Posamezna itevXIHa 1 Dlfk. V Ljubliani, v nedello 6. maja 1923. Poštnina pavšallrana. Leto i Štev. 83. mmOPMO RAMKAkNI DNEVNIK ftiieia wssk dan zlutra], Imemü pondvtHo». Mesežna narobnimi: v Dia po požfl Din 12*—, tooxetnstto Dte 20*— Uredništvo: VoHova ofica št — Telefoo št 213 Bržolami naslov: «Novosfl-LBAQana*. Upravnlštvo: Marijta trs it & —- Telefon a 44. Oglati po tarifo. Sprejemalo se te do 15. ore. Pismenim vprašanjem na] se priloži znamka za odgovor. Cačun pri poštnem (ek. oradu št 13.238. N Za sporazum. Danes ai v eeü kraljevini Srbov, rtt” vatov in Slovencev človeka, ki se ne Jbt vprašal, da M bo prišlo sedaj po se~ (stavi homogene radikalne vlade do ■sporazuma med sprtimi brati? Mi smo že v našem včerajšnjem uvodniku pokazali, da so bili demokrati tisti, ki so najbolj delovali proti sporazumu in proti rešitvi spornih vpar-šanj miniim potom. Oni so bili od nekdaj za batinaški sistem in bodo pri njem tudi ostali. Sedaj, k© vodi upravo države homogena radikalna vlada, ki ]e od 16. decembra do danes pokazala svOjo voljo, za svobodo, red ia mir v državi, smo prepričani, da bo na tej po d tudi vztrajala. Radikali izražajo svojo voljo, da se doseže in utrdi bratski In vzajemni sporazum. Njihove najboljše priče za to so njihova dela. — Eden izmed najodličnejših članov današnjega kabineta S* Pašiča Je pravosodni mildster s. dr. Laza Markovič. Pred nekaj dnevi Je, m vprašanje urednika beograjske »Tribune«, daH obstoja kak sporazum med Radičevim blokom in radikalno stranko, izjavil sledeče: »Med radikalno stranko in stranko g, Radiča ne obstoja nikak niti pismen, niti ustmen sporazum. Na prošnjo Radičeve stranke, da bi radikalni predstavniki sprejeli njihove zastopnike, sta prišla v Beograd gg. Maček in Krnjevič. Ravno tako sta odšla na prošnjo Radičeve stranke v Za- ;greb dva radikalna poslanca, da se in-šormirata o stališču In zahtevah Radičeve skupine. Radič ni izrazil svojega «tališča glede državne ureditve, ampak |e pismeno obrazložil predhodne pogoje, predno bi se končno odločil za svojte stališče. Te pogoje Je naša stranka takoj zavrgla.« Iz te izjave ministra g. Markoviča je razvidno» da ne obstoja .nikak sporazum med radikali in revizl- donisticnim blokom. Še več g. Mi ff* kfryii, da so bm Radičevi »i pogoji« odklonjeni Toda iz izjavi Markoviča je jasno, da so radikali gravljeirf, da se doseže sporazum. Z kom na tako lojalnost radikalov, i sedaj tudi druga stranka nrdr»»^ gežnjo in isto voljo. Demokratsko-zemljoradnBka opozicija. Delovanje verifikacijskega odbora» Beograd, 5. maja. (B) Na snočnji seji vernfikaeijskega odbora, ki je trajala do 7. ure zvečer, so bili potrjeni vsi mandati v okrožjih Beograd, Banjaluka, Bihač, Prizren, Prijepolje, Tetovo in Tuzla. Vse pritožbe, ki so bile vložene proti volitvam v teh okrožjih, so se zavrnile. Dolga diskusija se je razvila glede mandata Mečer-Kadiča, ki je pa Ml potrjen, ker se je ugotovilo, da muftija Mečer-Kadič ni javna oblast in da je potemtakem lahko narodni poslanec. Debata o kandidaturi referenta za Črno goro, g. Boškoviča, se je končala s tem, da je Mia lista Vukosavljeviča potrjena. G. Boškovič ul imel potrebnega števila glasov in torej M izvoljen, toda njegovi glasovi niso imeli nikakega vpliva na izvolitev poslancev prijepolj-skega okrožja. Proti volitvam v beograjskem okrožju Je Mia vložena pritožba, ker v občini Venčane izid volitev ni Ml s številkami označen v zapisniku. Tudi v valjevskem okrožju Je Mia vložena pritožba, češ, da Je Valjevo združeno z valjevskim srezom in da Je Mio na ta način omogočeno g. Aleksiča, da prodre pri volitvah. Obe pritožbi sta bili enoglasno zavrnjeni. V prizrenskem okrožju Je Mia prir tožba proti politični oblasti, češ da Je tik pred volitvami zapirala in s pretnja-mi priganjala voditelje, da priganjajo ljudstvo k volitvam. Neka druga pritožba navaja, da je Ml nedd srezki kandidat kandidiran v treh srezih. Tudi te pritožbe, kakor tudi pritožbe iz bosanskih okrožij so bile zavrnjene. Beograd, 5. maja. (B) Sinoči od Č. do 8. ure se Je vršila seja ministrskega sveta, kateri Je prisostvoval predsednik verifikacijskega odbora, g. Marko Gjuričič. G. GjutISč je poročal o poslovanju verifikacijskega odbora, nato pa Je o isti stvari govoril g. Marico TrUkovtč, id Je določen, da zastopa vlado v tem odboru. Ugotovilo se je, da so lahko radikali zadovoljni z delom tega odbora, v katerem so deležni podpore predstavnikov Koroščeve in Spa-hove skupine. Opozicija obstoji (z pet demokratov in enega zemljoradnika. V splošnem je delo tega odbora dober znak za uspešno delovanje vlade v narodni skupščini. Izdelana so Mia navodila radikalnim predstavnikom, katerih se bodo morali držati v odboru o priliki reševanja daljnjih spornih slučajev. Vlada bo ves čas zasledovala delo tega odbora. Beograd, 5. maja. (B) Danes dopoldne se je nadaljevalo delo verifi-kačilskega odbora. Na današnji teh se je razpravljalo o pritožbah proti mandatom v raško-zvečanskem okrožju. Vsega skupaj so se rešile pritožbe glede treh džemijetskih mandatov. SPORAZUM MED DEMOKRATI IN ZEMLJORADNIKL Beograd, 5. maja. (B) »Tribuna« poroča, da vodijo demokrati in zemljo-radniki ostro opozicijo proti večini Pri vsakem čitanju izstopate skupno, kar dokazuje, da je med njimi sklenjen sporazum. Olede Radičevih mandatov so zavzeli tako stališče, ki dokazuje, da hočete za vsako ceno prisiliti radikale, da nastopijo proti RacBčevcem. Na ta način hočejo izzvati Radiča, da pride v Beograd in s tem onemogoči vladi delo v skupščini Radikali pa storite s svoje strani vse mogoče, da preprečite Radičev prihod v Beograd in da provedete v skupščini vsaj najnujnejše zakone. DEMOKRATSKI PR OGLAS. Beograd, 5. maja». (B) Jutri zjutraj bo objavil demokratski klub proglas, katerega redakcija je bila poverjena posebnemu odboru in v katerem se označuje stališče demokratske stranke glede rešitve krize. Uradniško vprašanje. Francosko• belgijska solidarnost v reparacijskem problemu. Pariz, 5. maja. (Agence Havas) Iz izmenjave misli med Parizom in Bru-seljem izhaja, da Belgija popolnoma odobrava Poincarejev odgovor. Belgijski ministri so četo nasvetovali, da se francoska argumentacija, ki označuje nemške predloge kot nesprejemljive, podkrepi. Ministrski predsednik Pom-care se je tej pobudi pridružil in prvotnemu besedilu odgovora dostavil belgijske pripombe. UTIS NEMŠKE PONUDBE, V FRANCIJI Pariz, 4. maja. (Br.) Nemško ponudbo je vlada in časopisje odklonilo. »Le Gaulois« jo imenuje goljufijo in pravi: Nismo se motili ko smo se kazali skeptične, kar se tiče vrednosti predlogov, ki nam jih bo stavila Nemčija. Temu narodu se je treba res čuditi! Niti obvestila, niti grožnje, niti sankcije ne uplivajo na njegovo trmo. Od dne, ko je podpisal versajlski mir, si pravi: »Ne bom plačal« In še vedno drži svojo besedo. Raje se hoče uničiti, kot plačati kajti če se bo sam uničil, računa na svetovno katastrofo. »Malin« imenuje Cunojevo ponudbo smešno, »Figaro «pa absolutno nezadostno in pripomni, da je grof Brockdorff-Ran-tzan ponudil 1 1919. 100 miljard, sedaj pa Nemčija ponuja samo 30 miljard in še te so odvisne od uspeha posojila. V BELGIJI. Bruxelles, 3. maja. (Br) Oficijelni belgijski krogi so vsi mnenja, da so te ponudbe, kakor so stavljene, absolutno nesprejemljive. Če bi šlo zato — pravijo — da se nemške ponudbe sprejmejo, potem bi Belgija dobila samo dve in pol milijarde, med tem, ko je samo za obnovo svojih porušenih krajev izdala dosedaj že več kot 15 miljard. V ITALIJI Rim, 3. maja. (Br) Nemški poslanik von Neurath je pri predaji note ta- koj vprašal Mussolinija, kakšno je stališče italijanske vlade glede te listine Mussolini mu je pa samo odgovoril, da bodo ti predlogi tvorili razgovor med zavezniki V ANGLIJI London, 5. maja. (K) Lord Cur-zon je izjavil v svojem včerajšnjem govoru med drugim glede položaja v centralni Evropi, da on misli da nad tem delom sveta vise precej težki oblaki. So nekateri ljudje, ki pravijo, da se vsled dogodkov zadnjih dni niso razpršili Seveda se ne more pričakovati hitra rešitev vprašanj, ki so tako komplicirana, kakor ta. Vlada sedaj izmenjava misli s francosko in belgijsko vlado in z drugimi zavezniki London, 5. maja. (K) Izvrševal-ni odbor društva narodov je sprejel soglasno resolucijo, v kateri je rečeno: Spričo nemških predlogov je prišel čas, ko naj angleška vlada predlaga, da se v zvezi z vprašanji reparacij odkažejo društvu narodov vprašanja medzavez-niških dolgov, varnosti meja in omejitve oboroževanja in da se Nemčija nemudoma povabi, da postane član tega sveta. (W) London, 4. maja. (Br) Dve stvari, ki so zanimive: Prvič, da poroča Reuterjev urad. da nima britanska vlada ničesar skupnega z nemško noto, drugič pa mnenje, ki so ga izrazili krogi ki stoje blizu britanske vlade, in ki pravijo, da tvorijo nemški predlogi predvsem poskusni balon. Vobče se nihče ne čudi, kajti pričakovalo se ni ničesar zanimivega. V krogih, ki so nasprotni francoski politiki med konservativci in med vladno večino pa se ne pripisuje nikake važnosti nemški noti in kaže se zelo skeptično mnenje o trajanju Cunovega ministrstva. — (Glej članek našega pariškega dopisnika na drugi strani in članek »Reparaciiski problem« v prilogi Ur.) Mi ne poznamo tajnih med g. Radičem na eni strani in gg. dr-Korošcem in Spahom na drugi strani Ujede njihove politike napnun današnjemu kabinetu g. Pašiča, toda z ozirom na lojalno zadržanje Koroščeve in Spa-hove skupine v parlamentu gojimo nado, da se sporazum vendarle doseže in gaključf tako, kakor zahtevajo interesi države in naroda. Res je, da lahko prepreči nestanovir jfost in netaktičnost g. Radiča v goto-Nih momentih, sklenitev sporazuma. ?