teto XV. 1 5«ev. 25 j rCLEPON URRDNISTVA 25—67 TELEFON UPRAVE 25-67 In JS—67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25—67 Poslovalnica LjubUana Frančiškan 6 tel 46—91 Poslovalnica Celle Prešernova 3 telefon 2fW Maribor, petek 51. januarja 1941 naročnina NA MESEC Prelemao v aorav* ati oo ooiti 14 din. Dostavljen na dom 16 din talina 30 din. POSTNI fiPKOVNI PACIJN- 11.405 Cena din f— Pomen zavzetja Derne Po zavzetju Derne ©bviadule!© Angleži v©s vzhodni del Sredozemskega morja, ki je zaprt s postojankami v Grčiji, na Kreti in v Grenajki — Sedaj se bo pričel boi za Benghasi, zadnjo iiaSijansko postojanko v Cirenejki, ki še brani pohod v Tripolis POROČILA O PADCU DERNE KAHIRA, 31. jan. Unp. Angleške čete so vkorakale v Demo, zadnjo predstražo Benghasija. Italijanska posadka se je umaknila proti zahodu, čete generala Wa-vella zdaj naglo napredujejo proti zahodu. V Demi je bilo zajetih nekaj manj kot 10 tisoč Italijanov. KAHIRA, 31. jan. Ass. Press. Derna, tretja večja italijanska baza v Libiji, je kapitulirala. Glavni cilj VVaveltove vojske Je ?da! Benghasi, W leži 250 kilometrov zračne črte proti zahodu. POLOŽAJ V CIRENAJKI KAHIRA, 31. jan. AP. Včeraj j« bilo uradno sporočeno, da so angleške čete osvojile Derno, katero so bile prej popolnoma obkolile. Del italijanske posadke se je še pravočasno umaknil dalje Proti zahodu, tako da znaša število Italijanov, ki so jih angleške čete v Demi zajele, okoli 10.000. S tem $e je število doslej v Lib^i ujetih Italijanov zvišalo na nad 120.000. Kakor sodijo strokovnjaki, je Graziani izgubil tako polovico svoje vojske, ki jo je imel na razpolago v Libiji, kjer je mimo ujetnikov treba šteti v izgubo tudi mrtve in ranjene. Zavzetje Derne je posebno velikega pomena zaradi tega, ker je sedaj pot proti Bengha-siju odprta tudi ob obali. Italijani nimajo od Derno do Ben«»has?ia nobene pomemb n e j še bazo več. Tudi nf verjetno, da bi se Sploh kje nameraval} resneje upreti angleškemu napredovanju. Drugi pomen zavzetja Derne leži v tem, da >ma;o sedaj Anglež? poginoma v Svoji oWas*i severni del Clrenajskega polotoka ir morsko ožino, ki leži med njim In grikim otokom Kreto. Sedaj an. DNB Nemško vrhov-tio vojno poveljstvo ie izda'o včsraj sadeče ur?dno vo;no poročilo; M°d nasi*-ni*«} O"!/0!!! md anw,e?:,,'!ni o,oč!'vm. ie lets^tvo na^fd'0 Industrije neprave na v vredni obali Sredn>e Anglijo in v ii!"<>v7hodr:em det« države. Palwo-s:re(’to t.-rniris+vo 1'onpnsko V«’js!<0 Jo ob-5fre,;»va!o vo^gk« cii?3 v Jugovzhodni boinh*'i§ke c«oto so v no*! o«! ?o. :’;i ,w i;im>ar vn*1«! eksp^o-?ivmx l„ Ar?nr;,itit» ho'”bo na ve;0?' o va-i«e c'!'c v ! o^dorn. Isto noč le pamrot-v<»«i pa ilvri kr*,,a v severo- ^ahednem nemškem primorju. Bombe ^o V ROMUNIJI ŠE N! POVSOD MIRA CUR1H, 31. jan. ZPV. Kakor poročajo iz Bud;mpešte, v dveh krajih Romunije odpor legionarjev še vedno ni popolnoma likvidiran. Tamkajšnjim legionarjem so se namreč pridružili tudi oni, katerim se ie posrečilo pobegniti iz Bukarešte. Nad te vstaše je bila poslana voiska. Policijsko ravnateljstvo potrjuje, da so pogromi prot? Židom zavzeli za časa legionarske vstale tak obseff. kakršnega še nikol' v zadnHh RO letih. Samo v B^kare**} ?e bilo uničenih in izronan'h okoli 700 židovskih trgovin in stanovanl. BUKAREŠTA' 31. jan. DNB. Uradno ie bilo obiavlieno, da so oHnstva prijela v BuksrrSt! 108, v ostalih krajih na 392 vstavkih le«'onarfev, več*noma vodltel}ev. Imena zaprtih doslei še n;so bila obiav-!i<«na. Omenia se le, da Je med nliml *"tdi fo?v«< n^efeirf h«<1f^r€^nBke«»a rrH^rstva, polkovnik Zavorami. Uradno poročno zavrača p-ovoriee o prHem oostonanju z are-t'ran!mi. Vodia države ie nk^ral, da je tfpba 7. vsemi no«*onafi ?11 Ar, š5 v in nn de- Vs: ti so aVfivno sorielnvali nri ne-i>'i-ih Vo<>5ka ohi^tva so zanlenMa v**-’:''-o množino oro?ia in streliva, ki so ga na&li pri aretirancih. Državna policija za vanju v Bukarešti tajno radiofonsko od-dainico, ki je delovala za uporfiike. BUKAREŠTA, 31. jan. DNB. Kralj Mihael je odi:koval upravitelja države Anto-nesca z velikim križcem reda Karla I. BUKAREŠTA, 31. jan. DNB. Antonescu je izaai uradno zahvalo vsem, kj so obarjali disciplino in red, ki se jima morajb /el pokoriti. Vsako politično udejstvova-ije je prepovedano. InferpeSaciia v sobranju SOFIJA, 31. jan. Reuter. Petnajst bolgarskih poslancev bo z demokratskim poslancem Stajnovom in nekaterimi komunističnimi poslanci predložilo sobranju spomen!co z naslednjimi vprašanji: 1. pojasni na? se stališče vin ds k obisku kralja Borisa v Berchtesgadnu !n njegovemu razgovor« s kancelarlem Hitlerjem; 2. ali Je neodvisnost Bolgarke ogrožena in kakšni ukreni so storjeni za primer prehod* skoz' Bolffariki ali okuoaclje no tu-rih četah; 3. polasnl naj se misHa Rooseveltovega odposlanca, polkovnika Dono- vana po Evropi; 4. pojasni naj se stališče, ki ga bo zavzela Bolgarija v primeru zapleta balkanskih narodov v sedanjo vojno; 5. kaj je z obiskom tajnika sovjetskega komisariata za zunanje zadeve So-bolevom v Bolgariji in 5e je to v zvezi t. nenapadalnim paktom med Bolgarijo in sovjetsko Rusijo. V nadaljnjem delu spomenice se poudarja, da je sovjstska Ru-sfja edina večja država v Evropi, ki 'ahko nrepreČi, da b' ne le Bolgarija, n?go tudi druge balkanske države ne oriSle v sedanjo vojno. Kril«* v ®dnoša*«h Berlm — V‘chv V1CHY, 31. ian. Ass. Press. PariSki Hst »Pariš Soir« p:ie v četrtkovi izdaji v klavnem o tem, da je nadaljnje sodelovanje med Vichvem 5n Berlinom na dosedanji osnovi nemogoče. VICHV. 31. jan. Unp. Pariška poročila so s:no?i javMa, dn se b!:ža nooo’nl z\o*n dosedanjega sodelovanja med Vlchyjem in Berlinom. Napadi na Petainovo vlado so se pomnožM5. Pariški listi zahtevajo skoro soglasno, da se sedanli zunanJ* minister F'andin umakne Iz vichyjske vlade. VICIIY, 31. jan. Reuter. General Wey-(^and je dospel v Bon v Alžiriji, kjer je bil od prebivalstva navduSeno sprejet. Leto 1941 bo odločilo v Govor Adolfa Hitlerja ob proslavi osemletnlce prevzema oblasti v Nemčij važnih vojnih dogodkov v letošnjem letu l|0 Napovedi Zo&ci# in 'i&alko n s© iasgimMIm dtomovino BERLIN, JI. jan. ZPV. Včeraj je slavila Nemčija osemletničo prevzema oblasti po nacionalnih socialistih. Ob tej priliki je imel popoldne v Športni palači v Berlinu govor Adolf Hitler, katerega je uvodoma pozdravil propagandni minister dr. Gobbeles. Uvodoma je govoril Hitler o vzrokih svetovne in sedanje vojne in omenjal že večkrat navedene razloge, znane zlasti iz njegovih prejšnjih govorov. Govoril je o 3001etnem nasilnem ustvarjanju velikobritanskega imperija v času, ko se je nemški narod izgubljal v verskih in drugih notranjih bojih. Cilj Anglije je bil ustvarjati ravnotežje na evropski celini, to ravnotežje pa je dejansko pomenilo zasužnjevanje Nem iije. Nova Nemčija je to ravnotežje porušila. On sam si je prizadeval, da bi se dosegel s Francijo in Anglijo sporazum na podlagi mirne revizije v smislu nemških teženj, a za to ni našel na nasprotni strani razumevanja. Tudi po padcu Poljske je Franciji in Angliji ponudil mir in Angliji celo še po zlomu Francije, a spet brez uspeha. Dalje je risal socialno zaostalost Anglije in navajal tu razne okoliščine. Prehajajoč na sedanje stanje je dejal, da stoji sedaj Nemčija na vsein evropskem kontinentu in se od tu ne da od stranhi. Ko bo sledil odločilni udarec, bo Anglija šele spoznala, kaj nemška moč premore. Nemčija je do vseh podrobnosti preračunala vse možnosti sovražni' kovih akcij in tudi vprašanja ameriške pomoči. Pripravljena je na vse eventuel-uosti. Nemčija ni nasprotna Ameriki, če se bo pa vmešavala v evropske zade/e, bo Nemčija na to odgovorila hitro. Vsaka ameriška ladja, ki bi v oboroženem spremstvu ali brez njega hotela v Anglijo, bo torpedirana. Če hoče kdo Nemčijo uničiti, se mu bo zgodilo kar zasluži. Kot smešno je dalje označil vsako so vražno upanje o možnosti revolucije v Italiji. Prej se lahko zgodi, da bo nastala revolucija kje drugje. Italijanski narod bo ostal neomajno zvesto na strani Mussolinija, prav tako kakor nemški na govi. Nemčija bo udarila Anglijo povsod tam, Ter jo l.0 lahko zada' n n ...:■ nikjer in ob nobeni priliki pobene možnosti. Začasni ne.. . zavezniške i tanje še nikakor ne dokazujejo, da bi mogli propasti. — Kle naj zadenejo Nemčijo? Morda na Balkanu? Morda kje drugje? Nemčija je pripravljena na vse, in je za vse dovolj močna in zmaga je njena. — Smešno je tudi upanje ugonobiti Nemčijo z lakoto in pomanjkanjem surovin. Nemčija je davno pred vojno mislila na to •n izvedla svoj gospodarski načrt, katerega nasledke Anglija lahko sedaj vidi. Lakota bo pokončala prej Angleže kakor Nemce. Še manj bo opravila propaganda. Nemški narod bo šel z njim do konca. V novo leto stopa z oboroženo silo, kakr šne še ni imel v svoji zgodovini. Na morju se bo spomladi pričela podmorniška vojna. Sovražnik bo videl, da Nemčija teh mesecev ni prespala. Prav isto bo pokazalo nemško letalstvo. Nemško orožje bo izsililo odločitev tako ali tako. — Nemška vojna produkcija je že dosegla vse tisto, kar imajo drugi šele v načrtu. Leto 1941. bo postalo zgodovinsko leto novega reda v Evropi. Uničena bo tiranija gospodujočih narodov in ustvarjena podlaga za sporazum narodov. Zidovstvo b za vselej odigralo svojo vlogo. Govoreč o žrtvah, je dejal, da so sorazmerno majhne, a prizadeti naj bodo deležni vse ljubezni in hvaležnosti. V svojem velikem duhu bo Nemčija dosegla zmago. Bog Nemčije tre bo zapustil, za to vsi tnoiijo. BERLIN, dl. jan. DNB. Ves nemški tisk se bucvi z včerajšnjim Hitlerjevim govorom, v katerem je rial parole za odločilno bilko. Nemški tisk posebej naglasa ..sigurnost zmage, ki je dominirala v besedah vodje Nem-eije“. Posebno podčrtava tisk oni stavek, v katerem je vodja rajha napovedal za pomlad začetek podmorni-ske vojne. Dalje se naglašajo besede o socialni zaostalosti Vngjije ter o no- vi izgradnji Evrope na bazi socialne pravičnosti po sedanji vojni. ..Hitler je pokazal, koliko Vere in zaupanja tiči v nemškem narodu. Mi smo oboroženi in pripravljeni na končni spo-pad‘! — piše tisk. „Vemo, da je bitka težka, toda zanjo je popravljeno vse. Hitlerjeva sinteza o tem, kaj je Nemčija doslej vse storila, je končna zmaga. Vse, kar je včeraj govoril, je preželo z resnostjo človeka, ki se zaveda svetovnozgodovinske odgovornosti svojih besed in dejanj.