DRŽAVNO TOŽILSTVO v LJUBLJANI i aUnSIo ' ' 16.: VII. 1990 -+— STE V. 29. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« LETO 43 V LJUBLJANI. DNE 16. JULIJA 1930 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din« V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja rsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani Kmetski pokret. Kaj hoče to reči? »Pokret« je hrvaška beseda. Pa če smemo katero hrvaško besedo sprejeti za ivojo, smemo to. Ker v slovenščini nimamo take, ki bi to tako kratko in krepko povedala kakor »pokret«. Zares, čas je, da se začne kmet kre-titi, gibati, dregati, opletati, mahati okoli sebe in kričati. — Oho! Kričati, opletati, mahati?! Kaj naj pa to pomeni? Prav nič hudega! Kaj pa dela človek, ki se potaplja? Kreče se, giblje, drega, opleta in maha okoli sebe in kriči: pomagajte! pomagajte! ... O ne, ne mislim, da bi moral kmet posuroveti in podivjati, po drugih biti, jih suvati in nad njimi kričati! Kaj še! Toda povejte mi: ali se kmet ne potaplja?! Ne da bi drugim kaj hudega prizadejal, ne da bi jim po krivici le las skrivil, — a kričati mora, gibati, kretati, dregati, opletati okoli sebe, da sebe ohrani, da se obdrži — nad vodo. To imenujem »kmečki pokret«. Kmet da se potaplja?! Kako to? Saj kmečke hiše še stoje in grunti se še ob-delavajo, kozolci še stoje polni in žito se že mlati, ali na cepce, ali na mašino. Gotovo! Bog varuj, da bi se ne! Sicer bi nas bilo vseh konec! — No, recimo, da mu, kmetu, voda v grlo še ne teče; to se pravi: da prav pri koncu še ni. Kak posamezen kmet pač že; o, koliko jih je že utonilo! A kmet na splošno, hočem reči: kmečki stan, ne bo še vsak čas pod vodo zginil. Toda ali se ne potaplja tudi tisti, ki vedno bolj v vodo leze? In to je kmečki stan brez dvoma! Le poglejte po vaseh! Kaj boste videli? Vedno manj ljudi na kmetih. Vsak beži iz vasi, s kmetov, kdor ima le kam. In tudi tisti, ki nimajo kam! Ali pa še »iste slišali, da barko, ki se ima potopiti, »puščajo podgane? Žival čuti že naprej, da ni varna in beži. Taka barka je danes kmečki stan. Vasi sicer že ne izumirajo, toda vasi — hirajo. O župniji Št. Gothard, to je tam za Limbarsko goro, na koncu Črnega grabna ob štajerski meji, smo krali, da je štela pred 50 leti 1300 ljudi, danes pa jih šteje še kakih 700. Pomislite: malo mnni kakor za oolovico duš je upadla! In če bi Sli po drugih vaseh, bi marsikje našli, da jih je toliko in toliko manj. Pa bi jih po naravnih postavah moralo biti več. — Če ima človek vedno manj krvi, pravimo tudi, da hira. Začne se sušiti; sušica, jetika, se ga prijemlje. Hira, hira, dokler ne izhira. Morebiti traja dolgo, nazadnje pa le pride smrt in mu pregloda nit življenja. Pokopljejo ga. Ljudje pa pravijo: Škoda ga je, dober človek je bil. In če nekega dne propade kmečki stan, bomo tudi rekli njegovi znanci in prijatelji: Škoda ga je! O, kako škoda! Lep stan je bil. Če je jetika že predaleč, je vse zdravljenje zastonj. Noben dohtar ne more več pomagati, nobene rože več ne izdajo. Dokler je pa jetika še na začetku, se da morda še pomagati. V naših dnevih so napovedali velik boj jetiki. Povsod beremo napise »Ne pljuvajte po tleh!«, ker se s pljunki jetika širi. In gori na Gorenjskem pod Grintovci na Golniku, stoji nekaj let sem velika palača: zdravilišče za jetične. Gotovo se tam mnogi pozdravijo; samo umirat ni vredno gori hodit. Če čakamo, da bo kmečkemu stanu še slabše, mu bo težko pomagati. Zdaj, ko razpad še ni tako daleč, je treba misliti, kako bi se mu dalo pomoči. Zakaj ljudje tako bežijo s kmetov? Vzrokov je več. Danes ni časa, vsah naštevati. Samo na eno reč vam hočem pokazati. Če greste v Ljubljani po Miklošičevi cesti, tisti novi veliki cesti, ki vodi s kolodvora proti frančiškanski cerkvi, imate na levi dve novi veliki palači, obe namenjeni delavcem. Prva je Delavska zbornica, druga pa je zavod za zavarovanje delavcev. Ko sem bil notri, sem občudoval, kaj je vse storjeno in kako preskrbljeno za delavce. Kdo jim ne privošči? A kje imate kaj podobnega za kmeta? Stotisoč delavcev je zavarovanih v tem zavodu za bolezen, za nezgode in za starost. Za vsake vrste. delavce je zavarovanje, — samo za kmečke ne. Ja, ali je potem čudno, če vse beži s polja in leti v fabrike?! Delavsko gibanje ali pokret traja že dolgo. Delavci, oziroma njih voditelii, so tudi kričali, mahali in suvali okoli sebe, kakor človek, ki se potaplja. Kričali so, da so cel svet prekričali, kako se jim hudo godi. Tudi danes še ne cveto vsem samo rožice; a reči moramo, da so s