£**> Pa mu je res šlo za sporazum, tedaj se mora tudi on pobrigati n poka-gati voljo ter skrb za povoljno rešitev |rseo spornih vprašanj. Njegova skupi-5e rezervirano in v tvoji Iz-dopisniku »Tribune« pravi da so . “«ö «šakalom, ki Jih ** Wlmete. PO izjavi toimin * r*dUt,dnl klub njihov« jjwgoje ocktonll, ku M nikakor ne po- JL® P™0 sporazumu, gadlč Jüora bm koc šef skupine 70 po-pšsnaiv .uktičea in strpljiv. Sporazum jte neizogiben in d» njega ra bo tudi pri- Današnja vlada J» «to zaposlena, botdai z verifikacijskim odborom, bo-,%si z pripravo uradniškega in davčnega Stekom, bodisi « nmanjepoKtičnimt $J*aianjl; Mto M tare! nk> netaktično, M ra te takoj napade ta zahtevata, ra sklene ta sporazum. Vlada delaj« bo delovala v korlzt naroda to drža-Y% g. Radič mora s «roflnri poslanci f*xijlvo spremljati njeno dete. ako fe °«Ce takoj aktivno sodelovati na kon-•ohdacit političnih raTTff*r v naši dr-tarvl Tudi ak» M priifc. frtonj do zporaz-tem, ne M bB tak, kakršnega šele obe gpmkl sporazuma ra ne M moglo ttve* ftt ta zopet M n znašB tam. kJer smo ■ SE rÄÄ5 * ■porazuma, kar bo pomenilo velik us («lisa državo ia narod. Z dosego spj Mama ta • tam» da ra spravijo « dnev- gS» «(Ja vsa sporna vprašanja, se b0- VL-iÜt. Bßsr&sis razmere stabilizirale. Beograd, 5. maja. (B) O. Nikola Pašlč je imel danes dopoldne kratek sestanek z začasnim predsednikom narodne skupščine g. dr. Pelešem, z kate-nin se je razgovarjal o dein v narodni skupšČlnL Pri tej priliki se je določil dan tretje redne raje nar. skupščine. Beograd, 5. maja. (B) Danes se #e vršil* seja komiteja ministrov, na kateri se Je raztovarjalo o končni redakciji vladine deklaracije, ki se bo prečitala na eni prvih sej narodne skupščine. V deklaraciji se naznanja delo in program vlade, ki obsega 15 zakonov. Beograd, 5. maja. (B) Na sinoč-nfi seji ministrskega sveta se je razpravljalo o uradniškem zakonu, in Je minister fe. Marko Trifkovlč pooblaščen, da ga spravi pred narodno skupščino. Načrt tega zakona Je bD Izdelan Še pod prejšnjo vlado. 2 njim se Je bavB tndi že zakonodajni odbor, v katerem so bile sklenjene neke manjše izpremembe. Ta načrt z vsemi pripombami in spremembami bo predložen na prvi redni seji, ko bo končano delo z mandati in s konstituiranjem skupščine. Naša cona v solunskem pristanišču. Potek lausannske konference. ODGODITEV SEJ. — ZAVEZNIKI PROTI TURŠKIM ZAHTEVAM. Lausanne, 5. maja. (D) V odbora za politične zadeve se je o priliki razprav« o kapitulacijah in sicer v pravnem oziru, vnela živahna debata, katere rezultati M mogli dovesti do preloma med zavezniki in Turčijo. Izmet paša je vztrajal odločno na svojem stališču ter branil interese turške suverenosti na-pram pravicam zapadnih držav v Turčiji Šlo i0 namreč za takozvano »formulo Montagna«, ki jo smatrajo zavezniki za zadnjo popustljivost napnun Tunläji v vprašanju kapitulacij. Vsled zadržanja turške delegacije so Mie seje odgođene do pondeljka. (Naše čitatelje spomin]aiqo na izjavo Izmet paše r Beogradu, kjer je Izjavil njegov tajnik med drugim, da bo turška delegacija takoj zapustila Lausanne, ako naletijo turške zahtev« na enak odpor kakor na prvi lausannskl konferenci. Zdi se. da je druga konferenca prt tem vprašanju ravno tako v nevarnosti, kakor je bila prva 4. februarja. »Formula Montagna« glede vprašanja kapitulacij zahteva med drugim vmešavanje tujih držav v turško pravo-sodstvo glede tnozemcev. To vmešavanje naj bi vršil nekak mednarodni sodni dvor, katerega člani bi bllf pripadniki onih držav, ki niso sodelovale r svetovni vojni. Ured.) Boj s komitaši v Bolgarski. Beograd, L majo. (Z) »Politika« poroča iz Sofije: Po poslednjih vesteh j* Petriča, se vrše med vladnimi oddel-w Seljakov in med komitaši makedon-organizacije že več dni borbe. Ko-fflitašem Se je posrečilo zapaliti nekofi-I® *®1 ter pregnati pristaše Stambo-aJMtega. Regularne čete, ki so bfle po-o* Pomoč Stambolijskemu, »oran-***“ so večinoma prešle na stran komitafiev. Vsled tega je vojni minister odreda, da ra vse regularne čete umaknejo i* cone, v kateri se nahajajo makedonske organizacije In na mesto njih pošljete v borbo s komitaši zemljedelske oranžaste garde iz severne Bolgarske. Stambolijskega čete, ki so Mie začele borbo s komitaši niso bile dovolj močne, In so pri tem pretrpele tale prvi poraz. Vendar pa se v vladinih krogih uverava, da so močni oddelki oranžaste garde že na potu v Cu-stendii in Petrič in da se pričakuje uspešno preganjanje komitašev iz teh krajev«, : " Vse teroristične organizacije bodo razpadle same od sebe. Naš dinar bo za- dc-bil v inozemstvu dnj.-*?r»o vrednost te teče, Uenm vsi slcina 'iciovan na po- vzdigi in izpopolnitvi naše trgovine ta industrije. Postali bomo gospodarsko močni, bar je dar.es naša naivečja potreba. pav— Atene, 5. maja. (Z) Tudi po podpisu konvencije o svobodni coni v solunskem pristanišču ostane ozemlje svobodne cone pod grško suverenostjo, odstopa pa se v administrativno upravo kraljevini SHS. Svobodna cona, kakor tudi celo pristanišče ostane še nadalje pod vrhovno upravo grškega ko. nrandanta pristanišča, ki ima čin admirala in ki je edini pristojen, da se udeležuje dela za reševanje sporov javnopravne prirode in sporov v svobodni (»ni. Noben drugi predstavnik Grčije, niti vojni nit! civilni nima pravice vmešavati se v posle v svobodni coni In v nastale spore. Vsi ti spori, ki bt nasta- jali v svobodni coni, se imajo reševati po zakonih SHS. Cona stoji pod upravo jugoslovanskega civilnega komisarja, vladinega predstavnika in v coni so v veljavi isti zakoni kakor na ozemlju kraljevine SHS. Glede razširjenja nove cone je dosežen sporazum, da se tudi takozvani francoski keji odstopijo kraljevini SHS, s čemur se svobodna cona znatno poveča. Razven tega dobi svobodna cona tudi skladišča, ki sc nahajajo na francoskih kejih. Eksploatacija zasebnih objektov se ima izvršiti ali od strani grške države, ali pa od strani solunske občine in sicer po pripadnosti lastnika teh objektov. Kralj in kraljtea prideta na Z a g r e b, 5. maja. (Z) Iz Splita Javljajo, da prideta tja v četrtek 10. t m. Nj. Vel. kraljica Marija in kraljica-mati s spremstvom. Med meščanstvom vlada radi tega veliko veselje. Priprave za sprejem so v polnem teku. Te dni pride bržkone v Dubrovnik tudi kralj Aleksander in se vrne od tam čez Split in Bakar v Beograd. Kakor doznavalo beograjski listi, bosta preživela kralj in kraljica to leto na Bledu. Zbllžanje z Bolgarsko. Beograd, 5. maja. (B) V drugi polovici meseca maja se začne deio komisije ekspertov za likvidiranje vseh obstoječih spornih vprašanj med našo kraljevino in Bolgarsko. Za šefa naše delegacije je določen g. Mileta Novakovič, univerzitetni profesor v Beogradu. Ta pogajanja bi pravzaprav nadaljevala načrt, ki se je začel Izvajati na niški konferenci PATRIJARH TIHON — IZOBČENI London, 5. maja. Reuterjev urad javlja iz Moskve: Cerkveni zbor, ki ga je sklicala sovjetska vlada, je spoznal patrijarha Tfliona s vsemi proti enemu glasu krivim Izdaje, ga Izklftičfl h cerkve * i.. i v» w ■«.. Z c. ves lOjanst’v o jaiiia. PODPOLKOVNIK GOJKOVIČ OPRO SCEN. Beograd, 5. maja. (Z) Iz vojnega sodišča se javlja, da je vojno sodi šče po dolgem posvetovanju v razpravi proti podpolkovniku Gojkoviču, ki je bil obtožen radi raznih kaznivih dejan!, radi soudeležbe v organizaciji »ujedinjenje Ul smrt« (črna roka), Gojkoviča oprostilo obtožbe. Današnje prireditve» V Ljubljani: Drama: »Othello«. Izv. Opera: »čarostrelec«. — V korist vojnih invalidov. Izv. V Unionu: »Mladinski koncert ülas bene Matice« ob 10. uri dopoldne. Kino Matica: »Tajna biserne verižice«. Kino Ideal: »Doživljaji Robinsona Crusoe«, n del. Kino Tivoli: »Faraonova žena« V Mariboru: Narodno gledišče: ob 15. »Svatba Kre-činskega«, Izven. Znižane cene. Ob 19,30 »Težke ribe«. Izven. Kuponi. V pondehek, 7. mala v LieMjanii Drama: »Kar hočeta«. Red Opera: Zaprto. V Unionu: »Vokalno - inštrumentalm koncert Glasbene Matice« ob 8. uri zvečer. Kino Matica: »Tajna biserne verižice«. Kino Ideal: »Doživljaji Robinsona Cra-soe«, III. del. Kino Tivoli: -Indijanka«, N^r-na lekarniška služba v LfubUani: 