“ RIM, 31. jan. Stefani. Italijanski listi poudarjajo, da je Hitlerjev govor naglasil ogromen pomen sedanjega časa in solidarnost z Italijo, ko bo bratstvo orožja Vsaka vas, vsako mesto je hotelo imeti odgovor na vprašanja: Ali naj zadrži privedlo do zmage. Prihodnji meseci bo-|kegUllce) a]j naj jj], pogjie naprej; če naj do prinesh odločilne dogodke, ki bodo|jj]j pošlje naprej, kako jih naj pošlje. vtisnili pečat v zgodovino. NEW YORK, 31. jan. Reuter. Izdaje nowyorških listov poročajo iz Hitlerjevega govora samo one točke, ki se tičejo Amerike. Radio komentarji so obeleželi te Hitlerjeve besede o uničenju ameriških ne ostanejo tam, kako naj jih hrani. Jasno je bilo, da je bilo to vprašanje nacionalno vprašanje, ki bi ga morala rešiti vlada in pa generalni štab. Nekateri lokalni uradniki so sedli v njih avtomobile in se odpeljali v Pafiz vpra- ladiMer napovedujejo za pomlad napad |§at> kaj naj storijo. Večina se jih več ih mogla vrniti in so njihovi uradi ostali „ prazni. Nekateri so pa sploh odšli brez mentarji Hitlerjevega govora dobivajo v namere, da bi se vrnili, kajti vedeli s na Veliko Britanijo. \VASH1NGT0N, 31. jan. Reuter. Ko- usa svoje prve odmeve. Tako je senator Carter Glass v odboru za zunanje zadeve izjavil: »Hitlerjeve besede, da bo uničil vse ameriške ladje nam povedo, da moramo zdaj mi začeti prvi uničevati.« Rooseveltov govor na rojstni dan \VASH1NGT0N, 31. jan. DNB. Ob rojstnem dnevu predsednika Roosevelta so bile po vseh državah organizirane dobrodelne prireditve v korist pobijanja otroške paralize. Roosevelt je imel ob tej priliki kratek govor po radiu, v katerem je naglasil, da letošnji rojstni dan ni v popolni sreči, ker nihče ne more biti danes na svetu srečen. Vendar so Američani mnogo srečnejši od ostalih narodov. V ameriških vaseh in mestih še vedno gon lučka miru. Smeh godbe odmeva oa ene obale do druge, vsak leže v miru k počitku. Amerika goji simpatije do vseli svobodnih narodov na svetu in izraža svoje upanje, da bodo tudi oni, Ki so slabi in brez pomoči, imeli pravico, da normalno sodelujejo v življenju narodov. WASHINGTON, 31. jan. Unp. Svoj 59. rojstni dan je prebil Roosevelt v službi, kakor vse ostale dni. Ob 13. uri je bil spet v Beli hiši pri običajnem poslu. so, da so nemške čete že blizu. Ustaviti bi bilo treba begunce Pripravljenost v Angliji CURIH, 31. jan. ZPV. Kakor poročajo iz Londona, so vse vojaške edinice v Angliji že drugi dan v stalni pripravljenosti. Na poučenem vojaškem oblastvu je bilo včeraj rečeno, da je nevarnost invazije na britansko otočje, ki obstaja že dolgo, sedaj zelo resna. Vendar mislijo v Londonu, da bodo Nemci skušali zasesti najprej Irsko ali Isiand, odnosno oba otoka, preden se bodo odločili tudi za neposredni napad na Anglijo. S tem naj bi odvrnili angleško pozornost od mesta glavnega napada. Nemčija napade Mehiko ? WASHINGTON, 31. jan. Unp. Bivši ameriški poslanik med svetovno vojno v Berlinu, Gerard, je izjavil, da bo Nemčija v primeri zmage nad Veliko Britanijo napadla Mehiko. W1LLK1EVA POTOVANJA LONDON, 31. jan. Ass. Press. Wendel Willkie je izjavil, da bo obiskal Coven-try, Manchester, Shefield in Birmingham ter sl ogledal razdejanja. Sredi prihodnjega tedna se bo vrnil v USA. RATIFIKACIJA NEMŠKO-SOVJETSKEGA SPORAZUMA MOSKVA, 31. jan. Tass. Sporazum glede obmejnih in pravnih zadev, sklenjen med Nemčijo in sovjetsko Rusijo 28. sept. 1939 in 31. avg. 1910 je bil danes s strani Molotova in von. Schulenburga ra 1 i fiei ran. GENERALNI KOMISAR JAVNE VARNOSTI V SSSR MOSKVA, 31. jan. Tass. Predsedstvo vrhovnega sveta SSSR je imenovalo ljudskega komisarja Bcrija za generalnega komisarja javne varnosti. INoNI NA INŠPEKCIJI CARIGRAD, 31. jan. Reuter. Predsednik republike Ismet Inoni je zapustil prestolnico in odpotoval v vzhodno Anatolijo na inšpekcijsko potovanje. Obiskal bo mimo arugih mest tudi Erzerum. HOPKINS NA DVORU LONDON, 31. jan. Unp. Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta sta sprejela v Bucking hamski palači Rooseveltovega osebnega opazovalca v Angliji, Hopkinsa in ga pridržala na obedu. ARGENTINSKO LETALSTVO BUENOS AIRES, 31. jan. DNB. Prič je argentinsko vojno letalstvo postavljeno pod poveljstvo generala, pomorsko vojno letalstvo pa pod kontrolo kontraadmirala. \ Lahko je biti pameten po dogodkih, toda naloga vlad je, da predvidevajo take dogodke, kakršni so bili v Franciji. Najprej bi morali prepovedati, da pridejo v Francijo begunci iz Belgije, Holandske in Luxemburga. Nihče v Franciji ne bi smel zapustiti svojega prebivališča brez posebnega dovoljenja. Povedati bi bilo treba ljudem, da so s tem, ko so zapuščati svoja prebivališča, samo pomagati 'sovražniku, kajti njegovi agenti so lahko delovali nemoteno. Povedati bi bik) treba ljudem, da morajo paziti na padalce, da morajo graditi barikade in pa da morajo metati šipe in stekleno posodo na ceste, po katerih so se sovražni motociklisti in avtomobilisti približevali. Naloge civilistov Vse to bi seveda zahtevalo junaštva od strani francoskih državljanov. Mislim tudi, da bi Francozi to prav radi storili, če bi jih lokalna oblastva k temu navajala in učila. Kjer koli sem hodil za frontno črto, povsod sem opazil visoko moralo francoskega prebivalstva. Treba bi bilo te ljudi pripraviti do tega, da bi branili svoje hiše in ulice v svojih vaseh, toda ko so jih vrgli v negotov pohod proti neznanemu jugu, brez živil, in če-sto posamezne člane rodbin ločili od drugih, so izgubili srce in bili dovzetm za paniko. Lahko mi kdo oporeka, da ne morejo neoboroženi civilisti ničesar opraviti proti mehaniziranim četam. To je res, toda vsak pameten človek bi moral ostati v svoji hiši, ko so prihajale čete. Tam bi bil varnejši, kakor pa na cestah, kjer so bili izpostavljeni strelom BANKET PRI TELEKIJU BUDIMPEŠTA, 31. jan. Havas. Predsednik vlade Teleki je priredil na čast nemški, italijanski, japonski in jugoslovanski delegaciji, ki so bile navzoče pri pogrebu grofa Csakyja, svečan banket. POSLANIK USA V BUDIMPEŠTI ZAMENJAN BUDIMPEŠTA, 31. jan. Havas. Dosedanji ameriški poslanik v Budimpešti bo odpoklican, na njegovo mesto bo prišel poslanik USA iz Lisbone. TURŠKI POSLANIK SE VRAČA V ’ BERLIN ANKARA, 31. jan. DNB. Turški poslanik v Berlinu, ki je že dalje časa na posvetovanjih v Ankari, se vrača v Nemčijo. ŽIVEŽ IN ZDRAVILA ZA GRČIJO NEW YORK, 31. jan. DNB. Newyorško 'uko bo sta zapustil jutri grška tovorna parnika »Casandra« in »Lurudis«. Vozita v Grčijo živež in sanitetni material, ki ga . - - ja zbral ameriški Rdeči križ. Vrednost to-|,z trpinih pušk in pa bombam. Tudi je vora cenijo na blizu milijon dolarjev. Smer vožnje ni znana. PREPREČITEV STAVK V USA WASHINGTON- 31. jan. Havas. Predložen je poseben zakon, ki ima nalogo, preprečiti vse štrajke v ladjedelnicah in tako povečati avtoriteto vlade v sporih med delodajalci in delavci. EKSKRALJ KAROL PROTESTIRA SEVILLA, 31. jan. Reuter. Rivši romunski kralj je poslal generalu Francu protestno brzojavko, v kateri med drugim pravi: Do skrajnosti sem nejevoljen nad postopanjem vaših oblasti, ki mi ne dajo dovoljenje za odhod iz Španije. Počakati hočem še tri dni, nato bom izvajal konsekvence ter odpotoval na Portugalsko. MEHIŠKI POSLANIK POZVAN IZ USA MEXICO CITY, 31. jan. Mehiški poslanik v Washingtonu je bil nujno pozvan domov, da bo poročal o pogajanjih in dobil nova navodila glede dokončne ure ditve petrolejskih, agrarnih in drugih vprašani, ki čakajo rešitve z USA. SNEG NA ŠKOTSKEM LODNON, 31. jan. Reuter. Vso zkot-sko je prekril visok sneg. Vlaki imajo velike zamude. Nekemu brzovlaku je bil v zametu odtrgan jedilni voz. Tisoče de lavcev je šlo na proge, da jih očisti. Borza. Curili, 31. jan. Devize: Beograd 10, Pariz 8.1750, London 16.0750, New-york 431, Berlin 172.50, Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bukarešta 2.15. Mariborska napoved. Pretežno oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura —6.0, danes irgenlinskih j najnižja —9.4, opoldne —8.0. Višina vojaških krogih poudarjajo pomen te- j snega od včeraj na danes je narasla ga akta. Vlada hoče imeti tudi v zraku Argentine močno obrambo za 2 em količina padavin pa je bila 1.1 mm. res, da napredujoče mehanizirane čete niso imele časa, ustavljati se v vsaki vasi ter loviti žrtev. Civilisti bi bili izredno potrebni pri uničevanju majhnih skupin motociklistov, ki so drveli naprej, da zavzamejo strategično točke, ali pa pri uničevanju prometnih zvez. Ti motociklisti so drveli z največjo brzino skozi opuščeno Francijo, ki je bila še vedno v francoskih rokah, včasi dan ali dva pred glavno skupino čet. Strah za banke in tovarne Reynaud je končal svoj govor pred senatom z besedami: »Verujem v čudeže, kajti verujem v Francijo«. Francijo je bilo mogoče rešiti brez čudežev. Rešiti jo je bilo mogoče celo tako pozno, kakor je bijo 21. maja, če bi vlada imela jasen načrt in pogumne ukrepe. Toda, navzlic odločnim Reynaudovini besedam so imeli ljudje, ki so darovali »stranko miru«, zelo veliko besedo. Ti so podminirali avtoriteto ministrskega predsednika ter silili vlado, da prosi za premirje v brezupni nadi, da bodo še rešili svoje banke, svoje tvomice, svoje hiše in svoje rodbinsko življenje. Več činiteljev je pomagalo pri kapitulaciji, toda glavni je bil nered beguncev. Prvi odločen ukaz, da se morajo begunci umakniti s cest, je bil izdan šele 16. junija, torej nekaj dni preden je prišla kapitulacija in cel mesec potem, ko so Nemci predrli Meuseuo. Toda, tedaj je bilo že prepozno. Ko so pribežali skozi Francijo ter porabili vse svoje zaloge živil ii^ petroleja, so se ti begunci znašli okoli vlade v Bordeauxu. (Dalje) Abesinia v tretji vo*ni za svobodo Po x o mu pr Adui rehabilitacra Staline z vkorakanjem Badoaiia v Adis Abebo — Pet let kasneje neguSev poizkus, da znova zasede prestol svo ih predn.kov N čelu 10.250 italijanskih vojakov in 585 častnikov, ne vračunajoč sem domačinske čete askarov, je vdrl general Ba-ratieri iz Eritreje v Abesinijo. Na bojišču pri Adui je obležalo 4820 njegovih borcev, m&d njimi generala Dabormida it Arimoitdi. 1650 mož, med temi 70 častnikov z generalom Dabormido na Čeha ie moralo položiti orožje. Askari, ki so sodelovali y bojih, so b