svojim gibanjem ali pokretom že zelo napredovali in veliko pridobili. In zakaj so nad kmeta prišli taki časi, pa pretijo priti še hujši, da se mora tudi on zganiti, klicati in mahati ter se braniti, da ga povodenj ne odnese. Kdo ne uvidi, kako potreben je kmečki pokret? Novice iz Belgrada. Nj. Vel. kralj je na predlog prosvetnega ministra podpisal zakon o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o osnovnih šolah. V smislu teh izprememb Je verouk v osnovnih šolah obvezen za vse priznane veroizpovedi. Verouk poučujejo duhovniki, oziroma njihovi namestniki, postavlja in odstavlja pa jih banska uprava na predlog pristojne cerkvene oblasti dotične veroizpovedi. Pristojna občina lahko veroučite-Ijem prizna in plača primerno nagrado. Veroučitelji morajo biti jugoslovanski državljani. Če je veroučitelj zadržan, ga lahko nadomešča učitelj iste vere na dotični šoli. Po predlogu pristojne cerkvene oblasti je lahko to nadomeščanje tudi stalno. Če se cerkvena oblast ne briga za verouk in ne stavi predlogov za imenovanje vero-učiteljev, jih predlaga pristojna banska uprava. Na šolah, kjer je v vsakem razredu odnosno oddelku najmanj 20 učencev iste vere in kjer pride na teden najmanj 20 učnih ur iz verouka, se lahko nastavijo stalni kateheti, ki jih imenuje prosvetni minister. Vsi veroučitelji se morajo pokoravati šolskemu zakonu in redu. Minister prosvete lahko odstavi veroučitelja, če njegovo delo ne odgovarja vzgojnim načelom ali če njegovo vedenje v šoli in izven nje ni v skladu s splošnimi cilji osnovne šole. Učni načrt za verouk določa prosvetni minister v sporazumu z vrhovnim predstojništvom dotične vere v državi. Za katoličane se smatra škofovska konferenca za vrhovno cerkveno predstavništvo. Cerkvene oblasti imajo pravico enkrat na leto nadzirati verouk v osnovnih šolah. Dočim je sedanji zakon o osnovnih šolah zabranjeval verske organizacije. smejo učenci osnovnih šol odslej zo- r Stran 362 D O M ULJ JJ P3 , Ster. za Kje naj položim svoj denar? Samo v „" ribora zbirati črni oblaki. Proti 8 pa je začela padati gosta kakor lešniki debela toča, katera pa je kmalu ponehala. Po toči je sledil kratek naliv, naKar so se črni oblaki pomaknili zapadno v smeri prot Koroški. Mislili smo, da je najhujše minilo. Pa ni bilo takol Oblaki so se zopet pomaknili nazaj v smeri proti Slovenjgradcu in nad Mishnjsko uoj lino. Proti 9 je začelo bliskati, grmeti in kakor na sodnji dan ter liti kakor iz škafa. Orom, blisk in tresk se je vedno bolj stopnjeval. Najhujše je bilo v Šmartnem. Okrog 9 j t treščilo v poslopje posestnika Gregorja Poberžnik v Pamečah st. w>, kjer je popolnoma pogorela hiša in gospodarsKu poslopje, ki je bilo vse pod eno streho, vsa oble", živila, krma, tri ovc«, t» k«za in kokoši. Kesiu 6 •o samo govejo živino in svoje lastno življenje. Zavarovano je bilo vse skupaj komaj le za 2700 Din. Gasiti ni bilo mogoče, ker ni bilo vode, ker je po-•estvo preveč na hribu in tudi gasilno društvo iz Jt lanža pri Dravogradu, ki je prispelo na kraj nesreče, ni moglo ničesar drugega pomagati kot pri reševanju živine. Okrog pol 10 pa zopet javi plat ivona, da gori. Strela je udarila v kozolec posestni-ct ge. Viktorije Šoti. Strela je šla iz kozolca v paven se nahajajoče gospodarsko poslopje, ki je tudi pogorelo do tal. S težavo so rešili konje in rovejo živino, od katere pa so 5 glav morali za-Jlati radi poškodb. Živina je bila že od ognja in dima vsa omamljena, da so jo komaj spravili iz hleva. Udarilo je tudi v Oolovo hišo «Stekel«, kjer je nastanjena Davčna uprava, žendarmerija in nekatere stranke. Do požara tukaj ni prišlo. V St. Ilju pod Turjakom je zgorela neka ledenica ter neko poslopje v Tolstem vrhu pri Ouštanju. V Ouštanju le razsajala toča. Na 80 hektarih obdelane zemlje je uničenih 80 do 100% poljskih pridelkov in sadja. Na grof Thurnovi vrtnariji pri g. Lešu so zbite vse šipe. — Skoda znaša okoli 300.000 Din. V Tolstem vrhu je vzorno posestvo g. Osiandra popolnoma uničeno. — Skoda znaša do 40.000 Din. V prevaljski občini je prizadetih par večjih posestnikov, predvsem polja g. Beno Kotnika. Velike so tudi poškodbe po toči v Libeličah. — Najobčutljivejše so poškodbe v Ouštanju, ker ie toča uničila vse zelenjadne nasade in vrtove delavcem in najemnikom. Mnogo škode je tudi napravila toča V Razboru. Novice. (Skocijan pri Turjaku:) 22. junija so igrali šolski otroci dobro naučeno Igro »Povodni mož« — opremljeno z deklamacija-mi in petjem. Otroci so igrali proti pričakovanju dobro. Castitamo spretnemu in