'tekoči teden: lekarna Prochaczka n* I Jurčičevem trsn u Ustar na Sv, Petra s PariSka borza in nemški predlog. Od našega stalnega pariškega dopisnika. Na pređveCer pričakovanega nemškega predloga je bil storjen z zainteresirane strani značilni poizkus, zlomiti — afl pa vsaj zajeziti — nadvlado metričnih tečajev nad potekom borznega obrata. Merodajno je bilo mnenje, češ, da sedanje gospodarske in finančne razmere ne dovoljujejo, da bi se spravilo vse tržišče radi skokoma dvigajočih ali padajočih deviznih tečajev v kaotično stanje. V informiranih krogih je vzbudila izjava g. Loucheurja precejšnje zanimanje. Napovedal je za slučaj, da bi prišlo do mednarodnih pogajanj, novo akcjo vlade v svrho stabilizacije francoskega franka. Nenavadno ugodni finančni položaj Francije bi tega eksperimenta kljub umetnemu značaju ne oropal vseh izgledov. Vsekakor bi se nekaj moralo preprečiti: vsled naraščanja tečaja franka neizogibno zmešnjavo na tržišču efektov. Tu je vzrok borzno-tehničnih odredb, Id gredo za tem, da se devizni papirji čimbolj izolirajo od ostalih vrednot O ruhrski zasedbi ter o v odločilnem stadiju se nahajajoči repa-racijski krizi prevladujeta dve mnenji, ki si pa ne nasprotujeta. Predvsem se v bozrrih krogih zatrjuje, da bi morala Nemčija predložiti le z neoporečnimi Jamstvi opremljeno ponudbo ter da bi se šele v tem slučaju vsedla Franci» za zeleno mizo. Akcija je stopila sedaj v odločilno fazo, in vsako ;; .iačevanje rešitve, vsak provizorij pomenil nesrečo ne samo za Francijo, marveč tudi za ostale zaveznike. K »neoporečnim garancijam« spada v prvi vrsti odpoved pasivnega odpora v Poruhrju, ki v francoskem snrislu ni politična, temveč čisto gospodarska zahteva. Samo po sebi je razumljivo, da uničuje ta odpor Nemčijo v prvi vrsti. Bankerot Je pa tembolj nevaren. ker ga Nemci iz taktičnih razlogov prikrivajo. Poseben vtis je napravilo v Angliji dejstvo, da je bil v zadnji dekadi nemški zlati sklad Od so ga nedavno prepeljali v angleško državno banko) prvič lombardiran v višini 85 milijonov, kar dokazuje, da se je Nem- Dr. A. P. P a r i z, 3. maja. SJa lotila svojih zadnjih rezerv. Ker bi povzročil nemški bankerot vsem upnikom ogromne težave, je treba že iz bojazni za lastno eksistenco izsiliti konec pasivnega odpora. Tudi o kapitulaciji Nemčije, ki Jo gotovi krogi resno pričakujejo, je bib te dni mnogo govora. Po zanesljivih informacijah vašega poročevalca pa se na pristojnih mestih ne ogrevajo za ta »optimizem«. Vprašanje je, tako se mi je reklo, da-Ii bo Nemčija podala formalno Izjavo kapitulacije, tudi v najskrajnejšem slučaju. V ostalem da je odporna sila Nemčije še izredno velika. Bilo bi početje blaznosti, voditi na izgubah tako bogato borbo do popolne onemoglosti. Vojaška načela se ne morejo spraviti v sklad z gospodarskimi. Prvi stremijo za uničenjem nasprotnika: v tem slučaju pa gre za to, da se ohrani njegova plačilna sposobnost Iz ravnokar navedenih razlogov se je frank vzdrževal deloma sijajno na površini. To je prav dobro uplivalo na vso skupino francoskih rent tudi tistih, ki so bile sprejete za časa vojne, ter na skladne kupone iz L 1923. Francoskim železniškim družbam je uspelo v zadnjem letu odstraniti malodane vse deficitno gospodarstvo. Ker so se pojavili zopet neki glasovi o volilnih programih gotovih strank, ki bodo zahtevale v bodočem parlamentarnem zasedanju ener-gičnejši pritisk radi ureditve predvojnih dolgov v Rusiji, so ruske vrednote nekoliko poskočile. Borza se je ustavila nekaj časa pri sirski zadevi. Govori se sicer o neki diferend med Kemal pašo in Izmet pašo, ni pa verjetno, da bi Angora tiste obljube, ki jih je turški zastopnik podal v Lausanni, kratko malo anulirala. Obmejni demonstraciji Turkov se ne pripisuje velike važnosti, ker se Turčija, z Orško za hrbtom, ne more spustiti v kako vojno s Francijo. Najbolj značilno pa je, da borza ne posluje v znamenju nervoznosti, ki se je pojavila v političnem življenju narodov. To je brez dvoma dokaz počasnega ozdravljenja. Dunajsko pismo. VELIČASTNA AiŽKA PROSLAVA PRVEGA MAJA. — GLEDALIŠKE VESTI. - TRBO, JSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA. — »KOROŠKI SLOVENEC«. Prvi majnik je v Avstriji državni praznik. Praznovanje je bilo letos popolno. Vsako delo, zasebno ali v uradih in pisarnah je počivalo. Organizovano delavstvo je priredilo proslave v največjem obsegu, — toda ločeno po narodnosti: Nemci, Čehi in Rusi. — Ne bom opisoval proslave nemških sodru-gov, pripomnim le, da je bila letošnja proslava, dostojna, veličastna in popolnoma brez inddentov. Vredno pa je, povedati nekoliko o češki proslavi prvega majnika na Dunaju, v tem svetovnem mestu, ki spada v nemško narodno posest češko- slovaška sodjalna demokracija je organi-zovana samostalno in je poleg in tem a-cijonalnega programa tudi eminentno narodna v pravem pomenu te besede. Včeraj je ravno češka socijalna demokracija na dunajskih ulicah sijajno do-kumentovala silo, pomen in kulturno višino češkega delavstva na Dunaju. Lah- Dunaj, 2. maja. ko mirno rečem, da Je češko delavstvo nastopilo veliko veličastneje in bolj Im-ponujoče nego nemško. Vseh 21 mestnih okrajev ima svoje posebne organizacije ki so včeraj prikorakale z godbo na čelu v mesto. Zbirališče jim je bilo med parlamentom in justično palačo. V okrajnih povorkah so korakala delavska telovadna društva, ki Imajo sokolski kroj, in sicer telovadd in naraščaj, telovadke in ženski naraščaj. Šolska mladina je nosila table z napisi: »Češki ded dobre češke šole!« Skoro vsak okraj je imel svoje kolesarje v lem beli dresi in z okrašenimi kolesi Vsak okraj je imel svoje reditelje in veliko število nosilcev raznih napisov, zelo lično izdelanih. Takih napisov so nosili Čehi gotovo desetkrat več nego Nemci — Čehi so napolnili ves prostor med parlamentom in justično palačo ter park tam dalje. Cenil sem nekako 30.000 oseb. — Zbranim množicam so govorili štirje govorniki in nato so odglasovali resolucijo o zahtevah delavstva. Godbe so za-svirale češko delavsko »Bodi delu čast« in vse množice so se vredile v sprevod po Ringu. Povorko so pričeli kolesarji, za njimi telovadci in telovadke, na vse to organizadje po okrajih, vmes pa stotine tabel z najrazličnejšimi napisi. Ta slikoviti sprevod se je pomikal proti Schwarzenbergplatzu, kjer je bil razhod v skupinah proti okrajem. Ko je dospel prvi del po Ringu na trg, je bil konec še pri parlamentu. Ob straneh na tisoče gledalcev, češka povorka je bila zelo pisana in slikovita. Gledald so kar strmeli in delali opazke, ki so -pričale, kako zelo jim vse to imponuje. češka pesem se je mogočno razlegala po najlep-ših ulicah Dunaja. Tako so češki narodni socijalisti poskrbeli prvega maja, da se je visoko dvignil ugled češke manjšine na Dunaju. Kdor je to videl ne pozabi nikoli — in videli so ta veličastni pojav stotisoči razmih narodnosti, ki zdaj še bolje vedo, kaj znači češlđ živelj na Dunaju. — Morski hospic San Pelagio pri Ro-vlgnu je bil last mesta Dunaia. Italija ga je bila sicer zaplenila, ali zdaj ga je dala zopet mestu Dunaju na razpolago. Dunajska občina pošlje že letos tjakaj 200 otrok na zdravljenje, kar bo stalo občino okroglo eno milijardo. Louis Leger i § V Parizu je preminul veliki prijatelj Slovanov, Louis Leger, profesor slovanskih ved na »College de France«. Spadal je v vrsto onih redkih učenjakov zapada, ki so posvetili vse svoje sile proučavanju slovanske duše. Louis Leger je bil slovit publidst in učenjak. Rodil se Je L 1843 v Tulose. Klasičnemu študiju se je posvetil v Parizu, kjer se je seznanil tudi z m. Chodžkom ter se nato pričel učiti poljskega jezika. Malo pozneje je spoznal Jožefe Frlcza, ki je v njem vzbudil mnogo zanimanja za češčino. L. 1864, je prišel prvič na Češko, tri leta pozneje pa med brate Hrvate. L. 1868. je dobil doktorsko diplomo in kmalu potem je predaval na Sorboni o ruski slovnici Po viharnih pariških dnevih je odšel l 1872 v Prago, kejr je izdajal časopis »La corres-pondence slave«. V tem listu je pospeševal francosko - češko vzajemnost Šel je v Rusijo in videl med drugim ju-goslovenske in balkanske dežele. L. 1895. je bil imenovan za profesorja slovanskih jezikov in literatur na »College de France«. Za izredne zasluge je postal častni član petrograjske in beograjske akademije ter »Češkega društva v Pragi«. Izmed njegovih številnih znanstvenih del o slovanskih jezikih je treba omeniti: »Cyrille et Methode«, »Chant höroiques et chant populaires de Slaves de Boheme«. Bil je tudi so-trudnik »Osvete«. Kadar se bodo poznejši slovanski rodovi spominjali velikih prijateljev slovanskih narodov, kakor so: Scotus Via-tor, Ernest Denis in Auguste Gauvain, se bocto morali spomniti tildi Louis Leger-a. Druga važnejša dela Legerova so še: »La Boheme historique, pittores-que et litteraire«. To delo je‘spisal leta 1867 ter z njim seznanil Francoze s češkimi težnjami L. 1884. je