riška Domovina
A^ tlOLN IN SPIRIT 0OR€I^N IN LANGUA6€ OMLf
NO.
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MOENING, JUNE 12, 1967
@«OimtN® NCWSPAHESI
STBV. LXV — VOL. LXV
Arabski begunci ne vedo, kaj jih čaka
Blizu milijon arabskih beguncev, ki žive na področju Gaze in v zahodni Jordaniji, je ti'enutno na skrbi Izraela.
CLEVELAND, O. — Prvi, ki bodo nosili vse posledice sedanje arabsko-izraelske vojne, so arabski begunci. Vojna vihra je namreč zadela ravno tiste kraje v bližini izraelske meje, kjer živijo že skoraj dve desetletji. Sedaj se je zopet pokazalo, kako napačna je bila pred 1. 1950 politika, ki je dovolila beguncem, da se naselijo ravno na tistih krajih, ki se zanje najbolj prepirajo Izrael in njegovi sosedi.
Toda, kar je, je in se ne da zbrisati ali preko noči spremeniti. Tako živi sedaj v neposredni bližini izraelske meje nad milijon arabskih beguncev in gleda čez mejo, kdaj se bo vrnil “domov”. Ne more se privaditi na misel, da je dom zgubljen. Po zadnjih cenitvah se nahaja v pokrajini Gaza ob Sredozemskem morju nad 300,000 beguncev, 700,000 jih je na zahodni strani reke Jordana, 160,000 v Libanonu in 140,000 v Siriji. Zanesljive pa te številke niso, kajti ne vpoštevajo ne tistih beguncev, ki so pomrli in ne otrok beguncev. Zato mislijo, da bo število verjetno precej manjše. Arabski politiki pa nočejo dovoliti novega štetja, ker so prepričani, da velike številke govorijo njim vprid.
Ogromna večina teh beguncev se sedaj nahaja pod oblastjo izraelskih čet. Izraelska vlada je dolžna skrbeti za njihovo hrano in te dolžnosti ne zanika. Pravi pa, da dolgo časa tega bremena ne bo mogla nositi. Zato se v Združenih narodih že resno pečajo s vprašanjem, kje bi dobili hrano za begunce. Vse oči so o-brnjene v našo deželo, toda naša administracija pravi, da bo prispevala svoj delež, noče pa pod nobenim pogojem sama nositi vsega bremena, kar od nje pričakuje ves svet. Kongres se je že začel zanimati za ta problem, kajti kmalu bo moral administraciji odobriti kredite, ki naj krijejo vrednost naše hrane in transportne stroške.
S hrano pa še niso rešena vsa Vprašanja. Čakati bo treba, kako bo tekla nova demarkacijska črta. Izrael ne bo na primer zlepa pristal, da bi Gaza ostala še pod egiptovsko kontrolo. Begunci ne bodo torej vedeli precej časa, kaj bo z njimi. Pod izraelsko upravo nočejo priti, kam drugam pa pot še ni vidna. Prav isti je položaj za begunce na zahodni strani reke Jordan. Tudi *>jim grozi nevarnost, da pridejo pod izraelsko upravo, če ne v celoti, pa vsaj deloma.
Arabski begunci so torej na slabšem kot so bili pred vojno. Sedaj ne vedo, odkod jim bo dotekala hrana, ne vedo pa tudi, ali bodo mogli ostati v doseda-hjih naseljih. To je njjhova tragika.
Novi grobovi
Mary Okie ki
V petek je umrla po dolgi bolezni na svojem domu na 22651 Hadden Rd. 59 let stara Mary Okicki, roj. Knavs, žena Johna, mati Johna Jr. in Roberta, stara mati treh, sestra Martina (Jugoslavija). Pokojna je bila rojena v Mrasevu, njen mož pa v Prekopi, od koder sta prišla 1. 1929 v Ameriko. Pokojna je bila članica W.C O. I oresters Court No. 1073, Podr. št. 32 SŽZ in ADZ št. 9. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 3.45, v cerkev svT. Pavla na Chardon Rd. ob 9 30, nato na All Souls pokopališče.
Mary Fink
Po daljšem bolehanju je umrla v petek zvečer v St. Vincent Charity bolnišnici 74 let stara Mary Fink, rojena Bačnar, s 7213 Hecker Ave., doma iz Idrije, odkoder je prišla v Ameriko leta 1911 in sicer v Cleveland, O., kjer je ostala ves čas. Bila je članica društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, društva Sv. Ane št. 4 ADZ, podr. št. 25 SŽZ in Kluba slovenskih upokojencev st. clairsko okrožje. Zapušča soproga Louisa, doma iz Dobrega polja na Dolenjskem, sinova Louisa ml. in dr. Vic-torja, zobozdravnika v Memphis, Tenn. hčere Mrs. Mary Schifler v Villa Park, 111., Josephine in Mrs. Antoinette Kožel v Willo-wicku, O. 22 vnukov, 13 pravnukov sestro Mrs. Caroline Stoj-čevich v Akronu, O., ter brata Toneta in Francija v stari domovini. Sin Tony in hči Mrs. Ann Chudalski sta umrla pred nekaj leti. Pogreb se bo vršil v torek ob devetih dopoldne iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Kalvarija.
Frank J. Tomšič V soboto je umrl po kratki bolezni v Woman’s bolnici Frank J. Tomšič, mož Jean, roj. Bernard, oče Thomasa in Garyja, sin pok. Antona in Anne, brat Anne Mavsar, Anthoney, Wil-liama, Alice Ažman in Florence Hlad. Nad tri leta je dela kot mesar v Holyoke Market, v letih 1929-1933 je bil v U.S. Navy. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue jutri (Dalje na 3. strani)
Komunistične države zahtevajo umik Izraela na črto premirja 1949
Vodniki komunističnega bloka držav v Evropi so se zbrali na posvet v Moskvo in tam sklenili zahtevati, da se naj Izrael umakne na črte premirja iz leta 1949.
MOSKVA, ZSSR. — Pretekli petek so se na skrivaj sestali v. Moskvi vodniki držav komunističnega bloka, med njimi je bil tudi jugoslovanski predsednik Josip Broz-Tito. V skupni izjavi ki so jo podpisali vsi razen Romuna Ceausesca, zahtevajo vodniki komunističnih držav, da mora Izrael umakniti svoje oborožene sile na položaje, določene v premirju leta 1949. Če tega; ne bo storil, bodo storile vse, da bodo mogli Arabci odločno zavrniti Izrael.
Romunski zastopnik je podpis izjave odklonil in že v soboto odpotoval domov. Isti dan je odpotoval domov tudi predsednik SFR Jugoslavije Tito, ki pa je izjavo podpisal. To je razumljivo, če pomislimo na tesne vezi, ki sta jih vzdrževala drug z drugim Tito in Naser skozi vsa leta, odkar je Naser na oblasti.
RASNO RAVNOVESJE V ŠOLAH JE LE USTAVNO!
BOSTON, Mass. — Vrhovno sodišče države Massachusetts je odločilo, da je zakon o rasnem ravnovesju v šolah v skladu z ustavo in zato obvezen. Ostro je kritiziralo Bostonski šolski odbor, ki je skušal doseči njegovo razveljavitev, češ da je v nasprotju z ustavo.
Zakon, ki ga je državna zakonodaja sklenila leta 1965, določa, da ne sme biti v nobeni šoli preko 50 nebelih. Mrs. Louis D. Hicks, članica šolskega odbora v Bostonu, je načelna nasprotnica tega zakona in se je trudila, da bi ga državna zakonodaja razveljavila. To ni uspelo. Mrs. L. D. Hicks kandidira za župana Bostona.
VARNOSTNI SVET DANES ZNOVA POZVAL K MIRU
Sirija je sinoči obdolžila Izrael, da se ne drži pre mir ja, ki je bilo odrejeno v soboto ob 12.30, in zahtevala sejo Varnostnega sveta. Ta se je sestal ob enajstih zvečer in zasedal do 3.10 danes zjutraj. Pozval je tako Sirijo kot Izrael, naj končata premikanje svojih oboroženih sil in se držita premirja.
Iz Clevelanda ! in okolice i
>
Seja—
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih.
Skupne podružnice SŽZ imajo v sredo ob enih popoldne sejo v St. Clair Recreation Center na 6250 St. Clair Avenue.
Podr. št. 15 SŽZ ima v sredo, ob 7.30 zvečer sejo v Slov. nar. domu na E. 80 St.
Klub slov. upokojncev na Wa-
Izjavo so podpisali vodniki Sovjetske zveze, Bolgarije, Češkoslovaške, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Poljske in Jugoslavije.
Izjava pravi, da je prišlo na Srednjem vzhodu do krize zaradi izraelske napadalnosti, ki jo podpirajo Združene države A-merike in drugi.
Komunistični blok je poslal .arabskim državam skupno za o-koli 4 bilijone dolarjev orožja. Splošno so pričakovali, da bo po arabskem porazu, ko je bil dober del tega orožja uničen ali zaplenjen od zmagovitih Izraelcev, vojaška pomoč sovjetskega bloka arabskim državam ustavljena. Za sedaj se to še ni zgodilo. Egipt je dobil te, dni večje število letal in druge opreme preko Alžirije, da delno nadomesti izgube v spopadu z Izraelom.
NEW YORK, N.Y. — Ko Sirijci tudi še po porazu Egipta niso nehali obstreljevati obmejnih izraelskih naselij, je Izrael udari! v petek z močnimi silami na Sirijo in zavzel večji del utrjenih obrnjenih postojank, od koder so
Sirijci streljali na izraelska naselja. Izraelske sile so za- jterloo Rd. ima jutri, v torek, ob sedle sirijsko mesto Al Koneytra, 10 milj daleč od meje in jdveh popoldne sejo. Na njej 40 milj od Damaska. Varnostni svet je v soboto ponovno ibodo naprodaj vstopnice za ko-razpravljal o vojni med Izraelom in Sirijo ter odločil, da na pikniku, ki se vrši 26. morajo ob 12.30 prenehati vse sovražnosti med vojnimi si- iuliia- Po seji bo zabava, lami obeh držav. Obe strani sta poziv k premirju sprejeli, Jutri, v torek, je redna seja vendar je prišlo še do manjših spopadov in streljanja. To Društva Danica št. ll ADZ ob ,	.	j Oe Sirijce pripravilo do tega. da so sinoči zahtevali novo običajnem času.