požrtvovalnemu šol. vodstvu na velikem uspehu! — Vrste mladih junakov se množe. Domalega je šol. mladina vpisana med mlade junake. Sami otroci so zbirali za knjigo, kamor se bodo vpisovala imena mladih junakov! — Sol. jx>slopje je v slabem stanju. Strop učilnice je s tramom podprt. Vseh nas je tega sram. Za popravo je nabranega denarja 113.000 Din. Za gotovo smo bili uverjeni, da se letos ob počitnicah šola popravi, ne vemo, kje je vzrok, da vse miruje! — Dne 5. julija proti večeru je padel 10 letni deček Anton Petrič iz M. Lipljen raz lip, ko je nabiral lipovo cvetje, poškodoval si je lobanjo in zato umrl v par dneh v ljubljanski bolnici. Blagi družini naše sožalj« na izgubi dobrega dečka! - 29. junija so imeli naši otroci prvo sv. obhajilo. S solznimi 80 imeli naši otroci prvo sv. obhajilo. S solznimi očmi smo prisostvovali lepi slovesnosti. Ko je 18 malčkov tako lepo pripravljenih pristopilo k mizi Oospodovi. Zanimivo je, kako mladina razume odlok sv. očeta o pogostem sv. obhajilu, ako se ji razloži. Skozi cel teden po prvem sv. obhajilu so pristopali prvobhajanci k sv. obhajilu že ob pol 6 zjutraj — do tri četrt ure hoda do cerkve. Norčevanje iz Gospodovih dni. (Poljane nad ftkofjo Loko.) V nedeljo 6. t. m. so opažali ljudje, ki so šli k prvi maši v Poljane nad škof jo Loko dva fantu, ki sta kosila travo; eden je bil v sami spodnji obleki, drugi pa je imel na glavi turški fes. Ko so šli ljudje od maše, sta pa travo grabila. Popoldne so ju pa videli, ko sta šla na vasovanje. To je naravnost norčevanje iz službe božje. Mesto da bi šla k maši, pa delata, ko gredo ljudje k prvi in drugi maši. — V Poljanah je bilo' zopet opaziti nekega posestnika, ki je s strojem kosil travo. Ljudje l>ožji, vsaj v nedeljo dopoldne bi se vzdržali dela, ali bolje rečeno norčevanja, — Očividec. Naše zanimivosti. (Muljava.) Muljava je ena izmed najstarejših podružnic" prostrane šentviške župnije na Dolenjskem. Cerkvico so sezidali menihi iz Stične pred kakimi 600 leti in jo tudi oskrbovali. Pozneje pa je prišla pod šentvidsko župnijo. Od farne cerkve, t. j. od Šentvida, je oddaljena eno in pol ure in ni torej čudno, ako mnogo Muljavcev ni videlo šentvidske cerkve od znotraj celo leto, ker so hodili rajši na Krko, ki je polovico bliže. Vsled teh razmer so Muljav-ci že dolgo gojili željo, kako bi dobili duhovnika, ki bi imel vsako nedeljo in praznik sveto mašo na Muljavi. Letos se jim je ta želja izpolnila. Na prošnjo soseščanov sta sklenila gg. župnika iz Šentvida in s Krke z dovoljenjem škof. ordinariata, da bo smel g. župnik s Krke maševati in sploh cerkveno opravilo imeti vsako nedeljo in praznik ob 10. uri dopoldne. Sv. maša se prične v nedeljo dne 20. julija s slovesnim sv.opravilom. Da je naša cerkvica sia-rozgodovinska, je že več ali manj znano. 2e naš Jurčič jo omenja v svojih spisih, ko so Turki prihrumeli v naš kraj in obiskali tudi našo vas. V 15. stoletju je že stalo tam znotraj obzidje, stara lipa. Znamenite so v naši cerkvi freske, slike po steni, ki pa so radi prezidane cerkve več ali manj pokvarjene. Te slike so bile narejene pred 500 leti. Se znamenitejši je pa umetno zrezljan.i veliki oltar, ki je bil lani popravljen in pozlačen fn ki je stal 38.000 Din. Ta oltar je bil narejen pred kakimi 250 leti in je edini te vrste. — Mična in znamenita je torej naša vasica po svoji zgodovinski cerkvici in pa, ker stoji v nji tudi rojstni dom slavnega pisatelja Josipa Jurčiča. Gotovo bo marsikogu vleklo srce v našo vas na dan, ko se prične vsakonedeljsko sv. opravilo ravno radi teh dvelj stvari. Zopet žrtev Kolpe. (Podzemelj.) V nedeljo 6. t. m. se je odigral v Kolpi, jjar minut od Podzemlja, žalosten dogodek, ki je močno pretresel vso okolico in ki ni za prizadete niti malo časten .Pred očmi najmanj štiridesetih gledalcev je utonilo mlado, 22 letno dekle Tončka Kralj, doma od Stopič pri Novem mestu. Človeku se srce krči, ko sliši, da se izmed toliko navzočih za časa njene obupne borbe s mrtjo ni našel niti eden, ki bii imel toliko poguma, da bi ji prihitel na pomoč. Imenovana je služila v gostilni Zupančič v Gradacu in se je šla usodnega dne kopat v Kolpo, ne vedoč, da jo tam čaka smrt. sla ie sama kaka dva metra predaleč, ker pa ni bila vešča plavanja, je bilo to zanjo usodepolno. Poznejša reševalna dela so bila vsled nemirne vode zelo otežkočena, tako da so jo šele čez dobrih 20 minut mogli potegniti iz vode. Poznali .so jo vsi kot pošteno in vedno veselo 13 razno Ni kriva. Poglejte Ančka, na klavirju je prahu najmanj za štiri tedne. Jaz sem pa šele teden dni pri vas v službi. Udana v božjo voljo. »Kakor slišim, se boste i« enkrat poročili, dasi-ravno ste že štiri može pokopali!