napisal knjigo »Le Save le Danube et le Balkan«. Kakor mnogi intelektualci, tako je tudi Leger mislil, da bi mogli doseči slovanski narodi v federativni avstrijski državi svoje pravice. Pozneje se je pre- Državna opera tro gostovala od 18. do 25. septembra v Ženevi. Nad 200 oseb pojde na pot. Peli bodo: »Don Juan«, »Die Hochzeit des Figaro« in »Entführung aus dem Serail«. Znano staro gledališče »Josefstadt« čez poletje prenaredijo, kar bo stalo čez eno milijardo. Variete - gledališče »Max und Moritz« je izgubilo svojo zvezdo, umrl je znani humorist Eisenbach. Bil je žid, ali najboljše dovtipe je delal ravno na Žide. Na Dunaju je bil zelo popularna oseba in zelo priljubljen umetnik. Dunajska centrala Trboveljske pre-mogokopne družbe bo letos pri koncu s svojo dosedanjo delavnostjo in končno popolnoma iikviduje. Letošnji občni zbor bo še na Dunaju. Uradništvo, ki m sposobno za delo v novi centrali v Ljubljani je deloma že odpuščeno, ostalo bo do konca leta. Družba si je sezidala v Ljubljani lepo palačo, ki bo kmalu dovršena. »Koroški Slovenec« se tiska že nad 3000 Izrisov. Pridobil je nekaj malega naročnikov tudi v Jugoslaviji List je dobro urejevan in zasluži vso podporo-Čitalnice in Bralna društva pozor. Naslov je: Wien, V. Margarethenplatz 7. ■ A. a pričaj, da je to nemogoče. Izdal je kmalu nato knjigo »La liquidation de 1’ Autriche - Hongrie« (1915). Louis Leger je doživel visoko starost 80 let Njegove ostanke so spremili v četrtek k večnemu počitku na pariško pokopališče Montmartre. Vse slovanske kolonije v Parizu so mu izkazale zadnjo čast V imenu slovanskih narodov se je na grobu poslovil od velikega pokojnika dr. Jelinek. Zahvalil se mu je za truda-polno delo 60 let Louis Leger nam bo ostal vedno v hvaležnem spominu. Več-naja mu pamjat! Polom oolitike slovaške ljudske stranke. Slovaška ljudska . 'stranka je uganjala pod vodstvom poslanca Hlinke — čisto po vzoru naših klerikalcev — tako ostudno protidržavno politiko, da se Je začelo gnusiti že pristašem te stranke same. Vedno glasnejše so postale kritike iz vrst somišljenikov slovaške ljudske stranke glede njene politične taktike, ki'-je vseskozi delovala proti državi v prilog Madžarom. Stranka je hotela poklicati na -pomoč celo boljševike, Madžare in se je družila sploh z vsemi elementi, ki rovarijo proti češkoslovaški republiki. Hotela je Izsiliti pretirano slovaško avtonomijo ter nameravala v to svrho celo apelirati na mednarodni forum. Končno so prjstaši stranke same le uvideli. In tudi priznali, da Je to početje več kot protidržavno. Da se delovanje četudi že nazadujoče stranke čim bolj paralizira, se sedaj ustanavlja nova slovaška kat. stranka. Hlinka sam je uvidel, da njegova stranka propada, zato Je pred kratkem Izjavil, da je treba za stranko agitirati ter se pri agitaciji posluževati metod — Radiča. No tudi to stranki najbrž ne bo pomagalo, kajti z svojo politično taktiko, k! je sovražna vsemu, kar je češkega, je ta stranka zašla na stranpota, Iz katerih se bo težko kdaj zopet prlrila do svoje prvotne pozicije. POZIV. Dolžnost naših članov je, da se vsi naroče na naš list »Jutranje Novosti«, Komur tega ni mogoče, naj si pa dobi še svoje prijatelje in si naroče skupno en izvod. — Zahtevajte po vseh javnih lokalih naš list! GL tajništva Ne pozabite Jugosfovenske Matke! Pismo prijatelju v Paradiž. Dragi! AU veš, kij ]e na tem lepem -■vetu — intrigant? Prav gotovo ti je ta pojem neznan; kajti bil si še ves nežen in mlad, ko si se skril pod rušo, pa skoro najbrže nisi nikoli imel prilike spoznati tega tipa. Bi mi li hudo zameril ako bi ti rekel par besedi o njem? Ker izkoriščam tvojo mučeniško potrpežljivost že toliko časa, upam, da me tudi tokrat ne pustiš na cedilu. Torej čujl Imam znanca, znanec Ima stanovanje, k stanovanju pa spada tudi precejšen vrt. Pa je v tisti hiši več strank in Je pri vseh tako. Ta moj znanec ima pa kuro, lepo beto čopljo, ki je vsem ostalim strankam trn v ped. Brska in grebe jim namreč po vrtu In i.:; spoštuje njihovih rož to ne zelenjave. Stranke se jeze, moj znanec pa ne mara • in obsodi lepo belo čopljo na smrt Zapre jo v drvarnico, kjer naj bi grešnica pričakala usodne ure, kura pa gre ta znese — dve jajci na en dan. Znančeva žena, dobra gospodinja, to opazi to je takoj na kokošji strani. Jeza se je sedaj naselila v tiho družino, povzročila pa Jo je kura, kurji intrigant. Ali kaj, da imamo intrigante samo v Kurjem svetu! To bi končno čisto lahko prenesli ali pa kar naravnost prezrli. Vse drugačne intrigante imamo šele med ljudmi. Pomisli tole! Pride tl takole literat, pristen kranjski literat, pa napiše knjigo, ki se zanjo ne zmeni živ krst pod solncem. Literat Je užaloščen v dno srca, pa sede, napiše kritiko ta je pod spretnim pseudonimom pošlje v Ust Potlej napiše odgovor, pa spet spet ta spet dokler docela in popolnoma ne potolaži jeze svojega srca. Občinstvo bere, gleda, bere In strmi, kako Je bilo mogoče, da Je prezrlo tako važno ta Imenitno knjigo. Kranjski literat se seveda smele ta le vesel svoje resnične ta popolne zmage. Toda noč Ima oči in stene imajo ušesa, papir je klepetalost in vse skupaj pride počasi na dan. In ljudje gledajo tistega visokega literata ta se ga ogibljejo po možnosti Č«L tatrtgantl No, nič ne de, veš, pišem ti tako, bolj mimogrede o tem. V nebeškem raju tega prav gotovo ne poznate, pri nas na zemlji pa Je danes to — največji In najvišji dlj stoterih hrepenečih src. Življenje naše polje v znamenju intrige ta prav gotovo Je najvišja parola danes — Intrigant Nikar ml ne zameri ko tl čenčata o takih malenkostih. Ako res pride kdaj kaj velikega med nas, ti prav gotovo sporočim. Za enkrat — ni mogočel Lepo pozdravileal Tvoj Tone Zemljan. Iz psuetnep življenja. Koncert akad. pevskega zbora Is Lvova. Na koncu svoje koncertne turneje po Jugoslaviji je akademski pevski zbor Iz Lvova obiskal tudi Ljubljano, ki je prvič 1» prevratu mogla pozdraviti brate Poljake v svoji sredi Slovenci pompoznih sprejemov ne znamo prirejati; vendar pa so prisrčen sprejem gostov na kolodvoru, na pozdravnem večeru r areni Narodnega doma ta za število napovedanih koncertov dosti lep obisk petkovega koncerta v Unionu dokazali, da so nam bratje Poljaki ljubi da smo bili odkritosrčno veseli njihovega obiska, ki naj trajno poglobi kulturne veri med poljskim ta jugoslovanskim narodom. Poljska glasbena literatura, osobito zborovska je Slovencem prav malo znana, zato je vzpored koncerta vzbujal zanimanje. Poslušali smo celo vrsto daljših in krajših skladb, v prvem delu nekoliko težje, v drugem pa — zlasti proti koncu koncerta — lažje, veselejše, poskočnejše in deloma na efekt preračunjene pesmi. Razbrali smo lahko iz njih lastnosti poljskih zborov, ki so bojevitega, navduševalnega značaja ter imajo po navadi vpletene soli s spremlje-vanjem mrmrajočega zbora. Za vzgled je služil precej obširni, v srednjem delu fuglranl Solutysov zbor »Pe-vec-zmagovalec«, skladba soUvn« faktura, novejšega kova. Prijeten vtis so ostavile Cyrbesa »Uspavanka« ln Walewskega »Slavček«, ta v drugem delu marsikatera sicer priprosta;, pa ljubka pesmica, med njimi Walteriev »Eldprado« ter Eisen-huthov »Vihar«. Izvajani zbori se nam po umetniški vrednosti vsekakor niso zdeli vsi prav dobri ter je morda Izbera strmela po lažilh stvareh ali pa še poljska zborovska literatura ni doživela času primernega razmaha. — Pevski zbor lvovskih akademikov Je — kot vsi zbori, ki k nam prihajajo Iz severa — tehniško vzorno Izvežban, čeprav nima prvovrstnega glasovnega materijala. Basi so precej dobri tenorjem manjka uglajenosti ta mehkobe, če ni bila to posledica napora turneje In utrujenosti grl Vsekakor pa zasluži dlnamiško fino predna-šanje popolno našo pohvalo. Z Izvajanjem je bila publika silno zadovoljnu, sprejela je vsako pesem z dolgotrajnim prisrčnim ploskanjem tata — dasi se Je koncert raztegnil do polenajstih zvečer — Se zahtevala dodatke, katere Je trndoliublvl »bor rade-volje navrgel. Na koncerta Je Iz prijaznosti operna pevka g. Lewandowska dovršeno zapela dve poljski operni ariji Na klavirju jo je s priznano spretnostjo spremljal gosp. prof. RuČ. Pevski zbor akademikov je prejel več vencev s trobojnicami njegov dirigent g. prot dr. Stanislav Schmidi ki Je koncert vešče In na pamet dirigiral krasno »Kito rdečega cvetja«, g. Lewandovski pa so poklonili akademiki velik »opek. Uspeh večera Je bil lep. Zlasti sn» opazili med publiko mnogo dljaštva, ki Je svoje tovariše gromko pozdravljalo. Poljski omladini smo za oMsk hvaležni ta bomo veseU, če nas o priliki še obišče. Naj nese ob po. vratku y domovino seboj prepričanje, da nas Je s svojo turnejo po Jugoslaviji seznanila s poljsko pesmijo, kateri bomo odslej morali posvečati tudi Jugoslovani potrebno Pozornost —o— — Spored vokalno-inštrntnentainega koncerta Glasbene Matice v Ljubljani ki se vrši v pondeljek dne 7. maj« I I- oh 8. url »večer ▼ Uniona, obsega sledeče točke: L Stanko Premrl; Božična suita za mešani zbor ta orkester, 2. Anton Lajovic: 41. ta 42. Psalm za tenorsolo, mešani zbor ta veliki orkester (prvič izvajano), 3. Beethoven: VIII. sinfonija. Pri koncerta sodelujejo; operni tenorist g. Marij Šimenc, mešani zbor Glasbene Matice ta pomnožen orkester Narodnega gledališča v Ljubljani Koncert dirigira g. Niko Štr Itof. