rezervo	2,223.000
—	za združevanje sredstev v Ljubljani	182,583.000
—	sredstva nad dogovorjeno porabo 268,778.000
2.	člen
Občina Ljubljana Center združuje del prihodkov za prenesene naloge v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu s svojim proračunom.	,
Občina Ljubljana Center pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 19,55 •/• od vseh tekočih prihodkov, razen turističnih taks in taks na promet parklarjev in kopitarjev in prihodkov upravnih organov in te prazni do zneska 182, 583.000 din.
3.	fflen
Občina Ljubljana Center pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljane 28,78 0/o od vseh tekočih prihodkov, razen turističnih taks in taks na promet parklarjev in kopitarjev in prihodkov upravnih organov in te prazni do zneska 286,778.000 din.
4.	člen
Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se odvajajo 100-odstotno na račun za zdravstveno varstvo živali.
5.	člen
Prihodki od turistične takse se uporabijo za pospeševanje turistične dejavnosti.
6.	člen
V rezervni sklad se odvaja 1 odstotek tekočih prihodkov, razen prihodkov iz 2. in 3. člena, kjer odvod obrečeoaeva mesto oatrogm obffiae, Id preje-iMtja dopetetia* eeedstm
7.	člen
Sredstva občinskega proračun« * deifjo med
letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov.
Sredstva za osebne dohodke delavcev se bodo organom zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od celotnega obsega sredstev za te namene, določenega v proračunu za leto 1985, v odvisnosti od realizacije programa dela, zmanjšanega za usklajevanje osebnih dohodkov. Ta sredstva se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta med letom povečajo za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov, ne morejo pa se povečati zaradi sprememb v prispevnih stopnjah iz osebnega dohodka in dohodka.
Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev, potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog po posameznih vrstah oziroma stopnjah zahtevnosti del in nalog in poprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo.
Organom, ki program dela izvršijo v predvidenem obsegu, kvaliteti in rokih z manjšim številom delavcev, se sredstva za osebne dohodke delavcev ugotav- ^ Ijena po 7. členu tega odloka ne bodo zmanjšala, oziroma povečala zaradi večjega števila zaposlenih.
8.	člen
Če prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
9.	člen
Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih upravnih in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih organov.
Če se med letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
10.	člen
O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih proračunskih odhodkov, odloča izvršni svet.
it. člen
Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	upravnim organom
—	pravosodnim organom
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom
krajevnim ricnpnoettin.
Sredstva, ki niso našteta v i, 3. ta 11. členu, se uporabljajo neposredno iz proračuna.
12.	flen
Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine upo-
rahljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi.
Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1985, če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače.
13.	člen
Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena za izvedbo predloženih programov.
Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna.
14.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine.
Izvršni svet skupščine občine skrbi, da deli med letom prihodke skladno z njihovim dotokom.
15.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
— o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih
potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 2,000.000 din,
— o uporabi sredstev rezerv za namene iz 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v , družbenopolitičnih skupnostih.
16.	člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
17.	flen
Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi r Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
St. 400-1/84
Ljubljana, dne 3. aprila 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Vengust I. r.
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna
Grupa
kontov
Prihodki
Grupa
kontov
Uazporcditev prihodkov
70
72
73
74
75
77
Del presežka prihodkov prenesen iz preteklega leta	338.000
Prihodki oc) davkov od osebnih dohodkov	298,010.000
Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic	512,855.000
Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov	25,430.000
Prihodki od taks	105,800.000
Prihodki po posebnih predpisih in prihodki upravnih organov DPS	43,810.000
Skupaj prihodki	986,213.000
40	Sredstva za delo upravnih organov
41	Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov
42	Sredstva za splošno ljudsko obrambo in druž. samozaščito
43	Druge potrebe za intervencije v gospodarstvu
44	Sredstva, prenesena drugim DPS in SIS
45	. Sredstva za družbene dejavnosti
46	Sredstva za druge splošne družbene potrebe
47	Izločanje sredstev rezerv
48	Drugi odhodki
Skupaj razporeditev prihodkov
214,621.000
54,074.000
5,852.000
3.011.000
317.547.000
12,893.000
101.664.000
5.345.000
271.236.000
986,243:000
LJUBLJANA 'ŠIŠKA 714.
Na podlagi 18. člena družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV (Uradni list SRS, St. 6/85) in v skladu z 42. in 190. členom statuta občine Ljubljana Siska (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 36. seji zbora združenega dela in 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1985 sprejela
ODLOK
o priznavalninah in drugih oblikah družbene pomoči udeležencem NOV
1.	Ben
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem
za severno mejo v letih 1918 in 1919. slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih.
•	2. člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo- upravičencem iz 1. člena tega odloka ki imajo stalno bivališče na območju občine
Ljubljana Šiška oziroma začasno bivališče v domovih počitka na območju občine Ljubljana Šiška.
3.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	stalna priznavalnina
2.	občasna priznavalnina	»
3.	enkratna priznavalnina
4.	pomoč oskrbovancem v domovih počitka.
5.	pomoč za zdravstveno preventivo in okrevanje
6.	tovariška pomoč, ki se dodeljuje preko združenj borcev NOV.
4.	člen
Pravico do stalne priznavalnkne imajo:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom
1943	oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta — borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do
13.	oktobra 1943,
2.	' žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija
1944	in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944, preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet kojninsko dobo,
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, Id so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
5.	borci za severno mejo v. letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.
5.	člen
Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine:
1.	aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času narodnoosvobodilne vojne posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami:
2.	udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju;
4.	žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20-od-stotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
6.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 4. člena tega odloka, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Upravičenci iz 4. in 5. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine.
Komisija za zadeve borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne Skupščine občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: komisija) iahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu narodnoosvobodilne vojne ki je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 15. 10. 1945 in ima po predpisih o" pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če on sam nima lastnih prejemkov pri čemer upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
7.	člen
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in žrtve fašističnega nasilja iz 5. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolpjujejo pogoj iz 2. odstavka G. člena in če komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje.
8.	člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tisti prejemki, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo.
Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva.
9.	člen
Stalna priznavalnina za upravičence iz 1.. 2. in 3. točke 4. člena tega odloka znaša največ 100 °/o- zneska
najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80 */• zneska najnižje pokojnine.
Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja. O višini stalne priznavalnine odloča komisija ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičenca in oseb iz 6. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
10.	člen
če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
V primeru, ko bi bilo potrebno zaradi določil tega odloka ali zaradi spremenjenih socialnoekonomskih razmer upravičencev stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, jo le-ta izjemoma lahko zadrži v enakem ali zmanjšanem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji komisije, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi.
Spremembe v prejemkih in v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica in , višina priznavalnine, se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile ugotovljene.	,
11.	- člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi podobnih drugih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 6. člena tega odloka.
12.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 6. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 11. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih in umrlih borcev narodnoosvobodilne vojne iz 4. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
13.	člen
O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 5. člena odloča komisija potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred pristojnim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20-odstotno invalidnostio v sovslu prvega odstavka
2.	člena zakona o civilnih invalidih vojne.
14.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši), imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
15.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne se lahko zagotovi 10-dnevno zdravstveno preventivno okrevanje.
V izjemnih primerih je lahko zdravstvena preventiva in okrevanje daljše.
16.	člen
Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbe ne ostane od dohodka 25 odstotkov vsakokratne najnižje pokojnine, se lahko dodeli pomoč za osebne potrebe v višini razlike med 25 odstotkov vsakokratne najnižje pokojnine in ostankom dohodka.
17.	člen
Upravičenec vloži zahtevek za priznanje pravice do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči pri pristojnem upravnem organu za zadeve borcev in vojaških invalidov občine Ljubljana Šiška.
Svoj zahtevek vloži pismeno ali poda ustno na zapisnik.
18.	člen
Za uveljavitev pravice do priznavalnine in drugih ' oblik družbene pomoči je upravičenec dolžan predložiti naslednja dokazila:
—	odločbo o priznanju posebne dvojne dobe iz narodnoosvobodilnega boja oziroma odločbo o priznanju posebne dobe iz narodnoosvobodilne vojne,v dejanskem trajanju oziroma druga uradna dokazila, ki izkazujejo udeležbo upravičenca v narodnoosvobodilni vojni,
—	potrdilo o članih skupnega gospodinjstva, ki jih je upravičenec dolžan preživljati,
—	potrdilo o dohodkih v družinski skupnosti,
—	potrdilo o premoženjskem stanju,
—	zdravniški izvid ali zdravstveno poročilo v primeru težjega zdravstvenega stanja ali potrebe po tuji pomoči,
—	v primeru, da upravičenec preživlja šoloobvezne otroke, ali otroke starejše od 15 let se upošteva kot dokazilo potrdilo o šolanju.