« »Zakaj pa ne? Dokler jih Bog jemlje, jih bom jaz tudi!« Junaštvo katoliških se-•t*r. Bele sestre so na (loboki in vroči ravnini lahodno od jezera Nyas-'a v Angleški vzhodni Afriki ustanovile bolni-inico za gobave. Misijon je postavil 20 koč, ki se radi številnih Gobavcev, ki prihajajo od vseh strani, vedno množe. 40 bolnikov je v bolnišnici, 80 Pa v ambulantni negi. Nesrečni bolniki, ki jim odpadajo celi udje od te-l«sa, so res usmiljenja vredni. Večin, od njih 4. letu starosti. Pokojna je bila velika prijateljica misijonov in revežev, bila je tudi velika podpornica tukajšnjega Prosvetnega društva. Bog ji bodi večen plačnik! — Letos bodo pri nas posebno prizadeti ""i živinorejci. ker stoje travniki večinoma po sulnli legali in se strahovito pozno susn. Več Kot polovico manj bo sena. Kmetje bodo moral, pa prodati pJovico živine iz hleva 111 sicer po nizki ceni. Belokranjski kotiček. Še enkrat — Sv. Frančišek. Če Bog da lepo vreme, se bomo prav lepo imeli gori v nedeljo 20. t. m. Obeta se precejšnja udeležba z vseli strani in tudi tanibu-rice bomo imeli s seboj, da bomo imeli tem več dobre volje. Potrudimo se res vsi, da napravimo presvetlemu g. škofu Rožinanu čim lepši dan in čim največ veselja. Napovedujejo se kot gosti tudi nekateri odlični možje in voditelji našega naroda iz te in one strani Gorjancev. . Vsekakor bo to pomemben dan, ki bo ostal gotovo vsem v najlepšem spominu. . - Če bi radi slabega vremena ne bilo mogoče iti k Sv. Frančišku, se bo pa vsa slovesnost vršila kar v Črnomlju; pa le zaupajmo, da bomo imeli lep dan in krasen razgled. Hudo uro smo imeli. Dne 7. julija okrog poldne je završalo, da je bilo kaj. Z upom in stralHim smo gledali v vrtinčaste pogubne oblake. Vlilo se je, da je bilo kaj in tudi bliska in groma smo imeli. — Med dežjem se je pričela usipati tudi toča, ki je mestoma napravila nekaj škode. Največ se pozna po vinogradih, toda posebno hudo ni. Nekaj grozdja bo odpadlo, pa Bog nam bodi prizanesljiv za naprej, pa bomo še dosti dobili. Proti Karlovcu pa je nesreča večja in je Z našo UMETNO (i!)l>na in droBerljl M. Kuno. (Wolfrnin) Marllor, Gosposka ulica 33. v Karlovcu sajnem pohila toča mnogo oketi in pravijo, da je imelo eno zrno, ki so ga tehtali 26dkg — torej več kot % kg. Tudi se je utrl gal nad mestom oblak in jc voda napravila no mestu mnogo škode. 1 Pri nas smo imeli ta teden že dežja za po, trebo in je zaenkrat suša opravila. Zaradi su* hega vremena je delo nekoliko zastalo in ljudje šele te dni posejuli proso. Seduj je tudi ajda žc v zemlji. Banski svetovalec za Belo Krajino. Dolga leta je zastopal g. jožef NemaniC it Želebeja pri Metliki naše koristi kot naš na. rodni zastopnik in prav 011 je tudi sedaj ime. novan za baltskega svetovalca za naš okruj. K temu imenovanju mu prav toplo častitanio. Radio. " Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glas ba 18 Časovna napoved, bom, reproducirana glas. ba, 13.80 Iz današnjih dnevnikov, 18.30 Popol. danski koncert, 22 Poročila. Četrtek, 17. ;u!.: 19.80 Pravljice, 20 Reproducirana glasba, 20.15 Jugoslovanski večer: Prenoj iz Zagreba, 21.05 Prenos iz Beograda, 21.55 Slovenske narodne pesmi. — Petek 18. jul.: 19.80 Gospodinjska ura, 20 Bachov večer, izvajala gdč. Jadviga (klavir) in Emilija (vijolina) Poženel, 21 Večer Prelovčevih samospevov, poje gdč. Spelta ltamšakova, 21.30 Koncert Radio-orkeslra. — Sobota, 19 jul.: 19.30 Spor.na ura, 20 Prenos iz Beograda, 22.15 Prenos iz Bleda. — Nedelja, 20. jul.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe, 10 Versko predavanje, 10.20 O čebelarstvu, 11 Dopoldanski koncert, 12.15 Tedenski pregled, 15 Reproducirana plasba, 15.30 Jalen >Srednja* — drama v 4. dej. (Ljudski oder), 16.80 Kuharjev šramel kvartet, 20 Koncert godbe »Zarja«, 21 Koncert Radio-orkeslra, 22.15 Prenos iz Bleda. — Ponedeljek, 21. jul.: 19.30 Filozofsko- predavanje v nemškem jeziku, 20 Planinski zvoki, izvaja Radio-orkester, 21 Valčkov večer, izvaja Radio-orkester. — Torek, 22. jul.: 19.30 Razvoj Sokolstva pri LužiSkih Srbih, 20 Prenos iz Zagreba, 22.15 Prenos iz Bleda. — Sreda, 23. jul.: 19.30 Portreti iz svetovne literature, 20 Prenos iz Prage. p Vitalis je bil previden mož, ki se ni odpravljal na pot brez zalog. V vojaški torbici, katero je nosil na ramenih, je imel hlebček kruha, ki ga je razdelil na štiri dele. Tedaj sem videl prvič kako je vzdrževal pokorščino in disciplino v svoji četi. Ko smo tavali od vrat do vrat iščoč prenočišča, je vstopil Zerbino v neko hišo in se takoj naglo vrnil s skorjo v gobcu. Vitalis mu je rekel le to: »čakaj, zvečer, Zerbino.