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni ta na večer koncerta pri koncertni blagajni Sedežev vseh vrst je še dovolj na razpolago ter opozarjamo naše občinstvo, da ri preskrbi vstopnice o pravem času. — Danes dopoldne ob 10. url priredi Glasbena Matica v »Unionu« mladinski koncert, ki obsega isti program, kakor pon-deUkov koncert. Našo mladino opozarjamo, da se vstopnice prodajajo danes dopoldne od pol 10. ure dalje pri koncertni blagajni Sedeži so po 4 Dta, stojišča po 1 Din. • REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Sreda, 9. maja: »Othello«. Red D. Četrtek, 10. maja: Shakespearejeva komedija »Kar hočete«. Izven. Petek, 11. maja: »Idijot«. Red E. Sobota. 12. maja: Zaprto. Nedelja, 13. maja: Shakespearejeva komedija »Kar hočete«. Izven. Pondeljek, M. maja: »Crešnjev vrt«. Red a Opera. Sreda, 9. maja: Prva operna delavsfc predstava po znižanih cenah. »Carostre lec«. Začetek ob pol 8. uri »večer. Izven. Četrtek, 10. maja: »Rigoletto«. izve« Petek, 1L maja: »Janko ta Metka«. A Sobota, 12. maja: Na čast srbskim go stom, slavni »Pjevački družini Stankovič iz Beograda. »Gorenjski slavček«. Začete! ob štirih popoldne. Izven. Nedelja, 13. maja: »Evgenij Onjegta« Izven. Mariborsko pismo. Sv. Jurju se je bil vstavil njegov konjiček sredi Pohorja. Kake 14 dni ga ta svetnik ni mogel pognati z mesta. Najbrže je postal na svoja stara leta plašljiv in se je zbal sneženih lis, ki so kljub aprilskemu deževju zrle enako trdovratno na Maribor in odvračale številne prijatelje Pohorja, da so kljub vročim željam ostali lepo doma in se dolgočasili po kavarnah in gostilnah ter zasledovali vladno krizo. — Pa prišel je majnik in prinesel nam lepih in solnčnih dni. Lise s Pohorja so zginile čez noč in sv. Jurij se je vzpel v par dnevih na vrh Pohorja, kjer se sedaj veselo izprehaja In krasi pota in stezice, da morejo uživati vsi Prijatelji našega Pohorja — in to je silno veliko — nemoteno ves čas, ki j ga more nuditi planina svojim prijateljem. - Romanje na Pohorje se je ta teden že pričelo in bo trajalo kakor po navadi nepretrgoma tja do pozne jeseni Nekaterim pa je prešlo to romanje tako v meso ta kri da ga tudi pozimi nočejo opustiti »Pohorcem« nočemo kratiti ne veselja in ne užitka. Pač pa bi opozorili vse tiste, ki še niso smrtno zaljubljeni v Pohorje, da posvetijo nekaj svojih prostih dni tudi Koz- -, jaku, ki nam nudi od sv. Urbana pa tia do sv. Pankracija za Remšnikom mnogo prav lepih in hvaležnih izletna» točk ter nam da priliko pogledati tudi preko mnogih kotov, kjer se sicer ne cedita mleko in med, kjer pa. prebiva še dokaj naših bratov in sester pod tujo mačeho. Ti so za nas že več ali manj izgubljeni za dolgo vrsto let. Pač pa lahko moralno podpremo tiste naše ljudi, ki žive na naši strani in še vedno kolebajo v narodnem in državnem mišljenju. Levi breg Drave je v Izletnem oziru od nas popolnoma zanemarjen in se je začelo še le prav zadnji čas malo bolj gibati. Upamo, da to gibanje ne zaspi, kar se pri nas tako rado zgodi pri vsaki dobri stvari. Nemci posvečajo svojim obmejnim krajem sistematično pozornost. Mejni koli niso za njih nobena ovira, ampak vzpodbuda, da jih prekoračijo to prinašajo našim ljudem svojega duha. In ravno na Kozjaku, katerega mi zanemarjamo, imajo še mnogo starih zvez in dokaj upliva. Vse to pa izrabljajo v svojo in ne v našo korist Minuli teden je bil tudi pri nas teden važnih dogodkov. Prvi maj je prinesel rešitev vladne krize in sicer v takem smislu, katerega so najmanj pričakovali zvesti čitale! »Tabora« in »Jutra«. S to rešitvijo Je splavalo mnogo upov in tihih nad po nam-sli Dravi, ki so jih gojili ti ljudje. Bojimo se pa, da. bo imela taka rešitev za posledico to, da postane »edini naš državotvorni element« — kakor se ta element rad sam naziva — doslej protidržaven, ker je pri njem strankarski interes tako tesno spojen z »državnim« interesom, da se sploh ne moreta ločiti Vsled tega tudi ne more ločiti pojmov država in vlada, kar bi bilo včasih prav potrebno. Sicer pa bomo videli prav v kratkem, kaj nam prineseta čas in razmere. Za naše klerikalce se je pričela z rešitvijo krize nova doba, v katero se bodo prav lahko uživeli, kakor se kaže. Njihova gonja proti Srbom in radikali se bo ublažila prav v kratkem času, a nikdo ne more vedeti za kako dolgo. Ako bi naši klerikalci posvečali le desetinko tiste ljubezni in dela za našo novo državo in bi samo desetkrat toliko zabavljali na njene hibe, kakor so to storili pod Avstrijo, bi danes Imela državna misel med našim ljudstvom vsa druga tla, kakor jo ima danes po nevenljivi njihovi zaslugi. V koliko bodo mogli v tem oziru popraviti dvojne grehe, se še ne more prerokovati. Morda se je sistematično dosedanje zastrupljevanje zajedlo bolj globoko, kakor sami mislijo. — Ta teden smo imeli kot goste brate Poljake v svoji sredi. Sprejeli smo jih lepo. kakor se spodobi ta jih tudi pogostili. Za sprejeme in lepe besede, zlasti napram bratom, smo si ohranili še stari smisel K njihovemu koncertu pa se nismo odzvali tako polnoštevilno, kakor so morda pričakovali Poljaki In ml K sreči se je koncert vršil po prvem, drugače bi bil doživel fijasko v obisku, kar se našim koncertom in umetniškim prireditvam tako rado zgodi Tudi Zolajeva grandijozna drama »Ubijač«, s katere uprizoritvijo se lahko upravičeno ponaša naše gledališče, ni našla v onih vrstah, katerim je namenjena, tistega odmeva ta obiska, kakor ga po vsej pravici zasluži Prvi maj se je praznoval rajše z Izleti v okolica kakor pa s posetom Talijlne-ga hrama, v katerem se je nudila res umetnost Kdor more, naj si ogleda »Ubijača« pri reprizah. Ne bode mu žal tistih štirih ur, ki jih presedi v gledišču In vidi kos velikomestne socijalne bede ta — umetnost naših igralcev. Ljudski oder je svojo sezono zaključil z Izvirno dramo »Žrtve«. Ta drmna ima dve zanimivosti. Njen avtor je priprost delavec, mizar Petek. In drugič le Pisana ta slovenska drama v nemškem Jeziku in je bila še le iz originala preložena na slovenski jezik. Ljudski oder je našel pri našem časopisju vseh strank precej moralne podpore, a je sezono zaključil predčasno In s precejšnjim deficitom, kakor g« čuje. Nam se zdi da so se z »Ljudskim odrom« samo cepile moči. Danes imam« svoje gledališče, kjer najdejo dovolj prostora igralski talenti — tudi začetniki — ta občinstvo vseh slojev. Ako ni kaj prav, naj se pa zadeva preuredi ta poravna, kolikor je možna Cepljenje moči v tem orim jis Pri nas nepotrebno ta naravnost škodljivo moralno in gmotno. — Gospod uredniki Vaš tiskarski škrat se je v zadnjem Mariborskem pisma silno sani e ril tukajšnjemu »Taboru«, leer Je premestil domicil demokrata Petovarja ta Sov. Goric v SlovenJIgradec. »Tabor« le zgrabil za roge — seveda ne g. Petovarja — ampak vašega tiskarskega škrata. Druge nesreče ni bilo, kakor da je izginila ta »Tabora« rubrika »Beg iz stranka« ta »—»f" sedaj ljudje vsaj — mir. Zate dandanes ni prostora. Dobra poznam Hudi in vem, kai lih mika: mize, ženske, slavohlepnost, igra; knjigo Bh ne zanimalo. Pravili so mi, đa so v* veleumi naše dežele, ki so daU svoje ime ulicam in ki jih vidimo v sobotah po trgih, Dante, Petrarca, Boccaccio UtL, vselej živeli na tuje stroške. Prav rad verjamem, kajti napisati knjigo ni poklic, ki bi redil svojega moža. A. f Sersteveas, Dnevne novosti. — Prva skupna krstna slava vseh vojnih žrtev naša kraljevine. Danes slave združene vojne žrtve vse naše kraljevine svojo prvo skupno krstno slavo. Bratsko vez med Srbi, Hrvati in Slovenci, povezano s trpljenjem in blagoslovljeno s krvjo, hočejo ravno vojne žrtve okrepiti. Zato naj bi bil dan prve krstne slave, dan manifestacij^ za slogo in iskrenost, vseh treh bratov. V opernem gledališču se poje opera »čarostre-lec«. Pred začetkom opere bo g. pisatelj dr. Ivan Lah, naši javnosti znan in povsod priljubljen govornik, v kratkem nagovoru pojasnil pomen tega dne. Trdno smo prepričani, da naše rodoljubno in požrtvovalno občinstvo ne bo dopustilo, da bi g. govornik govoril — praznim sedežem. Ravno tako upamo, da hvaležnosti vojnim žrtvam ne bodo izkazovale — prazne lože. Predstava je izven abonomenta, vstopnice pa so ob običajnih urah na razpolago pri gledališki blagajni. Izvršni odbor. — Poročil se je v Parizu g. odvetnik Luden Ranvier, dekoriran z vojnim križcem, z gospodično Suzarme Dčouaire. O. Ranvier je ustanovitelj in dolgoletni predsednik slovansko-francoskega udruženja na pariški univerzi (Association franco-slave de 1’ nniversltč de