  • 'ke osebnost*. ki ;e v sr sile tu nanore "osve+ih dom ivini. pO' sebno vo,«><-1 k!,,r ie ob m a m ho S\'C'r» y<-r>( Inv1 Vz»'j v oHfjim!-'! p-i Stle zmage!« r>urn~ svo^«!» 1'r^’fa jf? itt , f'p'n v; s‘o ,.|ra vfe za volno do kon- Ne bi se lotil že tisočkrat premletega poglavja slovenske književnosti, če ne bi dobil v roke dramo Stanka Kocipra- »Zasad.« (Cirilova tiskarna, Maribor 1940.) Pisec knjige je imel najboljši namen opisati politično življenje slovenske vasi, večen boj med »klerikalizmom in liberalizmom«. Gotovo mu je pred očmi lebdel C&nkar s »Hlapci« in »Za narodov blagor«, toda kot pisatelj ni našel pravilnega odnosa do ustvais jenih oseb. Njegovo razmerje nasnroti živ-ljeniu je razumsko. Pozitivni značaji ga raz-grejejo, negativni pa izzovejo neumetniške izpade. Stanko Kociper, ki si je dovolil take izpade, mora biti prevejen o notranji neresničnosti svojih oseb (posebno negativnih) in se zaveda, da ie vse izmišljeno. V tem se je piscu ponesrečil tekst in ne more biti niti medel odsev Cankarjevih obravnav političnega življenja. Satiie v realni umetnosti so se spremenile v subjektivno burko, ki je nastala v bolestni miselnosti. Res je. da je drama še kolikor toliko dobiM slika iz časa »pofovske« strahovlade, toda o umetnini ne more biti govora. Sicer pa menim, da se drama ne potekale za bogve kakšno mesto v slovenskem oismarstvu. Namen g. Kocipra je jasen: »...da ie igra nisana vprav za naše grenke, bolne dni, da malppa slovenskega človeka dvipne iz nevzdržnega obupa in nevredne otopelosti, da v njem vzbudi vsemočno, nujnostno zavest slovenstva in katolištva«. Drama ima^ tore. moralen muk, da je v katoličanstvu rešitev. V tern spominja na mohorianskepa. toliko hvaljenega pripovednika Frana Jakliča. Značaii so značilno risani, beli .s prijaznostjo, črni s sovraštvom. Zanimiva je simoblika imen: vodnik katoliške mladine ie Križan, vodnik liberalne pa po^anec Grdun. Pač z.Rodba o pridnem If.n^zku in hudobnem Mihcu —.kakor v pravljici Vendar je tako počenjanje v pravbici razumljivo, zakaj tam je potrebna ostra karakterizacija med svetlobo in temo, med do- brim in zlim. Toda v drami, ki je pisana za oder in javnost, je taka tendenca naivna in abetna hkrati. Da si ogledamo vsebino dela v katerem veje duh povesti Christopha von Schmida in Slomškovih >:Drobtinic«), kakor ga opeva^ S. Janežič v »Slovencu«: »Zasad. ozka prleška vas. je s svojim zanletenim življenjem,, polnim krivice in (?oria, simbol slovenske zenib'e, s krv>o in znoienv žegnane. v tihem trnlieniu in žrtvah nrekal:ene .. Do po>i-"al^c n'o°',etncnra doma in lanezov mnri!ec — ta ie d“mon. V nrimeri z n';m todn ni morjel drugače, kakor da je potvoril življenje. Razodeti jc hotel resnico, pa je za- tajil resničnost. Ker pa je resničnost več od resnice, je to delo podobno delu zdravnika, ki bolni ud sicer ozdravi, toda zastrupi telo. Kar je storil Kociper in kar stori vsako tako tendenčno delo, je umetnosti čisto nasprotno. To ni vživljanje, temveč blatenje r’isca ne zanima človečnost, temveč mu gre za nekaj bolj določnega: za liberalstvo in klerikalsivo. Da da duška svojemu svetovnemu nazoru in slepemu sovraštvu do nasprotnikov, ni še potrebno, da napiše dramo. S tem nas prepriča o ravno nasprotnem, kakor si je najbrže želel. Take literature je pri Slovencih v zadostni meri, če se omejim samo na bolj slavljene pi-satelie: v niih srečamo moralno pridigovanje in slepo politično sovraštvo do vsega, kar ni enakomisleče z avtorjem dela. Med prve prištevam kot značilen pojav Pregljeve »Božje mejnike«, kjer poteka življenje samo iz sebe in ga poganja dobesedno sama božja previdnost in dobrota — prav kakor so posegali bobovi v živllenie grških junakov in Jehova v življenje Izraelcev. Tu nas Pregeli prepriča, da bralec pričakuje, da bo vsak greh takoj in očitno kaznovan, vsaka dobrota> nemudoma in obilo doplačana. Med druge bi prištel Čufarjev »Polom«, dramo preprostega pristaša, ki vidi samo svetlobo in temo, zato »šlmfa« in tolče po kapitalistih, liuhimkanju v pisarnah, po nezvestobi gosposkih žena. podkupovanju in zadrževanju delavskih plač. Niegovi delavci pa so brez izjeme izmučeni trpim, ki trpe, četudi je pravica na niih strani. Tretja si ra n take literature pa je Levstikova »Pravica kladiva«, kter dokazuje v stonetdeset strani obširni povesti svoie preoričame: biti klerikalec, pomeni ne biti človek in človek biti, pomeni biti liberalec V tem se mi zdi Kociprov »Zasad« enakovreden Levstikovi stori ii. Da se določno izrazim: »Pravica kladiva« je dobila dvoičict; »Zasad«. Obe knjigi dokazujeta vsaka svoio tezo v »liberalizmu in klerikalizmu«, četudi sta si tako nasprotni po moralnem nauku, ki iu preveva od prve do zadme strani, sta vendar tako blizu in v ozkem sorodstvu po svojem žurrfalističnem obdelovanju snovi in prenapeti banalnosti Z. Z. €xt*sr*ac»atske vesti Preskrba obratov in zavodov z moko Banovinski Prehranjevalni zavod je izdal navodila glede preskrbe obratov in zavodov z moko. Bolnišnice in zdravstveni zavodi dobijo pri občinskem preskrbovalnem zavodu nakaznice in bone za količino, ki jo potrebujejo. Z obratnimi nakaznicami lahko kupujejo bolnišnice v vsaki trgovini jn pekarni, ki ji pa je dolžan obč. prelir. urad nadoknaditi prodane količine iz svojih rezerv, temu pa Prevod. Človekoljubni, dobrodelni zavodi prejmejo obratne nakaznice za količine, ki pripadajo osebju, ki je v popolni oskrbi. Prav tako jetnišnice, po-boljševalnice iti pod. Javne kuhinje in dijaške prejmejo obratno nakaznico« za količino, potrebno po njihovi izjavi za prvih 14 dni, v februarju. Pozneje pa le toliko', za kolikor niso zbrale od gostov odrezkov, ki so jih dolžne pobirati. Kuhinje. ki ne dajejo rednih kosil, lahko poslujejo le z odrezki ter ne dobe obratnih nakaznic. Pekarnam dodeliio obč. prehr. uradi iz redne kvote potrebne za redno obratovanje v prvem tednu. — Poleg tega do-deie okrajni prehranjevalni odbori vsaki pekarni, ki peče luksuzno pecivo, obratno nakaznico in bone za določeno količino moke iz kontingenta za luksuzno pecivo in sicer na predlog in s posredovanjem pristomega obrtnegh združenja v breme za okraj določenega kontingentu. Pekarne obnavljajo svoje zaloge s predložitvijo odrezkov na osebne nakaznice za kruh in moko. bonov, izdanih na obratne nakaznice in s pribitkom 2% na to količino iz naslova razpršitve in kva-ra. Gostinskim obratom (gostilnam, bifejem, mlekarnam, slaščičarnam) izdajajo pekarne kruh proti začasnim potrdilom o prejemu kruha. Ta potrdila opravičijo gostinski obrati tedensko z odrezki od osebnih nakaznic za moko in kruh, z boni lastnih in prejetih obratnih nakaznic in z 2% pribitkom iz naslova kvara in raz pršitve. Na enak način dobivajo gostinski obrati moko od trgovin na debelo in drobno. Gostinski obrati razen slaščičarn. so dolžni pobirati od svojih gostov odrezke od osebnih nakaznic za kruh in moko, kjer je to mogoče. Zaradi kritja primanjkljaja za primere, kjer to ni mogoče, se dodeli gostinskemu obratu, ki prodaja kruh in moko, v breme za to določenega kontingenta obratna nakaznica in določeno število bonov. To količino določi okrajni prehranjevalni odbor nn -"-ed'og in r,osredovanjem pristojnega obrtnega združenja v breme za okraj določenega kontingenta. valni odbor z obratno nakaznico i« boni količino moke do katere so upravičene. Kočam Slovenskega planinskega društva dodeli obratne nakaznice in bone s posredovanjem predsedstva tega društva Banovinski prehranjevalni zavod. Obratom se bodo dodelili naslednji kontingenti moke: a) gostilnam, bifejem, mlekariam: 5 vagonov mesečno: b) pekarnam za luksuzno pecico: 2.5 vagona mesečno; c) slaščičarnam: 2.5 vagona mesečno. Slaščičarnam so dodeljeni okrajni kontingenti le za mesta Ljubljana. Maribor in Celje. Slaščičarne v ostalih okrajih morajo šele zaprositi preko okraj, prehranjevalnih odborov za dodelitev okraj- n Pel delavcev jo nažlo smrt v bor-skcm rudniku pod velikim blokom rude, ki jih je zasula med delom. Šestega so rešili, le z lažjimi poškodbami, ker se je zatekel slučajno pod vagonček. n Slaven brivec je 62 irhii Panta Filipovič iz Respe, ki je imel v Bitolju svojo brivnico ter bril tudi kralja Petra I., kralja Aleksandra I. in Ataturka. n Zgrajena je moderna banovinska bol- nih kontingentov z navedbo obsega obra S!i!,n za 4'8t)()0110 riin’ 110 vš,ev" tovanja. Ta moka se ne šteje v redno mesečno kvoto, ki pripada okrajem in občinam. V februarju se bodo uporabljale še za časne obratne nakaznice in boni, pozneje oa bo Prevod izdal tiskovine. Izvajanje uredbe o radoniranju kruha in moke na deželi Prejeii smo dopis, ki opisuje težave, kdo in kako dolfo naj uživa nakaznice nastale na deželi pri izvajanju nove uredbe v rackmiranju prehrane z moko in kruhom ter med drugim navaja: . V mestih se je ta uredba pripravila s posebnimi vprašalnimi polami, v katere je vsak družinski poglavar- — seve pod lastno odgovornostjo — vpisal vse potrebne in podrobne podatke. Pri nas imamo začasno le sezname, po katerih deli moko trgovec, ki nam je bil določen. Prav v mariborski okolici smo moko in kruh večinoma kupovali v Mariboru ter je zato pač težje ugotoviti, koliko znaša naša potrebna množina moke ali kruha V zadregi so tudi naši obč. prehranjevalni odbori, kajti 'cesto manjka dovolj v tej smeri le količkaj izkušenih sodelavcev . povrh jim je pa težka odločitev. za moko m kruh. Razen tega se tozadevne odredbe šele sproti ustvarjajo iti objavljajo, ljudstvo samo pa nima dovolj prilike, da bi se jasno poučilo v vseh določilih. Nekatere občine se opirajo n* nedeljske razglase pred cerkvijo, druge na razglase — nabite na občinsko tablo, tretje spet pošiljajo zastopnike občine po hišah m vaseh itd. Zato v vseh občinah delo različno funkcionira. Nekatere občine so moko že delile, nekatere še ne. Različno so oskrbljene tudi z množino moke. Napačno pa je, jemati za merilo pravice do nakaznic za moko le velikost zemljiške posesti. Pri smotrni aproviza-cijski akciji bo treba več upoštevanja dejanskih razmer, posebno še v krajih ki so troeli zaradi vremenskih nepriliki SVETOVNA ŽETEV KORUZE Mednarodni poljedelski institut v Rimu je objavil podatke 6 pridelku koruze v nekaterih državah, ki pridelajo največ koruze na svetu. Podatki so pomanjkljivi, ker ne obsegajo niti sovjetskega, niti argentinskega pridelka. Manjša lanska žetev v Ro^miji je predvsem posledica odcepitve Besarabije in Bukovine. V dob::': razpredelnici so navedeni podatki v 1000 mic. povprečje 1939 1923-38 532.681 1.715 50.000 40.090 39.040 država: USA Kanada Jugoslavija Romunija Madžarska Bolgarija Mandžukuo Turčija 1940 618.150 665.287 1.524 2.057 .34.066 7.280 40.456 51.567 23.345 8.900 24.600 7.411 46.9! 0 41.502 23,061 8.124 20.048 5.583 F»uujimj* t dalijo se bodo vršila v e?!,.**!* . . 