« Nisem več mislil na to tatvino, ko sem zagledal v trenotku, ko je naš gospodar rezal hlebček, kako je postal Zerbino nekam poparjen. Vitalis in jaz sva sedela na dveh snopih praprotja, Joli-Coeur se je stisnil med naju; psi pa so se vlegli po vrsti k našim nogam, Capi in Dolce sta uprla oči v gospodarja, Zerbino pa je naslonil glavo s poveše-nimi ušesi na tace. »Naj stopi tat iz vrste,« je rekel Vitalis z "ukazu-jočim glasom, »in naj gre v kot; legel bo »pat brez večerje.« Takoj je zapustil Zerbino svoj prostor in se splazil v kot, katerega mu je pokazal njegov gospodar z roko; ves se je zakopal v kup praprotja, in nismo ga več videli, pač pa smo slišali njegovo otožno in zamolklo cviljenje. Ko je izvršil kazen, mi je izročil Vitalis moj del kruha in ko je jedel svojega, je razdeljeval v malih koščkih Joli-Coeurju, Capiju in Dolciji njim namenjene deleže. V zadnjih mesecih, ki sem jih preživel pri materi Barberini, se gotovo nisem razvadil; vendar se mi je zdela izprememba stroga. Ah! Kako je bila dobro ona vroča juba, katero ,je Vsak vočer napravila mati Barberinft. dasiravno ni bija zabeliena. * Kako ljub bi mi bil sedaj kotiček pri ognjišču; s kakim zadovoljstvom bi se zleknil v svojo posteljo, in se pokril z odejami do ušes! In danes! O rjuhah in odejah ni bilo govora in morali smo biti srečni, da smo imeli posteljo iz praproti. . V*js zbit sem bil od utrujenosti, noge sem imel vse ožuljene od cokel; in od mraza sem se tresel v premočeni obleki. Naredila se je temna noč, toda na spanje nisem mislil. »Kaj šklepetaš z zobmi,« mi je rekel Vitalis, »ali te zebe?« »Nekoliko.« Slišal sem kako je odprl svojo vrečo. »Nimam dobro opremljene oblačilnice,« je rekel, »vendar imam tukaj srajco in telovnik, v katerega se lahko zaviješ, mokro obleko pa sleci. Potem se zarij v praprot in kmalu se boš ogrel in zaspal.« Toda nisem se ugrel tako hitro kot je Vitalis mislil; dolgo sem se premetaval na praprotnem ležišču; preveč sem bil žalosten in nesrečen, da bi mogel zaspati. Ali bo sedaj vsak dan tako? Ali bom moral vsak dan hoditi brez počitka v dežju, spati po skednjih, treati se od mraza, večerjati samo kos suhega kruha, nikogar imeti, ki bi me miloval, nikogar da bi ga ljubil, biti brez matere Barberine? Ko sem tako žalostno, premišljeval s težkim srcem in solznimi očmi, začutim poleg sebe toplo sapo. Iztegnem roko in utipam volneno dlako Capijevo. Tiho se mi je približal, previdno se pomikajoč naprej po praproti in jne zavohaj nalahno je dihal in njegov dih sem čutil na obrazu in laseh, Kai je hotel? , ..V "i • v okrožju 100 km posrečilo pri 5000 bolnikih z vbrizgovanjem ozdraviti strašno bolezen »pinan«, ki >e oodobna gobam. Na dveh postajah so v letu 1928. zdravile 37.000 slu-čajev raznih bolezni, v letu i929. pa 78.624. Hod kritik. Pred pat tedni je umrl znani kritik pariškega dnevnika »Temps-a« Pavel Son-day. Pisatelji s» mu očitali, da je med predstavo v gledališču spal, a jih Je ktiub temu ocenjeval. Ko se je spet nekaj podobnega pripetile, stopi razjarjeni pisatelj drame h kritiku. Ta pa se mirno predrami in reče: »Sa| s »panjem tudi poveš svo|e mnenje.« , Malo poora. Pri *»«■ njih angleških volitvah je poslanka Astor govorila na shodu ter jc podčrta-vala razlike med moškim in žensko. Med drugimi je omenila tudi to, da so ženske vedno lepše oblečene ko moški. »Saj so lahko,« zavpije vmes moški zborovalec, »ko P« moramo mi plačevati vašo obleko.« Želcznica, ki vozi sam® ob deževnem vremenu. Ena najbolj čudnih Želez-nip na celem svetu 1« takozvana proga Kashe-qu.v.ki vodi po M"* kraiib severoamer. NAZNANILA. d Romanje no Višarje, ki bi se imelo vr-jiti 26. in 27. julija se ne bo vršilo, ker notranje ministrstvo ne dovoli skupnega potnega lista. Vplačane vsote za vizuiu in za železnico bodo romarji prejeli tekom prihodnjega tedna po pošti nazaj, ali pa če se osebno zglasijo v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5. Prosvetni tabor za celo Dolenjsko se bo vršil 23., 24. in 25. avgusta v Trebnjem. 