Sif« R3J S@ SeSifUSlžI, sejo Varnostnega sveta. Ta je po dolgi nočni razpravi izdal
CLEVELAND, o. _ Znani j novo zahtevo po strogem izvajanju premirja.______________________
črnski voditelj dr. King se tre- '■ Sirijci so silili v soboto v Var-	'	~
nutno nahaja nekje v okraju nostni svet, da ustavi izraelske Poiaz Egipta. Njegov odstop je Summit, kjer se posvetuje s svo- sile> ki 80 se P° sirijskih trdit-
Isipan I. S. Usher lit
jimi pristaši. Zadnje čase jo je vah bližale od dveh strani v ubral po taki noti, da je resno obliki klešč Damasku, glavne-
razburil vso belo javnost. Ni se
mu mestu Sirije. Izrael je za-
samo vtaknil v debato o naši u-'nikaI vsako namero P° zasedbi radni vietnamski politiki, se je'Damaska in izjavil, da je voja-tudi postavil na stališče, da mo-|ške °Peraciie ustavil, ko je žara postati črnsko gijanje bolj u 'sedel P^dele, ki so služili Siriji
bila le taktična poteza za utrditev oslabljenega položaja V Egiptu in v arabskem svetu na sploh. Naser je namreč na “zah-j julija. Srečno pot tevo javnosti in narodne skup- k molitvi______
Na obisk v Slovenijo —
V sredo odpotujejo za tri tedne v Slovenijo Frances Kodrich, sin Stan Mezic, hči Mary Turk, vnuk Timv Mezic, sestra Tončka Kolegar, njen mož John in hči Antonia Turk. Vrnejo se 7.
darno in bojevito, ako hoče kaj doseči. Ti njegovi nazori naravno niso našli milosti pri županu Locherju, ki kaj rad vsako drzno črnsko izjavo smatra kot izzivanje njegovi politiki. Loeher si je radi tega nakopal nekaj nepotrebnih sovražnikov na glavo.
Sedaj se trudijo nekateri Lo-cherjevi in Kingovi prijatelji, da bi spravili župana in dr. Kinga za skupno mizo z namenom, da bi se pogovorila, kako preprečiti morebitne poletne izgrede, ki jih nekateri napovedujejo za naše mesto. Dr. King je baje pripravljen, župan Locher pa noče z besedo na dan, ker vidi v dr. Kingu še zmeraj le demagoga.
Mislimo, da župan nima prav. Naj misli o dr. Kingu, kar hoče, pogovor z njim pa županu gotovo ne bo škodoval. Ako ga odkloni, mu pa verjetno bo. Končno je treba mir in red postaviti nad osebne občutljivosti, posebno v politiki.
za napade na izraelska obmejna naselja. Sirijcem je uspelo večji del svojih oboroženih sil rešiti in jih skušajo zavarovati z od Varnostnega sveta odrejeno ustavitvijo soražnosti. Zavedajo se predobro, da Izraelu niso kos in da bi ta brez dvoma uporabil vsako priložnost, da uniči njihove oborožene sile.
Na vseh ostalih bojiščih je. v glavnem mir. Toda arabske vlade in javnost se nikakor nočejo sprijazniti s porazom. Egipt in Sirija zatrjujeta, da ne bosta pustila pod izraelsko oblast ji niti podi arabske zemlje.
Naser odstavil glavne vojaške poveljnike
Predsednik Združene arabske republike (Egipta) Gamal Naser je v petek izjavil, da odstopa s svojega položaja in da se bo popolnoma umaknil iz javnega delovanja. Prevzel je vso odgovornost za arabsko politiko zad-jnjih tednov in tudi za vojni
ščine” svoj odstop preklical. Med tem je del vrhovnega vojaškega vodstva Egipta odstopil, ostali del pa je Naser odstavil in (poslal v pokoj.
Na mesto dosedanjega vrhovnega poveljnika oboroženih sil fieldmarshala Abdel Hakima Amerja je bil imenovan gen. Mohamed Fawzi, dosedanji načelnik glavnega stana oboroženih sil. Zamenjeni so bili tudi poveljniki armade, letalstva in vojne mornarice.
Spremembe v vrhovnem vojaškem vodstvu, skupno je bilo zamenjanih.il naj višjih vodnikov egiptovskih oboroženih sil, naj bi obnovile zaupanje množic v egiptovsko vojaško moč in pripravile pot k njeni obnovi.
Člani Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu so vabljeni nocoj ob 6.30 v Zakrajškov pogrebni zavod k skupni molitvi za pok. Mary Fink.
Članice Podr. št. 14 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v 2e-letov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Okicki.
Ob osmini arabsko-izraelske "vojne
CLEVELAND, O. — Danes trdi, da so njegova letala že je v zgodnjih jutranjih urah prve tri ure uničila glavna a-
MCATWAV5
Oblačno in soparno. Popoldne Verjetnost neviht. Najvišja temperatura 90.
. 'tržil F.
poteklo sedem dni, odkar so se začele sovražnosti med Izraelom in njegovimi sosedi. Kdo jih je začel, še ni ugotovljeno, res pa je, da so bili Izraelci nanje bolje pripravljeni kot Arabci. “Vojna” je v pravem pomenu besede trajala le dober dan. Seveda pa za generale in maršale, admirale, politike in diplomate še ni končana, ti si bodo še dolgo časa belili glave, kako obvladati posledice tega nepotrebnega spopada na Srednjem vzhodu.
Če hočemo nabrati odločilne trenutke v tem spopadu, moramo imeti pred očmi izraelsko taktiko, kajti ta je dala izraelskim četam zmago v tako neverjetno kratkem času. Izraelska taktika je imela pred očmi najprvo vojaške, potem pa politične cilje. Glavni vojaški cilj izraelske o-brambe je bilo uničenje arabskih letalskih sil in vojnih letališč, pa tudi raketnih oporišč, ako bi se rakete pokazale na nebu, kar se pa niso. Izrael
rabska vojna letališča in nad 300 egiptovskih letal. Isti čas so izraelska letala bombardirala tudi vojna letališča v Je-menu, Siriji in menda tudi v Iraku. Dočim so na egiptovskih letališčih naletela na začetni odpor, ga drugje ni bilo. Izrael je torej zgodaj zjutraj postal gospodar v arabskem zračnem prostoru in s tem o-hromil tudi. vse arabske oborožene sile na suhem.
Glavnina izraelskih čet se je najprvo vrgla na egiptovsko bojišče. Tam pa Egipt ni napravil napak iz 1. 1956: e-giptovske čete so se že preje umaknile iz Gaze, kjer so bile tepene 1. 1956. Umaknile so se tudi od izraelske meje proti goratim predelom Sinajskega polotoka, ki so prirodna o-brambna črta za Egipt proti napadom z -vzhoda. Tam so se egiptovske čete oprle na vojni trikot, ki bi bil pomenil kar dobro obrambo, ako bi Egipt še imel svoje vojno letalstvo in ako bi se egiptovski gene-
rali pripravili na premikajoče vojskovanje. Tega pa niso storili. Izraelske čete so torej s svojo veliko mobilnostjo kar obšle egiptovske utrjene postojanke in jih začele napadati od vzhoda, dočim so egiptovski poveljniki čakali na napad od vzhoda. Egiptovski generali so napravili še drugo napako: glavnino svojih čet so imeli prve ure spopada še zmeraj na zahodni strani Sueškega prekopa in Rdečega morja, niso jih mogli rabiti v boju proti Izraelcem. Izraelske čete so se torej lahko sprehajale na pušč avskem prostoru med Izraelom in Rdečim morjem ter Sueškim prekopom po mili volji. To so kot prvi uvideli v Moskvi in takoj spremenili smer svoje politike; beseda zmaga je izginila iz njihovih stavkov, beseda mir jo je nadomestila.
Izrael je obenem mislil tudi na Tiransko ožino. Tudi tja je poslal svoje čete, ni jim pa dal povelja za napad. Je hotel najprej obračunati z egiptovskimi silami na Sinajskem polotoku. Zato je prišlo do na-
pada egiptovskih postojank ob ožini šele pozneje. Boji niso bili hudi, ker je bila egiptovska armada že demoralizirana.
Vojskovanje proti Jordanu je pa bilo bolj podobno igračkanju. Izraelske čete so tam zasedle prvih 48 ur ob primeroma malem jordanijskem odporu vse tiste točke, ki so o-grožale varnost v obeh delih Jeruzalema in pa cesto Jeru-zalem-Tel Aviv. Mimogrede je bilo zasedenih še par mest, ki imajo pa le pomen za romarje in turiste, na primer Betlehem itd.
Tako so izraelske čete že prvi dan imele v rokah ali pa pred rokami vse tiste točke, ki se izraelski vladi zdijo važne v strateškem in političnem pogledu. Arabci niso resno poskusili, da bi jim te točke iztrgali iz rok, vojna je bila torej za Izrael končana. Sedaj bo Izrael samo skušal, da vse to zadrži z?, sebe. Ali se mu bo to posrečilo, je drugo vprašanje, ki pe zavisi samo od bomb, tankov in letal.
.... e
Rekorden pridelek pšenice
WASHINGTON, D.C. — Poljedelsko tajništvo je objavilo, da bo letošnji pridelek pšenice v naši deželi okoli 1.55 bilijona mernikov, 18% več kot lani in 28% nad povprečjem zadnjih let. Zadoščevala bo za domače potrebe in za obveznosti dobav tujini, pa bo še ostalo okoli 100 milijonov mernikov za rezervo, ki je postala tekom zadnjega leta zelo mršava.