Zahtevek upravičenca se pred razpravo na komisiji pošlje v obravnavo pristojnemu združenju borcev NOV.
19.	člen
Krajevnim združenjem borcev narodnoosvobodilne vojne se namensko podeli denarna pomoč za organizacijo tovariške pomoči bolnim in ostarelim
borcem narodnoosvobodilne vojne. Način delitve te pomoči določi komisija v dogovoru z občinskim odborom Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Ljubljana Siska najpozneje v enem mesecu, ko je bil sprejet proračun v te namene.
20.	člen
Komisija odloča po prosti presoji z večino glasov po določilih tega odloka na podlagi predlogov občinskega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Ljubljana Šiška ter drugih družbenopolitičnih organov in organizacij in ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti.
21.	člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa te komisije, ki jo izda pristojni upravni organ za zadeve borcev in vojaških invalidov, je možna pritožba na Republiški komite za borce in vojaške invalide.
22.	člen
Finančna sredstva za vse oblike denarnih pomoči iz tega odloka zagotavlja na podlagi dogovorjene splošne porabe občinska skupščina v proračunu.
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane Skupščine občine Ljubljana Šiška Uradni list SRS, št. 14/79).
24.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po tem odloku je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje v 90 dneh po objavi odloka v Uradnem listu SRS.
25.	člen 0
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v /Uradnem listu SRS.
St. 1-191-08/85
Ljubljana, dne 26. marca 1985.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
715.
Na podlagi 8., 117. in 118. člena zakona o osnovni
šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in v skladu s 349., 352., 354., 357., 359. in 363. ter 422. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76, 57/83) ter na podlagi 190. in 190.člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78. 31/81, 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 36. seji zbora združenega dela in 34. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 26. 3. 1985 ter skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Šiška na 16. seji, dne 7. 3. 1985 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi in poimenovanju Osnovne šole v krajevni skupnosti Bratov Babnik
I
Ustanovi se osnovna šola s sedežem v Ljubljani,
Kamnogoriška cesta 35, ki se poimenuje po pisatelju Mišku Kranjcu.
Naslov osnovne šole je:
Osnovna šola Miška Kranjca v ustanavljanju (v nadaljnjem besedilu: osnovna šola v ustanavljanju).
II
Osnovna dejavnost osnovne šole v ustanavljanju je vzgoja in izobraževanje šoloobveznih otrok.
III
Šolski okoliš osnovne šole v ustanavljanju je območje krajevne skupnosti Bratov Babnik z ulicami: 28 maja, Kamnogoriško cesto, Zapuško cesto (del), Zoletovo ulico, Ulico Bratov Babnik, Pleši-čevo, Čebelarsko, Malnarjevo in Ulico Bratov Jančar ter Martinčevo ulico.
V šolski okoliš osnovne šole v ustanavljanju se vključijo tudi naselja: Glince, Dolnice, Kamna gorica ter naselje Toškb čelo iz območja krajevne skupnosti Podutik.
rv
Ustanoviteljske pravice in dolžnosti do osnovne šole v ustanavljanju izvaja Skupščina občine Ljubljana Šiška.
Sredstva za izgradnjo osnovne šole v ustanavljanju je zagotovila Skupnost za gradnjo objektov iz samoprispevka III na območju mesta Ljubljane, vJvi-šini 251,335.680 din.
Sredstva za začetek dela osnovne šole v ustanavljanju je zagotovila Občinskd izobraževalna skupnost Ljubljana Šiška v višini 6,5 mio din.
V	>
Do konstituiranja vodita osnovno šolo v ustanavljanju svet kot ustanoviteljev organ upravljanja, ki ima 9 članov in Tone Kramar, kot začasni poslovodni organ.
Dokler niso delavci osnovne šole v ustanavljanju samoupravno organizirani odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev in ureja njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti njen svet na predlog začasnega poslovodnega organa.
Dokler osnovna šola v ustanavljanju nima sveta, opravlja te zadeve začasni poslovodni organ.
VI
Začasni poslovodni organ osnovne šole v ustanavljanju vodi zadeve in sklepa pogodbe ter opravlja druga pravna dejanja v zvezi z njenim ustanavljanjem in odgovarja za zakonitost dela osnovne šole v ustanavljanju.
VII
Osnovna šola v ustanavljanju odgovarja za prevzete obveznosti v zvezi s sklepanjem pogodb in
opravljanjem drugih pravnih dejanj z vsemi sredstvi. Ce osnovna šola v ustanavljanju sama ne more poravnati obveznosti, je neomejeno subsidiarno odgovoren ustanovitelj.	^
2.	člen
Ta sprememba statuta je sprejeta, ko jo sprejme skupščina skupnosti in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
VIII
Komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Ljubljana Šiška se pooblašča, da v imenu ustanovitelja pripravi predlog za imenovanje sveta osnovne šole v ustanavljanju in izvede razpis del in nalog za pedagoške in administra-tivno-tehnične delavce osnovne šole v ustanavljanju.
St. 31/85/6a-15
Ljubljana, dne 25. februarja 1985.
Predsednik
Skupščine SIS za zaposlovanje y	Ljubljana Vič-Rudnik
Stojan Gomezelj L r.
IX
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-021-05/85
Ljubljana, dne 26. marca 1985.
Predsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Šiška Uroš Trampuš 1. r.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 716.
Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interešne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik ter 113. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Vič-^ Rudnik na svoji 15. seji dne 25. februarja 1985 sprejela
SPREMEMBO STATUTA
Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 39/83)
1.	člen
27. člen statuta Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik se črta in se besedilo tega člena po novem glasi:
»V organe skupščine skupnosti so izvoljeni:
—	predsednik in namestnik predsednika skupščine za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve in
—	predsedniki in namestniki predsednikov odborov skupščine za dobo štirih let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.«
MOZIRJE
717.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79), je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Mozirje/ za leto 1984
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Mozirje za leto 1984, katerega sestavni del sta tudi zaključni račun rezervnega sklada in sredstev posebne partije žiro računa proračuna.
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine Mozirje za leto
1984 izkazuje:
—	prihodke
—	odhodke	*•
—	izločena sredstva odstopljenega dela republiškega prometnega davka
—	izločena sredstva prihodkov od davkov občanov
din
104.502.414.90
102.017.414.90
254.000,00
2,231.000,00
3.	člen
Izločena sredstva prihodkov odstopljenega dela republiškega prometnega davka se vrnejo V republiški proračun, izločena sredstva prihodkov od davkov občanov pa se prenesejo v prihodke posebne partije žiro računa proračuna za leto 1985.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada občine Mozirje
za leto 1984 izkazuje
,	din
—	prihodke	1,572.580,10
—	odhodke	722.072,00
—	presežek prihodkov	850.508,10
5.	člen
Zaključni račun posebne partije žiro računa proračuna izkazuje
din
—	prihodke	5,3R2.710,95
—	odhodke	1,076.549,00
—	presežek	prihodkov	4,306.161,95
6.	člen
Presežek prihodkov iz 3. in 4. člena tega odloka se prenese v prihodke rezervnega sklada občine Mozirje za leto 1985 oziroma v prihodke posebne partije žiro računa proračuna občine Mozirje zakleto 1985.
7.	člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje je sestavni del tega odloka.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/85-0
Mozirje, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
Bilanca prihodkov in razporeda prihodkov zaključnega računa proračuna občine Mozirje za leto 1984
	Vrsta prihodka	Skupaj din	St. glav. nam.	Odhodki	Skupaj din
1.	Prihodki od davka iz osebnih do-		01	Sredstva za delo upravnih organov	67,516.784
	hodkov in na dohodek	39,164.322	02	Negospodarske investicije	987.781
2.	Prihodki od davkov od prometa pro-		03	Sredstva za SLO	3,620.000
	izvodov in storitev in prometa ne-		04	Intervencije v gospodarstvu	1,615.815
	premičnin	49,006.288	05	Prenesena sredstva drugim	'10,046.834
3.	Prihodki od davkov na prihodek od		06	Sredstva za družbene dejavnosti	9,320.713
	premoženja in premoženjskih pra-		07	Sredstva za druge splošne družbene	
	vic	2,064.195		potrebe	7,197.000
4.	Prihodki od taks Prihodki po posebnih predpisih,	3,432.168	08	Izločena sredstva	4,197.488
5.		10,835.442			
	prihodki od organov DPS in drugi				
	prihodki				
	Skupaj	104,502.415		Skupaj	104,502.415
718.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39 74) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora .združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Mozirje za leto 1985
1.	člen
S proračunom občine Mozirje za leto 1985 se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Mozirje v letu 1985.