24. avgusta se bo namreč tamkaj blagoslovil novi prosvetni dom. 23. avgusta bo prosvetni tečaj namenjen voditeljem izobraževalnih društev, knjižničarjem voditeljem, voditeljem fantovskih in dekliških odsekov itd. Nedelja pa bo posvečena prosvetni manifestaciji naše Dolenjske. Radi tega Prosvetna zveza kot matica vljudno vabi, da se vsa društva izobraževalna in prosvetna z vsemi svojimi odseki udeležijo te največje naše prireditve na Dolenjskem, — Podrobna navodila sled.ijo. n Našim gospodinjam priporočamo knjigo »Gospodinjstvo«, katero je spisala m. Lidvina Pur-gaj, cena broš. Din 40, vez. Din 60. Knjiga, brez katere naj ne bo nobena gospodinja, nudi vse potrebne in važne — zlate nauke in navodila, ki jih mora vedeti vsaka naša gospodinja. Obsega tudi veliko zdravstva od strokovnjaka dr. Dolšaka. Knjigo toplo priporočamo še posebno gospodinjskim šolam in tečajem. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. J. V.: Novi kazenski zakon. (Nadaljevanje.) 2. Pomočnik pa se imenuje tisti, ki drugemu naklepoma pomore pri storitvi kazn. dejanja. Ta pomoč pa je lahko i z -rečno dogovorjena ali pa tudi molče dana. Na vsak način se morata storilec in pomočnik z e d i n i t i glede pomoči. To zedinjenje pa mora biti podano pred izvršitvijo ali vsaj tekom nje; če je dana pemoč po že izvršenem kazn. dejanju (n. pr. da kdo skrije tatu ali njegov plen, ne da bi se ž njim prej o tem zedinil), ni to pomoč v našem zmislu, temveč posebno (tudi kaznivo) dejanje. 0 taki pomoči bo govor pozneje. Storilec in pomočnik se izrecno ali molče zedinita. Primer izrecnega zedinje-nja: Miha (storilec) gre krast v neko trgovino. Ker pa je že poznan tat, se boji, da ne bi takoj naslednji dan pregledali njegovo stanovanje. Zato gre poprej k Janezu in ga prosi, naj on skrije ukradene stvari, ki jih bo prinesel ponoči k njemu. Ja-nez mu to obljubi in tudi res ugodi. — Primer molčečega zedinjenja: Peter in Lovrenc sta stara tatinska tovariša; včasih kradeta skupno, včasih vsak na svojo pest. Tako gre nekoč Peter, ne da bi o tem kaj povedal Lovrencu, krast v neko trgovino; toda to pot ne more odpreti vrat. Slučajno pride mimo Lovrenc in ko vidi tovariša v zadregi, mu poda pripraven vitrih, katerega nosi pri sebi ter gre svojo pot. Kako se kaznuje pomoč pri kazn. dejanju? Jasno je, da je pomočnikova krivda v obče manjša kot storilčeva. Treba je tudi pomisliti, da marsikdaj storilec ne bi izvršil kazn. dejanja, če bi ne bilo pomočnika; moglo bi se pripetiti, da bi bilo celo krivično, obsoditi pomočnika na manjšo kazen kot storilca. Zato daje zakon sodniku svobodne roke, da kaznuje pomočnika ali prav tako kot storilca (t. j. z enako kaznijo, kot je zagrožena za dovršeno kazn. dejanje), lahko pa tudi mileje. Sodnik mo- ra po svoji previdnosti in spoznanju kazett čim najbolj prilagoditi pomočnikov! krivdi in zlu, ki ga je s svojo pomočjo povzročil. Kaj pa, če je storilčevo kazn. dejanje ostalo samo pri poskusu — se li v tem slučaju kaznuje tudi pomočnik? Zakaj pa nel Vsaj pri zločinstvih je gotovo tudi taka brezuspešna pomoč kazniva kakor tudi, če je pomoč sama na sebi ostala brezuspešna (t. j., da ni imela nobenega uspešnega učinka ozir. se je ponesrečila). Študent s kmetov piše tovarišu v mestu. m. Nekaj dni po Marjeti 192 ,.. Če na dan sv. Marjete deži, orehov pričakovati ni; seno se ne more posušiti, lešniki bodo črvoviti. . Narodni pregovor. Dragi! Najlepša hvala za odgovor. V resnici je neznosno letošnje leto in ne sme ostati kar tako pozabljeno, da se ne bi nič pisalo o njem. Pišeš, da je tudi pri vas slabo vreme. Letos je tako. menda po vsem širokem svetu, po naši državi pa prav gotovo. Zelo malo berem časopise ali kadar jih dobim v roke, me vselej pretresejo žalostne novice, da je tukaj voda poplavil^ žetev, tam je napravila velikansko škodo v mestu ali v vasi in podobno. Strašno je vse to in še enkrat te opozarjam, da ne sme ostati brez spomina! Pri nas je sicer po starem: dva dni 14 sylvanije in veže obe mesti: Smethport in Backus. Železnica je, kar se tič4 denarnih sredstev, v velikih škripcih. Lastnik je neki Kane. Ako se na progi kaj pripeti, mora plačati in povrniti lastnik iz lastnega žepa. Pred leti so povzročile iskre iz lokomotiv toliko gozdnih požarov, da je sklenil Kane tole: Njegovi vlaki imejo voziti v'poletnem {asu le oo deževnih une-»h. Tega sklepa se Kane tudi drži in meščani zgoraj omenjeni.i mest morajo čakati na dež, ako je hočejo kam ->eljati z ieleznico. Kljub temu pa obratuje ta železnica tu-4> v deževju s takim pri-®ani-"/ajem, da bo prišla "malu na boben. Varna železnica. »Pri ?as "mamo železnico, ki I« najbolj varna na svetu, popolnoma izključeno je, 7 bi trčila skupaj dva »laka., . Bežite, bežite!« »I, čista resnica. Vozi ""»reč samo en vlak.« •p'ej sem ubil pet ■"i dve moškega in tri *enskega spola.