Paris) in si je kot tak pridobil velike zasluge za slovansko dija-štvo v francoski metropoli Mudil se je že večlcrat v Sloveniji in nadejamo se, da nas kmalu kaj počasti s svojo g. soprogo. ŽeHmo jima iz srca: Bilo srečno! — Bolgarski poslanik v Pragi Bivši minister za notranja dela v kabinetu Stam-bolljskega Rajko Daskalov je bil Imenovan za Izrednega poslanika bolgarske vlade in za odpravnika poslov v Pragi. — Ustanovitev zdravniških zbornic. Do meseca septembra se bodo osnovale po vsej državi zdravniške zbornice. Njihova naloga bo proučavati zdravstvene razmere ter dajati vladi potrebne nasvete. V Slovenili bo zbornica ustanovljena v Ljub-Uanl — Mestna mesnica v Ljubljani Občinstvo se opozarja, da prične mestna apro-: vteacOa s prodajo govejega mesa v torek, dne 8. maja na prosti stojnici, Vodnikov trg. Meso bo dobre kvalitete in bistveno cenejše nego pri drugih mesarjih. Namen tega podjetja je spraviti cene mesa na re- dno podlago ta LJnbljani zasigurati v vsa- ' - na razpolago ob-počitnicah. — Radi go- kem slučaju zadostno množino mesa. Te konkurence ni smatrati kot namen uničevati pošteno mesarsko obrt, pač pa iztrebiti h» onemogočiti nereelnost. Obrat mestne mesnice se bo pričel v manjšem obsegu te se bo stopnjema po potrebi in iz-popobijenju aparata povečal. Občinstvo se naproša, da v lastnem Interesu podpira podjetje ta vse nedostatke Javi na mestno tržno nadzorstvo. — Prehrana pasivnih krajev. Minister , socijalno politiko je ugotovil da dosedanji sistem prehrane pasivnih krajev ne odgovarja dejanskim potrebam ta da ga Je treba preurediti. Z marljivim proučavanjem «o prišli do tega, da sloni cel sistem f«!«’2.?ravnnl Podlagi To dokazuje tud! sta-tTcT? .Jnatarijal. ki ga Je tekom časa zbra-«Lm «ktj’ftvo za socijalno politiko. Radi rega se oo sedanje stanje likvidiralo. nfU^?n .za8rebäkl komunist Za-ni* i® zap/la medlclnca Zivko-Ma delavskem shodu dne L taa}a.p^dr^fn. Kovor. Obsojen Je bil M deset dni policijskega zapora ter na izgon ta Zagreb« za dobo 10 let Ob tej prt Hkl se i« vršila tudi preiskava v uredništvu »Borba«, Wer je bi aretiran neki urednik, Id na Je Ml takoj po zaslišanju odpuščen. _ Poljedelski tečaji v vojski V krat-kem se bodo otvorili v vojski poljedelski tečaji Vojaki se bod?> poduČevali v poljedelstvu, sadjarstvu ter Živinoreji. — N« Jude vanje tu ljubljanskem grada «Sbhno Ijnbljansko in okoličansko prebi-vaJstvo, da ga obišče v največlem številu. Preskrbljeno Je za vse posebnosti pred «redom ht na grajskem dvorišču. Pekli se bodo janjci izredno bogat Je srečelov, ču-avali «o v menežariji Itd. itd. Ob desetih dopoJudne Je cerkveno opravilo. Atrievanie traja ves dam Popoludne Igrata «ve godbi Vstopnine ni nobene. — Sir in kolo Je ukradel neznan vlo-wöec gostilničarju Antonu StruJcliu na Tja-**. "f" j* reamke »Panzer«, kos švicarske-^tai^reto a kg. Skoda znaša kron-«lava, vredna 1200 ta^ßÄüSS0na pos-Francetu Zltnl- Jezita Dijaku Mlrkotu zaklenjene bil° «kradeno iz ne- majerievl nltel KlmnažiJe v Stross- ukradd *®an,ke »Qermania«, Vešata žensko kolo vredno 7000 kron. — Lovska dražba. Podpisanem 1: Dne 24. s. t l ob p] 1928 slede« fovl: «ri dopoldne lovi občta Studeneo-Ig, gf^a;; občin Dol.! ta- Llpljenje - I ________________ prlJateji lova s pristavkom, da morejo draž-"ree pogoje vpogledaü vsak dan ob Krati- ta f omišelj. — trne 25. 5. lovi občin Dol, Do ca in Log. — K tej diažM se vabijo > rej urah. JBmKmSm,- — Klub Slovencev v Beogradu Je priredil snoči zabaven večer v hotelu »Petrograd«. Po Izčrpanem programu in po plesu so šli obiskovalci na jutranji izlet v Top-člder. — Nepojasnjena vloma. V noči 2. maja je vlomil neznan tat v gostilno Antona Ka-liška na Fužinah. Tat, ki je poselil gostilno, klet in kuhinjo, je vzel v gostilni le nekaj denarja, vse drugo pa je pustil. Pač pa je vzel v kleti in kuhinji srebrno brivsko orodje, vredno 40Q0 kron in par rjavih čevljev. — Istočasno je obiskal tudi trgovino Peneševo, ki je tudi v tej hiši. Pri Penešu je vzel okrog 1400 kron denarja in zlato verižico. Tat je moral domače ra: mere dobro poznati, vendar nimajo o njem še nobene sledi. — V vlaku je ukradel neznan žepar soprogi nadzornika južne železnice Antoniji Gabrijel na Borovnici zavitek, v katerem je bila pa k sreči le čipkasta preobleka za pernico, vredna 1600 kron. — Vlom na Lavercl Pri posestniku, trgovcu in gostilničarju Ivanu Ogrinu na Lavercl so se oglasili po noči sumljivi gostje, ki so prišli preko vrtne ograje, vdrli v kuhinjo in odprli s ponarejenimi ključi vsa vrata ter prebrskali celo hišo. Vzeli so iz neke omare v kuhinji 55 dinarjev in nekaj ovitkov smodk iz pisalne mize v pisarno, ki so jo odprli s ponarejenim ključem, črno denarnico s 1000 dinarji Poskusili so odpreti tudi blagajno, kar se jim pa ni posrečilo. Odtrgali in polomili so samo dva okraska, ki sta bila nabita pri ključavnicah. Ker blagajne niso mogli odpreti so zopet po Isti poti kot so prišli — odšli — Zastrupila se Je v petek v mestni hiši na Prulah Marija Vavpotič. Izpila je precejšnjo količino žganja. Prepeljali so jo v bolnico, vendar so bili vsi rešilni poskusi zaman ter je še Isti dan umrla. — Celjske novosti. Novo poslop-j e na dvorišču Kralja Petra vojašnice namerava zidati pukovska okrožna komanda v Celju, ker ji ne zadostujejo njeni dosedanji poslovni prostori v starem okrožnem sodišču. — Ponočen obisk. V hišo župana dr. Krašovca na Savinjskem nabrežju je v eni zadnjih noči prišel v tatinskem namenu član ene tatinskih družb, ki se klatijo po Cehu in okolici Odprl je vrata, najbrž z vltrlhom. Prepodil ga je pa ropot nekega lonca na stopnicah in je zbežal — Nedeljsko lekarniško službo ima danes lekarna pri »Mariji Pomagaj.« Cvetlični dan Ferijalnega Saveza Je prinesel istemu 10.000 K. S tem denarjem se namerava uredit! Kocbekova koča v Savinjskih planinah, katera bi bila dijaštvu ■! J 1 j u f I j e sta se pr9d celjskim okrožnim sodiščem zagovarjaj* delavca Lipoglavšek Jože in Jože Jerele,, V Sevnici sta ponarejala tehtne listke javne tehtnice in zvabila na ta način od nekega lesnega trgovca v Šmarju pri Sevnici ža 3580 K lesa In večjo svoto denarja. Prejela sta vsak dva meseca zapora. — Pr.lsilno cepljenje proti črnim kozam s-fe bo v Celju izvršilo v prihodnjem času. To pa vsled tega, ker so se Črne koze zadnji čas zopet pojavile v Sloveniji. — Razstava vajeniških del obrtne nadaljevalne šole v Celju se vrši danes v nedeljo v meščanski šoli v Vodnikovi ulici Razstava bo odprta od 10. do 12. ure. — Mestni vodovod mnogokrat odreče svojo pokorščino. Vse kaže, da morajo biti gtavne cevi že v zelo slabem stanju. Te dni Je zopet počila glavna cev in prebivalstvo je naenkrat ostalo brez vode. Treba bo: Izvršiti temeljito popravilo, da se neprijetni nedostatki ne bodo vedno ponavljali — Umrl jev javni bolnici 17 letni Mirko Brezovšek, sin trgovca Ernesta Brezovšek na Vranskem, — Mariborske novosti. Danes 6. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši v Götzovt dvorani shod javnih nameščencev, ze^znlčarjev ta upokojencev. — V minulem tednu Je mmrlo v Mariboru 11 oseb, od tab 4 moškega in 7 ženskega spola. — lekarniško službo ima te-Koci teden lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu _ Mestni magistrat opo-z3lla‘' da se morajo tudi vse osebe, ki so po 29. aprilu dospele v Maribor, dati cepiti IT^™<*** »nko niso bile cepljene po pričevala o cepljenju se preje-10 'jLn?, rnestnera flzlkatu vsak delavnik od P-.®> u- “«• V tem času se v poštev prihajajoče osebe dajo tamkaj lahko tudi brez-pjačno cepiti. — Vojni invalid Segovič Je trobil od pokrajinske uprave koncesijo za otvoritev kina v Studenci h. — Ko se je neka tukajšnja gospodinja pri nakupovanju mesa pritoževala nad visoko ceno, jo je mesar potolažil rekoč, da »o sedanje cene še zmerne, da pa bo čez tri mesece stal en kilogram govejega mesa 160 K, o telečjem mesu pa rajši sploh ne govori — V petek popoldne je prišel oblastim dobro znani Mihael Emeršič Iz Maribora k Sv. Petru. Pri posestniku Ivanu Trampušu Je našel hišo zaprto. Ker je opazil da vsi člani družine opravljajo delo na polju, je Izrabil ugodno priliko to Je vlomil v hišo. Ukradel le Iz zaprte omare eno srebrno žensko uro z verižico in dežnik, v skupni vrednosti 2000 kron. Nato jo je popihal Ko je kmalu nato stopil Trampuš v hišo, Je takoj opazil tatvino ta jo nemudoma ubral za tatom. Našel ga je v bližnji gostilni pri Kovačiču, kjer te skušal ukradeno blago prodati Domači fantje so tatu pošteno premikastili, nato pa je bil izročen orožništvu. — prve črešaje na sarajevskem trgu. Te dni so se na sarajevskem trgu pojavile prve črešnje. Prodajale so se po kroni komad. — Oderuštvo pri oddaji stanovanj v Avstriji V znanih avstrijskih letoviščih rentevajo za poletensko stanovanje nič f“*“) ko 20 milijonov kron. Ker se tako na olaisS1’ tatkor tudi v Švici opazuje težnja ratn ” kvante tamkajšnjim Jnozemcem, strijL®? ta ustanovila akcija vestnih Av* ▼ omejitev neznanskega odiranja ““tab letoviščarjev do ože« «•▼•*«. Mlad cigan te bü Kmetici n v neko kmetico v Pirotu, ffinnič kaT^J? 1,1 .tata njegova vroča Ijube-- - ® Ona ga Je kratkomalo na «o a ciganom vendar te bfla njena usoda cigan je pograbil Cj t a-,, Ktavo. Nato je ste- — Ktao Matica predvaja od 6. do 9 soda nadvse zanimivo pustolovsko dramo vp dejanjih: »Tajna biserne verižice« v ulogt ženskega detektiva nastopi znamenita Eand Egedo Nissen, ki vzbuja v celem filmskem svetu največjo senzacijo. Film je sezijs. Od 10. do .