2.	člen
Skupni prihodki proračuna
za leto 1985 znašajo
od tega
—	razporejeni prihodki
—	tekoča proračunska rezerva
3.	člen
Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1985 se izloča 1 °/o prihodkov v sredstva rezerve občine Mozirje.
4.	člen
Koristniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega de-
lovnega področja v mejah finančnih sredstev in za namene, ki so jim odobrena s tem proračunom.
5.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse porabnike v okviru doseženih prihodkov. Izvršni svet SO Mozirje lahko v primeru neenakomernega dotoka sredstev začasno zmanjša ali zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena na posamezne namene. O tem mora obvestiti občinsko skupščino.
6.	člen
Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna v letu 1985, obračunavajo "obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim bila za te namene zagotovljena v proračunu.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je pooblaščen, da odloča
—	o uporabi tekoče proračunske rezerve,
—	o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb do 500.000 din,
—	o uporabi sredstev posebne partije žiro računa proračuna,
—	o spremembi,namena in višine sredstev v okviru proračunskih namenov.
din
161,606.000
160,288.496
1,317.504
8.	člen
Za zakonito izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet SO Mozirje. Za zakonito in smotrno uporabo sredstev upravnih organov SO Mozirje pa predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje ali drug od njega pooblaščeni funkcionar in vodja knjigovodstva.
9.	člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje sta sestavni del tega odloka.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
St. 010-2/85
Mozirje, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
Bilanca prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje za leto 1985
Vrsta	,, . prih.	Prihodki		Skupaj din	St. glav. nam.	Razpored prihodkov	Skupaj din
1.	Prihodki od davkov iz osebnih do-		01	Sredstva za delo upravnih organov	112,142.700
	hodkov in na dohodek	49,620.000	02	Negospodarske investicije	2,883.094
2.	Prihodki od davkov od prometa		04	Intervencije v gospodarstvu	2,998.365
	proizvodov in storitev in prometa		05	Prenesena sredstva drugim'	15,230.757
	nepremičnin	86,788.000	06	Sredstva za družbene dejavnosti	14,797.631
3.	Prihodki od davkov na' prihodke		07	Sredstva za druge splošne druž-	
	od premoženja in premoženjskih			bene potrebe-	10,452.260
	pravic	2,475.000	08	Izločena sredstva	3,101.193
4.	Prihodki od taks	5,503.000			
5.	Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov DPS in drugi prihodki	17,220 000			
	Skupaj	161,600.000		Skupaj	161,606.000
719. -
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov 'in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83 in 71/84) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št 20/79 in 30/80) na seji zbora združenega dela. in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
Tarifna št. 2 tarife posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1/78, 18/81, 30/82, 13/83, 36/83, 2/84 in 37/84) se spremeni tako, da se glasi:
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
— od naravnega, peneča vina, vinsko
sadnih pijač in medice	6
— od piva	3D
—	od naravnega‘žganja	in	vinjaka	40
—	od drugih alkoholnih	pijač	50
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz te tarifne številke je prodajna cena od katere se obračunava da-
vek po davčni stopnji v višini 30 odstotkov od stopnje, predpisane v tej tarifni številki.
2.	Davčni zavezanci za davek od alkoholnih pijač so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi ali primesi.
4.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 odstotkoma alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se uporabljajo predpisi o kakovosti, teh pijač.
5.	Vinski mošt se ne šteje za vino in se od njega ne plača davek dokler traja vrenje. Ne glede na prejšnji stavek se vinski mošt od 15. novembra dalje šteje za vino, čeprav vrenje še ni končano.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1985 dalje.
St. 010-17/84-85
Mozirje, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
720.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
29.	marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Mozirje
1.	člen
V odloku o turistični taksi na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 6/81 in 6/84) se zadnji odstavek 2. člena črta in nadomesti z novim odstavkom, ki glasi:
Taksa za nočitev znaša po osebi:
cin
—	za domačega gosta	60
—	za tujega gosta	80
Na taksne obveznosti ne vpliva okoliščina, ali je
bilo prenočišče oddano proti plačilu ali ne (brezplačno).
2.	člen
3.	člen odloka se črta in nadomesti z novim, ki glasi:
Sredstva, zbrana s turistično takso, se namenijo za financiranje splošnih turističnih storitev, ki jih v skladu z družbenim dogovorom o namenski porabi turistične takse opravljajo turistična društva in njihove zveze, ter za sofinanciranje žičniških sistemov v zimsko-športnih centrih celjskega območja.
Upravičencem se turistična taksa deli po naslednjem ključu:
10 »/e — Turistična zveza Slovenije 4 "/o — Celjska turistična zveza
16 °/o — Gornjesavinjska turistična zveza Mozirje
50 % — Turistična društva v občini
20 "/e — Zimsko-športni centri na celjskem območju.
Delovne in druge organizacije ter zasebniki, ki oddajajo prenočišča, so dolžni do petega v mesecu pobrano takso za pretekli mesec nakazati na ustrezne račune in sicer:
50 % — območnemu Turističnemu društvu
50 •/• — Gornjesavinjski turistični zvezi Mozirje, ki takso naprej razdeli ostalim upravičencem.
Turistična taksa, zbrana v krajih, ki jih ne pokrivajo turistična društva, se nakazuje krajevni skupnosti, ki pa je ta denar dolžna namensko porabiti ta razvoj turistične dejavnosti v kraju.
3.	Sen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
Št. frI<M/#S
Mozirje, dne 29. marca 1985.
Skupščine občine Mozirje
Aloji nasrfk L r.
781.
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-931/84) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
o sprejemu zazidalnega načrta individualne stanovanjske zazidave Varpolje-Nizka
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt individualne stanovanjske zazidave Varpolje-Nizka ki ga
je izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje pod št. 16/84 v oktobru 1984.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji iz 1. člena tega odloka.
3.	člen
Načrt iz I. člena tega odloka vsebuie tekstualno-grafični del, soglasja m pravilnik za izvajanje, ki določajo način urejanja območja, namenjeno površinam za stanovanjsko gradnjo.
4.	člen
Pogoji za urbanistično oblikovanie območja iz 1. člena tega odloka, pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov na območju zazidalnega načrta ter drugi posegi, ki so pomembni za izvedbo načrtovanih posegov so določeni v dokumentaciji iz 3. člena tega odloka.
5.	člen
Nadzor ‘ftad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Skupščine občine Mozirje.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-6/85-0
Mozirje, dne 29. marca 1935.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
722.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 3. le 8, člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) 9. člena zakona o energetskem gospo-daratvu (Uradni Hat SRS, št. 33/81) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni Ust SRS, št. 20/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
č komunalnih dejavnostih posebnega družbenega
pomena v občini Mozirje
1.	člen
Za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena se štejejo:
1.	oskrba naselij z vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom;
2.	odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij, ki obsega:
—	zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov v naselju;
—	odvajanje padavinskih voda v naselju;
3.	vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev;
4.	urejanje javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo;
5.	urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, peš
poti, hodnikov in drugih javnih poti v naselju;
6.	javna razsvetljava v naselju, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju;
7.	urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, Id obsega;
—	pogrebne storitve,
—	oddajanje prostorov za grobove v najem.
2.	člen
Poleg dejavnosti navedenih v 1. členu tega odloka se za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju občine Mozirje določijo naslednje dejavnosti:
1.	urejanje in vzdrževanje javnih prometnih površin v naseljih, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste (javne poti) s pripadajo- . čimi napravami, opremo in objekti;
2.	oskrba naselij s toplotno energijo iz lokalnih omrežij;
3.	vzdrževanje nihalke na Golte.
3.	člen
Objekti in naprave, ki služijo za opravljanje komunalnih dejavnosti, 'se glede na rabo in vrsto določajo kot:
a)	komunalni objekti in naprave individualne rabe, ki so:
—	objekti in naprave za oskrbo naselij z vodo,
—	objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
—	objekti in naprave za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
—	pokopališki objekti in naprave,
—	objekti za prenos in proizvodnjo toplotne energije.
b)	komunalni objekti in naprave skupne rabe so:
—	objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo,
—	javni parki, nasadi, zelenice, in druge javne površine s pripadajočimi napravami in opremo,
—	oprema za odstranjevanje komunalnih odpadkov s črnih odlagališč po KS,
—	omrežje in naprave javne razsvetljave,
—	objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda,
—	javne prometne površine, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne ali lokalne ceste (javne
poti) s pripadajočimi napravami,
—	športni objekti in naprave.