Pridelek bo obsegal okoli 1,237,102,000 mernikov ozimne pšenice in okoli 313,284,000 mernikov j are. Od lanskega leta je ostalo v skladiščih le še okoli 410 milijonov mernikov pšenice obeh vrst.
Letos je bilo posejanih s pšenico 68 milijonov akrov površine, pričakujejo, da bo za prihodnje leto določena nekaj manjša poševna površina.
Španija prevzela varu-štvo interesov ZDA v Egiptu
KAIRO, Egipt. — Španski poslanik je prevzel varuštvo in u-nravo našega poslaništva v Kairu. Kot tak zelo aktivno sodeluje pri evakuaciji naših državljanov iz Egipta. Kar jih ne more spraviti drugam, jih pošilja z letali kar naravnost v Španijo, kjer je španska vlada že pripravila stanovanja za tiste, ki si ne morejo ali ne znajo pomagati.
Naši rojaki se zbirajo v luki Aleksandria, odkoder jih prevažajo z ladjami in letali v Evropo. Računajo, da je vojna vihra pregnala iz Srednjega vzhoda 17,000 Amerikancev, vsi pa še niso na varnem. Zopet druge cenitve pa govorijo kar o 30,000 Amerikancih, ki so raztreseni na tem prostoru.
Sen. Frank J. Lausche:
Suez naj bo odprt vsem
WASHINGTON, D.C. — Sen. !
Frank J. Lausche, član senatne-' ga zunanjepolitičnega odbora, je i dejal pretekli petek, da naj bi j prišla tako panamski kot sueški j prekop pod mednarodni nadzor in upravo ter naj bi bila odprta | VATIKAN, ladjam vseh držav. Prav tako naj bi postala mednarodna vodna pot tudi Tiranska morska vrata in Akabski zaliv.
PALERMO, Ita. — Včeraj je umrl tu kardinal Ruffini, ki se je trdo upiral poskusom uvedbe raznih novosti v katoliško cerkev.
Zadnje vesti
TAMPA, Fla. — Sinoči je prišlo tu do hudih izgredov, ko je neki beli policaj ustrelil črnega fantina, ko je bežal s kraja vloma. Izgredi v črnskem predelu mesta so se spremenili v požiganje in plenjenje ter v napade na policijo.
SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala so ponovno napadla
letališče Kep, 37 milj severovzhodno od Hanoia. Več MIG letal so uničila na tleh. Druga skupina letal je bombardirala znova veliko elektrarno Uong Ri 14 milj severovzhodno od Hajfonga. Na tleh ni bilo nobenih večjih vojaških spopadov.
Papež Pavel VI. je včeraj tekom svojega govora množici na Trgu sv. Petra dejal: “Mir je ranjen. Kdo ve, za kako dolgo. Zahvaliti moramo Boga za premirje. Toda ne moremo pomagati, da ne bi bili žalostni zaradi uničenja, trpljenja in predvsem zaradi strasti in slabih zamisli, ki jih je pustila vojna.”
SMERIŠKA DOMOVINA JUNE 12, 1967
ilmmSM Domovina

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fcs Združen« države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $1.00 za i meaee« fes Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United Sta tet:
$16.0© per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 114 Monday, June 12, 1967
Spremenjeni obraz arabske krize
Koncem maja je predsednik Johnson povedal precej jasno, da Amerika ne bo igrala v arabski krizi nobene vodilne vloge po dosedanjih vzorcih in da misli, da je za rešitev krize potrebna kolektivna akcija, ki se jo bo seveda ameriška diplomacija kaj rada udeležila.
Ta izjava je takoj spremenila razpoloženje v mednarodnih diplomatskih krogih. Za spremembo niso dvomili v Johnsonovo odkritosrčnost in se takoj začeli spraševati, kaj pa sedaj. Spoznali so takoj, da se v arabski krizi ne bo ponovilo to, kar se dogaja v Vietnamu. Tam se Amerika sama bori — pravih zaveznikov ima le malo — za svoje interese, ki so pa večji del tudi interesi svobodnega sveta, do-čim svobodni svet samo spremlja dogodke v Vietnamu in jih rabi za gradivo za svojo kritiko. V arabski krizi pa mednarodna diplomacija ne more več računati, da bo samo gledala in kritizirala. Morala bo tudi sama odločati in nositi posledice svojih sklepov. To je zanjo trd oreh in kislo jabolko, kakor hočete, kar so jasno pokazale diplomatske akcije zadnjih 10-15 dni.
Najpreje je takoj prišel v Washington angleški ministrski predsednik Wilson. Mu ni preostalo drugega, kajti Anglija spada med vodilne pomorske sile, ima veliko trgovsko mornarico in je življenjsko interesirana na svobodi mednarodne plovbe. Ko je govoril z Johnsonom, je zvedel to, kar je bilo že javna tajnost: Amerika je seveda za načelo svobodne mednarodne plovbe, saj je v boju zanjo šla v prvo svetovno vojno, toda obramba te svobode je mednarodna zadeva in ne samo ameriška. Zato Wilsonu ni preostalo drugega, da je skupaj z Johnsonom sestavil nekaka politična pravila za zvezo vseh tistih držav, ki res hočejo braniti svobodo plovbe in za to načelo ne samo nekaj tvegati, ampak tudi nositi odgovornost in žrtve.
Države z velikimi trgovskimi mornaricami kot na primer Japonska, Norveška, Francija, Nizozemska itd. — vseh skupaj bo okoli 20 — so se znašle v precepu. So na tihem upale, da bo Amerika branila njihove interese. Sedaj pa vidijo, da se bodo skupne obrambe svobodne plovbe morale tudi same udeležiti. To jim ne diši, kajti niso se prav nič veselile skupne Johnsonove in Wilsonove izjave. To pa ne pomeni kaj dobrega. Lahko se zgodi' da se precejšen del teh držav ne bo hotel udeleževati skupnih akcij v obrambo svobodne plovbe. Kaj pa potem? Tega verjetno pretekli teden niso mogli presoditi niti v Washingtonu niti v Londonu, zato se tako poganjajo, da bi se reševanje arabske krize za nekaj časa zavleklo. Upajo, da jim bo čas dal pravi nasvet.
Novo ameriško stališče je pa tudi presenetilo komunistične države z Moskvo na čelu in levičarsko javno mnenje po vsem svetu. Izbilo jim je iz rok glavni adut: da je nam-leč Izrael le eksponent ameriške politike in da je v interesu Amerike sprožil sedanjo arabsko krizo. Na drugi strani so se pa spomnili, kako važno je načelo svobodne plovbe v mednarodnih vodah tudi zanje, posebno za Rusijo. Posebno v Moskvi vedo dobro, da pot iz Odese za zahodno Evropo pelje kar skozi dva preliva (Dardanele in Gibraltar), ki sta za rusko zunanjo trgovino življenske važnosti. Morajo torej biti za svobodno plovbo v takih prelivih. Ako jo zagovarjajo v Dardanelah in Gibraltarju, ji ne morejo oporekati v Tiranski ožini.
Naserjeva bojevitost, podprta od ne ravno srečne politike generalnega tajnika ZN Tanta, ki jo sedaj obsoja tudi Anglija, je seveda pravo stanje močno zameglila. Središče vsega spora in nevarnosti za mir je Tiranska ožina in svoboda plovbe po njej, ne pa morda sovraštvo med Arabci in Izraelci. Sovraštvo med Izraelom in njegovimi sosedi je sicer nevaren političen pojav, toda je lokalnega pomena, ne prihaja navzkriž z nobenim načelom, merodajnim za mednarodno politiko. Tudi v slučaju, da bi tekla kri ob izraelski meji, ni verjetno, da bi radi tega nastala tretja svetovna vojna.
Čisto druga zadeva je pa Naserjeva zahteva po kontroli plovbe v Tiranski ožini. Ako bi svet ugodil tej zahtevi tudi delno, bi bilo načelo svobodne plovbe narušeno. Recimo, da bi Naser dobil pravico kontrolirati izraelske ladje, kadar plovejo skozi Tiransko ožino, kaj bi sledilo? Naser bi z isto pravico zahteval tudi kontrolo nad ladjami drugih držav, ki so slučajno v sporu z Egiptom. Podobno pravico bi si lahko lastila Anglija v Gibraltarski ožini, Turčija v Dardanelah, Danska v Kategattu itd. Mednarodna plovba bi pa bila vsak trenutek lahko vržena iz ravnotežja, kar smo zelo nazorno videli 1. 1956 v sueški krizi.
V sedanji arabski krizi je torej treba imeti v vidu dve stvari,.ki dejansko nista v neposredni zvezi z krizo: načelo ' svobodne plovbe skozi Tiransko ožino za vse ladje ne gle-^; de, pod kakšno zastavo plovejo, in Naserjevo zahtevo, da
dobi za ožino izjemo, izraženo v pravici, da kontrolira iz- naravo, navžite se svežega zra-raelske ladje, ko gredo skozi Tiransko ožino. Če bo v teh ku- Za ta dan bo odprt tudi pla-dveh vprašanjih dosežen sporazum, bo arabska kriza zgubila večji del svojega pomena za mednarodno politiko. V iskanju poti do sporazuma bo pa igrala veliko vlogo moskovska politika, ki se bo pa nahajala v precepu: ali naj pobija nekaj v Tiranski ožini, kar strastno zagovarja v Dardanelah, Kategattu itd.?
Johnsonu je treba priznati, da je s svojo novo politiko v arabski krizi pomagal čistiti pojme in postaviti vsak problem. tja, kamor spada. Kako srečni bi bili, ako bi bila ameriška politika zavzela podobno stališče glede Vietnama v 1. 1954-1956.