1 Rimu. Stalni jugoslovansko-italijanski od- oiasccamam določi okrajni prehratlje- bor se bo sestal že začetkom februarja. g Definitivna odkupna cena xa lansko sladkorno peso je določena z odlokom finančnega ministrstva: za 100 kg dobavljene pese tovarni v Osijeku prejmejo proizvajalci 34‘43 din .tovarna na Čukarici plača 35‘52 din ..tovarna v Belju pa 38.65 din * Senzacija za dume! Dame so imele do sedaj silne neprilike s finimi nogavic cam£. Komaj so jih obule, že je petlja (zanjka) izpustila. Nemški tekstilni industriji se je po dolgoletnem prizadevanje posrečilo iznajti preparat ,,NbneIe“, kateri onemogoča vsako spuščanje zanjk. Nogavice so sedaj zelo drage, med možem in ženo so vedni prepiri zaradi velikih izdatkov za nogavice. Temu se sedaj lahko izogne ,ako se redno uporablja „Nimela’' za prepariranje nogavic. Vsa potrebna pojasnila dobite v strokovnih trgovinah in drogerijah. g Za navaliMcijo uredbe o parafinu se zavzema peticija, ki so jo odposlali nekateri mariborski gospodarski krogi dr. An-dresu. Peticija pravi, da je treba dovoliti registracijo tudi podjetjem, ki v I. 1938 do 1910. niso niti direktno niti indirektno uvažali parafina, temveč so ga kupovali pri domačih trgovcih ali so se ustanovila šele po_ 1. 1938 ali se šele ustanavljajo. Zniža naj se tudi kavcija 30.000 din. Komisijske preglede naj izvršujejo prvostopne opla- ši stroške za opremo. n Med zimskim spanjem je obiskala štarklja medvedko Mašo v beograjskem zoološkem vrtu ter njej in ..soprogu” Marku podarila nekaj naraščaja, Beogradu pa novo senzacijo. n Beograjčani potrošijo največ za alkohol, najmanj p* za mlako. Letno popijejo 17.5 milijonov litrov vina, piva in žganja, in sicer za 647,500.000 din. Najmanje popijejo mleka, in sicer vsega komaj za 75 milijonov din. n 55 siromašnih dalmatinskih otrok so poslali v Zagreb, da jih dodelijo bogatim kmetom po Hrvaškem. n Z ločitvijo zakona jo zagrozila neka tuja državljanka v Zagrebu možu, če ne bo plačal davka za njenega psa. n 77.2Iti kori! je izdala hrvatska akademska menza v Zagrebu lanskega leta. n Tenor zagrebške opero je poklica« v bolgarsko vojsko. To je Bolgar Stojan IColarov ,ki je odšel v Sofijo na gostovanje pa se več ni vrnil. Uprava gledališča je prejela le gornjo vest n Albanska motorna ladja „EIbasan“ je prispela v Sibeniško pristanišče, kjer vkr-cuje drva za Albanijo. Italijanska parnika ..Emilija” in „GizeIa“ vkrcavata premog za Italijo. n 442.806 din odškodnine za padce, s tramvaja je zahteval pred zagrebškim okrožnim sodiščem Juraj Bezuh, ker si je pri tem poškodoval nogo. Državno tožilstvo je obdolžilo sprevodnika, toda bil je oproščen, Bezuha pa so napotili na civilno sodišče. n Trojčke je rodila resna kmetica Dosla Djerič v vasi Pritoci pri Bihaču. V svoji siromašni kočici je imela že šestero drobnih otročičkov. Ra dlo Sobota, 1. februarja Ljubljana: 12. pisan koncert (plošče); 13.02 Ro; 17. otroška ura; 18. otroški zbor ..Zvonček"; 10.25 govor bana dr. Natlačena o zimski pomoči; 20.30 pisan večer; 22.15 Ro. —- Boegrod: 12. zabavni ^koncert; 19.45 prenos z radijske razstave*; 22. prenos iz kavarne; 22.50 plesna glasba, Bratislava; 12 sred. — Pri vna gl; 19.30 tiogolj-K. zor" (opereta). — SeBJa: 12.50 in 17. lab rntisiava; 1205 zabavna gl spored. — Praga: 16.30 lahka ^1 gl.; 19.40 pisan ka gl.; 17.20 zabavna gl.; 19.30 Gogolj-K. Weis, ,,Revi- ka. plesna in zabavna gl.; 17.30 bolgarske pesmi; 19.50 in 21. lahka in plesna el. Anglija I.: 1920 zabavna in plesna gl.; 20. večerni spored; 21.15 pisan koncert; 23.15 plesna gl. — Beromiinstcr: 16. komorna gl.: 19 55 pisan koncert — Budimpešta: 1520 pisan koncert; 17.15, 22. in 23.25 plesna gl. — Nemške postaje: 13.15 pisan spored; 18.20 zabavna gl.; 21.15 zabavni koncert. (Širite „Večernik"i W. E. BAHTIIFLL: 36 ZENA V DŽUNGLI Ekiotilnl roman i« INDIJE Beata je neskončno trudna mislonila celo na šipo. Agnes! Danes, uh, danes dobiti o tebi •sporočilo! Na ta dan — 15. decembra. Na tvoj štirinajsti rojstni da«. Otrok moj — kje si? . . . Beata se okrene. Trkanje. Henry Forrest stopi čez prag. Beata je že pri njem, objemajoč njegovo roko. »Govorite — kako sporočilo?« je stisnila iz sebe. , »Charamana Bh«to so pred- štirimi tedni z vso njegovo drhaljo ujeli v Cawnpore tri ga pridržali dva tedna v zaporu.« >Ah!« Zaslišali so njega in vsakega posameznega člana njegove družine, preiskali vse njihovo ;metje, toda niti najmanjšega suma nikjer.« -Toda ona živi — moj privid me n: nalagal!«. v >Živi — in on je cek> prtHčno zloglasen voditelj tolp. V krajih njegove prisotnosti pride velikorat do velikih tatvin, toda se nikoli mu niso niti kaj najmanjšega mogli dokazati. Ali postooa »Toda Agnes —« »Je niso našli — tudi nobene sledi ni po njej.« Ko se je Beata zastrmela vanj z ugaslimi očmi, je dodal: »Charaman Bh«ta i« njegova družba je zopet na svobodi. Odpotoval je s svojimi ljudmi vzdolž Ganga.« Beata je stala vsa medla. S sklonjeno glavo se je pomikala nazaj. Het»ry Forrest jo je podpiral m jo peljal k stolu. Težko se je sesedla. Forrest je pritegnil stol hi ji sedel nasproti. Dolgo sta molče sedela in zrla v tla. Heury Forrest jo je opazoval; ta trpeči obraz, ta sij plaviti las in ta črta njenih lakti, popotna brezupnost bledega obraza, svojevrstno trzanje m pačenje ki ga je tako dobro poznal, na pon njenih živcev, novo prebujenje volje, ogenj v očeh, dvig glave — m vprav. ko je hotela odpreti usta, da bi zopet kriknila že stokrat ponovljeni krik: »In vendar jo najdem!« . . . tedaj se je sklonil naprej in jo prijel za obe roki. Cisto nežno, z vso toplino svojaga čustva. (;i dečak z neko nenavadno spretnostjo, »OpustHe to, go«pa Beata!« ali pa je resnično nedolžueiši kakor gjas Njene trepalnice so šinile kvišku. Njen o njem.« s pogled je aaiarei. Zopet je odprla uata, zopet je stisnil njeno roko: »Poslušajte me najprej, gospa Beata! Imenujete me svojega prijatelja — rto, ni vaš prijatelj vas prosi: opustite to!« Beatin ozek obraz je zagore! v nenadni rdečici: »Danes je Agnes stara štirinajst tet!« je dejala komaj slišno. Forrest je molčal. Strmel je v njeno glavo, ki jo je bila okrentla vstran. Kako strogo in plemenito se črtajo čelo, ust« in brada proti oknu — kako lepa in življenjska je. Žgoč plamen je Siril Forrestu v obraz; strast, ki io je dolgo obvladoval, je izbruhnila. »Beata- — tirate me v blaznost!« Z enim skokom je btla daleč od njega. Z rokami oprtimi ob .steno, upirajoča se navalu te strasti, ki je obšla drugače ‘ako zmernega, — njegov stol je padel — stal ji je nasproti. »Opustite to, Beata! Ne morem več gledati, kako se trpinčite! Izpodkopavate svoje zdravje! Potrošili ste svofe premoženje, ne, ne odkimavajte mi — tu je poslednji ček. ki ste nti ga W1i proeili vnovčiti — pa mi ga niso. Svojo dobro-imefje ste izkoristili do zadetega penny-ja. Tu — poglejte!« Z zaprtimi očmi se je naalontia »a steno, z rokami krčevito zagreblimi v gube obleke. »Pisala bom — svofemu stricu —« »Vašemu stricu — od ka-terega ste se ločili kakor tujka? Mister Wilgard, ki je z vsemi silami poskušal preprečiti to vaše Iskanje? — Zakaj niste poslušali mene, Beata? če bi se blH pred štirimi mesecd peljali iz DardshllHnga v Balasor in se spravili s svojim stricem, bi nam bila stdaj na razpolago nova sredstva. Kar sva dosegla midva skupaj, bi dosege! tudi jaz sam! — Vedeli ste, da boste kmalu na koncu s svojim premoženjem . . . Prosim vas še enkrat: odpovejte se!« »Ne odpovem se.« Enomerno je zvenelo — mrmranje — zagrizeno mrmranje. Forrest je stisnil posti in hodil z velikimi koraki po sobi. »Blaznost! Kako za vraga si le predstavljate bodoči čas? Tu v hotelu vdudm' ne morete ostati — in kako za vse na svetu hočete vendar dobiti denar? Raziskovanja so požrla bkzoo mnogo denarja —« »Imam še nakit.« Svojeglavost je govorila iz teh vročih oči. »I« ko porabite nakit?« »Potem bom delala —« Henry Forreat je stop;! čisto blizu k njej — ona se Je odmaknila nazaj — prijel je njene roke, njene drhteče prste. »In če vas zapustijo vaše moči? & vas takšno življenje uniči?« Ponosno se je dvigala glava žene pred njim. »— bom prosjačila prostačtl;i kakor milijoni ubogih.« (Dalje.) »V ecernfk« Strai ^ e d iški »plebiscit" za trg ali vas Večina se je odločila za preimenovanje 510 letnega trga v vas Pred komasacijo naših občin je Središče imelo precej lepe komplekse rodovitnih njiv, pašnikov, dobro zasajenih gozdov in raznih stavb v trgu. Upravi trga se je po komasaciji občine posrečilo, da jih obdrži le za tržane in jih posebej opravlja kot »Podobčina Središče«. Kot tržani pa imajo Sredlščani v novi občini na zgradarini občutljivo velike davke, ki jim njihovi soobčani iz okolice niso podvrženi. Rodila se je torej upravičena misel: Kaj imajo prav za prav od naslova »trg«, ko pa ne uživajo nobanih predpravic, kakršnih so bili tržani delsž-ni nekdaj pred sto in več leti. In to je tudi vzrok, da so začeli, kakor smo to če lani poročali, t>r»3v resno razmišljati, ?ii bi ne bilo bolje, da se naslov »trs:« spremen! v »vas«. To zadevo so lani do podrobnosti predebatirali na občinski 'eji. Takrat je sklenil občinski odbor, naj o tem odloči ljudstvo samo, kar se je tudi v nedeljo na rednem zboru ali obračunu podobčine Središče po vsestranski debati končno izvršilo. Zbor se je vršil pod županovim predsedstvom v sokolski dvorani in mu je od 199 upravičencev pisostvovalo 169 članov. Vsa predložena poročila o delovanju podobfcine v lanskem letu so bila soglasno vzeta na znanje. Močno razgibana debata se je nato razvila glede naslova »trg« ali »vas« Središče. Občinski tajnik je zborovalce opozoril, da obrtniki, državni uslužbenci, drž. in samoupravni upokojenci tudi v »vasi« niso oproščeni zgradarlne in je to pojasnilo precej vplivalo na končn izid težko pričakovanega glasovanja. Od navzočih članov jih je zaradi 'pozne ure pred glasovanjem odšlo 29 od ostalih HO pa je za spremembo naslova »trg« v »vas« oddalo 95 glasov, 45 ostalih se je vzdržalo glasovanja. Z veii-ko večino glasov so se torej Središčni odločili za spremebo naslova trg v vas in se bo ta sklep v najkrajšem predloži! odločujočim oblastveni. Trg je bilo Sre-iišče okoli 500 let. Kcfaj je postalo trg, se ne ve natančno, ker je dotična listina pri vpadu Madžarov zgorela. — Š. ■v Sola na Slemenu nujno potrebna USTANOVITEV ŠOLSKE KUHINJE NA VURBERGU V zvezi s splošno akcijo, da naj ne bo med šolsko mladino nikogar, ki bi trpel lakoto in z akcijo za šolske kuhinje, je tudi tukajšnja šola organizirala šolsko kuhinjo, za katero je bila prav občutna potreba. Večina