4.	člen
Komunalni objekti in naprave individualne rabe se financirajo:
—	s ceno posameznih storitev in proizvodov in samoupravnim združevanjem sredstev.
Komunalni objekti in naprave skupne rabe se financirajo:
—	s povračili za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, katere združujejo delavci OZD, delovnih skupnosti, kmetje in delovni ljudje, ki na območju občine Mozirje samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in sredstvi, ki so last občanov ter drugimi samoupravno dogovorjenimi viri.
5.	člen
S komunalnimi objekti in napravami gospodarijo Komunalna delovna organizacija, krajevne skupnosti za svoja območja ter pristojne OZD.
Razmejitev pristojnosti glede gospodarjenja s komunalnimi objekti in napravami individualne in skupne porabe se uredi s samoupravnim sporazumom ter. odloki, ki urejajo posamezna področja komunalnih dejavnosti.
6.	člen
Ta .odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-21/84-85
Mozirje, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
723.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in pa 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda
v občini Mozirje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo splošni pogoji za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij in posameznih objektov ter pravice in dolžnosti uprav-Ijalcev in uporabnikov teh komunalnih storitev v občini Mozirje.
2.	člen
Gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami iz 1. člena tega odloka obsega gospodarno izkoriščanje teh objektov in napraVj njihovo vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnje.
3.	člen
S komunalnimi objetki in napravami za odvajanje odpadnih in padavinskih voda (v nadaljevanju: javna kanalizacija) gospodarijo krajevne skupnosti in pooblaščena komunalna organizacija (v nadaljevanju opravljalec). Za cestno kanalizacijo pa je odgovoren upravljalec ceste.
4.	člen
V naseljih, kjer je upravljalec vodovoda krajevna skupnost gospodari z javno kanalizacijo krajevna skupnost, v ostalih naseljih pa komunalna delovna organizacija.
5.	člen
Za uporabnika javne kanalizacije velja vsaka fizična ali pravna oseba, ki odvaja odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijsko omrežje.
6.	člen
Glede na odgovornost vzdrževanja kanalizacijskega omrežja se javna kanalizacija deli na omrežje in naprave upravljalča ter omrežje in naprave uporabnika. Omrežje in naprave upravljalča so njegovo osnovno sredstvo. .
7.	člen
Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati podtalnice, drenaž-nih vod, vod odprtih vodotokov ter meteornih vod, kjer jih je možno speljati v ponikalnico ali vodotok.
II.	NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV
8.	člen
Naprave za katere je odgovoren uporabnik so hišne kanalizacije in hišni kanalizacijski priključek. Hišna kanalizacija obsega: kanale, jaške in navpične vode za dovod odpadnih voda v hiši ter lokalne čistilne naprave industrijskih objektov in objektov obrtne dejavnosti vse do zbirnega kanalskega jaška.
Hišni kanalski priključek je kanal od zbirnega jaška do iztoka v javno kanalizacijo.
9.	člen
Objekti in naprave za katere je odgovoren upravljalec so:	'
—	kanalski vodi mešanega ali ločenega sistema, ki služijo za neposredno ^priključevanje uporabnikov,
—	primarni kanalski vod,
—	čistilna naprava.
III.	PRIKLJUČEK NA JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
10.	člen
V	naseljih kjer javna kanalizacija obstoja so se dolžni nanjo priključiti vsi objekti, ki proizvajajo odpadne vode, kolikor je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno.
V	primerih, ko objekt ni možno priključiti na javno kanalizacijo in v krajih, kjer javna kanalizacija ni zgrajena, predpiše pogoje za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda sanitarni inšpektor.
11.	člen
Za vse gradnje in rekonstrukcije objektov, ki vplivajo na povečano odvajanje, odpadnih voda si mora stranka pridobiti soglasje od upravljalča javne kanalizacije. Soglasje je potrebno tudi v primeru, ko se na javno kanalizacijo priključuje že obstoječi objekt.
12.	člen
Splošne pogoje za priključitev na kanalizacijsko omrežje predpiše s pravilnikom SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje, posebne pogoje pa določa upravljalec javne kanalizacije.
13.	člen
Upravljalec kanalizacije j*e dolžan izdati soglasje za priključek na javno kanalizacijsko omrežje, če je stranka ob vlogi predložila ustrezno dokumentacijo in če nov priključek dopuščajo višinska razlika, propustnost omrežja in drugi tehnični pogoji.
14.	člen
V	soglasju za priključek na kanalizacijsko omrežje mora upravljalec določiti:
—	traso, globino in profile priključnih cevi
—	minimalni odmik novogradnje od kanalizacijskega omrežja,
—	lokacijo, oblike in velikost zbirnega kanalskega jgška prej'priključkom hišne ali skupinske kanalizacije za javno kanalizacijsko omrežje,
—	pogoje za križanje podzemnih vodov s kanalizacijskim omrežjem,
—	pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa kanalizacijskega priključka,
—	višino prispevka za priključek,
—	posebne pogoje.
15.	člen
Upravljalec mora dovoliti priključek na javno kanalizacijo, če je stranka izpolnila v soglasju dane pogoje ter poravnala obveznosti upravljalen javne kanalizacije.
Priključek nd javno kanalizacijo sme izvesti upravljalec oziroma drug izvajalec pod strokovnim nadzorstvom, ki ga zagotovi upravljalec.
16.	člen
Vsa vzdrževalna dela na javni kanalizaciji Izvaja
upravljalec ali od upravljalen pooblaščena organizacija oziroma oseba, upravljalec pa v tem primeru zagotovi strokovni nadzor nad izvajanjem deL
S hišno kanalizacijo in hišnim kanalskim priključkom gospodari uporabnik. Ta je dolžan skrbeti, da je hišni priključek vedno v brezhibnem stanju. Okvare na javni kanalizaciji morajo uporabniki takoj prijaviti upravijalcu kanalizacije.
IV.	PLAČILO KANALŠČINI!
17.	člen
Uporabniki javne kanalizacije so dolžni redno plačevati ceno za odvajanje odpadnih voda (v nadaljevanju: kanalščino).
Kanalščino plačuje upravljalcu ob pobiranju vodarine. Merilo za plačevanje kanalščine je količina porabljene vode, pri čemer je potrebno upoštevati tudi vodo iz lastnih virov uporabnikov.
18.	člen
Višino kanalščine oblikujejo uporabniki in izvajalci v SIS cestnega in komunalnega gospodarstva pri čemer upoštevajo določena merila za oblikovanje, ukrepe ekonomske politike in politike cen. Osnovna merila za strukturo in raven kanalščine so v samoupravnem sporazumu o temeljih plana SIS cestnega in komunalnega gospodarstva sprejeti normativi in merila za uporabo živega dela, za materialne in druge poslovne stroške, del sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove ter sredstva rezerv.
V primerih, ko gospodari z javno kanalizacijo krajevna skupnost, oblikuje in določa ceno komunalnih storitev (kanalščine) skladno z 21. členom zakona o komunalnih dejavnostih.
V. OBVEZNOST UPRAVLJALCEV IN UPORABNIKOV
19.	člen
Upravljalec javne kanalizacije ima predvsem naslednje naloge:
—	skrbi za redno odvajanje odplak in padavinskih voda,
—	nadzira delovanje komunalnih objektov in naprav po potrebi, najmanj dvakrat letno pa jfh pregleda,'
—	redno vzdržuje komunalne objekte in naprave,
—	popravlja poškodbe in okvare na javnem kanalizacijskem omrežju,
' — obnavlja dotrajano omrežje, objekte in naprave,
—	skrbi za zavarovanje kanalizacijskih objektov in naprav,
—	nadomešča dele omrežja zaradi potreb po večji propustnosti,
—	zamenjuje zastarelo omrežje in naprave s sodobnejšimi in runkcionalnejšimi na podlagi ustrezne dokumentacije.
—	skrbi za odstranjevanje odpadnih voda in usedlin iz čistilnih naprav.
. 20. člen
Uporabnik ima pri odvajanju odpadnih in padavinskih voda v javno kanalizacijo naslednje obveznosti:
—	redno mora vzdrževati naprave za katere je
odgovoren,
—	opozarjatf mora upravljalca na poškodbe, ki jih opazi na javni kanalizaciji.