BESEDA IZ NARODA
Zahvala Slovencem iz Detroita In Windsorja
A d r o g u e, 30. maja 1967. — Prav prisrčno se zahvaljujem gospodu profesorju Vinkotu Lipovcu, uredniku Ameriške Domovine, mojemu staremu znancu iz dijaških let, da je v Ameriški Domovini priobčil prva tri pisma iz Adrogueja. Iz več pisem sklepam, da ljudje ta pisma silno radi berejo. Skušal bom še marsikaj poročati o svojih vtisih
nosaireški okolici.
Gospa Trampuš Marija je obljubila, da bo še kdaj kaj pomagala. Zelo ji je Škofov zavod hvaležen, hvaležen pa tudi vsem drugim družinam in posamezni-
valni bazen. Pri veseličnem prostoru pa bo v dvorani igral orkester “Sonet”, ki bo v prijetnem ritmu zazibal obiskovalce v poletno razpoloženje.
Tone Žakelj, ml.,
II b, St. Ignatius H. School
Frankfurtu je izobraževalni dom'menti pa so vgrajeni v plemenit
Jugoslovanski delavci
VB B B
v NemcšjE
O njih je nedavno pisal v ljubljanskem “Delu” časnikar F. Šetinc, tisti, ki zelo rad opozarja na vznik “klerikalizma” v Sloveniji.
Ta zgrajeni komunist pravi, da se domovina letos za naše delavce še manj briga kot lani. Nekaj izjav in posamičnih obiskov, to je vse. Jugoslovanski konzu-jlat v Muenchenu posluje za ob-
z dolgega potovanja, ki se zde o- mo eno sv. mašo
kom, ki so na tej prireditvi zbrali za revni Rožmanov zavod 262 mo^e’ kjer ^ okr°g 70’000 de" dolarjev. Hvaležnost dobrotni-1lavcev iz Jugoslavije, pa ima na kom skazujemo zlasti s tem, da!razPolaS° le 1000 mark za orša-gojenci dnevno pri opoldanski	_kU I^oo-Pjosvetnega
molitvi molijo za svoje dobrotnike, po naročilu pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana p cd leta 1952 vsak teden opi

mernbe vredni, , vmes pa kaj spregovoriti o Škofovem ali Rož-manovem zavodu v Adrogueju. Tole pismo sem mislil uporabiti za to, da bi malo omenjal, kaj sem preteklo leto prav te-le dni doživel v Clevelandu, pa se mi zdi, da bi napak naredil, ker smo iz Windsorja dobili daljše poročilo, kako so Slovenci iz Windsorja in Detroita dne 23. aprila 1967 na pobudo gospe Martinčič Marije, ki se je pred nekako dvema letoma z možem, dvema sinovoma in nečakom Jožetom, ki so bili vsi trije nekoč gajenci Rožmanovega zavoda, iz Buenos Airesa preselila v Windsor, priredili v Detroitu prav lepo uspelo družabno srečanje z bogatim prigrizkom in srečolovom v korist Rožmanovega zavoda v A-drogueju, ki živi in deluje v silno skromnih in res težkih gospodarskih razmerah.
Slovenske gospe in gospodične so zbrale kar lepo število dobitkov, napekle peciva, lepo o-krašenih lectovih src in na zunaj in na znotraj prav dobrih in o-kusnih tort, skuhale bele in črne kave ter drugih dobrih stvari, da je bilo veselje. Omenjeni bivši gojenec Škofovega zavoda Jože Martinčič je posodil svoj veliki zvočnik, da so v veselem razpoloženju lahko poslušali slovensko godbo na ploščah. Na posebno polo pa so pobirali tudi darove za Rožmanov zavod.
Napak bi bilo, če ne bi nekaterih dobrotnikov in dobrotnic posebej omenjali. Tako naj bodo imena nekaterih kar po abecednem redu navedena: Družina Bolha (ena izmed deklet je toliko žrtvovala, da je res vsega priznanja vredna), družine: Čampa, Grkman, Košir, Prazen, vdova gospa Krek Ivanka, gospodična Pavla Košir in gospa Ulen Katica.
Prav posebno se moramo zahvaliti frančiškanskemu patru Lenartu Bogolinu, slovenskemu župniku v Detroitu, ki je dal župnijsko dvorano na razpolago, ter njegovemu kaplanu p. Tadeju Trpinu, ki se je prireditve u-deležil, da je bilo tako vse še bolj p risrčno. P. Tadej Trpin ima tu v Buenos Airesu lepo število sorodnikov in rojakov iz Hotedršice.
Naj se na koncu posebej spomnimo še gospe Trambus Marije. Ta gospa je pred leti pomagala šolati naša bogoslovca Lojzeta Kukovico in Himmelreicha Franceta. Oba sta bila posvečena v našem izseljenskem semenišču za mašnika. Prvi je kot prefekt Škofovega zavoda vstopil v Jezusovo družbo in je sedaj profesor na jezuitski bogoslovni fakulteti blizu Buenos i Airesa, drugi pa je že več let kaplan v stolnici v Moronu, v bue-
v čast sv. Jc !
oz j j? začel
žefu za dobrotnike semenišči Škofovega zavoda.
To zahvalo sem napisal po ■ ročilu g. rektorja dr. Fr ■ ’ Gnidovca.
dela. Delavci bi potrebovali svoj dom. Konzulat je zaprosil Beo-orarl naj bi v ta namen šel en sredstev, ki se zberejo taks. Odbito. Neki Grk vrteti jugoslovanske fil-aše delavce. Ker vstop-zadostuje, je zaprosil za iz Jugoslavije. Vse zaiti plačila carine ga niso
V Detroitu in Windsorju č	'	' ^Jrkb Španci,. Turki, I-
ve morete oddati kar gospej ‘	imajo svoje filmske
Martinčičevi, ki se ji na tem me-
stu še posebno zahvalimo, ker je imela za to ustanovo tako že tu v Argentini kakor sedaj v Kanadi toliko razumevanja in srca.
Lahko pa darove pošljete kar na naslov: Dr. Filip Žakelj, Riva-davia 234, Adrogue, poia. Buenos Aires, Argentina. Ali pa: Dr. Francisco Gnidovec, Rivadavia 234, Adrogue, pcia. Buenos Aires, Argentina. Bog ne daj denarja kar v pismu pošiljati!
Pač pa lahko ček, na katerem pa morata biti napisana ime in priimek tu na koncu omenjenih o-seb: Filip Žakelj oz. Francisco Gnidovec.
Naj bi tako lep zgled Slovencev v Detroitu in Windsorju o-budil še veliko dobrotnikov za tako lepo Rožmanovo ustanovo, v kateri^ vzgajamo mlade fante ' dustr za bodoče slovenske duhovnike ’ in izobražence v pravem verskem, nravnem in narodnem duhu.
Vse znance, prijatelje in dobrotnike, zlasti pa Slovence v Windsorju, ki sem jih pred Getom dni obiskal, posebej pa Martinčičevo družino lepo pozdravlja
dr. Filip Žakelj,
spiritual
predstave, ker njihove vlade nakazujejo podporo nemškim kino podjetjem. Jugoslovani ne. V
s sindikalno knjižnico, ki ima tudi j u g o s 1 o vanski oddelek. Knjige so na razpolago, a vse se je zataknilo pri vprašanju, kdo naj plača človeka, ki bo vodil knjižnico.
Nato začne biti Šetinc plat zvona. Preveč je besed o tem, kaj vse je treba storiti za naše delavce na tujem, vse premalo pa dejanj. Medtem pa se uveljavlja naša politična emigracija. Neka Slovenka je s pomočjo “belogardističnega” d u hovnika (Šetinc še vedno vidi povsod belo gardo) organizirala v Muenchenu tečaj nemškega jezika za sloven ske delavce. Slovenski dušni pastir v Obertiausnu je za 1. maj priredil veliko veselico. V Frankfurtu so slovenski duhovniki organizirali prvomajski izlet po poteh Primoža Trubarja. In tako dalje. Menda je šlo iz Jugoslavije 30 katoliških duhovnikov med naše delavce na tujem (zaenkrat nobeden; v Nemčiji jih je sicer deset, a ne iz Slovenije, op. ur.). In koliko je sindikalnih funkcionarjev?
Šetinc je zaskrbljen. Če bo šlo tako naprej, bodo naši delavci “padli pod vpliv belogardistov, ustašev, četnikov in drugih nekdanjih pomočnikov okupatorja.” Naj bo miren! Naši ljudje znajo misliti s svojo glavo. Če bodo njegovim kruhodajalcem obrnili hrbet, ne bodo zgubili ničesar. Od samih besed se tudi po Še-tinčevih izjavah ne da živeti.
K. G.
V Braziliji se je avtomobilska industrija le izkopala iz začetnih težav
Na domačiji
Poznamo dežele, kjer je avtomobilska industrija doma, kjer teče proizvodnja od časa, ko so s pojavile prve motorizirane kočije, pa do današnjih dni. Vemo za dežele, ki so se nekoliko pozneje (posebno po drugi svetovni vojni) začele baviti s to industrijo. Prav malo ali skoraj nič ne vemo o na novo se porajajoči proizvodnji avtomobilov v nekaterih deželah. Sem spada Brazilija.