mladine je iz siromašnih slojev in zelo oddalena od šole. Za ustanovitev šolske kuhinje se je najtopleje zavzemal predsednik kraievne pt. litje in ravnatelj tukajšnjega zdravilišča g. dr. Boleslav Okolo-Kulak, ki je na predlog šolskega upravitelja Praha Drasa votiral v ta namen znesek 3.000 din. — Z ustanovitvijo šolske kuhinje bo znatno pomagano deci siromašnih viničarjev in malih posestnikov, ker bodo deležni vsaj ob šolskih dneh toni e hrane. Že dalj časa se vodi akcija za postavitev prepotrebne dvorazredne šole na Slemenu. Otroci s Slemena in Žavcarje-vega vrha morajo v najslabšem vremenu, po dve in pol uri daleč v selniško šolo. Okrajno načelstvo se je prvo zavzelo za postavitev nove Šole. Poslalo je selniški občini ponudilo, da se bo šola na Slemenu gradila, če bo občina za njo prispevala 30 000 din. Ker selniška hbčina pravkar gradi 12 razrednico, ji banovina ta znesek brezobrestno posodi za 10 let proti letnemu odplačilu 5000 din. Pogoji so ugodni, toda občinski odbor kljub temu še vedno ni odločil. S sicer potrebno moderno šok) v Selnici se razdalja za slemenške otroke ni zmanjšala prav nič. Starši teh otrok prav tako plačujejo zanjo doklade, kot oni, ki so bliže. Zato upamo, da bo občinski odbor uvidel potrebo šole na Slemenu ter zadevo uredil tako, da bo prav. Slekli psi Mislinjski dolini Vse vasi od Mislinje do Slovenjgradca majo že 3 tedne poostren pasji zapor. Prebivalstvo je silno vznemirjeno, ker $e je stekel pes pojavil v Dovžah, to nedeljo pa v Šmartnem. Ko so šli ljudje '.j ut raj v cerkev, je pes ugriznil Čujež Marijo, ki prvotno niti ni hotela k zdravniku in si je kar sama izprala krvavečo roko. Kmalu pa so se raznesle vesti o steklem psu. ki je obgrizel tudi Elizabeto in Marijo Smolčnik, se srečal z nekaterimi vaškimi psi — in Šmarčani so takoj odpravil! na lov za steklo mrcino. Že v prvih dopoldanskih urah je po- padel pes nekaj oseb iz Starega trga in Slovenjgradca in so dobili poedinci grozne rane tik pod očesom in na rokah. V splošni zmedi in begu, ki je vlada1, tisto jutro, je naletel tia psa tudi 20 letni mutasti fant Posrpenjak Avgust, ki ;e z močno palico ubil nevarnega psa. Kmetje so takoj pozaprli vse pse in mačke, vendar so oblasti odredile, da se morajo vsi psi postreliti, vsaj tam, kjer je dokazano, da se je klatil stekel pes. Nad 10 nesrečnežev se je odpeljalo na zdravi jeti je v Celje, kjer so jih že cepili proti steklini. 1 ČETNI DOBROVOLJfiC NAŠE VOJSKE Kot dobrovoljec je stopil v našo vojsko 14 le^ni Adam Hegediš iz Vinkovcev. ci je bil doslej prepuščen usodi in ulici. V novem poklicu se je deček kaj hitro znašel in je sedaj ves srečati, ker se mu ni treba več potikati iz kraja v kraj. °redsfoimki so z mladim dobrovoljcem zelo zadovoljni in pravijo, da mu lahko srlede discipline zavida marsikateri kad-rovec. Cefte c. Naročnike v mestu Celja prosimo opro-ščenja, ako bi se v dostavljanju lista pojavil te dni kak nedostatek, ker smo zamenjali raz-našalce. c Male oglase oddajte v upravi »Večernika« v Celju. Prešernova 3. c Smrt starega Celjana. V Prešernovi ulici je umrl 92 letni posestnik Sebastijan Selišek. Pokojni je bil oče ravnatelja Praštedlone v Celju g. Leopolda Seliška. c Mornariški odsek Jadranske Straže v Celju ima v ponedeljek 3. februarja ob 20. v Skalni klet’« občni zbor. c Tečaj za mojstrske izpite. Celjska poslovalnica zavoda za pospeševanje ohrti pri Zbornici za TOI priredi večerne tečaje za mojstrske izpite Prijave sprejema poslovalnica v Obrtnem domu v Celju do vštetega 8. febrttaria. Tam se dobiio tudi vsa noiasnila. Kafol Halo! Kam v soboto, 1. februarja zvečer? obrtniški »le* v Narodni dom v Celju. Radi ranejja zakliučka začetek točno ob 20. Svira vojaški jazz-orkester. Poskrbljeno je za izborno jedačo in pijačo. Posebna vabila se niso noSii^'^. Dobro došli! GRADNJA PRVE TKALNICE V POSAVJU Tovarnar Ivan Sire iz Kranja namerava spomladi zgraditi na Hrastincu pri Brežicah tkalnico, ki bo prva v Posavju. Zaposleni bodo domačini, gospodarsko življenje pa se bo otreslo mrtvila. c Teden zimske pomoči v Celja. V okviru akcije za zimsko pomoč, bo na področju celjske mestne občine teden zimske pomoči v času od 2. do vključno 9. februarja. V tem ledru bosta celjski kino podietji »Union« in Dom« poleg rednih kino vstopnic prodajali e vstopnice po 1 dinar, ki gre v korist zim °kt pomoči. Župan poziva celjsko meščan stvo, da v tem času ne' odklanja označenih vstopnic V prid zimske pomoči Celisko meščanstvo bo gotovo pokazalo popolno razumevanje do nepreskrbljenih mater in otrok, ki s slrrb'o in v pomanjkanju preživljajo današnje težke čase. c Otrok podlegel opeklinam. 2 letni Stanko !’omih, sin delavca iz Prožinske vasi pri štopali, se ie doma z vrelo juho opekel po prsih n trebuhu. Otrok je v celjski bolnišnici podlegel. c Stroj je zniečUal roko 29 letnemu mizarskemu mojstru Martinu Rozmanu iz Laške vd&i pri Ttharjih. DVA TOVORNA VLAKA STA TRČILA na postaji Josipdolu pri Ogulinu. Lokomotivi sta se močno poškodovali, več vagonov pa je iztirilo. Človeških žrtev ni bilo, škode pa je okoli četrt milijona din. V DVEH DALMATINSKIH VASEH UMRLO 69 I JU"* 7AR.4DI PLJUČ NICE Izredno huda zima letos tudi Dalmaciji ni prizanesla. Zkisti siromašnejgi preb: valci po va6«h, ki niso vajeni mraza, so 'loiiveli ln^e nosiectice lefoSrne zime Ljudje so bolehali za pljučnico, ki je kar na ve!:vo kosila človeška živVenja. Simo v dveh vaseh, in sicer v Miljevdh -'r v Pokrovniku, je umrlo tekom zv njega mrasa okoli 60 oseb za pljučnico, kar je svojevrsten rekord umrljivosti naši drž?vi. BOGATA LEPOTICA POBEGNILA S CIGANSKIM PRIMAŠEM Iz Sombora ic neznanokam izginila '6 letna lepotica bogatih staršev Marši-'•y Jon kaj. Vsa poizvedovanja so bila brezuspešna in še sedai ne vedo za njeno bivališče. Ob’asti so ugotovile le to 'KO. 'J‘j S'' 'O < v mlado lepotico KER NI DOBILA PROSTORA V BOL-NIŠNICI, UMRLA V KOLODVORSKI ČAKALNICI Pomanjkanje prostora v naših bolnišnicah je postalo spet usodno za ml/do človeško življenje. Z dežele so pripeljali zagrebško bolnišnico 16 letno Nado Horvatovo, ki je bo1ehaIa#za hugo jetiko. Za.radi pomanjkanja prostora so odklonili njen sprejem v bolnišnico, zato so dekleta spravili nazaj na kolodvor, kjer pa je v tamošnji čakalnici umrla. VOLKOVI NAP A tv K) DOLINSKE VASI V vaseh okoli Gline in Petrinje se je pojavilo več tolp sestradanih volkov, ki so poklali mnogo psov in ovc. Ljudje ži ve v silnem strahu pred zvermi, ki po stajajo nevarne tudi za človeška živite nja. o V sortni službi s« napredovali kancli-sti Karl Pertekel v Ptuju, Alojz Marin Murski Soboti, Ivan Železnik v Krškem in Ivan Celhar pri Sv. Lenartu v Slov. goricah POŽAR MED KINOPREDSTAVO V Bjelovaru se je vnel med kinoprsd-stavo film in zgorel. Zaradi tega je nastala med gledalci silna panika, ki pa ;.e sreči ostala brez hujših posledic, ker so dvorano naglo izpraznili. Operaterje dobil pri gašenju hujše opekline. Škoda je velika, ker film ni bil zavarovan. o V Trbovljah je nenadoma umrla znana narodna delavka ga. Ana Feštajnova. o Slovensko društvo »Narodni dom“. v Zagrebu priredi 8. febr., ob 21 v železničarski dvorani v Crnatkovi ulici 18 predpustno veselico, na kateri bodo pevci, šaljivi prizori, mandolinisti, burka m plss nri-pomo«li, da se vsaj za ta večer znebite vsakdanjih skrbi. Vabi i Pni vsi člani in prijatelji društva! o Dhsjega zajca s snežnobeiim kožuščkom je ustrelil g. Jože Javornik na Keblju pri Oplotnici. Takšen zajec je velika redkost v naših loviščih. o Tudi na Dolenjskem močno razsaja gripa. Na Gornjem Gradišču pri Dolenjskih Toplicah je nevarna bolezen pobrala 30 letnega posestnika Leopolda Meznariča. o Dramatski odsek Sokola v Sloveniem Gradcu priredi v nedeljo, dne 9. febr. 1941, ob 20,, v sokolskem domu zabavno igro »Peg srček moj«. o Na Murskem poiju silno razsaia gripa. Gripa močno razsaja tudi na Murskem polju. V nekaterih hišah so vsi bolni. Hudo je ,ker je ponekod zavzela bolezen najhujši stadij, ki navadno konča s smrtjo o Sestanek rezervnih oficirjev v Slovenj Gradcu bo v soboto ob 20. v Sokolskem domu zaradi ustanovitve pododseka. o Sv. Barbara v Slov. goricah. Tukajšnja šola je tudi letos priredila običajno obdaritev revnih šolskih otrok. Obdarovanih je bilo 113 otrok z raznim blagom v vrednosti 6340 din. Vsem darovalcem se tukajšnje učiteljstvo v imenu siromašne dece najiskrenejše zahvaljuje. o Otffcor za zimsko pomoč v Laškem vabi občinstvo mesta Laškega in okolice na akademijo, ki bo v nedeljo, 2. febr., ob 16,' v prostorih Radie-Therme v Laškem. Akademija bo obsegala vrsto orkestralnih, solopevskih in soloinstrumentalnih točk, pri katerih bodo sodelovali domači umetniki, Po akademiji bo družabni večer. Cisti dobiček je namenjen akciji za podporo najrevnejšim slojem občine Laškoi. Vstopnine ni! o Žrtev nesreče na cirkularki lesnega trgovca Hribernika Henriha v Dovžah pri Mislinji! je postala 52 letna žena žagarja Roza štumpfi. Nabirala je na žagi drva, po nesreči je zadela z roko v cirkijlarko ter se težje poškodovala. llubi*anm a Za žlvl ker ^e :e zabubil ciganski pn- \ 9trati;jber, to edisa sreča na sve- *»t. _ Cpcjj), ka vredna najmanj 8000 dolarjev — polovico tega gotovo ne bo preveč? „Za božjo voljo," je, vzkliknil trgovec in hlinil osuplost, „saj bom vendar popolnoma obubožal!" V svoji notranjosti pa je naravno na skrivaj trepetal, da bi vdova s svojim albumom ne odšla. Naposled sta se sporazumela za 2300 dolarjev, ki jih je gospod Stampman takoj izplača!. Ko je odšla, je srečni trgovec vzel dragoceno pridobitev opremo iz albuma, jo zaprl v železno blagajno in se zaklel, da je ne prepusti Angležu izpod desetkratne cene. Naslednjega jutra se je podal s svojim zakladom v hotel Ambassador tako zgodaj, kolikor je to dostojnost dopuščala’. V svojo bolestno presenečenje pa je iz-vedel, da je gospod Sharper pred kratkim odpotoval, ne da bi bil navedel svojo novo bivališče, čim se rau je prva ježa polegla, se je gospod Stampman potolažil z upanjem ha kakega drugega kupca. Ko je zapuščal hotel, je slučajno opazil nekega svojega tovariša, trgovca z znamkami, Franka J. NVatermarka, ki je pravkar z zmagoslavnim nasmehom na ustnicah koračil skozi vežo,. Medtem ko sta se pozdravljala in izmenjala par vljudnostnih besed, se je pojavilo Se nekaj poslovnih tovarišev in ni trajalo dolgo, ko so bili v hotelu Ambassador zbrani vsi trgovci z znamkami iz mesta Philatuckv, ne da bi se bili domenili. Kakor so kmalu z vedno daljšimi obrazi ugotovili, je imel vsak od njih pri sebi zaželeni zeleni pogrešani tislc, vsakega je obiskala stara gospa in vsak ji je zbirko njenega pokojnega moža odkupil za prav čedno vsotico. A takrat je bilo že mnogo kilometrov med „žalujocimi ostalimi*' in brzovlakom, v katerem se je bogati Anglež v spremstvu znane vdove, ki je zdaj bila čudovito pomlajena, bližal novim krajem, pripravnim za njegove podvige. Namišljen gospod Sharper je pravkar vtkal svojo debelo listnico nazaj v žep, potem ko je ponovno z ugodjem preštel okroglih 30 lisoč dolarjev, ki jih je v celem vrgla čedna zadevica z znamkami v Philaluckv-ju- ..Vidiš, Mady," se je obrnil k svoji sodelavki. ..