<■«, na kar opozarja- Shod drž, nameščencev, železničar ev in upokojencev. L i u b 1 j a n a, 5. maja. Za kruh in streho se vrši ta boj, v katerem smo že svoječasno poročali pod tem naslovom o več prilikah odločnih nastopov v javnosti naših železničarjev, poštarjev, finančnih, policijskih in sodnih uslužbencev, učiteljev, profesorjev, uslužbencev tobačne režije, davčne oblasti in vseh civilnih in vojaških vpokojencev. Za danes le bila določena kratka stavka vseh treh slojev, ki pa se ni izvršila, ker ni bilo mogoče doseči tozadevnega sporazuma in dejanskega soglasja v hrvatskih ta srbskih pokrajinah. Da prednačijo v tem pravičnem boju za se in za svoje družine Slovenci, je ugotovljeno, in končno tudi utemeljeno in pojasnjeno. Najbolj zatirani in edini, ki so res samo na svoje redne službene dohodke navezani, smo ravno pri nas, zato pa so naši ljudje v poštenem, a odločnem boju tudi najbolj odločni, posebno če uvidijo, da se ne vpoštevajo njihove najbolj opravičene življenjske potrebe ta v polni zavesti, da je dolžnost države, da skrbi pošteno za one, ki tvorijo stebrišča javnega državnega poslovanja v vseh panogah. Pr! nabito polni veliki unijonski dvorani je otvoril zborovanje g. Z o r e s primernim pozdravom na vse uniformirane in navadno oblečene udeležence vseh omenjenih strok ta obeh spolov. (Ženstvo je bilo častno zastopano). Poročal je dalje gosp. Makuc o tozadevnih pogajanjih v Beogradu, o dosedanjem delovanju skupnega akcijskega odbora ta o težkočah preddei za res skupno, solidarno in enotno fronto delavnega državnega ljudstva. — V imenu poštnih uslužbencev ta vpokojencev je govoril g. J a n e ž 1 č, ki }e v kratkem, a jedrnatem nagovora poudarjal podkrepitev skupnega dela v akcijskem odboru. — V imenu delavcev neuradniških kategorij, je poudarjal g. Benedičič, da hočejo uslužbenci le pošteno življenje ta odločno odbijajo vse zlobno lansirane puščice pro-tidržavnostl V imenu železničarjev je ugotovil g. Korošec, da nam se ni treba bati, dokler delamo in se zavedamo dolžnosti in pravic. — Nadalje Je govoril g. Žorga, ki je poudarjal, da potrebuje naš uslužbenec poštenega plačila od države, ker on ne pozna' in neče poznati sumljive in škodljive zarade izven službe. Zborovanje je zaključil predsednik s kratkim resumejem in pozivom na skupno in odločno delo vseh prizadetih v vseh pokrajinah. Na njegov predlog se je določilo, da se pošljejo kraljevski vladi in vsem ministrstvom ta poslancem najpotrebnejše pbrazložbe znanih resolucij od 11. in 16. marca, v katerih se pa tudi poudarja, da računa odbor s težkimi drž. neprlil-kami in se omejuje te na najvažnejše zahteve eksistenčnega vprašanja. Novosti iz Primorske. — Organiziranje primorskih vinogradnikov. Že ponovno smo naglašall da ne more naš stevenski kmet razpečati svojega, z velikim trudom in ogromnimi stroški pridelanega vina, ki Je edini vir njegovih dohodkov. Za ta pridelek mu je zaprt ves zaledni trg. Tudi doma he more konkurirati z laškimi fabrikati, ki so mnogo ceneil. To žalostno stanje ga je prisililo, da se je organiziral v vinarske zadruge, ki bi mu preskrbele vsaj delno razpečavo v domačih zadružnih gostilnah. Sedaj se je ustanovila tudi Zveza vinarskih zadrug, ki naj bi po možnosti skrbela tudi za druge razpečeval-ne trge. Zveza bo seveda zasledovala tudi druge namene. Spominjamo samo na čase, ko si mogel dobiti v Ljubljani zgodnje pomladansko sočivje, ki te bilo šele zjutraj nabrano na primorskih vrtovih. Isto je bilo tudi s svežimi smokvami ki ne prenašajo dolgotrajnih voženj in ki so zdrave le, ako jih zauživaš sveže. Tudi to je bil važen in znaten vir dohodkov za naše Primorce. Z Italijansko zasedbo je postal tudi ta minimalen. Tudi za to naj bi skrbela Zveza zadrug. Danes je vsakomur jasno, da so zveze ono sredstvo, ki združi tudi najmanjšega producenta s svetovnim trgom. Svoj cilj pa dosežejo zveze le tedaj, ako najdejo pri vladi dovoljnega razumevanja in naklonjenosti Kako se bo v tem ozira zadržala Italijanska vlada Je Pač vprašanje bodočnosti. Mnenja pa smo, da Je na mestu dobršen kos skepticizma. Najbolj se bodo proti razširjenju delovanja zveze upirali gomje-italskl trgovski krogi, ki bodo videli v zvezi svojega nevarnega konkurenta. Vendar pa moramo ta korak beležiti z zadovoljstvom ker nam kaže, da hočejo gorlški Slovenci ohraniti svojo samostojnost, ki se da trajno vzdrževati samo z gospodarsko osamosvojitvijo. Iz društvenega življenja. — Akad. soc. ped. krožek priredi v pondejek 7. t. m. ob 8. uri zvečer na moškem učitejlšču sestanek. Referira Jug Klement, cand. phiU 0 nacijonalnih diferencah, na kar sledi debata. Vsi, ki se za stvar zanimajo, vaMjenl — Kino Ideal predvaja senzacfjskl film v treh delih »Doživljaji Robinsona Crusoe«, v kateri igri Igra glavno vlogo znani Igralec Harry Myers. Film Je sestavljen po enako se glasečem romanu od znanega angleškega romanopisca Daniela Defoa ter Ja le priporočati vsakemu, da sl ga ogleda. Roman kot tak le preveden v vse kuiturae jezike ta le dosegel pisatelj * njim svetovno slavo. Ker je skoraj vsak tateligent ta roman v mladih letih bral ga bode gotovo zanimalo, istega videti predvajanega v filmu. Slike so krasne, občudovanja vredni posnetki te te dovoljetro obiskovanje tudi mladini. Predvajanje Hi dela od iT&o Inki 9. maja t L — (lede na dolžino filma ta pa da se kažejo slike kolikor mogoče lasno In precizno, osobito pa, da se predstave za-morejo vršiti ob napovedanem času, je vodstvo odredilo, da se vrši dveurat program ter Je pričetek prve predstave ob 3. uri, potem ob 5., 7. in 9. url Izrecno se opozori j starše, da Je mladini dovoljen dostop samo k prvima predstavama, k zadnjima dvema pa ne. V slučaju potrebe posebnih predstav za mladino v dopoldanskih urah se bode to posebej sporočilo po časopisih. Slavno ob- j činstvo se prosi za točen dohod k predsta-vam, ker prihajanje med predstavo moti i predstavo. — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko-, z znamko Peko. ker so isti priznano najboljši in najce-nejšl Glavna zaioga na drobno fa debete v Ljubljani Breg 28 ta Aleksandrova «nat» i, ispred sodišča. UBOJ NA FUŽINAH. Na sv. Štefana dan sta bila na Fužinah delavca Škrjanc L, Slovenec, in pa Ceh Žuran, oba pri podjetju Dukič. Obiskala sta več gostiln, precej sta pila in plesala in sta začela končno sitnariti Okoli 9. ure se Je vračala vesela družba domov. Obtoženca sta napadla pri neki lipi ob Ljubljanici vojaka Pečarja in sta mu zadala z nožem več ran v prsa in po hrbtu, smrtni sunek pa je dobil Pečar z lastnim bajonetom, katerega mu je zasadil eden obtožencev v prsa s tako silo, da je prodrl prsni koš, pljuča in skoro celo srce. Pečar je živel kljub tolikim ta težkim ranam še precej časa in to po izpovedi zdravnikov le zato, ker se mu je vsied globokih ran kri strdila in ni tako hitro odtekla. Oba obtoženca krivdo odločno zanikata ta dolžita, drug drugega in to tako spretno, da kljub obsežnemu dokazilnemu materijalu tudi obravnava ni ugotovila, kdo je zadal Pečarju globoko smrtno rano z bajonetom. Bajonet te imei med pretepom Škerjanc in je tudi enega tovarišev baje zanalašč, da bi ga osumil, okrvavel z njim po levi roki. Obsojena sta bila oba vsled težke poškodbe, kateri }e sledila smrt ta sicer Škerjanc na 18 mes.. Žuran pa na 6 mesecev težke ječe z raznimi poostrili. RADI VPLIVANJA NA PRIČE te bHa obtožena Marjeta Kosraatinova iz Šiške, ki živi s sostanovalci v velikem sovraštvu, češ da Je nagovarjala ob priliki neke obravnave nekega Peternela, da naj priča proti njeni nasprotnici ŠJoserJevl Ko Jo Je Peternel opozoril na prisego, se Je izjavila žena baje takole: »Ah, kaj prisega, samo da se ne izve, pa bom dala za vino ta dobro večerjo. — Obtoženka trdi, da v obtožnici ni niti ena beseda resnična in ker je tega, kar ji očita tudi niso mogli dokazati Je bila oproščena. NA VELIKO SOBOTO so aretirali brata Josipa in Friderika Ferenčaka, Vinkota Tomšiča, Štef. Pajka in pa Ivana Kastelica, ker so kradli na dvorišču pivarne Union cinkaste plošče. Vsi so bili že večlcrat radi tatvine, pretepa ta vlačuganja kaznovani. Obtoženci so vse odkrito priznali. Radi tega je bila tudi kazen zelo nizka. Dobila sta brata Josip in Friderik in tovariš Pajk vsak po 2 mes; Ivan Kastelic 3 mes. ta Vinko Tomšič 4 mes. težke leže. ŠE EN SKESANEC Ključ. pom. France