Sl. Hen
Ce investitor gradi objekt na stavbnem zemljišču, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in izgradnja te ni predvidena z letnim planom upravljalca, ali če objekt zaradi izven ureditvenega območja naselja nosi dejanske stroške za izpolnitev pogojev iz drugega odstavka 10. člena tega odloka.
22.	člen
Uporabnik objekta je dolžan pred uporabo novozgrajenega objekta izpolniti zahteve Iz 10. člena.
VL VARNOSTNI UKREPI
23.	člen
V javno kanalizacijo ni dovoljeno neposredno odvajati ali odmetavati snovi, ki bi javnemu kanalizacijskemu omrežju škodovale. Zlasti se prepoveduje odvajati :
—	odpadne 'vode, ki vsebujejo koncentrirane kisline ali alkalije,
—	vode pomešane s tekočimi gorivi, olji ali mazivi,
—	radioaktivne snovi,
—	snovi, ki razvijajo strupene ali eksplozivne pline,
—	snovi, ki bi kvarno vplivale na material hc
katerega so grajeni kanali,
—	gnoj, pepel, kosti, mavec, cement, pesek, usnje, konzerve, stekla in druge podobne predmete,
—	industrijske odpadne vode,
—	druge snovi, ki jih določa upravljalec,
—	odpadke, ki so kontaminirane s posebno nevarnimi kužnimi boleznimi.
Vse odpadne vode in nevarne snovi navedene v tem členu mora uporabnik pred spustom v javno kanalizacijo ustrezno nevtralizirati v internih čistilnih napravah, za katere mora stranka pred pričetkom gradnje pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije.
Upravljalec ima pravico in dolžnost, da kontrolira take čistilne naprave na stroške uporabnika in ugotovi kvaliteto čiščenja in določiti pogostost kontrole.
24.	člen
Podrobnejši pogoji za varstvo kanalizacijskih objektov in naprav so določeni s pravilnikom, ki ga sprejme SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje.
VEL KAZENSKE DOLOČBE
25.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 din do 30.000 din se kaznuje za prekršek upravljalec kanalizacije če:
—	ne opravlja obveznosti iz 19. člena tega odloka,
—	ne izvaja in nadzira del iz 16. člena tega odloka,
—	ne dovoli priključka na javno kanalizacijo 15.
člena tega odloka.	•
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega' člena tudi odgovorna oseba upravljalca javne kanalizacije.
26.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik če:
—	izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca ali v nasprotju z izdanim soglasjem (11. in 15. člen)
—	novozgrajenega objekta ne priključi na javno kanalizacijo (22. člen) ali če ne uredi odvajanja odpadnih voda po predpisanih pogojih sanitarne inšpekcije (10. člen),
—	obstoječega objekta ne priključi na javno kanalizacijo v roku 12 mesecev, ko je ta zgrajena (28. člen),
—	odmetava ali odvaja snovi, ki lahko škodljivo vplivajo na kanalizacijsko omrežje (23. člen).
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Upravljalec javne kanalizacije je dolžan voditi kataster in ga posredovati geodetski upravi za izdelavo zbirnega katastra.
1	28. člen
SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje je dolžna v 6 mesecih po veljavnosti tega odloka sprejeti pravilnik o pogojih in načinu odvajanja odpadnih in padavinskih voda na območju občine Mozirje.
29.	člen
Obstoječe zgradbe so uporabniki dolžni priključiti na javno kanalizacijo v dvanajstih mesecih po zgraditvi kanalizacije, če je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno.
30.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi.
31.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-14/84-85
Mozirje, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik I. r.
m.
Na podlagi 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84), 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1985 sprejela
ODLOK
e pokopališkem redu na območju občine Mozirje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Pokopališča na območju občine Mozirje so komunalno sanitarni objekti, namenjeni za pokopavanje umrlih oseb ne glede na veroizpoved, narodnost in raso.
2.	člen
Na območju občine Mozirje so pokopališča v naslednjih krajih:
1.	Šmihel nad Mozirjem
2.	Mozirje
3.	Rečica ob Savinji
4.	Ljubno ob Savinji
5.	Radmirje
6.	Luče ob Savinji
7.	Solčava
8.	Nova Štifta
9.	Gornji grad
10.	Bočna
11.	Šmartno ob Dreti
12.	Nazarje
3.	člen
S pokopališči na območju občine Mozirje upravljajo krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljalec pokopališča).
Za opravljanje pokopališke službe in pogrebne dejavnosti imenuje upravljalec pokopališča odbor, ki mu predseduje član sveta KS.
4.	člen
Na pokopališčih se pokopavajo:
—	vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče. namenjeno z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo svojci;
—	vsi, ki umrejo v sosednjih naseljih ali v kakšnem drugem kraju, če tako želijo svojci ali če je tako želel pokojnik in izda dovoljenje za prevoz mrliča pristojni občinski upravni organ.
5.	člen
Pokopališči v Mozirju in Gornjem gradu morata imeti mrliško vežico za polaganje umrlih na mrtvaški oder.
Čuvanje umrlih doma v naseljih navedenih v prvem odstavku tega člena ni dovoljeno. V vseh drugih naseljih v občini se lahko umrli čuvajo doma zdi v mrliški vežici, če jo pokopališče ima.
6.	člen
Pokopališča, ki imajo mrliško vežico za polaganje umrlih na mrtvaški oder in prostor za obdukcijo morajo biti opremljena v skladu s sanitarno-teh-ničnimi predpisi. Kolikor je potrebna obdukcija v kraju, kjer pokopališče nima urejenega prostora za obdukcijo, se le ta opravi na pokopališču, ki ima za to predviden prostor.
Prevoz mrličev se v teh primerih opravi s posebej zato urejenim avtomobilom.
X
7.	člen
Vsa pokopališča morajo imeti shrambo za orodje ter urejeno in ograjeno smetišče oziroma kontejner. Odvoz odpadkov se opravi v skladu z določbami občinskega odloka o obveznem odstranjevanju in odlaganju odpadkov na območju občine Mozirje.
Vsako pokopališče mora biti ograjeno z ustrezno ograjo ali živo mejo.
8.	člen
Upravljalec pokopališča mora voditi za pokopališče načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke odde1ke in' grobove v merilu 1 : 100, evidenco grobov "zkazom pokopanih oseb, datum pokopa, evidenco najemnikov grobov ter kataster komunalnih naprav na pokopališču.
i	9. člen
Grobovi so:
—	enojni za pokop ene osebe
—	rodbinski za pokop dveh ali več oseb
—	otroški grobovi ter
—	grobnice in žarni grobovi.
10.	člen
Mere grobnega prostora so za enojni grob: dolžina 2,30 m, širina 1 m, za rodbinske grobove je širina 2 m. Za umrle otroke do 10 let zadostujejo ustrezno zmanjšane mere.
'Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m. Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožane, vendar najmanj 1,20 m globoke.
Ce je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena tako, da znaša Plast zemlje nad zadnjo krsto najmanj 1,50 m.
Poti med vrstami grobov so lahko široke najmanj 0,50 m.
2are s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih, kolumberiju, rozariju ali v obstoječih grobovih in grobnicah.
Površino, mesto in obliko žarnega groba določi upravljalec pokopališča v skladu z načrtom pokopališča.
Gradnja novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.
11.	člen
Upravljalec pokopališča lahko določi poseben prostor na pokopališču za skupen pokop umrlih oseb v Primeru elementarnih in drugih nesreč za anonimne Pokope ter razstrositev pepela.
12.	člen
Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen kadar gre za pokop žar, pokop v rodbinske grobove ali grobnice.
V lahki in peščeni zemlji je ponoven pokop v isti grob dovoljen po 10 letih, v težki in ilovnati zemlji pa po 20 letih.
Pokopavanje v tuj grob brez poprejšnjega soglasja dotedanjega koristnika grobnega prostora ni dovoljeno.
Odpiranje grobov pred rokom določenim v drugem odstavku tega člena je dopustno le v primeru, če je izdano ustrezno dovoljenje s strani občinskega organa pristojnega za zdravstvo ali po odredbi sodišča.
13.	člen
Pokop v enojne, rodbinske in otroške grobove je dovoljen v navadnih'krstah iz mehkega ali trdega lesa. Pokop v grobnice pa je dovoljen le v kovinskih krstah ali v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom.
14.	člen
Prostor za grobove in grobnice oddaja v najem upravljalec pokopališča z najemno pogodbo, ki jo sklene z zainteresiranimi osebami.