To je dežela, ki teži k nagli in-in pri tem ne pozablja na razvoj avtomobilske industrije. Deset let je minilo, odkar so Brazilci položili prve temelje avtomobilske industrije v Sao Paolu in prav letos so sprejeli zakonska določila, ki vsebujejo temeljite spremembe v prometnih predpisih, saj stari predpisi niso več ustrezali vse hitreje naraščajočemu gospodarskemu razvoju in s tem prometu. Kako gost je že danes promet v gospodarskem središču Brazilije, Sao Paolu, pove podatek, da je ondi registriranih blizu 750,-000 motornih vozil. Posebne o-bratovalne razmere, tako pod-
sebnimi vozili, je Mercedes v razredu srednjih in težkih tovornjakov in avtobusov. Značilna srebrna zvezda se bohoti na enajstih tipih transportnih vozil V tridesetih različnih izvedbah. Znan Mercedesov avtobus 0-321-HL je vsesplošno uveljavljen v dveh izvedenkah: za mestni in medkrajevni promet. Novost, ki jo je tvrdka vpeljala letos, je avtobus 0-326, ki je naslednik 0-321. To je proizvod, ki ga v Evropi ne poznajo in je povsem prirejen za dolge vožnje v naj-hujših razmerah. Ima 36 sedežev in doseže naj višjo hitrost 110 kilometrov na uro. Potnikom nudi vse možno udobje: od mehko oblazinjenih sedežev, ki jih je možno nagniti v udobne naslanjače in jih spremeniti celo v ležalnike, do posebnega podstavka za noge, varnostnih jermenov, ventilatorjev, luči za branje in toaletnega prostora. V zadnjem delu je majhen bar, kjer dobe potniki okrepčilo, kavo pa seveda zastonj. Ta avtobus so šele letos začeli serijsko proizvajati. Mercedesove tovarne v Braziliji zaposlujejo 6700
CLEVELAND, O. — Za hudim zimskim mrazom, ki je bil še pred par tedni, je kar naen- nebne kot pokrajinske, nareku- delavcev, lanskoletna proizvod-krat postalo toplo. Skoraj nič i6)0 samosvojo zasnovo vozil, če nja pa je dosegla 12,000 vozil, nismo vonjali dišeče pomladi, že ne Pri motorju samem, pa' V primeri z letom prej je to tako hitro je šla mimo, da nismo Prav gotovo vsaj na karoseriji. 75%-ni prirastek in naj večji
občutili njenega diha. V člove- Vsled tega nam postane razum-kovi naravi je, da si zaželi v	zakai so se Brazilci odlo-
prosto naravo — v naravo, iz ka- oih vzgojiti lastno avtomobilsko tere je sam izšel. Kjerkoli se industrijo, katere proizvodi so ozre, se opazi njeno prebujenje, namenjeni izključno domačemu ki je napolnjeno z novimi doživ- kupcu. Vse brazilske tovarne av-Ijaji in odkritji. Tak prostor je tomobilov so zgradili na osnovi tudi Slovenska pristava.	| licenčnih pogodb z največjimi
Slovenska pristava pa je kraj, evropskimi, ameriškimi in ja-kjer se zbiramo v poletnem času P°nskimi tvrdkami, danes pa se stari in mladi. V tako kratkem že marsikatera med njimi lahko času pa je bilo že toliko zgraje- pohvali z imenitno lastno kon-nega. Tam se vidi zgrajen vod- strukcijo. njak, kozolec, Spominska kape- Od “hrošča” do mercedesa lica, plavalni bazen, leseni most Po cestah Sao Paola in Ria in še polno drugega. Kadar mi de Janeira je videti na pretek čas dopušča, se odpeljem na Pri- starih, dobrih “hroščev” (volks-stavo. Tam srečam moje sošolce wagnov). Brazilska podružnica in znance. Vedno se počutim do- Volkswagna izdela 430 vozil na bro, še posebno takrat, ko se dan, lani pa je iz njenih tovarn sprehajam med drevesi, ki Go se v celoti prišlo 94,000 vozil. Za že vdala trhlenju, grmičevju, ki primero naj bo podatek, da vseh je v polnem brstenju — obisko- 11 brazilskih proizvajalcev avto-valcu pa odkriva nov okras. j mobilov izdela skupno 230,000 V nedeljo, 18. junija, bo otvo- vozil (tu štejemo osebna in ritev Pristave za to poletno se- transportna motorna vozila), zono. Pridite, pohitite v to lepo Kar predstavlja VW med o-
med vsemi brazilskimi proizvajalci. Daleč zadaj so tvrdke General Motors, Ford in Scania Vabiš.
Uirapuru
Uirapusu je ime ptici, ki po stari indijanski pripovedki prinaša srečo. Uirapuru 4200 S pa je tudi ime novosti v svetu brazilske avtomobilske industrije. Vozilo ima šestvaljni motor s prostornino 4,2 litra in kompre-sijskim razmerjem 7.3:1. Motor ima tri vodoravne vplinjače in razvije moč 155 SAE KM. Prvotno je bil ta motor zasnovan za Chevroletov dostavni avtomobil in nas morda preneseča, da so ga brazilski proizvajalci uporabili pri športnem avtomobilu, vendar pa ima izredne lastnosti in požene vozilo do hitrosti 200 kilometrov na uro. Notranja o-prema je na moč luksuzna. Stranske stene, sedeži, tla in armaturna plošča so prevlečeni usnjem kavne barve, instru-
brazilski les.
Med Evropo, Ameriko in Japonsko
Tvrdka Willys, znana predvsem po terenskih vozilih vseh vrst, ima v Braziliji v svojem proizvodnem programu vse od običajnega jeepa do dovršene šestvaljne limuzine aero willys. Posebno razkošen pa je proizvod itamaraty-executivo s triliter-skim šestvaljnim motorjem, katerega posebna izvedba je prirejena za naj višje predstavnike države.
! Tvrdka FNM (Fabrica Nacio-nal de Motores S. A.) proizvaja po licenci vozilo alfa romeo 2000. Letos pa je predstavila že lasten proizvod z donečim imenom on-ca (tiger). To je prelesten coupe, ki ga je kreiral v Riu živeči italijanski stilist Mazoni. Dvolitrski štirivaljni stroj zmore 115 DIN KM pri 5900 obratih v minuti in ima kompresijsko razmerje 8.25:1. Doseže najvišjo hitrost 175 km na uro.
Letošnje novosti so še esplanade 1967 iz hiše Sjmca do Brasil (2.5 litra, osem valjev v V formaciji, 125 KM, menjalnik s šestimi prestavami) in pa Fordova galaxie brasiliero.
Tudi Japonci niso stali ob strani porajajoči se avtomobilski industriji v Braziliji. Tvrdka Toyota zastopa na brazilskem trgu srednji razred. Ta za vsako priložnost prirejena vozila so tako umno konstruirana, da je prav škoda, da jih Evropa ne pozna. Zanimivost v programu Toyo-te je povsem mednarodno vozilo s štirivaljnim Dieslovim motorjem znamke mercedes, podvozjem in karoserijo iz hiše Toyota in s pnevmatikami Pirelli.
Podružnica nemškega proizvajalca Auto Union z imenom DKW Vemag še vedno proizvaja v Evropi že skoraj pozabljenega F-102 z nekaterimi spremembami na karoseriji (oglati žarometi) in vozilo belcar s špartansko krojeno karoserijo. Delo tvrdke Vemag je v Braziliji oživel Volkswagen, saj je s 40 odstotki udeležen pri njenem kapitalu.
Brazilija je dežela, ki predstavlja p r a k t i čno neomejene možnosti za razvoj avtomobilske industrije. Dva milijona vozil na cestah te dežele pa kaže, da je tudi tu postala potreba po avtomobilu nekaj vsakdanjega. Tb potrebo pa bo slej ko prej v ^aj-večji meri zadovoljevala domača avtomobilska industrija, ki je že pokazala, da je prebrodila začetne težave in se postavlja na lastne noge.
Dve šoferski uganki
Kdaj šofer tovornjaka na o-vinku ne trobi?
('sad axd j,vpv}{)
Katero kolo pri zavijanju v levo najmanj trpi?
('ouatazd}})
-----o—----
Opozorilo! J
Kdor želi imeti objavljen v notranjosti lista kak dopis ali sestavek, ga mora izročiti v u r e d n ištvu najkasneje 24 ur pred izidom številke, v kateri bi naj bil otfcavljen. Za ponedelj" kovo številko mora biti dopis v uredništva najkasneje v petek zjutraj. Kratke novice za 1* stran je mogoče oddati v uredništvu v predal za pošto do sedmih zjutraj za objavo v listu istega dne. List začnemo tiskati ob 8:30 zjutraj! — Ce je le mogoče, prosimo, da so dopisi vsaj dva dni pred njihovo predvideno objavo v uredništvu, novice pa prejšnji dan pred četrto uro popoldne. Dopisnike smo na to opozorili ponovno, vendar se dogaja še vedno, da pride kdo ? dopisom v uredništvo, ko je notranji del lista že nastavljen, in hoče njegovo objavo. To seveda ni medeče brez posebnih str<> škov in sitnosti!

Deklica
z odprtimi očmi

PIERRE L’ERMITE
Okusil je izbiti vsaj še kak \ profit:
^obro, toda nazaj grede Va-vendar smem povabiti na čaj Mici Charles-Nodier ..
% ne, tega pa ne!” iiboga moja mama! Vi ne tste, kako zelo ji je žal! ... Kaste neizprosni... strogi!.. ^išli so vsi trije po ulici des Besses, zavili v rue Lepic, ki bila v tisti svetli noči zgod-! jeseni tako čudna.
^bo je bilo ledenomodre bar-(| prebito tu pa tam po kaki zvezdi. Mesec je bil kakor ’^n okrasek na ogrinjalu noči je rezal na cesto v ostrih čudovite silhuete čudovi-11 kiš...
je trojica prehodila nekaj litlUt v popolni tišini zapuščeno °, je nenadoma zašla v bla-vrtinec, v okolici moulina ! ta Galette ... Zenske bolnega !t5za, nenavadne obleke; mo-‘l’ Večji del v svečanih večer-^ oblekah, kočije, zvoki bliž-t orkestra, zelenkasta elek-•i luč ...
iformiran nastavljenec zala, ki je opazil Rogerjevo samoveznico, mu je ponu-ogram, ki ga je mladenič ltltevo prečita!, zmečkal in vr-Ha tla ...
J tem živahnem toku so ho-nekaj minut; nato so dos-'b nad ulico Ravignan in spet ^vladala tišina naokoli...
. 0časi so šli po ulici Saint-^ique, kjer je mogočno vla-*ta ogromna belina cerkve Sa-6Coeur.
