PODLISTEK. Grajska gospodična. (Pravjjii*. — 8 isal St-rogo sbi'. DuŠevno tru'Ą» in izmučen — tako mi je pripovedovala nekoč tieka ženica — je šel nek popotnik P« prašni cesti. 2ejalo ga je, nikjer dobiti vode. Prišel je v gozd )n po njem nekaj časa na robidovje,. Zagledal je majhno vodico, mal vir, kj je žuborel prijazno nasproti žejnomu popotniku. Rax'Dsten je pil srebrno-čisto vx)dico in se odpočii pri viru. Zaspal je. Ne, pred njim se je odprl svet. Tam, kjer je sedaj glol)oko brezdno, je stal grad ves v sijaju. Na travnikih tam doli lepo mestece. Vira ni bilo. Na nj»govem mestu je bila senčnica in deva, zala kakor mlado jutro, je sedela v nji in pela, kakor bi žgolel slavftek. Srce samotno, ne ugibaj, kdaj sre2e svil se ti ogrne! Nikar le prazen up ne zibaj, da 6a,s prihoinii ti povrne, kar ti prelekli 8as je vzel! Ves Ktrme^ jo poslJŠal popotnik, tako lepo 6« ni slišal, koder je hodil. Cez nekaj časa priide grof in Hrug Clovek. Bil je slikar nmetnik. Devojka je odš"a, ne, odpiavala Je. Potnik je videl, kako nalahko se jb zganila njena postnva, knlce zašumelo in kakor valfiek na morju ]e odplavala. Cudil 86 je popotniK, poslogal, o fiem govorl jgTOf. ,,Poklical sem vas, ker i>em slišal, da ste umel> nik čez umetnike. Jaz ljubim umetnike, posebno naše slovenske. 2e dolgo si želim imeti dve sLki, DosleJ še mi ji ni nikdo mogel naslikatl, da bi mi ugajali. Za^ našam se na Vas. Naslikajte ji, kakor je v Vaši moči in fantaziji. Bodete po mojem okusu, poplaCam Vas z zlatom, ako ne, stane Vas glavo." Mol6e je poslušal umetnik. Sem iz grada je donela milobna pesmica: Ce videl boš obraz glej v duše globoCine, obraz ta nosim jaa. Umetnik je segel z roko k srcu. ,,'ln kaka naj b<» slika, grof?" MNa,slikajte mi angelja in vraga." Vzel je zlati ključek in odprl majhno okence v lopi. Popotnik je videl žuboreti srebmočisto vodo. Gro! jo je natočil v kupico in zaklenil vir. ,.2lva voda mišljenja," je aejal grol in mu Jo ponudil. Umotnik je spil in 130 futil spremenj&nega. N]egov duh je postal jasen, kakor solnce. »Obljubim Vam, grof," je dejal. ,,Naslikam Vam ange"ja in vrapa, vendar se mi ne srae med tom 5asom nikdo bližati, nikdo me motiti. Ko sem gotov, prinesem sliko." Grof jo bil zadovoljen in mu odkazal sobe. In umetnik je začel s slikama. Delal je in delal, megal barve in primerjal. Veftkrat je stal urnet« nik oh napol (JovrSenera delu in strmel v praznoto. Tožka naloga. Staue ga glavo, Bogj ve, Je li mogo6e sploh, vstrefi grofu. In kakor iz srca je priplul takrat i: njemu z^x>k pesmi: \t ftim ,,Ce videl boš obraz, v okvirju zlatih las, glej v duše globočine Takrat se je prijel za srce in delaL Platno se je polnilo in slike so dobivale bolj krasnejšo obliko. Sporočil je grolu, da je gotov, da prinese slike. Zvečer pred u&odnim dnevom polrka nekdo na vrataj Naglo spusti zagrinjalo. K njemu stopi deklic^, kabor jutranja rosa. Bila je h6i grolova! Umetnik je strmel. ,,Ne plašite se," je odgovorila, in bilo je, kakor m zvenela srebrna struna, udarjena od iimotniškiK prstov godbenika, BVi slikate očetu podobi. Zelim )i videti." Umetnik je strmel še vedno v devojko. Dek?e se mu nasmehne. ^Gospodična, jutri bodete videla, danes ne," ottvTne umetnik. Zvonk smeh je bil na uho umetniktu «In vendar sem ji že videla. Kolikokrat ste strmeli zamišljeni v daljavo, ko se Vam je srce vzm©mirjalo, vsakikrat sem Vas uteSi7a. V zalivalo za to mi pa nočete pokazati sliki, da je vidim od blizu." «Vi, gosp<x)i6na, ste me tešili ?" V odgovor na to je zadonela pesem rahlo in milobnc: «Ce videl boS obraz, v okvirju zlnt;h las, gTej v duše globo8ine, obraa ta nosim jaz . . . ,,Ta pevka ste Vi?" je vzkliknii umetnik osupnjen. Nem je obslal zraven deklice. Njen pogled mu je prodiral dušo, srce se mu je itopilo. Prijela ga je za roko, stopila k zagrisijalu in odgrnila. Iz njenih ast ni v&el niti dih, ko je opazovala sliki. Nato je zagrnila zagiin.ialo. ,,VedeIa sem, da tako pride. Vir mi ie povedal." Umetnik je pauel k njenim nogam. ,,Gospodi<5na!" Obrnila se je. ,,Je mogoče, da Ze idete, m& pustite samega zraveii teh slik? Kolifl<)rtfk)rat je pripliula pesem do mene, kolikorkrat sem vzel oopift, da zgotovim slko, vselo] sem mislil ua pevko v gradiM In srce mi je plulo bujrno! In sertaj me odpufcčate, gospodifina, in jutri idem v svet, a ne tako prost, ko sem prišel. Z Vami v srcu, idem!a ^Tiho, tiho . .,° Dekle se je sklonilo, ga poljubilo in odhitelo. Sam je ostal umetnik pri svojih slikah. Iz gradn je pa 6©z malo priplul miloben, oSarujoS glas pes- Ce videl boS obraz, v okvirju zlatih las, glej v duše globoSine .. .  —« f— — H— I—< I—I »-H 1-1 A <o i>ot se je zdelo umetniku silneje in sre6neje. Napočilo je jutro drugega dne. Velika dvorana v gradu je bila pclna gostov. Samih velikašev vitekov. Grol snm je bil v bliščeft viteški ob!eki. Vse je nesltpno Cakalo umetnika in slike. Prigel je, deial podobi na etojalo. (Koneo prlhodniifl.)