« - »Ka-,p Pa to razločiš? — l,,|.V,em iatilto, samci >0 '„ .', P« mizi, kjer je bilo ,ll° vino, samice so " "» ogledalu i«d«le,« Kmalu je legel na praprot čisto blizu mene in mi nežno pričel lizati roko. Ves ginjen od tega ljubkovahja sem napol vstal in ga poljubil na mrzel smrček. Zamolklo je zalajal, potem pa živahno položil svojo nogo v mojo roko in se ni več ganil. Pozabil sem na utrujenost in na bol; stisnjeno grlo se mi je odprlo; oddahnil sem se; nisem bil več sam: imel pem prijatelja. .VI. Moj prvi nastop. Naslednjega..dne smo zgodaj krenili na pot.. Nič več ni deževalo; nebo je bilo sinje, in suh. veter, ki je pihal ponoči, je pustil na cesti le malo blata. Ptice so veselo prepevale v grmičevju ob .cesti in psi so skakali okoli naju. Tu pa tam jse je Capi vzpel na zadnje noge in zalajal vame. Dobro sem razumel, da jehotel s'fem reči: "... — Le pogum, le pogum! Zakaj bil je razumen pes,*;ki je vse'razuAel.in vedno napravil tako, da si tudi njega razumel. Zek>. pogostokrat senTslišal zatrjevati, da mu manjka.sfemo dar govora. Toda jaz-nisem nikoli mislil tako. Ze v svojem repu je imel več duha in zgovornosti, kakor, ga ima mnogo ljudi na jeziku ali v očeh, Vsekakor bi bila beseda med nama brez. .pomena, ker sva'se že takoj od prvega dne razumela.,, ■ • Ker nisem nikdar zapustil vasi, sem bil. zelo radoveden, kakšno je mesto. :" . , Priznati moram, da me Ussel nikakor ni očaral. Njegove stare hiše s stolpiči, ki brez dvoma razve-, sele starinoslovce, me niso prav nič prijele. • Seveda je res, da nisem iskal slikovitosti, v teh hišah, temveč nekaj povsem drugega. Neka misel mi je polnila glavo in zatemnila moje oči, da so hotele videti le eno stvar: prodajalnico za čevlje. Ah, moji čevlji, katere mi je obljubil Vitalis! Bit* žal se je čas, da jih dobim. Toda kje je ona presrečna prodajalna,' kjer jih bom dobil? Iskal sem le to prodajalno, vse drugo, stolpiči, gotski oboki in stebri me niso zanimali. Zato'je tudi edini spomin, ki mi je ostal na Ussel ona temna i nzakajena prodajalna, ki je ležala poleg pokritih tržnic. Spredaj v izložbi so bile razobešene stare puške, obleka, na šivih obšita s trakom in okrašena s srebrnimi epoletami, mnogo svetiljk, in staro železje v košarah, predvsem ključavnice in rjavi ključi. Morali smo stopiti tri stopnice navzdol; prišli splo v velik prostor, kamor gotovo še ni prodrl soln-cni žarek, odkar je bila streha postavljena na hišo. . Kako so vendar mogli prodajati tako lepe al voditelj božjepotne cerkve »veie* Star. «9. dom o l r u b Stran 871 Frančiška Ks. pri Gornjem gradu. Ta se je ponašal, da vse leto ni dal odveze niti enemu neštetih spovedancev. Hvala Bogu, da so ti časi v verskem oziru tako mrki in mrzli minuli in da izginjajo zadnji sledovi, kjerkoli se izpolnjujejo odloki blagega papeža Pija X. Težki so sicer časi v verskem oziru — največ posledica prejšnjih presv. R. Telesu odtujenih dob — vendar se nam ob teh odlokih ponuja nova, cvetoča versko - cerkvena pomlad. Ob Kristusu raste nova mladina, pa rastejo tudi novi evharistično vzgojeni družinski očetje. Hvala Ti neizmerna, Pij X,, za Tvoje velevažne odlokel OPOZORILO. Obveščamo s tem vsakogar, da Alojz Grčar Iz Ljubljane ni bil in ni upravičen sprejemati za našo tvrdko nobenih denarnih zneskov, ter da tudi ni več naj! zastopnik. Friderik Kratz, družba z o. z. Stubaier«-brzoklepaInik, Stražišče pri Kranju. Ure zlatnino, srebrnino, gramofone in plošče, radioapa-rate, očala in baterije, — kupite najceneje pri Matij« Wachter, prej Blaion — Novo mesto. J1ed.aniv.dr.rrancllogar (oaclJaUtl za zobozdravnistvo in ustne bolezni Uublfono, Sv. Pe.ra ccsia št 14 ne ordinira do 18. avgusta A N T O X Y D IV T O X Y D| jugoslovanskega izvora neuničljiva nestrupena pri uporabi Itirikrat izdatnejša dvakrat cenejia kakor minij najboljša najekonomičnejia ZAŠČITNA BARVA PKOTI BJl RUDARSKA ZDRUZBft TROJANA Dunajska cesta 1/1V. ^- LW8LJANA/ ( JE V PRODAJI, A. Keber, Ljubljana, Marijin trg 2j Fr. Berjak, K rani s Udovič & Lampe, Novo mesto i Ed. Povalej, Maribor, Meijska 29; Iv. Sega, agentura, Mir-ska Sobota. fiko se nafezem nahoda ali influence, kašlja, hripavosti, brenčanja v ušesih i. t. d„ tedaj takoj vzamem za nosljanje, grgranje ter za obkladke Fellerjev prijetno dišeči ELSAFLUID. To pomaga hitro in zanesljivo. Nekoliko kapljic na sladkorju odpravi takoj krče jn slabost v želodcu. Pri revmatizmi|, gihtu in oteklinah vsake vrste mi vedno pomaga drgnenje in pranje z Elsafluidom. Delajte tudi VI tako — pomagalo