^eta Cecilija in Rolanda sta zeti občudovali to veličino,
	ji i	INI J išs' m nji
14115!	s	TFšiSiiio
sta	M 201	BIK
		
KOLEDAR
društvenih
prireditev
*>li
;tao s hladno svetlobo in podano z globokimi sencami.
,0ger Maude je vdano kora-
ter 'upiral oči v svoje brez-'Mhnetne lakaste čeveljčke ... ^Mko so dospeli do zaklenjenih M montmartreškega sv. Pe-
a.
; ^ako se imenuje ta cerkev?” 'I(vprašala Rolanda.
spominjam se več njene-
5 iftiena..
'■■?!!
L.^ta Cecilija nenadoma vz-i^Pe. Prepoznala je umetnika, j k bil istočasno s kolonijo v .Mtipoutieru ter je večkrat sli-^ v “Stari Rakovici”, v Za-, in in v Garenniere ... Mont-^ttrečan, ki je šel nocoj na zrak, kakor se mu spodobi,
pušil svojo pipo v očigled
poučnosti, k^ospod Gignoux! ... je vz-
Sla.
glejte no ... Vi ste, gospodic-Tu... in ob tej uri! ... Zdi ^Ti, da se mi sanja! ... Ali je i‘S mogoče, da ste se spravili
.^tarega. Noirmoutiera? In evo,
1'tazna gospodična Rolanda je
J tukaj!”
^ rnrnežljivo je vzel Gignoux [;,.rji0 pipo iz ust ter prisrčno pravil dami.
(i^to je zapazil Roger j a Mau-
l)0Ab, tudi Vi ste tukaj! In kako napravljeni! Ja — kateri tovas je prinesel? Kaj naj Jjmheni?”
ne pomeni.. .” je naglo (,^a Rolanda.
L ^ecimo torej, gospodična, da ^ ne pomeni!”
V
n. Prašah sva, kako ta-le cerkev ...” je montmartreški sv. Pe-
se ime-
ti etla Jva!.
naj starejših pariških
t^v =houx pa je bil montmar-^Catl od nog do glave ter se je ^ mah ogrel za svoj pred-
iitg raj, na katerem zdaj sto-h' ie ves posvečen po slavni
nekako, kakor opatija
la Blanche na Noirmoutieru ...
“O, še mnogo bolj ... Ta-le cerkev je bila svoj čas opatijska kapela nekdanjega benediktinskega samostana, ki je zavzemal ves ta grič. Vernice so hodile po podzemskem rovu doli do kapelice “Martyrium” v ulici Antoinette, v kateri je bil pokopan sv. Denis... Kjer sta se srečala sv. Ignacij iz Loyole in sv. Frančišek Ksaverij ... Kako, mladi mož, ali Vi vsega tega ne veste?” “Ne vem ...” je odgovoril Roger Maude. “Zato mi je pa tem bolj znana opatija Theleme ...” “Poslednjo opatico — ime ji 3 e bilo Montmorency-Laval — dva in osemdeset let staro in popolnoma gluho ženico, so obdolžili, da je rovarila zoper revolucijo in so jo tirali pred ljudsko sodišče. Ker pa se je zdelo, da se bo razprava zavlekla na dolgo, kajti uboga ženica ni čula nobene besede in tudi ni razumela, česa jo dolže, je Fou-quier-Tinville prekinil obsodbo s tem, da je zaklical kanclistu: “Zapišite, da je gluho rovarila proti revoluciji! ...”
Pošasti, ki so izvrševale sodnij ski posel, so bruhnile v smeh; naslednjega dne so opatici odsekali glavo. Radi teh redovnic vidite v tem okraju samo taka imena rue des Abbesses (nunska ulica) ... Plan des Abbesses (Nunski trg) ... Boulangerie des Abbesses (nunska pekarna)
... itd. — Toda pojdimo tu po ulici Azais... Od tam boste imeli veličasten razgled na Paris ...
“Veličasten” ni pretirana beseda.
Gignoux, ki je vedno vnet za “svoj” Montmartre, je bil še posebno navdušen od nepričakovanega srečanja ter je vlekel teto Cecilijo kar naprej.
Teta Cecilija mu je vsa zavzeta sledila.
Roger Maude je ostal nekoliko bolj zadaj z Rolando, ki se je ob vsakem koraku ustavljala, prevzeta od veličastnega raz-
gleda.
Tam je ogromni, pošastni Pariz ...
Kakor da niso resnična, se odražajo v luninem svetu poslopja, ulice, trgi...
Zvoniki in stolpi cerkva so kakor blede roke, dvignjene proti zaprtemu nebu.
Od spodaj se dviga dih milijonov bitij. Človek bi dejal, da je spodaj ocean, čigar valovi bi bili ljudje... sivi valovi, modri valovi, iz katerih se slišijo nedoločni klici, se nenadoma dvignejo iz orjaškega ropota ter se spet sesujejo vase in poraz-gube.
“Koliko dobrega! Koliko zla! v vsem tem ...” je šepetala Rolanda in sklenila roke ... “Ali prihajate mnogokrat les na premišljevanja, gospod Maude?” “Kar mene osebno tiče, bolj ljubim Montmartre spodaj; tam je bolj veselo! ... Poglejte, gospodična, tam-le Opera ... malo na desno ... Opera, kjer bi mi prav za prav morali zdaj sedeti ter se diviti Gounodovi glasbi, namesto da si tu nakopljemo še kak nahod ...”
Roger Maude je kazal s svojo palčico smer.
“In tam-le je Sacre-Coeur?” je dejala Rolanda, ki se je obrnila ter strmela v ogromno belo cerkev, ki stoji med nebom in Parizom.
“Da, toda zaprta je ...”
“Ali pogostoma hodite v to cerkev?”
“Jaz?”
Roger Maude stopica po hodniku in se smehlja ... Nato se vrne k dekletu:
(Dalje prihodnjič) *
JUNIJ
18.	— Otvoritev Slovenske pristave 1967: piknik in ples.
25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
25.	— Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico.
JULIJ
2. in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
4. — Clevelandska federacija slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu.
9. — Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
12. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima piknik na SNPJ farmi.
12.	-16. — Farni karneval pri Sv. Vidu na farnih prostorih in šolskem dvorišču.
19.	— Klub slov. upokojencev za
senklersko okrožje priredi piknik na farmi SNPJ.
23. — Slovenski športni klub priredi PIKNIK na Slovenski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami.
26.	— Klub slov. upokojencev
na Waterloo Road priredi PIKNIK na SNPJ farmi.
30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
2. — Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue priredi piknik na SNPJ farmi.
6. — Spominski sklad II. Lobcta priredi piknik na Slov. pristavi.
13.	— Fara Marije Vnebovzete
priredi namesto piknika svojo poletno zabavo v šolski dvorani.
13. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
20.	— Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
20. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku drugi letni piknik zdru-
žen z mladinskim športnim dnem.
27.	— Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
3.	in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
IG. — Telovadna zveza priredi
telovadni nastop s piknikom na Slovenski pristavi.
24. — Oltarno društvo fare sv.
Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
I.	— Združeni kulturni program in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue.
7.	— DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
8.	— Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Ave. večerjo in ples. Začetek ob petih.
14. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester.
28.	— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
29.	— Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svojo Veselo Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Malica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
II.	— Klub slov. upokojencev v
Newburgu priredi BANKET ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob 6. zvečer. Igral bo Zabak trio.
Salonska politika vidi le svoje interese
Ustavodajna skupščina nima nobenega pravega dela, pa bi rada poslovala še do konca leta, od koder hoče zavleči izvolitev ustavodajne skupščine.
SAIGON, J. Viet. — Dočim se naša dežela trudi, da bi saigon-ski politiki začeli gledati stvarno na obupen gospodarski in političen položaj v svoji domovini in preobražali sebe in svoj narod, vidni domačini ne kažejo prav nobene volje za tako delo. To se vidi najlepše na ne ravno vzornem počenjanju saigonske ustavodajne skupščine.
Skupščina je svojo glavno nalogo že davno izvršila; dala je deželi novo ustavo. Poslanci bi se mogli lotiti koristnejšega dela, pa se ne. Sklenili so, da morajo dati deželi še par političnih zakonov:	volivni zakon za
senat in predstavniški dom, zakon o tisku in zakon o političnih strankah. Tudi te zakone bi skupščina lahko že davno spra-
jo, da jih ima samo okoli 45. To bo tudi držalo. Ko je namreč blok zapustil sejo v skupščini, je bilo na seji še zmeraj 57 poslancev od 115.
Za Kyjevo jezo na skupščino pa morda tiči še nekaj drugega, tako sumijo politični opazovalci. Ky bi bil rad predsednik in ne gleda rad, da bi nova skupščina uživala simpatije vietnamske politične javnosti, čimveč bi imela vpliva, tem manj bi pomenil on kot predsednik. Zato hoče — tako trdijo njegovi nasprotniki — diskreditirati novo skupščino, še predno je izvoljena.
Žal se mu ta posel lahko posreči, kajti že ustavodajna skupščina se ni odlikovala s pridnostjo in še zmeraj gleda, kako bi svoje poslovanje čim bolj za-
vilo pod streho, pa jih nameno- vlekla. Pase torej lenobo. Da bi ma noče. Sabotira delo v plenumu in v odborih z edinim namenom, da bi čim dalj časa dobivala mastne dnevnice.
Svojo sebičnost je nazorno pokazala prav zadnje dni.
Po prvotnem načrtu bi morale biti predsedniške in kongresne volitve na isti dan, to je 3. septembra. Sedaj je pa večina skupščine sklenila, da je treba kongresne volitve razpisati za 17. december. Do takrat bi seveda ostala sedanja skupščina pri življenju, .čeprav ne bi imela nobenega pravega dela.