Najemna pogodba mora vsebovati:
—	čas najema oziroma uporabe groba ali grobnice,
—	rok ureditve groba oziroma grobnice,
—	določilo o odstranitvi gradnje kolikor le-ta ni v skladu s tem odlokom in načrtom pokopališča,
—	višino najemnine.
Upravljalec pokopališča sklene najemno pogodbo z zainteresirano osebo le, če se ta obveže, da bo grob primerno uredila v roku enega leta ter ga redno vzdrževala. Navadni grobovi se dajejo v najem (uporabo) za dobo 10 let, rodbinski grobovi pa se lahko dajo v najem dokler obstaja pokopališče s tem, da se najemnina obnavlja vsakih 10 let.
15.	člen
Ce se najema pogodba iz 14. člena tega odloka po preteku dobe ne podaljša, upravljalec pokopališča pozove stranko, da to stori v roku enega meseca. Kolikor stranka tega ne stori sme upravljalec pokopališča grobni prostor dati v najem oziroma uporabo drugemu koristniku.
16.	člen
Grobovi in grobnice morajo biti v redu vzdrževani, spomladi in na dan mrtvih pa temeljito očiščeni.	.
Spomeniki, .nagrobne ograje in druga znamenja in naprave ne smejo segati preko meje grobnega prostora.
Višina spomenikov in nagrobnikov lahko doseže
le 1 m višine, širina pa mora biti primerna velikosti
grobnega prostora.
Znamenja na nagrobnih kamnih to spomenikih
ne smejo žaliti nacionalnega čuta ter spoštovanja do
pokojnih ali vzbujati zgražanja državljanov.
Okrasno grmičevje se Sme zasaditi samo po načrtu pokopališča ter z dovoljenjem upravljalca pokopališča,
17.	člen
Če je grob ali grobnica tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali če kvari dostojanstvo pokopališča se smatra, da je zapuščen.
18.	člen
Upravi jalec pokopališča pozove lastnika zapuščenega groba oziroma grobnice, da ga vzdržuje v skladu z določili IG. člena tega odloka.
Predmete namenjene za prodajo na javni dražbi oceni tričlanska komisija, ki jo imenuje upravljalec pokopališča. V komisiji mora biti eden od članov gradbeni ali kamnoseški strokovnjak. Razpis za javno dražbo se opravi na krajevno običajen način en mesec pred rokom.
Izkupiček od predmetov, ki so bili prodani na javni dražbi deponira upravljalec pokopališča na posebnem računu do izteka zastaralne dobe.
19.	člen
Cene za pogrebne in pokopališke storitve določa
upravljalec pokopališča. Kontrolo teh cen pa opravlja pristojni organ za cene Skupščine občine Mozirje.
EO. člen
Za varstvo in vzdrževanje ffrobov borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja veljajo določbe samo-unra\mesa sporazuma o prevzemu skrbi za urejanje grobišč in grobov borcev, spomenikov in drugih obeležil iz NOV na območju občine Mozirje (sprejet na občinski skupščini, dne 26. 12. 1980).
II.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA POKOPALIŠČA
21. člen
Upravljalec pokopališča opravlja zlasti naslednje naloge:
—	ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov,
—	določa cene za pogrebne in druge pokopališke storitve v soglasju s pristojnim organom za cene SO Mozirje,
—	nastavlja in razrešuje grobarja s sklenitvijo pogodbe ter določa njegove dolžnosti,
—	vodi evidenco prihodkov in izdatkov oziroma ustrezno finančno poslovanje,
—	oddaja- in sklepa najemne pogodbe za grobove in grobnice ter vodi register sklenjenih pogodb,
—	določa mesto, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom,
—	opravlja pokope in prekope grobov,
—	skrbi za red in snago v mrliški vežici in na pokopališču ter za vzdrževanje ograj, objektov in naprav,
—	vodi evidenco grob.ov in pokopanih oseb,
—	skrbi za izvrševanje občinskega odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 3/79),
—	vodi kataster komunalnih naprav na pokopa-
lišču, ‘
—	opravlja druge naloge in opravila v skladu z veljavnimi predpisi, s tega področja.
22.	člen
Dolžnost grobarja je, da pred izkopom jame ustrezno zavaruje sosednje spomenike, grobove in grobnice ter pazi, da pri izkopu in zasipu grobne jame ne pride do poškodovanja le-teh.
Kolikor bi po prvem odstavku tega. člena do poškodbe prišlo, imenuje upravljalec pokopališča posebno komisijo, ki ugotovi vzroke in oceni nastalo škodo ter odredi, kdo je dolžnik plačila le-te.
23.	člen
Upravljalec pokopališča je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopih grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec pokopališča izročiti upravičencu, če je ta znan, sicer pa ravnati v. skladu z veljavnimi predpisi.
III.	DRUGE DOLOČBE
24.	člen
Pokop umrlega se prijavi upravljalcu pokopališča po ugotovljeni smrti. Svojci se istočasno z uprav-Ijalcem pokopališča dogovorijo o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Upravljalec pokopališča ne sme izvesti pokopa, če mu ob prijavi oziroma pred pokopom niso predloženi ustrezni mrliški dokumenti ali dovoljenje, ki jih izda občinski upravni organ pristojen za notranje zadeve.
Pokop brez grobarja ni dovoljen.
25.	člen *
Pokopi se lahko opravijo vsak dan od 3. do 18. ure.
Pogrebne svečanosti pa se opravljajo v skladu z odlokom o pogrebnih svečanostih na območju občine Mozirje.
26.	člen
Obiskovalec pokopališča oziroma mrliške vežice je dolžan opustiti vse, kar žali pieteto do umrlih.
Na pokopališkem prostotu in v vežici je predvsem prepovedano:
—	nedostojno vedenje, vpitje, žvižganje, glasno smejanje, razgrajanje ipd.
—	stopanje in hoja po grobovih,
—	odlaganje odpadkov ob ograji ali na tuje grobove oziroma izven za to določenega prostora,
—	trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih in
nasadih,
—	onesnaženje pokopališkega prostora in vežice, . — vožnja s kolesi in motornimi vozili ali njihovo shranjevanje na pokopališkem prostoru,
—	poškodovanje grobov, vežice, ograje, nasadov, naprav in predmetov na pokopališkem prostoru,
—	odtujevanje predmetov z grobov, vežice in pokopaliških prostorov.
27.	člen
Odlaganje odpadkov je dovoljeno le na prostoru, ki ga določi upravljalec pokopališča.
28.	člen
Kolikor določene zadeve niso opredeljene s tem odlokom se smiselno uporablja zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
,	29. člen
Z denarno kaznijo od 200 din do 5.000 din . se kaznuje za prekršek oseba, ki krši določila 26. in 27. člena tega odloka.
30.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do' 15^000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki:
—	pokoplje umrlega v tuj grob ali grobnico brez dovoljenja lastnika ali v prazen grob pred določenim rokom (12. člen);
—	uredi grob ali grobnico brez dovoljenja upravljalen pokopališča (14. člen);
—	krši določbe 16. člena.
Za prekršek, ki ga stori po tem členu pravna oseba se kaznuje z denarno kaznijo od 2.500 do 30.000 din. Odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 500 do 15.000 din. .
V,	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja sanitarni inšpektor Skupščine občine Mozirje.
32.	člen
Rok za uresničitev in izvajanje določbe navedene v prvem in drugem odstavku 5. člena tega odloka Je osem let od uveljavitve odloka.
33.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu (Uradni vestnik Celje, št. 32/59) ter odredba o pristojbini za uporabo grobov in grobarske storitve na območju občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 32/65) ter spremembe in dopolnitve odredbe (Uradni list SRS, št. 16/71 in 12/76).
34.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St 010-23/83-85
Mozirje, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 13. in 14. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list ^FRJ, št. 64/84) ter 152. Člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti dne
29.	marca 1985 sprejela
ODLOK
o organih, ki opravljajo družbeno kontrolo ccn
1.	člen
Ta odlok določa organe, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Mozirje.
2.	člen
Ukrepe neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) sprejema Izvršni svet SO Mozirje.
3.	člen
' Strokovne analitične in upravne zadeve na področju družbene kontrole cen opravlja komite za gospodarstvo in planiranje. Ce izvršni svet predpiše kot ukrep neposredne kontrole cen' dajanje soglasij k cenam ali obvezna obvestila o spremembi cen proizvodov in storitev, izvaja ta ukrep komite za gospodarstvo in planiranje.