čislo dobro je, če se, človek spozna malo na kemijo in se razume na to, kako se izprem ui ničvredna lila v donosno zeleno barvo: M. BUETTNER: Vdova s se/eno šmarnico Ker je diskrecija, kakor znano, častna zadeva, so v tej „resnični zgodbi" vsa imena izpremenjena. Iskali jih boste torej zaman na zemljevidu in v adresarju. Nekaj starejših zbiralcev znamk se bo mogoče še spominjalo na dogodek, od katerega je miuilo že skoraj dvajset let. Mnoge mlajše ljubitelje znamk pa bo zgodba zanimala in bo zanje povsem nova. Neverjetna stvar, ki je takrat vzdignila mnogo prahu, se je začela čisto nedolžno s tem, da je 10. junija 1920' izšel v vseh večjih časopisih ameriškega mesta Phi-Iatucky tale oglas .■ Angleški zbiralec, ki potuje skozi mesto, išče znamko Velike Britanije, izdano leta 1902. za 0 pene v zeleni barvi. Za lep komad plača visoko ceno. Ponudbe do 20. junija na Pred. L. Sharper, začasno v hotelu Ambassador. Jasno je ,da so zbiralci iu trgovci v Philahjckyju, kakor hitro so ta oglas prebrali, začeli marljivo brskati po svojih albumih in zalogah, saj je umevno vsakdo upal na čeden Kupček denarja. Zal nihče ni odkril iskane znamke, in ko so nato listali po katalogih, tudi tu, začudo, nikjer ni bila omenjena. Naslednjega dne se je zbralo v hotelu Ambassador več trgovcev, ki so prosili za razgovor z gospodom Sharperjem. Ta jih ' c sprejel v razkošno opremljeni sobi in jim radevolje povedal čudno zgodbo te, skrivnostne redkosti. Pri filatelističnih raziskovanjih v britanskem poštnem arhivu je Anglež slučajno ugotovil, da je bilo leta 1902. tiskanih nekaj pol takrat veljavnih zuamk po 6 pene pomotoma v zeleni barvi namesto v lila. čim so pomoto odkrili ,so prenehali z nadaljnjim tiskanjem iu odredili, da se morajo' že gotove pole vrniti, da bi jih uničili. N'a nesrečo pa so jih že poslali nekaterim poštnim uradom, toda poslani sli so jih še prestregli in prinesli nazaj, razen ene sama To so malo pred tem prodali nekemu velikemu prekomorskemu podjetju. Ilitro so stopili s podjetjem v zvezo in res so našli pri njem ve/ji del pole Manjkalo je samo 25 znamk, ki so jih skoraj vse nalepili na trgovska pisma, namenjena v Philatu-; kv. iu so že bila na poti tja. Poštna upra- va je nato ukazala, vse pogrešne tiske uničilS. Premožni g. Sharper ‘pa da hoče kratek čas, ker se mudi v Pmlatiiekvjn, izkoristili, da si pridobi, če je le mogoče, kak komad zelene redkosti za vsako ceno. Če bi to redko znamko našli, (bi to gotovo v filatelističnih krogih, posebno v angleških, izzvalo pravo revolucijo. Tako gospod Sharper. Po njegovih pozornost vzbujajočih pojasnilih so trgovci zamišljeni odšli. Samo 25 komadov je prišlo v promet! Marsikdo je. mislil na znanega modrega Mavrici ja. od katerega je danes tudi samo še 25 kosov, in številko s petimi ničlami so jim zapeljivo migljale pred očmi. Mogoče, Če bi človek imel srečo ...! Spet se je začelo mrzlično iskanje po vseh zalogah, kotili in kotičkih, spraševali so pri vseh odjemalcih in znancih, prijateljih in sorodnikih — a vse je bilo žal zaman. Nihče ni imel zaželene znamke ,niti ni ničesar slišal o njej. Že so začeli opuščati vsako upanje na donosno srečno naključje. Tedaj pa se je nekega dne pojavila v prodajalni .Tohna D. Stampmana, trgovca z znamkami, častitljiva stara gospa. Previdno je odmotala skrbno zavit album in dejala, tla ji je njen mož, ki je pred kratkim umrl, zapustil svojo zbirko znamk, ki da jo želi zdaj prodati. „Sicer se ne razumem dosti na to, a Vam zaupam, gospod,“ je še priponmila. Gospod Stampman je vzel zbirko v roke in začel listati po njej... Kakor po navadi v njegovem trgovskem poslovanju tudi to jx)t ni stvar kazala kaj prida. Že je hotel ponudili vdovi skromen znesek, ko je, pritegnila njegov pogled zelena lisa na strani Velike Britanije. Pogledal jo je. pobliže in v drobcu sekunde spoznal, dajre za zeleno znamko za 6 pene iz leta 1902., ki je vrhu tesga imela žig iz leta 1905. Nedvomno je bita to iskana redkost. Trgovec je znal svoje, radostno presenečenj e spretno prikriti in je na videz mirno listal dalje. Nato je z dobro igrano hladnokrvnostjo vprašal s?aro dama, kak-šuo ceno pac zahteva. Odvrnila je, da prav za prav ne ve točno, a da je mož včasih govoril o tem, da je njegova zbir- Še ena iz Narvika Norveško pristanišče v Narviku še sedaj ni popolnoma :\a sliki je neka o f ****** 1 * * * o -y do* proti NaooJeonovi »peti ko‘oni" Čudov ti ženitven oglas Med ženitvenimi ogiasi naletimo včasih na kaj kunozno vseb!no in čudovite 'elje. V tem bržčas prezrači Amerika, kjer naleti človek na oglase, v katerih ženitveni kandidati postavljajo fantastike želje. Kar poglejte! Neki vdovec želi dopisovati z damo v 'vrho kasnejše ženitve. Med pogoji 'e udi naslednji: »Zaželeno je ma;hno premoženj. dame z eno samo nogo imajo '•rednost.« Med vel;kane je treba šteti možakarja, ki je iskal potom og'asa v nekem newyorškem listu ženo. »ki naj ne bo mlada, lepa in bogata, ampak je Toglavitno, da je najmanj 2 metra velika.« Še previdnejši je bil neki kandidat •z Connecticuta. Potom oglasov je iskal vdovo, čije prvi mož je bil obešen ali pa usmrčen na električnem stolu. Kot vzrok za to svojo bizarno željo je navedel mnenje, da ga taka žena v zakonu ne bo neprestano morila s hvalo o svojem prvem pokojnem možu. Prava poslastica pa je tudi tale oglas: »Išče se v svrho ženitve žena, stara najmanj 50 let, ki je gluha ter sovraži pse, godbo in otroke.« V čolnu čez ocean V luki Pnnental pri Limi je te dni pristal kitajski čoln »Humeli-Humel«, dolg 11, širok pa 3 metre. Iz njega so se izkrcali dr. Allen Petersen. njegova žena :n dva ruska mornarja. V tem malem čolnu so prešli ves Paoifjk. Na pot so krenili 28. aprila 1938. in sicer z neke male kitajske luke, po križarjenju po visokem moriu so pristali v San F1v.11-lisku, nadaHevali ob obali centralne Amerike, odtod pa so potom zav;]i v Panamski prekop in dosegli perimnsko obalo. Nenavac'ei samomor V Madridu je pred dnevi izvršila na kaj čuden način samomor mlada tipkarica Matilda Gunares. Zaradi neke tatvine je bila obsojena na izredno strogo kazen. Prošnje za pomilostitev so bile zaman. Morala je v ječo. Ko je obsedela kazen in zapustila ječo, je bila tako strta, da se ni mogla več znajti v življenju, ^'ednlič se je odločila za samomor. Stopila je v neki hotel ter si najela sobo. Legla je v posteljo in tako dolgo zadrževala dihanje, da ji je neha1© biti srce. Zdravniki, ki so prišli na lice me st e, so mogli samo še ugotoviti smrt, bili pa so naravnost Presenečeni nad toliko energijo in močno voljo obupanega dekleta. Poliers^a s*ražn!ca v hrastu V starih gozdovih, ki jih človeška roka še ni neizprosno načela, najdete prave velikane, med njimi drevesa z debli? ki jih komai objame po par mož. V Nemčiji je na Bavarskem slovita \Voltramc-va lipa s 16 metri debelim deblom. Deblo je v spodnjem delu večinoma votlo. V votlini lahko prav udobno stoji ljudi. Legenda pripoveduje, da je bila v tej votlini nekoč tkalnica. V Braun-schweigu pa se ponašajo z 800 letrrhn hrastom, v čigar votlini so pred nedavnim uredili roiH^ko stražnic. — Ehs^icsi, Koaci.o s.vu sauia! V M a r i d o r u čfne 31 I 1941. »V e č e r n 1 E« Stran 7. Marmor »Visaai Nekaj misli o sodelovanju žene v današnjih prilikah Skoro dnevno čitamo in slišimo o tež-kočah v prehrani, o potrebni štednji itd. Vse to zadene v prvi vrsti žene - gospodinje. Od njih je odvisno, kje in kako si bodo nabavile živila, in še v večji meri, kako si bodo odmerjena živila razdelile in jih uporabile brez škode za zdravje svojcev in kolikor toliko zadovoljstvo v hiši. To oboje je velike važnosti za posamezne rodbine, in ker so rodbine nekake sestavne 'celice naroda .in države, tudi za oba poslednja. S tega- stališča je treba tudi gospodinjo smatrati vsaj za cosredno delavko v javnem življenju naroda. saj je to nieno strokovno področje Mi bi ne bilo dobro, da se ji da možnost sodelovanja pri raznih akcijah glede oreh rane in da bi se upoštevale njene V Ljubljani imamo Zvezo gospodinj, v Mariboru pa njeno podružnico, v kateri so včlanjene praktične gospodinje vseh slojev. Tudi na podeželju imamo mnogo vrlih gospodinj in tudi velikih in malih posestnic, viničark itd., ki so v svojem gospodinjstvu pogosto vezane še na skromnejša sredstva. Mnoge med njimi bi si morda želele, da bi lahko nabavile nemešano moko. seveda v gotovem razmerju, ki bi jo lahko mešale sproti po svoji potrebi. Saj marsikatera 'aže uporabi krušno, druga koruzno moko. marsikatera pa si bo tudi zaželela "iste pšenične moke. zlasti ako ima skrbeti za otroka ali bolnika. Prepričana sem, da bodo tudi v današnjih časih živele naše družine v enakih razmerah kaj različno, kakor si bodo to pač gospodinje znale urediti. Iznajdljiva gospodinja se bo razdelila odmerno količino za določeni čas ter bo nudila svojcem skromno, a zdravo hrano s potrebnimi izpremem-baml. Bolj kakor kdaj koli bo sedaj zaslužila žena naziv čuvarice domačega ognjišča in zadovoljstva pod domačim krovom, saj bo od nje odvisno, koliko bo zalegla moževa plača, s katere večjim delom razpolaga v gospodinjstvu. Zaradi tega pa naj bi se ji tudi v javnosti rezerviralo ono mesto ne veliko, ki ga ima v malem doma. Dala bi se ji naj prilika soodločevania v gospodarskem pvlienju. posebno še sedaj, ko so na dnevnem redu vprašanja ljudske pre- hrane. ^■pšnie in nasveti? I " ............................................................................. PLANINSKI PLES A. M. So«r ftks dom Razdeljevanje nakaznic v Studencih in Radvanju Občinski preskrbovalni urad v Radvanju je določil za razdeljevanje živilskih nakaznic za moko in kruh sledeče dneve: 3. febr. za Zgornje Radvanje. 4. febr. za Burovo vas in Spodnje Radvanje. 5. febr. za Novo vas in 6. febr. za vse one, ki iz upravičenih razlogov niso mogli dvigniti nakaznic ob določenih dneh. Razdelievanie bo vsak dan od 8.