Ta sebičnost gre na živce celo predsedniku Kyju. Zato je na njegov nasvet največji blok poslancev v skupščini, ki podpira vladno politiko, sklenil, da bo bojkotiral seje skupščine, ako bo večina vztrajala, da naj bodo kongresne volitve 17. decembra.
Blok trdi sicer, da ima 65 članov, torej skoraj polovico,.skupščine, toda politični opazovalci misli-
pa zgubila še ugled, kolikor ga ima, se prav nič ne briga za u-sodo revnih slojev v mestih in za kmetsko revščino na deželi. Kdo bi torej zameril ljudem, ako vidijo v skupščini samo tolpo se-bičnežev, ki pozna samo sebe in nikogar drugega.
Hude so torej porodne bolečine vietnamske demokracije.
*------o------
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
popoldne ob 1.30 na Highland Park pokopališče.
Dušan Vukmanovich
V Cleveland Glinici je umri po dolgi bolezni 62 let stari Dušan Vukmanovich, znan tudi kot Dan ali “Little Bennie Bu-kas”, z 19702 Arrowhead Ave., roj. v vasi Lipja na Hrvaškem,
od koder je prišel v ZDA 1. 1924, mož Sarah, roj. Gajak, oče George-a (v Vietnamu z U.S. Army) in Milana (dijak Collin-wood High), brat Mileta (Ju-gosl.) in Jelice Matijevich (Mo-naca, Pa). Blizu 30 let je bil zaposlen pri National Malleble Castings Co., nato pa pri Cuyahoga Plastics Co. Pokojnik je bil član cerkve sv. Save in SNS. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkve sv. Save v Parmi, ko se bo vrnil sin George iz Vietnama.
Frank Klemenčič
V soboto zvečer je umrl v University bolnišnici Frank Klemenc z 886 E. 141 St., star 75 let, rojen v vasi Grcerevec pri Planini na Notranjskem, od koder je prišel pred 58 leti. Bil je član Društva Naprej št. 5 SNPJ, Kluba slov. upokojencev v Euclidu in bivši direktor Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Delal je pri National Acme Co. do upokojitve pred 15 leti. Tukaj zapušča ženo Nettie, sina Franka J., 3 vnuke, sestro Marie Duraj in brata Antona Klemenčič. Pogreb bo v torek popoldne ob dveh iz Zakraj skovega pogreb- : nega zavoda na pokopališče Lakeview. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh.
DECEMBER
19. — Fara Marije Vnebovzete priredi Puranski festival v 3. — Moški pevski zbor Slovan
šolski dvorani.
19. — Pevski zbor Jadran poda ^ v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
23. — The Sixth Thanksgiving Tony’s Polka Party v Slov. nar. domu na ,St. Clair Ave.
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
JANUAR — 1968 27.— Slovenska pristava priredi
“Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30.
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go.
*784 E- 78 St. 341-170#
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machine«
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET
LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
SLAP BO LETOS POSEBNO MOGOČEN — Yosemitski slap v Kaliforniji je letos posebno mogočen, ker je v Sierrah padlo izredno veliko snega.
NUMERICAL CONTROLLED MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE 13 DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebne »d 8.15 dop. do 5. pop.
-di kličite 341-1708
za čas sestanka
Aa Kcsual Opportunity Imp lov er
(117)
Svetlana jih le boli
MOSKVA, ZSSR. — ‘Litera-turnaja Gazeta’, znani leposlovni tednik, se je v zadnji številki ostro lotila Svetlane Alijujeve, ki da je “prodala ime svojega očeta in svoja dva otroka za avtomobil in psa”.
Svetlana je po svojem prihodu v Ameriko na vprašanje, kaj bi rada imela kot svojo osebno posest, odgovorila, da le avto in psa.
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
Ženske dobijo delo
Iščemo kuharico
Slovenska gostilna pri E. 40 St. in St. Clair Ave. išče sposobno kuharico. Vsi pogoji po dogovoru. Kličite lastnika na domu: RE 2-8428 po 6. uri zvečer.	—(118)
MAU. OGLASI
Stanovanje v najem
Tri neopremljene sobe s kopalnico za $40.00, na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0989.	(115)
V najem
Čisto 5-sobno neopremljeno stanovanje se po zmerni ceni odda na 906 E. 73 St. Vse ugodnosti, na željo tudi garaža. Vprašajte na 908 E. 73 St., ali kličite 431-9105.
-(115)
TONY KRISTAVNIX
PAINTING and DECOKATING 1171 East Gist. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
V najem
Eno 4-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $45.00 mesečno in eno 3-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $40.00 mesečno, na 1334 E. 55 St. Vprašajte za g. Koporc.
(x)
Hiša naprodaj
Lepa enodružinska, prebarvana, 7 sob, polna klet, garaža. Sedaj prazna in se lahko takoj vselite. Na 884 E. 73 St. Za pojasnila kličite 884-3791.	—(115)
Naprodaj
Štiridružinska hiša, 4 garaže, potrebuje popravila, v St. Clair-ski okolici. Kličite 486-0255.
(115)
Prijafel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
St.Clair \v» fr <5*0. St.: JW 1-4215
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
11
AMEBIŠKA DOMOVINA
^ *
!
FR. JAKIJC:
Peklena svobodo
3

Vse, karkoli se je dalo odtrgati qli odbiti, je prišlo na grmado: dragocena oprava obed-nice in velike sprejemne sobane, zastori in preproge, slike znamenitih . umetnikov, podobe prednikov turjaških in prejšnjih lastnikov graščine, porcelan in steklo, vse vse je šlo na ogenj ali se je pa izpremenilo v črepinje.
Ogenj je pa naraščal in njegov svit je segal preko Mahu do Ljubljane, da so se lesketala okna v Rebri.
Pred gradom se je pa ustavil general. Njegova vojska je raz-devala sovražno taborišče, on je pa opazoval gorečo grmado in se grohotal:
“Hahaha! Tako je prav! Vse dol! Svoboda, vivat svoboda!” Odgovarjalo mu je sto grl onih, ki se nišo mogli uvrstiti pri pokončevanju:
“Tlaka in desetina je preč, ne bo nas drla graščina več!” “Svoboda! Svoboda je prišla!”
razno pohištvo, orodje, posteljnino, obleko, posodo i;i še vsakovrstne stvari, ki so bile že od nekdaj v gradu. Stvari, ki so bile koristne in potrebne, tudi take, ki bi prišle prav v kmečki hiši. Tedaj se je zazdelo škoda temu in onemu, da bi stvar uničil ogenj, in če ni bilo greh vse uničiti, gotovo ni bilo greh oteti jo in jo spraviti na varno.
“Vse je bilo naše! Naši žulji so bili! Mi smo delali. Mi smo zbirali!”
Take misli so jih obšle, stegnili so roke pp stvareh, ki jih je bilo privleklo navdušenje na grmado, da jih otmo in se okoristijo z njimi.
Pohlep se je zbudil in lakomnost jih je gnala naprej od sobe do sobe, od shrambe do shrambe, od nadstropja do nadstropja in kar ni bilo prenerodno, da se je dalo odnesti, je dobilo novega gospodarja. Obleka, perilo, posoda, orodje, vse je prav prišlo. Najbolje so pa zadeli tisti, ki so
Iz gradu so pa še vedno nosili si bili odprli pot v shrambe, pol-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
ADVERTISING SUPPLIES DEPT.
Packaging and stock control. Experience desirable. Good opportunity for someone who prefers to work with his hands, rather than sit at a desk. Will train on the Multilith. Good starting salary and working conditions. Hours 8:30 to 5 P.M. — Company benefits.

FOR INTERVIEW CALL CE 4-4500. — EXT. 210
MIDAS tafernafionaE Oorp*
4101 W. 42ml Place
(115)
FEMALE HELP
t. '
WE HAVE
Excellent Immediate Opportunity for
DIRECTOR OF NURSING SERVICE
175 bed general hospital offers a challenging opportunity with a growing organization v/hich provides a full range of health care services in one of the most modern facilities in the state. At least a bachelor degree (with sound administrative experience required. — Please state your experience, qualifications, salary requirements and date of availability. .— All replies confidential.
CALL ADMINISTRATOR
frank c. McPherson, 517—372-8220
or write
LANSING GENERAL HOSPITAL
LANSING, MICH. 48915
(115)

TYPIST
MUST BE GOOD
TELEPHONE WORK AND VARIETY OF DUTIES IN SALES DEPARTMENT OF
HINCKLEY & SCHMITT THE WATER COMPANY
SALARY OPEN	PAID WEEKLY
FREE COMPANY BENEFITS Convenient to Ravenwood “L” — Near Mart
Please Call for Interview MISS PAUL
ne žita in jestvin.
Segli so po gnjatih, klobase so se kar drobile v rokah, žepi so bili takoj polni in tlačili so si za srajco in grabili in grabili, dokler je bilo kaj in kolikor so mogli spraviti. Srečen tisti, ki je zalotil kako vrečo ali primerno posodo, da je mogel spraviti. Tam so viseli tudi lepo okajeni bohi, ponos in uteha vsake gospodinje. Vsi so segli po njih, toda samo krepkemu Šviglju iz Sarskega se je posrečilo, da je odnesel največjega, enega celega je dobil tudi Štrumbelj iz Iške vasi.
Nevoščljivost je sijala iz marsikaterega očesa, ki je gledalo za Švigljem, kako se je postavljal z bohom, ki, ga je odnesel in nosil oprtiv. Zavidali so pa tudi one, ki so odnašali moko v vrečah, ki so odnašali žito in kričali:
“Sedaj je pa desetina nazaj!”
Oni s plenom so odhajali, da spravijo priborjeno na varno, a tisti, ki so bili še praznih rok, ki so skrbeli le, da bi grmada ne pogorela, ki so vlačili iz gradu gorljive predmete in skrbeli, da bi noben papir ne ostal, ki je kdo ve kakšno nevarno pismo, so pa sedaj, ko jih je nevoščljivost podžigala, s tem večjo po-željivostjo planili za blagom po vseh prostorih, preteknili vse kote do podstrešja in končno
lomili v kleti.