•	4. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha z de-1 lom skupnost za cene občine Mozirje.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen (Uradni list SRS, št. 1/81) in vsi drugi spremljajoči predpisi.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-3/85
Mozirje, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
728.
Na podlagi prvega odstavka 159. člena zakona o
sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS (Uradni list SRS, št 1/80), prvega odstavka 7. člena zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) ter na podlagi 153. Člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79, 30/80 In 8/82) je Skupščina občine Mozirje na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1985 In zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti 29. marca 1985 sprejela
SKLEP
l
o uskladitvi družbenega plana občine Mozirje v obdobju 1981—1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti
1.	člen
V skladu s 4. členom zalcona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) se za kmetijsko proizvodnjo namenjajo zemljišča, ki so na podlagi kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč, ki jo je izdelal Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec v februarju 1983 in sprejela Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti občine Mozirje dne 27. XII. 1983, opredeljena kot kmetijska in druga zemljišča v dokumentaciji spremembe in dopolnitve prostorskega dela družbenega plana občine Mozirje 1981—1985, ki jo je Izdelal Razvojni center Celje — TOZD planiranje v mesecu aprilu 1984.
2.	člen
Skupščina občine Mozirje ugotavlja, da je s tem družbeni plan občine Mozirje za obdobje 1981—1985 usklajen z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti.
3.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/85-3
Mozirje, dne 29. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik i. r.
RIBNICA
727.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica na svoji seji dne 5. aprila 1985 sprejela
SKLEP
• povišanju preživnin
1
Preživnine, določene ali dogovorjene do konca
leta 1983, ki so bile v letu 1934 že valorizirane, se s
1. 3. 1985 povišajo za 52,8 0/o. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1984, pa se povišajo sorazmerno za čas, ko so bile določene in sicer če so bile določene:
S
—	do konca januarja 1884 ee povečajo *a 52,8
—	do konca februarja 1984 se povečajo za 48,4
—	do konca marca 1984 se povečajo za	44
—	do konca aprila 1884 se povečajo xa	38,6
—	eto teofcta maja 1884 * povečaj* sa	8M
—	do	konca	junija 1*84 se	povečajo za	30,8
—	do	konca	julija 1984 se	povečajo za	26,4
—	do	konca	avgusta 1884 se	povečajo za	22
—	do	konca	septembra 1894	m povečajo	sa	11,8
—	do konca oktobra 1984 se povečajo za 13,2
—	do	konca	novembra 1984	se povečajo	za	8,8
~	kaseim	* pimrtaie	ea	M
2
Sklep začne veljati z dnem objave.
Št. 56-8-7C
Ribnica, dne 8. aprila 1985.
Predsednica
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica
Nada Blatnik 1. r.
SEVNICA
728.
Na podlagi 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81), 1. člena dogovora o spremembah dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe, namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1985 sprejela
*	ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v občini Sevnica
1.	člen
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 30/79 in 21/82) se 5. člen spremeni takole:
—	na koncu prvega odstavita se za piko postavi stavek, ki se glasi: »Ta odločba se uporablja tudi za zazidavo na temelju širše lokacijske dokumentacije«;
—	na koncu tretjega odstavka pa se doda novi stavek, ki se glasi: »Za gradnjo zidanic se vzame v poštev 200 m1 2 * * S.«
2.	člen
7.	člen odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 30/79 in 21/82) se spremeni tako, da se glasi:
»Odškodnina se predpisuje za kvadratni meter kmetijskega ali gozdnega zemljišča in znaša:
—	za kmetijska obdelovalna zemljišča VII. in VIII. katastrskega razreda ter kmetijska neobdeloval-na in gozdna zemljišča V. do VII. katastrskega razreda minimalna odškodnina, določena z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SRS;
—	za kmetijska obdelovalna zemljišča V. in VI. katastrskega razreda ter kmetijska neobdelovalna in gozdna zemljišča III. in IV. katastrskega razreda — minimalna odškodnina 1- 50*/» te odškodnine;
—	za kmetijska obdelovalna zemljišča IV. katastrskega razreda ter kmetijska neobdelovalna in gozdna aeenljliča L to n. katastrskega razreda — minimalna odškodnina + 200 •/• minimalne odškodnine;
—	za kmetijska obdelovalna zemljišča III. katastrskega razreda — minimalna odškodnina + 700 g/» minimalne odškodnine;
—	za kmetijska obdelovalna zemljišča II. katastrskega razreda — minimalna odškodnina + 800 %>
atittianalne odškodnine;
— za kmetijska obdelovalna zemljišča I. katastrskega razreda — minimalna odškodnina + 900"/e minimalne odškodnine.
.	3. člen
Ta Mfloh velja ORmi dan po objavi v Uradnem fesi SHS,
St. 465-1/85-1
Sevnica, dne 25. marca 1985.
Predsednik
.	Skupščine občine Sevnica
Jože Bavec 1. r.
M /OVIKN8K.A BISTEJCA
729.
Po prvem to tretjem odstavku 18. člena, drugem in zadnjem odstavku 45. člena zakona o zdravstvenem
varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), v prvem odstavku 8. člena zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v SR, Sloveniji (Uradni list SRS, št. 28/71), drugem in tretjem odstavku 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v SFR Jugoslaviji (Uradni list •SFRJ, št. 2/74 in 5/78) ter 23. členu samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica za obdobje 1981—1985 (MUV, št. 5/81) v zvezi z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih Potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33.30) je skupščina občinske zdravstvene skupnosti na seji obeh zborov dne 2. aprila 1985 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenska Bistrica
1.	člen
Za delavce, ki so odsotni z dela (opravičeno ali neopravičeno) brez pravice do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o delovnih razmerjih, pa so zavarovanci, plačujejo ustrezni zavezanci prispevek za zdravstveno varstvo iz kosmatega osebnega dohodka po veljavni prispevni stopnji.
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov je osebni dohodek, izplačan kot akontacija osebnega dohodka za mesec pred mesecem, v katerem je nastala odsotnost z dela.
2.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo nrganizacijo in 'delajo v tujini (detaširani delavci) in za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov .za zdravstveno varstvo enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 3 * *
3.	člen
Delavci iz občine Slovenske Bistrice, ki delajo in
so zdravstveno zavarovani v tujini, morajo zagotoviti
svojim družinskim članom zdravstveno zavarovanje sami, če z njihovim zavarovanjem v tujini ni zagotovljeno tudi zdravstveno varstvo družinskih članov, ki so občani občine Slovenska Bistrica.
Prav tako morajo zagotoviti zdravstveno zavarovanje »vojin« ožjim družinskim člse»m — tujcem, M žhec * »j< mi v občini Stoeesstae BtotehsB, taji državljani — študentje, Id pridejo na študij oziroma izpopolnjevanje na Univerzo v Mariboru sami, če njihovi družinski člani niše zdravstvene »avareveuei ne kakšni dragi podlagi.
Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 1.640 din mesečno za posameznega družinskega člana.
4.	člen
Tuji državljani — študentje, ki pridejo na študij oectrocaa izpopolnjevanje na univerae v Mariboru mimo Zavoda SR Slovenije za mednarodno, znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje, se morajo zdravstveno zavarovati sami.
Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 1.6411 din mesečno.
5.	člen
1.	Kmetje plačujejo in dovajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 18 6/e od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda ter v znesku 4.360 din Igtno na zavarovano kmetijsko gospodarstvo.
2.	Za kmečke prevžitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega „ člana zavarovanca-kmeta, uživalce stalnih kmečkih preživnin, uživalce kmečkih starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca-deiavca, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca, plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje preživnirao — zavezanci, prispevek 485 din mesečno.
3.	Združeni kmetje, ki dosegajo z združevanjem dela in sredstev in drugih virov najmanj tolikšen osebni. dohodek, kot je na podlagi zakona določen najnižji osebni dohodek delavca (zajamčeni osebni doliodek), plačujejo za zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom prek ustreznih organizacij (zavezancev) tudi prispevek iz kosmatega osebnega dohodka po veljavni stopnji.
6.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 13,55 */• od izplačanih dajatev pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek sami, če ni z ratificiranimi sporazumi določeno drugače.
Prispevek znaša 1.640 din mesečno.
7.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za delovne ljudi, za katere se dohodek ne ugo-
tavlja (pavšalisti), je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Kolikor pa se taki zavarovanci odločijo za obdavčevanje po dejanskem dohodku, je osnova za plačevanje prispevkov tako ugotovljeni poprečni mesečni dohodek iz tekočega koledarskega leta, kateri pa ne more biti nižji od zneska zajamčenega osebnega dohodka po zakonu o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82).