—12. ter od 14.—18. ure. Karte stanejo po din 0.25 ter se bodo izročile e tistim družinskim poglavarjem, ki so oddali pravilno izpolnjene prijavne pole ter ne posedujejo nobeno zaloge mlevskih izdelkov. Člani zadrug bodo prejeli krušne karte vsak' v svon Preskrbovalni odbor občine Studenci 'ri Mariboru mmovno razglaša, da ;e bodo delile nakaznice 1rruh, ozir. moko za mesec "Miruar v nedeljo, 2. febr., • d-jšVo č-oio v ^"denci-h, v su od 8. zjutraj do neprenehoma '(l zvečer. Vsak družinski poglavar mora z ozirom na popis pole o zalogi živil sam priti h dvivnifi nakaznice - za svoio družino, o-to vel.ia tudi za vse zadrugarje. ' Radi ugotovitve pravega r-.rovičenca naj vsak prinese s seboj legitimacijo ali kakšen osebni dokument. Vsaka nakaznica stane din 0.25 popisna pola ter vpisnina pa 1.— din za celo družino. Objava mestnega preskrbovalnega urada Lastnikom živilskih nakaznic Mestni preskrbovalni urad opozarja vse lastnike živilsk”1 nakaznic, da shranijo T.knre (glavne nakaznice) in jih ne zavržejo, ker bodo prejeli za mesec marec nove tia^^^rice samo "pro~ ti predložitvi talonov živilskih nakaznic ki so vebate za mesec februar. ?ekotn in trgovcem z živili v Mariboru Živih "e nakaznice oz. kuponi teh nakaznic, ki so bile dane v promet v mest" so opremliene s •nosebn-'* ' US;m zri;,V Mostni nreekrhova r 'rad oTv>'o,;;a vse tfmvee 7 živili in o? kV 'rf„ Ko. kb "f>*' k' »1?r>dp imeli orne- Ateni rdeči znak PREDLOŽITFV RO IV LETNIH POROČIL Mestno poglavarstvo objavlja: Po določilih § 23 zakona o ustanovah ter čl 37 pravilnika k temu zakonu so vse uprave ustanov dolžne nredložiti ustanovni oMasti. t. j. krabevski banski upravi, odnosno če se poslovanje ustanove razteza na več banovin ah na vso kia-' e vino. ministrstvu za prosveto, skunno z obračunom še letno poročno o svojem •}elu in to v ' ogjb kazni najkasneje do 31. marca 1941. KAPETAN JOS. V. J1RANEK kapelnik vojaške godbe 45. pešpolka, ki Plačujte naročnino za flVečemikf< brez opominov! Opominjanje naročnikov za redno plačevanje naročnine povzroča razmeroma jako mnogo dela in stroškov. Odločiii smo se, da tolike težave in izdatke rad: nerodnosti nekaterih naročnikov na vsak način odpravimo. Zato opozarjamo ceni. naročnike, da bomo v bodoče vsak opomin nerednim plačnikom naročnine zaračunal} no din Ift.— ter ta znesek prišteli zaostali naročnini. V današnjih časih ni drugače mogoče, že celo ne dnevniku, ki je — brez pretiravanja — razmeroma najcenejši list na svetu. Naročnino je treba praviloma plačevati vnaprej, najkasneje pa do 8. v mesecu za tekoči mesec. Točno plačevanje naročnine ni samo v interesu lista, marveč je tudi v prid naročnikom samim, ker je točno plačevanje naročnine pogoj za veljavnost zavarovanja za primere smrtne nezgode za din 10.000.—, za kateri znesek so samo redni plačniki naročnine za »VEČERNIK« zavarovani s posebno polico. Zato prosimo in pozivamo cenj. naročnike: Plačujte naročnino za »VEČERNIH« brez opominov! Uprava »VEČERNIK A<. Maribor, Kopališka 6. ŠTUDENTK1 MAL! iVbOVr MI NA PO' MU Mali 1 nitkarji 1' 'la 12dece-ga križa v St m1- --b bodo nastopili v? Svečnico poooldne ob 16. na Pobrež'■■ v dvorani Piedlove gostilne pod vod-‘vam dirigenta Jožeta Matjašiča, čud' '»biček prireditve ie namenjen pobreš ' :m gasilcem. Zaradi tega sc vsem obisk 'opio prinoroča. zhisti ker so določeno 'ako popularne cene. m Predorodaja vstopnic za simfonični koncert Glasbene Malice ,> febr. 1.141 v knjigarni Koren, Gosposka ulica, tel. _.M1. Tečaj o trsni rezi Vinarska podružnica v Mariboru bo priredila v mesecu februarju več tečajev o trsni rezi v vinogradu, in sicer 4. febr. na Meljskem hribu pri dr. Scherbaumu in v Pekrah na posestvu benediktinskega samostana. 6. febr. v vinogradu F. Kaufmana v Počehovi in v Limbušu na upravi samostanskih vinogradov. 9. febr. na Pamci pri Grahorniku in 11. febr. v‘vinogradu dr. Marina v Peklu. Vinogradniki naj se tega tečaja udeležijo, vsak pa naj pošlje tudi svojega viničarja. Trsna rez v vinogradih bo tudi letos posebno važna ter je zato udeležba tečaja v interesu vsakega vinogradnika. Vsi tečaji sc bodo pričeli ob 14. popoldne. 111 Odlikovan koroški borec. S spomenico na borbe za osvobojenje severnih krajev Jugoslavije v 1. 1918-10 je odlikovan Julij Guštin, peš. kapetan I. razr. v rez. iz Maribora. m Ljubska univerza — Žensko društvo. Drevi ob 20. bo predaval na Ljudski univerzi docent dr. Filipovič iz Zagreba o lemi ..Kultura in njen pomen v življenju naroda". Zensko društvo vabi svoje članice k posetu lega zelo zanimivega in aktualnega nredavanja. ni Draški kuhinji v Mariboru so nakazah: predsednik senata dr. Miroslav Ploj v imenu rajnega notaria Otona Pioia din 2500; mesto cvetja na grob pok. ge. Ane Kukovčeve fin. direktor v p. dr. Povalej Josip din 200; načelnik krati. ban. uprave dr. Fr. Ratej din 200; notar Ašič Ivan din 250; v počastitev pok. dr. Antona Korošca dr. Povalej Tosip din 300. CIT UTE „M ALE OGLASE" 111 Tovorili promet z živili preko Maribora v tujino jc dosegel skoroda rekordno višino V zadnjih dneh so izvozili 10 vagonov fižola iz raznih krajev naše države. izvoz pa se bo tudi v istem obsegu še nadaljeval. Velik je tudi izvoz živine, jajc in raznih živilskih zavojev. m 848 pogrebov smo imeli lani v našem mestu, pokopanih jc bilo 378 moških', 234 žensk, 55 otrok moškega in 46 ženskega spola. Dalje jc treba prišteti šc 36 umrlih vojakov in 9 kaznjencev. Samomorilcev jc bilo lani 14, med njimi 2 ženski. V primeri s prejšnjimi leti so bili pogrebi lani bolj skromni. Tako imenovanega ,gala pogreba" s slovesnim sprevodom skozi mesto ni bilo niti enega, pogrebov I. razr. je bilo 16, II. razreda 62. IH. razr. 80, IV. razr. 95, V. razr. 164, VI. razr. 74, VII. razr. pa 78. Nadalje je bilo 115 nbož-nih pogrebov na občinske stroške ter več otroških in vojaških pogrebov. bo dirigiral popularni koncert Glasbene Matice 5. februarja v veliki dvoranj So. kolskega dotna. 111 Transport delavcev, ki jr štel 1400 oseb obojega spola, je potoval te dni preko Maribora v Nemčijo, kjer bodo dobili zaslužek kot tovarniški delavci. 111 Sest praznih vreč in oboli 50 kg krompirja je nekdo odnesel _ primariju splošne bolnišnice dr. Vladitniru Brezov-niku iz zaklenjene drvarnice na Kralja Petra trgu 9. V drvarnico je vlomil na ta način, da je strgal ključavnico z vrat, m Razglednice je prodajal po hišah 33 letni nezaposleni pekovski pomočnik brez stalnega bivališča, doma iz Konjic. V neki hiši ga je hišnik prav neprijazno sprejel z udarcem z metlo po glavi, tako da se je moral podati v bolnišnico. 111 Po stopnicah je padla ter si poškodovala levo roko 57 letna Marija briško-vieeva, kuharica iz Maribora. plemenski 8.50—‘10, biki za klanje 6.50 do 7.50, klavne krave debele 7—S, plemenske krave 6—-7, mlada živina 7.50 do 8.50, teleta 7—10 din. Prodanih je bilo komadov. Cena mesu: volovsko I. vrste 14—18, II. vrste 13—15, meso bikov, krav ,telic 14—18, telečje I. vrste 16—18, II. vrste 14—16, svinjsko meso 18 do 22 din. * Putnikov izlet v Budimpešto od 22. do 26. februarja 1941. Kolektivni potni Ust! Prospekti ‘in prijave pri „Putniloi“! * Pevsko dbuštvo pekovskih pomočnikov v Mariboru, priredi v soboto, dne 1. februarja v Gambrinovi dvorani družabni večer, z zborovim petjem, humorističnimi nastopi in plesom. Prijatelji društva se vljudno vabijo. * Restavracija „Grajska klel". Danes morske ribe. * Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev. člani, ki želijo kupovati v zadrugi luksuzno pecivo (bige) brez krušnih kart, morajo vložiti pismene prijave s navedbo čl. štev. in številom družinskih članov v Rc-herjevi sobi med 15 —17. uro. Na podlagi prijav se bodo izdale nakaznice, brez katerih je dobava peciva izključena. Prijave vložene po 4. februarju se ne unoštevajo. PITAJTE .,M* LE OGLASE" m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 25. do vključno 31. januarja Kraljeva dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05 ter Magd atenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. Sokolsko društvo Vuhred - Marenberg priredi v soboto K februarja običaino nustno nrMitev s »lesom na katero so tudi maske dobrodošle Prevozna in odvozna sredstva bodo na razpolago Narodni Maribor vabljen! lil Pri padcu na spolzki eesti si je poškodovala roko 50 letna posestnikova žena Ana Brunčičeva iz Korene. V Sv. Jakobu pa se. jc na spolzki cesti ponesrečila 37 letna posestnica Genovefa Gabimi-čeva, dobila jo poškodbo na roki. m Fantje so se sprli v Stoprcah, pri lem je bil z nožem ranjen v hrbet posestnikov sin Stefan Rampret. — Pri pretepu med kmečkimi fanti na banovinski cesti v Dolanah pri Sv. Barbari v Halozah pa je dobil težko poškodbo z nožem 17 letni posestnikov sin Franc Emeršič. Oba se zdravita v bolnišnici. 111 Otroško dvokolo je neznani storilec ukradel dijaku real. gimnazije Milanu Aleksiču, stanujočemu v Jurčičevi idici, iz hišne veže v Cvetlični 9. Kolo je brez cvid .številke ter je vredno 700 'din. 111 Na živinski sejem v Mariboru jc bilo 28. januarja pripeljanih vsega 566 glav, in sicer 11 konjev, 23 bikov. 330 volov, 377 krav in 25 telet. Gene so bile sledeče: debeli voli 5—9.75, poldebcli voli 8—9, Narodno gledališče Petek, 31. januarja. Zaprto. Sobota, 1. februarja, ob 20. »Sumljiva oseba«. Premiera. Nedelja. 2. febr., ob 15.: ..Habakuk",— Gb 20.: ,,Sumljiva oseba". Premiera Nušlčevc komedije „SumI1iva oseba" bo to soboto. To bo zopet užitek' ne le za zaljubljeni svet, marveč tudi za vse, ki si v teh resnih časih želijo neprisiljene zabave tudi v jedki, vendar _ izredno humoristični -irpnizaciji nekdanjega , birokratizma v stari Srbiji. Abonenti reda A se opozarjajo, da bodo 1 deležni simfoničnega koncerta Glasbene Ma-j tiče, ki se vrši v sredo. 