“Vino! Vino! Vino!” Ta klic se je razlegnil na vse strani in hipoma je nastala pred kletmi gneča, ker so hoteli vsi kmalu do sladkih studencev. Napolnili so kleti tako, da so komaj napravili prostor za generala, ki ga je bil zdramil veseli klic in zbudil v njem neizmerno žejo.
“Oštarija!” je viknil general, poln želje po vinu. “Bomo videli, kakšnega si je gnadljivi gospod grof privoščil. Bomo videli, kakšen okus ima gnadljivi gospod grof. Hahaha! Vina gor!”
“Prostor za generala!” je tulil pred seboj in se prerival do sodov, kjer so bile pipe že odprte in je vino teklo v najrazličnejšo posodo, ki je bila uplenjena, pa ni bila nikdar namenjena za vino, nastavljali so klobuke in kape, črepinje in prgišča, teklo je tudi na tla.
“Tukaj bo nocoj generalkvar-tir!”
S temi besedami je sedel Krivonoga na lego poleg soda, in ker ni imel kozarca, niti kake druge posode, ker se ni udeleževal plenjenja, je potegnil klobuk z glave in ga podstavil k pipi, kakor je videl druge, in pil s slastjo.
V kleti je hrumelo. Beseda je postajala čimdalje bolj drzna in silovita.
“Na marof! K fešnarju! V farovž!”
Tako se je začelo razlegati po |nez.	j Ta klic je izzvenel pred gra-
kleteh. Klic je bil vedno silnejšil “Pa kakšno zini, široko, da je , dom in zdolaj po cesti in na in nestrpnejši. Klicali so oni, ki j ne bo mogel nihče pogoltniti, so imeli dovolj pijače in so si zaželeli drugih stvari, lepih, priročnih in koristnih.
Tedaj je izpregovoril general:
“Pa stopite v farovž! Tam je zapisan pasji snop. Pa postrašite farja! Naj da kaj od sebe! Glavo ali pa urbar!”
“Glavo ali pa urbar!” je zadonelo v kleti, so ponovili po vežah in hodnikih in ponavljali pred gradom, kjer je bilo dovolj plena željnih, ter so jo udrli proti vasi nad farovž.
V	kleti je postalo skoraj prazno. H generalu so prišli nekateri možakarji, ki so imeli vino nad vse radi, in so se “težki ’ naslanjali ob sode in na zid.
V	grajski kleti je ostal tudi Glavanov Janez iz Skrilj. Ni se mu ljubilo ne peti ne govoriti, tudi pil ni. Zamišljen je slonel ob zidu in premišljeval.
Tedaj ga je ugledal Tone in ga zdramil:
“Fant, kaj se pa ti tako kislo držiš? Pij in poj! Takega še nisi pil in tako poceni tudi ne!”
“Nisem žejen!” je odvrnil Ja-
Ma-
vasi.
Kaj premišljaš! Ni čas za to.” “Skriljani, na Preseko!
‘Tri dni sem ga oprezoval, pa ček, pojdi z nami!” ga nisem dobil,” mu je odgovo- Janez je prevpil ves hrup in ril Janez in razgrnil svoje srce vsi oni s hribov, ki so ga slišali in dušo, da ga je Tone izpre- in razumeli, so šli za njim, uka-
gledal in vedel, kaj mu je treba.
“Teslo! Kaj pa čakaš? Ako misliš z Lahom poravnati, pojdi! Sedaj je ura! Take nikdar več ne bo. Videl si pa tudi, kake se naredi. Na, pij!”
In Janez je pil iz Tonetovega klobuka in sedaj je videl jasno vso pot pred seboj do cilja, do katerega je že dolgo, dolgo namer j al.
“Na Preseko! Škriljani, na Preseko! Tam je naš hudič!” Tako je bolj zarjovel kakor zavpil Glavanov Janez in zavihtel nad glavo sekiro, ki jo je imel v rokah.
“Škriljani, na Preseko!”
“Na Preseko!” so se oglašali . posamezni, čimdalje več jih je bilo, in šli za Janezom, ki je vedno ponavljal:
“Na Preseko! Škriljani, na Preseko! Golani, na Preseko! Nad Menata!”
joči in vikaj oči.
V graščinski kleti je ostal le
general Tone in nekaj hud0 vinskih puntarjev. Pili so in se veselili, da je bila ura že blizl) polnoči. Tedaj se je pa razH' nilo v veži prestrašeno vpit]6' tekanje sem in tja in skoraj )e planil v klet ves zasopljen vek, ki je komaj sunil iz sebe-“Vojaki!”
(Dalje prihodnjič)

1894
1987
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 18. junija 1967 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $.....
Moje ime in naslov: ..........................
k
	
CHICAGO, ILL.	
	
MALE HELP	
A
SU 7-6540
(118)
SWITCHBOARD - RECEPTION
TELEPHONE WORK
FOR
HINCKLEY & SCHMITT THE WATER COMPANY
Learn switchboard on the job. No typing required, but pleasant yoice, ability to deal pleasantly with people on the telephone, a necessity.
SALARY $350 PER MONTH PAID WEEKLY FREE COMPANY BENEFITS Convenient to Ravenwood “L” — Near Mart
Please Call For Interview — Miss Paul SU 7-6540
(118)
kJk
r
V
H

Fast moving dynamic division of the nation’s leading scholastic jewelry manufacturer has several professional positions available for individuals with long-term growth potential. Location is in pleasant, north-central Illinois community, onlv minutes from site of future Illinois Valley industrial complex.
SYSTEMS ANALYST — Minimum 2 years experience writing systems for order processing, sales analysis and inventory control utilizing EDP. Degree or equivalent experience necessary. Must be able to eventually assume data processing responsibilities for entire division.
INDUSTRIAL ENGINEER — Production management oriented individual with minimum two years experience in time study. Prefer degreed applicants or equivalent experience. Must be able to assume departmental management responsibilities.
ARTIST — Young man needed immediately to learn scholastic and commercial artist needs for our industry. Prefer college graduate with management potential. Good drawing, lettering and layout ability necessary, air brush experience helpful.
CUSTOMER SERVICE — Recent college graduate or June, 1967 graduate with ability to deal effectively with customers and sales agents. This is an excellent position to learn good deal about our business and operate effectively in office administration.
Reply in confidence to:
JOSTEN’S INC.
615 S. SIXTH STREET
wfcsj.wir	s
PRINCETON, ILLINOIS 61356
(115;
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo, da je dne 9. maja 1967 v Gospodu preminul naš ljubljeni oče, stari oče in brat
James Perko
Pogojni je bil rojen 23. junija 1894 v Cleveland, Ohio. Življenje se mu je izteklo v Cleveland Heights General Hospital.
Pokopali smo ga dne> 11. maja 1967. Iz pogrebnega zavoda Bricki ian Funeral Home smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali na pokopališče Ail Souls, Chardon, Ohio, kjer sedaj zemski ostanki čakajo Vstajenja. Molitve in svete pogrebne obrede je opravil zanj Rev. Wiiliam J. Englert, župnije St. Feiicitas na 1258 Richmond Road. Naj prejme našo iskreno zahvalo.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnemu očetu v zadnjem času življenja storili kako dobroto, vsem, ki so ga ob slovesu počastili in vsem, ki so nam ob tej žalostni priliki priskočili v pomoč in nam osebno ali pismeno izrazili svoje sočutje.
Posebej se zahvalimo našim dobrim sosedom in ljubim prijateljem za vse, kar so nam dobrega storili ob tej žalostni priliki. Topla zahvala dobrim možem, ki so nosili krsto.
Pokojnikova svakinja Mrs. Mary Perko nam je bila od smrti do pogreba v vsestransko pomoč. Naj prejme našo globoko zahvalo za vso njeno skrbnost.
Naj dobri Rog povrne vsem, ki so darovali za svete maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence, kakor tudi vsem, ki so prišli v pogrebni zavod, da so pokojnega počastili in se od njega poslovili in vsem, ki so prišli k pogrebnim slovesnostim in spremljali očeta do groba.
Razposlali smo zahvalne kartice kolikor smo imeli naslove. Če bi kdo naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo naj nam oprosti. Prosimo, da sprejmete tole skupno javno zahvalo, ki jo želimo izreci prav vsem pokojnikovim in našim prijateljem in dobrotnikom, za vse sočutje in vso pomoč, ki so nam je izkazali.	,
Ti, o Jezus, naš premili, ziij na dušo Rešnjo Kri,
Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri.
Žalujoči:
hči MARIE WILSON in mož HOWARD, Tccumseh, Michigan,
sin JAMES F. in žena VIOLET, Watsonville, California, sin WILLIAM R. in žena IRENE, Cleveland, Ohio nečaka: JOHN PERKO, THOMAS PERKO
vnuki: MICHAEL, CHERYL ANN, TIMOTHY PERKO, PATRICIA, MICHAEL, THOMAS WILSON,
WILLIAM JR. in ANTOINETTE PERKO, dva pravnuka, sestra ANA TANEK z družino, brat EDWARD PERKO, Detroit, Mich. družino in ostali sorodniki.
Cleveland. Ohio, 12. junija 1967.

V BLAG SPOMIN
OB ENAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE
fr« mm
t
junija 1956.
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 12
Ti, Gospod, usmiljen bodi, ljubi Jezus, Ti mu daj mir in. pokoj vekomaj.
Žalujoči:
žena ANA, OTROCI in NJIHOVE DRUŽINE Cleveland, Ohio, 12. junija 1967.
NEKDANJE BOJIŠČE SEDAJ STANOVANJSKI PREDEL — Kjer so se nekdaj merili Rommelovi Nemci z Angleži pri El Alameinu v Egiptu, rastejo sedaj nove stanovanjske stavbe. V ospredju je zarjavel nemški protitankovski top kot spomin na oni čas.