8.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci znanstvenih in književnih del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi.
■ rejniki, nogometaši-neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti, plesalci, kolporterji tiska, športniki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki) in drugi občani plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje.
■I
9.	člen
Ta sklep' začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
Predsednik
skupščine OZS Slovenska Bistrica Dušan Detiček 1. r.
ŽALEC
730.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 136. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80 in 2/81) in 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 21. decembra 1983 sprejela
SKLEP
o sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Žalec za obdobje 1981—1985
I
Skupščina občine Žalec sprejme spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Žalec za obdobje 1981—1985 vključno s prostorskim delom.
II
Sestavni del tega sklepa je tekstualni in grafični del družbenega plana občine Žalec za obdobje 1981— 1985.
St. 06-3/83-1/1	.
Žalec, dne 5. aprila 1985.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek L r.
POPRAVEK
V	sklepu o enotni valorizaciji preživnin v letu 1985, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 8-399/85 z dne
14.	III. 1985 se 3. točka sklepa črta.
Predsednica
skupščine OSSS Brežice
Mira Davidovie 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o spremembah in dopolnitvah odloka c davkih občanov Skupščine občine Grosuplje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 10-507/35 z dne 30.
III.	1985 se popravijo napake:
—	v 5. členu beseda »obveznosti-" nadomesti z besedo »obvesti«,
—	v 17. členu beseda »prvi« nadomesti z besedo »drugi",
—	v 19. členu beseda -zavezancem- nadomesti z besedo »zavezanci-,
številka »5 Vo- se nadomesti s številko »10 "/u-,
številka »10 “/o- se nadomesti s številko »15 0/v<<„
številka »15 °/o« se nadomesti s številko »25%",
—	v 36. členu se v prvi vrsti 51. člena beseda »niso- nadomesti z besedo »so«,
—	37. členu se za besedo »lastnik- doda beseda »plovnega«.
Sekretar
Skupščine občine' Grosuplje
Vinko Kobilica 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o davkih občanov Skupščine občine Kamnik, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 10-510/85 z dne 30. marca 1985, se v 15. členu v tretjem odstavku za tabelami beseda »proračun- pravilno glasi »poračun«.
Uredništvo
POPRAVEK
V odloku o davkih občanov, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 10-535/85 z dne 30. III. 1985 se črta zadnji stavek 45. člena.
St. 010-4/85-0
Mozirje, dne 3. aprila 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
688.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
sporazuma med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o odobritvi kredita za delno financiranje druge faze Metalurškega kombinata Smederevo v SFRJ	805
689.	Odlok o izvolitvi dveh članov Upravnega odbora skla-
da za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moša Pijade	805
690.	Odlok o razrešitvi in imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za delo	805
691.	Odlok o razrešitvi' in izvolitvi predsednika Odbora
za finance Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije	805
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
682. Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o
vsebini prostorskih izvedbenih aktov	806
693.	Spremembe In dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 19sfi 814
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
694.	Pregled razmerij stroškov do dohodka oziroma sredstev za osebne dohodke po podskupinah dejavnosti v
SR Sloveniji za obdobje januar—december 1984. leta 811
695• Ugotovitev o sprejemu samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih	820
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
696.	Sklep o spremembi sklepa o cenah oziroma uporabninah na ljubljanskih živilskih trgih	821
697.	Odlok o spremembah odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi
za razlaščeno stavbno zemljišče (Brežice)	822
698.	Odlok o proračunu občine Grosuplje za leto 1985	822
699.	Odlok o davkih občanov občine Idrija	824
7C0. Odlok o spremembi odloka o sofinanciranju Kmetijske zemljiške skupnosti občine Idrija	831
791. Odlok o proračunu občine Kočevje za leto 1985	832
f«. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah ▼
občini Kočevje	833
703.	Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj In po-
prečnih strolklh komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje	833
704.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obvez-
nem odlaganju smeti In odpadkov na območju krajevnih skupnost! v občini Kočevje	834
7os- Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka © podeljevanju priznanj tn nagrad občine Kočevje	834
766. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v letu 1985 (Kočevje)	833
Stran
707.	Odločba o ustanovitvi Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine v Kranju	835
708.	Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v
občini Lenart	837
709.	Sklep o spremembi sklepa o dohodkovnih pogojih in o
višini denarne pomoči otrokom	v	letu	1985 (Lenart) 840
710.	Odlok o. spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija	g n
711.	Odlok o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Litija	841
712.	Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva samo-
upravnih pravic in družbene lastnine v TOZD dvigalo, v sestavi delovne organizacije IMP Emond (Ljubljana Bežigrad) >	842
713.	Odlok o proračunu občine Ljubljana Center za leto
1985 .	843
714.	Odlok o priznavalninah in drugih oblikah družbene
pomoči udeležencem NOV	(Ljubljana	šiška)	845
715.	Odlok o ustanovitvi in poimenovanju Osnovne šole
v krajevni skupnosti Bratov Babnik (Ljubljana Šiška)	848
716.	Sprememba statuta Samoupravne interesne skupnosti
za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik	849
717.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Mozirje za leto 1984	819
718.	Odlok o proračunu občine Mozirje za leto	1985	850
719.	Odlok o sprepiembah In dopolnitvah odloka o poseb-
nem davku cd prometa proizvodov in od plačil za storitve (Mozirje)	'	851
720.	Odlok o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Mozirje	852
721.	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta individualne
stanovanjske zazidave Varpolje-Nizka (Mozirle)	852
722 Odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občim Mozirje	852
723.	Odlok o odvajanju in Čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Mozirje	853
724.	Odlok o pokopališkem redu na območju občine Mozirje	856
725.	Odlok o organih, ki opravljajo družbeno kontrolo
cen (Mozirje)	859
726.	Sklep o uskladitvi družbenega plana občine Mozirje
v obdobju 1981—1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Mozirje)	859
727.	Sklep o povišanju preživnin (Ribnica)	860
728.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o odškodni-
ni zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v občini Sevnica ,	fcSS
729.	Sklep o osnovah za obračunavanje In plačevanje
prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Slovenska Bistrica	SCI
730/ Sklep o sprejetju sprememb In dopolnitev družbenega plana občine Žalec za obdobje	1981—1985	862
—	Popravek sklepa o enotni valorizaciji preživnin v
letu 1985 (Brežice)	862
—	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Grosuplje)	962
—	Popravek odloka o davkih občanov	(Kamnik)	802
—	Popravek odloka o davkih občanov	(Mozirje)	862
Priročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom (1985)
Priročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, je izjemno dragocen in uporaben svetovalec vsem, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi pričevanj skimi dokumenti. Pri nas je prvi takšne vrste In 'je odličen rez.ultat visoke ravni, ki ga je arhivistika kot veda in kot praksa dosegla, s svojo strokovnostjo pa bo bistveno prispeval k nadaljnjem enotenju našega arhivskega sistema, posodabljanja arhivističnih a»etod in s taan k dostopnosti vsega, kar make metaforično imenujemo »skupni spomine, »spomin družbe«, je zapisal v predgovoru dr. Matjaž Kmecel.
Priročnik je namenjen predvsem delavcem, ki delajo z dokumentarnim gradivom in se pripravljajo na preizkus strokovne usposobljenosti po pravilniku, ki ga je predpisal Republiški komite za kulturo na podlagi zakona o naravni in kulturni dediščini Ker je avtorje pri pisanju priročnika vodilo načelo usposabljanja za prakso, bo priročnik uporabe* tudi se. tiste organizacije, katerih delavci niso dolžni opravljati preizkusa znanja, vendar imajo določene obveznosti glede arhivskega gradiva. Posamezna poglavja so na več mestih dopolnjena z vzorci, ki naj bi čimbolj olajšali praktično delo. Na koncu priročnika pa so še konkretni primeri ureditve in seznami arhivskega gradiva za nekatere organe in organizacije (upravni organi občin, sodišča, delovne organizacije, družbenopolitične organizacije, osnovne šole, društva).	«
Cena 440 din	(12416)
tedojs Cttfssptotnl »Tod Vrstim Ust SRS — VSrdctor to otitfovoml eredntfc Peter Jurert — Tiska tiskarna Tone Tom#16, val
v Ljubljani — Naročnina za leto 1985 1350 din. Inozemstvo 3500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake Številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, Se£ tečueevotistva tol KB* prodaja Sto SS7« računovodstvo naročnine ni S14 — Žiro račun M 100^03-40323 — oproščeno