5. februarja v Sokolski dvorani. Naprošeni so, da pri gledališki blagajni čimprej dvignejo svoje vstopnice za ta koncert. Opozarjamo na torkovo gostovanje ljubljanskih odrskih umetnikov Vide Juvanove in Slavka Jana v komediji „LjubimTc“. Kino * Espluuude kiuo. „Zvezda ltta“, odlični velefilm razkošja, originalnih španskih plesov .napete vsebine. La Jana, Gustov Diesl. * Grajski kino. Samo vključno do petka ..Usodepolna ura“ prekrasen francoski film. Pride ruski film „Sljenka ltazin". * Unfon kino. Oti danes do ponedeljka prinašamo veličastni vojni film „špljoni“ z igralci Edwig Fcuiller in Andrej Lu-guet * Zvočni kino Pobrežje 1. in 2. febr. iajinstveui film „Na robfji". Smučarska poročila ( Putnik", Maribor, 31. januarja! Ribnica na Pohorju: —10 G, oblačno, 3 cm pršiča. Senjorjev dom: -12 G, oblačno, 10cm pršiča na podlagi 50 cm. Rimski vrelec: —11 C, oMačno, 29 etn pršiča. Peca: -6 C, oblačno, 10 cm sren at * mot Konferenca zaradi Maribor, 31. januarja. Danes dopoldne je bila na tukajšnjem okrajnem cestnem odboru konferenca nekaterih županov zaradi kritičnega stanja državnih cest v območju mariborskih in sosednjih okrajev. Razprava je mimo drugega veljala v prvi vrsti drž. cesti Maribor—Sv. Lenart_Murska Sobota, si se nahaja v tako kritičnem stanju, da so župani prišli glede nje do naslednjih dveh ugotovitev: 1. gradbeno ministrstvo mora odobriti kredit za takojšnjo rekonstrukcijo ceste in 2. če bi to ne bilo mogoče, potem je nujno, da se cesta takoj zapre za ves motorni promet. Konferenca je določila posebno dc-pu-tacijo, ki bo obiskala prihodnji teden g. bana ter ga naprosila, naj na pristojnem mestu nemudoma intervenira za odobritev izrednega kredita za rekonstrukcije cest Maribor—Sv. Lenart—Muraka Sobota, dalje ceste Maribor—Ptuj in ceste Maribor—Dravograd, ki sta prav tako nevzdržnega stanja cest kot prvo imenovana cesta v nevzdržnem stanju. Strokovno je bilo ugotovljeno, da z navadnim gramozanjem imenovanih cest ni več mogoče tako popraviti, da bi bile sposobne za nemoten promet, ampa* so potrebne temeljitega popravila, za kar pa prizadete občine same nimajo Jovolj-nih sredstev. Nevzdržen položaj mure rešiti edino gradbeno ministrstvo z večjim kreditom. V deputacijo, ki bo obiskala g. bana, so bili izbrani podpredsednik županske zveze g. Špindler, župan Sv. Lenarta g. Anton Hrastelj, ptujski ~upan dr. Remec, prevaljski župan g. Jurij Ku-govnik, za Gornjo Radgono zastopnik župana g. Jpža Hrastelj., mursko soboški župan g. Hartner, pobreški župan Karl Stržina, selniški župan Ivan Urbas in mariborski podžupan g. Franjo 2ebot. De-putacija bo izročila g. banu daljšo spomenico s prošnjo, da se vprašanje nevzdržnih cest nemudoma reSi. Ljutomer nu no potrebuje azil za jetične Prleška metropola se že več let poteguje za bolnišnico ali vsaj za azil za jetične. Jetika je mod tukajšnjim prebivalstvom, posebno pa med viničarji in prebivalci Murskega polja, silno razširjena. Na Murskem polju umre skoraj vsak tretji človek za jetiko. Zdravljenje te bolezni jt; skoraj nemogoče, ker ni sredstev in tudi ne ustanov, kjer bi se zdravili. Bolnišnica v Murski Soboti je vedno silno natrpana in Ima ogromen okoliš. Istotako je z bolnišnico v Ptuju. Jetičnik potrebuje stalno nego, mora biti nekako izoliran, da ne okuži drugih itd. Doma, na kmetih, med viničarji, ni časa, da bi negovali bolnike, ker morajo na delo. Bolnik navadno mora sam prijeti za delo, pri tem se mu pa bolezen slabša, sam pa hira in okužuje okolico. Zato je potrebno, da dobi Ljutomer katero koli ustanovo, da bodo ti jetični bolniki našli zavetje in tudi zdravljenje pod nadzorstvom. Na ta način bi bila edino mogoča borba proti tej zavratni ljudski bolezni. v-ar. OBNOVITE SOKOLSKO ČITALNICO V RADEČAH Naši podjetni naraščajniki so pred letom že osnovali sokolsko čitalnico. Od uprave so dobili na razpolago v novozgrajenem Sokolskem domu primerno sobo, kjer so se shajali vsak dan ob določenih urah. 2e prvi početki nove čitalnice so kazali, da se bo pod vodstvom zmožnih naraščajnikov lepo razvijala. Ko vsi opomini zaradi neredov v čital- nici niso zalegli, je bilo vodstvo prisiljeno odpovedati uporabo sobe. Vsa naša napredna radečka mladina je tako ostala brez javnega lokala, kjer bi se lahko shajala v prostem času. S tem je razbita vsa povezanost in enotnost naše mladine. Družabnost, ki je že itak slabo razvita, je tako zdrknila na minimum. Vso iniciativo za to delo lahko zopet prevzamejo nekateri člani naraščajskegi odseka in ustanove zopet sokolsko čitalnico, kakor so jo pred leti. Za vsakogar, ki bi kršil eitalniški red, naj uvedejo stroge sankcije. V zbiranju in pravihii nacionalni vzgoji naše mladine se bo pokazalo koristno delo naših podeželskih inteligentov in prav posebno še v odgovornem času današnje dobe, ko je koncentracija vseh naših mladih pozitivnih sil vedno bolj potrebno. AVTOBUSNI VOZNI RED OSTANE NE-IZPREMENJEN S 1. februarjem je bila predvidena redukcija avtobusnega prometa na progi Maribor—Ljutomer in obratno. Nameravali so ukiniti jutranjo zvezo Maribor— Ljutomer, ki vozi tudi pošto, ter opoldansko zvezo Ljutomer—Maribor. S tem bi odpadli kar dve zvezi in bi vozil avtobus samo zjuitraj iz Ljutomera v Maribor, zvečer pa obratno. Sedaj je prispela vest, da bo ostail promet nereduciran, kar je vzbudilo ?ipričo redukcije vlakov med prebivalstvom veliko veselje. o Občni zbor okrajnega odbora RK v Slovenjem Gradcu bo v nedeljo, 16. febr., ob 10. dopoldne, v dvorani Okrajne hranilnice. o Ustanovne uprave so po § 23. zakona o ustanovah ter čl. 37. pravilnika k temu zakonu dolžne pošiljati ustanovni oblasti, t. j. banski upravi ali, če se poslovanje ustanove razteza na več banovin ali na vso kraljevino, ministrstvu za prosveto skupno z bilanco letno poročilo o svojem delu najkasneje do 31. marca t. 1., ker bi bile drugače kaznovane. Ustanove, ki jih upravljajo javne oblasti, pa morajo letno poročilo o svojem delu pošiljati ustanovni oblasti. m 1 J £ S m i Mi m fm 29. šahovsKa orem Pa še enkrat našega priljubljenega šahovskega umetnika N. D. Grigorjeva, ki vam j£ že v prejšnjih orehih pripravil toliko užitka in blestečih presenečenj. Tokrat še eno iz- med njegovih slavnih kmečkih končnic. Zna* biti sta kralja postavljena nekoliko prisiljeno ter je težko reči, da bi se kdaj v praktični partiji kaj takega primerilo. A za pouk o končni- cah je tudi ts Grigorjeva stvarca kaj pomembna. Poglejte jo! Beli na potezi zmaga Vrneta na? d3 S e3. Cral: Kb4 in kmetje na ati, b6 in h6. Beli na potezi zmaga. Presenetljiva zahteva, kajne? Poskusite, videli boste, da gre! Rešitev 28. šahovskega oreha W, Bron (Beli; Kh6, Te2, kmetje na a4, b2, b3, b6 in d6. črni Ka5, Td5 in kmeta na a6 in b4.) Beli na potezi zmaga: 1. Te5!, Txe5 2. d7, Te6+ 3. Kg5!, Txb6! 4. d8SH in beli skakač dobi črnega stolpa ah pa da mat. Za ta oreh je prejelo uredništvo rekordno število rešitev, in sicer nič manj kot 51, vendar je bilo med njimi jedva 21 pravibiih. Pravilno so rešili: R. Gobec, M. Puc, L. Gabrijan, M. Verk, D. Berglez, A. Jakolič, dr. R. Klasinc, A. Manfreda, vsi iz Maribora; J. Sašel, L. Zajc in J. Pleško, Ljubljana; J. Schneider, r-Grein, K Jerič, Celje; J. Jordan, Sv. Ju-rij ob Ščavnici; Mr. M. Hočevar, Radeče; V. Hajlnik, Slovenjgradec; R. Travinič, Zagreb; A. Cernec, Prevalje; R. Goljat, Dovže-Mislinje; Skarabot, Murska Sobota; Tone Kočan, Jože Perovec, Mežica; Gustav Hržič, Vel. Nedelja. 2reb je določil nagrado — Andre Gide „Vatikanske jeoe“ ~ Lojzetu Gabri-janu, Maribor. Kupon za šahovsko nagrado „Večernik“, 31. |anuar|a 1941 NEVEDNEŽ — Moj sin ja po operaciji slepega črevesa shujšal kar za šest kilogramov. — Glej, glej, kdo bi si mislil, da je to črevo tako težko. MALI OGLASI Jo JO besed stanolu i davkom vred I*.— dJn. Vsaka nadulinia beseda I.— din. Kdor l&če službo, plača la tak atlas namesto 15.— din samo 12.-— din. Malt oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko In obrtno reklamo oa staneio namesto 15,— din JO.— din. Vsaka nadallnla beseda v teh oglasih stane 2.— din. Za pismene odgovore slede naslovov v malih oglasih znate posebna pristojbina 3— din, kateri znesek ie treba nrilozitl v znamkah. Male oglase io treba plačati takoj pri naročilu. Pri plsnenlh naro611 Ih se lahko plača y znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvojna tarifa. EMU : ~ • i «i> i uma^__________ KAM, KJE? do 20 bssed 30 din. vsaki, nadtilnm besed« 2 din GASILSKA CETA D. M. V BREZJU priredi 2 II. 1941 veliko pust 110 veselico v gostilni Lešnik Vabi Vas tudi gostilničar, ki je preskrbel za dobro kapljico in domače koline. 22365*1 Sprejme se SLUŽKINJA. ki zna kuhati in vsa hišna de la. Prednost Primorke. Fo-chova 23 22370-3 i D'* » LKANC siij2bo dobi do 2U oesecj 1.5 vsaKa nadaljnja beseda J »iio HOTELSKI SLUGA mlajša moč. za vsa hišna dela se sprejme takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Večer-nika«- 22*56-2 SLUŽKINJA poštena In čista, samo z dali šiui spričevalom, se sprejme k trem odraslim osebam v Tomšičevi ulici 38- 22380-2 SLUŽBO IŠČE 1o 20 besed 12 din. vsaka nadaltaja 1 'ti* KUHARICA Išče službo v boljši rodbini. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 22378-3 sobo istr do 20 besed 15 dlu, vsaka nadaljnja beseda t din Iščem OPREMLJENO SOBO z vhodom lz stopništva. Ponudbe pod štev. *22358-< na oglasni oddelek »Večernika« 22358-9 Nogavico traj„e po >Nlmala< koptU tlwl »NIMBLA« prunluja •puiiaala petalj (sank) Din 30' — »NIMELA« umomomu CILJI, paMnl predal 2 Za vsak kr*1 U£enu> samoprodajalco POSEST Jo 20 besed 20 din. vsaka nadalinls beseda " din ZAGREBŠKA SIRARNA IN DELIKATESNA TRGOVINA MLEČNIH IZDELKOV v uajstrožjem centru, najprometnejših ulic, izvrstno Idoča s polnim prometom, komiort no urejena s portalnlmi izlož baml. telefonom, prodamo za 32-000 din. Poslovalnica Pav-lekovič, Zagreb, Iliča 144. 22351-11 Oddam v najem VILO Z VRTOM In vsem modernim komfor-tom, mali družini Vprašati Rosinova 20 22352-11 STROJI do 20 besed 15 din. vsaka adaljnja beseda 1 din Dobro ohranjen PISALNI STROJ se kupi z navedbo znamke. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Stroj 25«. 22388-14 ŽENSKI KOTIČEK 1o 20 besed 15 din. vsaka nadallnia beseda t din OPOZARJAMO CENJ. DAME za planinski ples večerne frizure po žurnalu. Salon Knez, Kneza Koclja 24, Maribor. 22373-18 ŽENITBE DOPISI do SO besed 20 din vsaka nadaljnja beseda 2 din Opozarjamo POSEBNO DAME ki nosijo štev. čevljev 35, 36, 37- 40. 41. na inventurno prodajo od 150 do 250 din. »KING SHOE«. Maribor. Gosposka 3f> 2203f-19 IZGUBLJENO lo 20 besed IS din vsaka aadaUala beseda I din Izgubil se je mlad dolgosi-vodlak PES belih nog. Najditelj dobi 200 din uagrade v Betnavski cesti 47. 23366-27 Oddajte MALE OGLASE za so b o t n o - n e de 1 j sko številko „VeŽeroilca“ čim p rej v tednu, najkasneje do petka ’|2 7. zvečer, ker so do tedaj oddani metli oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. »V PC ER NIK« 9 Oglasni oddelek. IIn nu»nil,; prl nas,h ndfOCDlK]kupu,t®t,rt ,#r Halima Mtesa TISKOVNA DRUŽBA Z O. Z_ v veliki izbiri in naju^odneie nudi Maribor, Cankarjeva 1, telefon 25*45. ¥ra