bo tudi Vami Feliorjqv Elsaflold, te žo <3 let mano narodno sredstvo Id kosmettkam stana v lekarnah In vseh podobnih trsovinah; poizkusna steklen,čica t Din, dvojna steklenica 9 Din, »pccijalnn steklenica 211 Din. Fo pošti najmanj 62 Din pri: EUOEN V. FEbLER, lekarnar Sluhfca Donja. Elsatrg tO dr. aleš sranovnik je odpr! odvetniško pisarno v hotetu »PoŠta« ZA POKHIVAN3E ——/TREH—— ZA OBLAGANJE ZA ELEKTRIČNE -IZOLACIJE- -CEVS1A-- Moli oglasnik Vsaka drobntf vrstica ali nje prostor velja za enkral Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo lamo polovico, ako kupuje.o kmetijske potrebščine alf prodajajo svoje pridelke «11 iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. llrpnra za sedlars o UbBlILfl obrf SprejIBe ' tftkoj Ivan Blalnik, Dob pri Domžalah,. Prodani m na DoleAjekeiu i5 minut d(r poilaje> Škofljica. Hiša aStoji it: dveH sob in/ kuhinje j»leg (3000 m1 njiv in vrta. HiS» je ob glavni ceati, — Cena 45.000 Din. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 7898 Ujt, s sadnim-'vrtom,' l,lan pol ure od postaje Laze, ugodno ha-pro aj.' "Ve? 8e poizve Vrh 123; Dol p. Ljub. H ' ŠflE j pridnega in energičnega sprejme Knez Vižmarje pri Ljubljani. Dosmrtno slonovanje in hrano dam osebi, ki mi založi v zemljišče 10 do 20 tisoč Din v lepem promeUem kraju blizu cerkve in ko-' lodvora. Prednost ima jamic* (samski) ki poseduje pravico do trgovine zineš. blagom. ' Našlev povei' uprava' Domoljuba. Dsaiuma z,-, !!°.b0" slikarstvo in pleskarstvo ter ene-»a pomočnika sprejmem takoj. Ivan Pav«?, Škofljica — .ciglarna. l/a i nn Dr za k mečki in vajenec vu]jjni mfiu se sprejme. Reflektira se le na poštenega in pridnega v starosti 14 do 16 let, ki ima veselje do mlinske obrti. Ponudbe na upravo lista pod »Vajenec«. If podaji lili Vaša bod .čnost 1 Ako se čutite sposobnega, doseči visok promet haSih prvovrstnih pred-i metov, pbt jm Vam po- ' budimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo, za boljši zaslužek kot ▼ kateremkoli dragem poklicu. Pišite nam in priloitte znamko za odgovor. Tehna družba, Ljub-ljaae, Mestni trg' 25/1. Oniitnitr za fevliarsko UdlcuEb obrt se sprejme. Travnik, Trebnje. tfafonra M sedlarsko vajenca jnlakir.obrt sprejme takoj J. Kralj, sedlar, 2elezniki. ilrpnr.it za se vsa oskrba v hiši sprejme takoj Golmajer Jjuie*, Breg 3, p. Kriie na Gorenjskem. Slljljl ifl HMlBtii Tečaj za psikrojevanje damhklh oblačit prične 1. do 15., moških oblačil od 16. do 30. vsak mesec. Zahtevajte naznanila (prospekte) in cenik za krojne vzorce. Lastnik gtarozn«ne Itrokovne šol? Teodor Kune, Ljubljana, Jurčičev trg 2-1. 'Mianhega vajena sprejmem. Hrana ia stanovanje v hiši. — Franc štefelj, Ježica 70. Bcuinlce tesa Kovačič, Miklošičeva cesta 32. rpbpiibbb vajiau sprejme takoj tvrdka J. Košar naši. Cotii, klep. in vodov. iriH, Ljubljana, Hrenova 7. Mizarskega najema sprejme Anton Kos, stav. in pohiitv. mizarstvo. Klane pri Kranju. V VSAKO mso »DOMOLJUBA«! f>C V ORATIS IN FRANKO! ummm cenik GRATIS IN FRANKO! H. SUTTNER - LJUBLJANA 1 Ure aa dečke naprej. PREŠERNOVA ULICA 4 - POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE NAJVEČJA ZALOGA UR, ZLATNINE IN SREBRNINE. - LASTNA TOVARNA UR V ŠVICI Zapestne ure, srebrn«: u. Din 152'— naprej. 14karat zlato od Din 296.— naprej. Srebrne vratne verižice (Collier) od Din 20-— naprej Zlate vratne verižice (Collier) od Din 85'— naprej OROŽJE Lovilce puike, brownig pištole, samokrese, sprejme y popravilo puikar F. K. KAISER - LJUBLJANA, Kongresni trg 9 POZOR GOZDARJI! Nabavite si prvovrsten izdelek sekir in plankač, katere poiiljam po poŠti. — Cene nizke. — Za vsak komad prevzamem garancijo. MATEVŽ KRMELJ, Log, poita Skolja Lok« Edino najboljši Šivalni Stroii in pietifni Svit. „Dubted" stroji ter kolesa za rodbino, obrt Id industrijo so te los. Pefellnca Grlftner, Adler Najnižje cene! Tudi na obroke Llubltano blizu Prešernovega spomenika. Poti1' v vp/,eniu brezplačno. Večletna garancija. I ^iiiiiLimmiiiiiiiiiHiiiw Drobne otrobe in pšenično krmilno moko v vseh množinah po najnižjih dnevnih cenah nudi IVAN KURALT, valjčni mlini v Domžalah Učitelj: »Imenuj mi šest divjih živali Afrike.« — Mirko; »Trije levi in trije tigri.« N M H N S* M M S a Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. — Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani Se pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z ne-omelenlm jamstvom za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znaSajo nad 180 milijonov Din. K * H ti ti ti m ti ti K ti ti H ti