Justin Je začel v raznih službah Jemati domov različne malenkosti kot parketne deščice, sušilne mreže, klej ta drago. Lotil se Je tudi večjih stvari. Z ozirom na njegovo družinsko stališče in pa res obsežno priznanje je bil obsojen samo na 3 mesece ječe. Sport in turisfška. — Pomladanske konjske dirke na Težim se pričnejo v nedeljo, 6. t m. popoldne. Na dirkališče vozi poseben vlak, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 13.15 ta se povrača ob 18.20. — »Planinšiči Vestnik«. Glasilo »Slov. planinskega društva«. Izšla te 5- štev s sledečo vsebino: Planinski spomini, piše Jakob Aljaž (nadaljevanje). Preko kranjskogorskih planin. V spomin prijatelju Jožu Turku. Cez hrib in dol Društvene vesti. Številki je priložena lepa siika Koče na Gozdu. »Planinski Vestnik« se naroča pri Osrednjem odboru SPĐ v Ljubljani. Naročnina znaša 35 Din. Uredništvo Je v Mariboru: dr. Josip Tominšek. Gospodarstva III. Ljublj. vzorčni velesejm, 1. do 10. septembra 1923. X Železniške ugodnosti. Vsem udelež-nikom letošnje veiesejmske prireditve je na podlagi sejmske legitimacije priznana železniška vožnja za polovično ceno do Ljubljane ta nazaj. V razumevanju velikega pomena ljubljanskih velesejmov za naše narodno gospodarstvo je železniško ministrstvo letos dovolilo tudi porabo dnevnih brzovlakov št. 4 in 5. Za prevoz razstavnega blaga Je dovoljen SOodstotni popust. Zahtevajte prospekt s prijavnico od Urada Ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta (telefon taterurb. 140). X Reklamne deske. Akvizicijo reklamnih desk je velesejmska uprava oddala ljubljanskemu anon. in reki. podjetju »Apo-te«. — Akviziter se mora vsaki stranki izkazati s cenikom, ki je overjen od velesejm-skega urada. X Ljubljanski davkoplačevalci se opo-zariajo. da je davčna administracija dovršila predpis občne pridobnine za leto 1922-1923 ta davka na poslovni promet za dobo od 1. oktobra 1921 do 31. decembra 1922. Predpisnl izkazi so razgrnjeni pri davčnem uradu, pri davčni administraciji in pri mestnem magistratu od 2. do 16. maja t. 1. Prizivni rok konča 31. maja t. 1. Kakor čujemo, dosega celotni predpis davka na poslovni promet za označeno dobo okoli devet milijonov dinarjev. Zato naj se vsak trgovec, obrtnik ta industrijalce pravočasno prepriča, koliko se mu je odmerilo davka, da more, če bi bilo potrebno, varovati svoje pravice in koristi. X Izvoz čebule surovih kož, zdroba ta otrobov. Ekonomsko-financijski komite ministrov je znižal izvozno carino v seji dne 24. aprila t. 1. za sledeče predmete: a) za čebulo in por se zniža carina od 200 Din na 30 Din za 100 kg; b) izvozna carina za jarče in jagnječe surove kože se zniža od 800 Din na 400 Din: za ovčje in kozje kože od 800 Din na 400 Din za J00 kg; c) izvozna carina na zdrob se zniža od 110 Din na 40 Din za 100 kg in na otrobe pa od 25 Din na 15 Din. Odlok stopi v veljavo z objavo v »Službenih Novinah«. X Tečaj! na novosadski produktni borzi dne 3. maja 1923. Cene za 100 kg: pšenica bačka 455, Ječmen bački 310, oves bački 290, koruza bačka 255, fižol beli novi vi 480, moka št 0 695, pšenični otrobi 155. X Tečaji na novosadski produkte! borzi dne 4. maja 1923. Cene za 100 kg: pšenica bačka 450, ječmen bački 310, oves bački 290 .koruza bačka 255, fižol beli novi 480, moka št. 0 690, pšenični otrobi 155. X Naraščanje brezposelnosti v Berlinu. V zadnjem času je zelo narastia brezposelnost v Berlinu. V kovinski industriji je šte-vifo brezposelnih narastki na 20.000, delavcev za kratek rok pa je brezposelnih Berzna poročila. Curih, 5. maja. Berlin 0.0165, New York 353.75, London 25.64, Pariz 37.05, Milan 27.05, Praga 16.45, Budimpešta 0.1025, Beograd 5.825, Sofija 4.20, Varšava 0D115, Dunaj 0.0078, avstrijske krone 0.0078.25. Berlin, 5. maja. Dunaj 48.50, Budimpešta 6.48, Milan 1665.82, Praga 1029.47, Pariz 2294.25. London 156.607.50, New York 34.189.31, Curih 6219.41, Beograd 359.10. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Poziv delničarjem Slovenske eskomptne banke v Ljubljani. Ker je že potekel trimesečni rok od dneva vpisa razdružitve Slovenske eskomptne banke v Ljubljani vsled fuzije s Trgovsko banko d. d. v Ljubljani poživljamo vse delničarje Slovenske eskomptne banke, da predlože takoj svoje delnice pri blagajni Trgovske banke d. d. v Ljubljani v Izmenjavo za delnice Trgovske banke d. d. v Ljubljani v zmislu § 10 fuzijske pogodbe z dne 11. 5. 1922, kije bila odobrena na občnem zborudne20,5. 1922. Izmenjava se vrši od 10. maja do 10. Junija 1923. Delnice Slovenske eskomptne banke v Ljubljani se Izmenjajo za delnice Trgovske banke . 4. \mm i Mi iolti SöMaig. Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Tri an v Ljubljani, Prešernova uL 5. j Sprejemaafe v sredo. i 2ui«gsa v Cello, «o.jsesk* aiiea štev-. 4. I. JAX & SIN LJUBLJANA, cesta iMrtpureirti svojo bogato zuiuyw t PLsaiulii ,>ASiLEE4% Slvalutli strojev m» rodbino In obrt Veznili kolesi btyrla •» UÜPkopp, Orožno kolo (Walfenrad) Ceniki zastonj ln franko. Naznanilo. VI^ludfiO naznanim, da do preselitve v novi lokal SpIIF“ v helenburgovo ulico 1, sprejemam vsa naročila za čevlje po meri in popravila vsake vrste, atoravno čevlji niso kupljen! ali izdelani pri meni, v provizoričnih prostorih na HIP“0 Poljanskem nasipu št 40, H. nadstr. (stara enkrarna). kjer se nukaj um z delavnico In zalogo čevljev. Franz Szantner ptMii ži srtepii ta m !8itM iitaiž li mm i šilili Llubliana. carinsko didjski osredniški ter špe-bureau 9 & O MBI- lESFHinR -EOTIT / ' ' ' ;J!. r; V izvršuje vse v to stroko spadajoče posle näjtocneje in najkulantneje ter se v to svrho toplo priporoča. t 9 m 9 9 9 6ßÄD£*iN0 POD3ET3E 1NQ. DUKIČ (N DRU<3 üüBUÄNA, bohorlčeva uL z(k Underwood pisalni stroj mnu oglasi 2astopstü0 xa Slnveiiljo Frane Bar, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5, tel. 407 Prva hrvatska, tvornica turpija A. FABER I SIN ZAtlDPR Tksičitstu at 74 1 Teiefoa »1-5i Proizvadja: nove turpije prve vrsti. Obavija popravak istro-šenih turpija. • Na skladištu i sve vrste turpija iz najboljeg Ijevanog čelika. Josip Bndlovic strojno mizarstvo Ljubljana» Uariovska ecsta it. lil. Sprejema vsakovrstna stavbna dela in opreme trgovskih lokalov. Lastna zaloga pohištva [Mm, 3aiMB^tgau!.& ••«•••••P BI Cen« ofliasoEn do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 25 para, z davščino vred. 1 —...n.............—w—i———m——i—i ■ «e Poslušajte £t«dajik let, ločan» > hišno •pravo tor nekaj premoženja, ee VeU eeznanlti r evrho takojšne Jbaitve s boljšim gospodom, ki i stanovanje. Resne ponudbe, ^ mogoče t sliko, se prosi pod enitev" na upravo lista. Taj-zajamčena. P * («ob, jpov starosti do 38 i. c zadostno iraebo, dobi službo. Kje, e uprava Usta. Pisaioia iE prvovrstna, samostojna, se «prejme, Reflektant! naj vlože prošnje i referencami in zahtevami najkasneje do 10. maja pod šifro U.VJ. na upiavo tega lista. Milit Starejša mož, in ena prod« laika, tsvežbana v manufakturi in špeceriji, se takoj sprejmeta pri Rudolf Anderiio, Ormož. Hrana in stanovanje v hiši. ali sluga v kaki trgovini ali drugem podjetju, išže službe 19 1. mladenič. Cenjene ponudbe na upravo lista „pod marljiv." morska trava. Peter Kobal Kran), Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, mod roče na peresih. Specijeina tvrdka za izdelovanje kiubgarnUur. — Najnižje cene! — NajsoUdnejil izdelki 1 — Za-btavajte oferte in cenike I niie «prejme premogokop Ključa jbvei pri Ormoiü, lila on (kredenca) v dobrem stanju se po ugodni eeni proda. Nasi.; Požar Fr. Krekov trg 7, (pritličje poleg Mestnega doma). IH, dobro verzirano v vseh panogah, išče za takojšen nastop primernega mesta. Gre tadi na deželo. Cenjene ponudb« pod Vrtnar na upravo lista. dobro ohranjen, kupim. Cenj. ponudbe s tožno navedbo aparata ter 2 ali 8 slikami pod „Fotograf* na upravo lista. MM deli državnega posojila se proda po zmerni ceni. Naslov: Janez Žemva, p. Javornik, Koroška Bela, železna z novim vložkom, dobro ohranjena in žista se proda za Din 650. Naslov v upravi tega Usta. Mii sit dobro ohranjen, 27 cm širok, pripraven ca nogavice, kapice, šale in kravate se ugodno proda. Poizve se v upravi tega lista aU pismeno R. Rabič, Hrušica 83 Jesenice, Gorenjsko. ne He inSsiavnce, prvovrstno blago, razpošilja samo na veliko tvrd-ka M. Sbil, Mokronog.__ za trgovino po možnosti v sredini mesta. Ponudbe z navedbo cene pod „Lokal" n« upravo Usta. Sin siiiii i potasladko, prvorazredno, pšeničnu i zobenu slamu, zob i kukuruz, sve zajamčeno suho i zdrav«, prodajem uz znatno snižen« cijene u kompletnim vagonima. Josip Weiss, Export sijena 1 elame, Zagreb, Hica br. 88, Telefon 645. ili ieioi in na dobri vodi se išče v najem s nekoUko zemlje ali pa s kako malo hišo, pripravno za trgovino na prometnem kraju na Štajerskem. Ivan Ivanuša ne Lešnici 6 p. Ormož. isio solo nemeblovano, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v sredini mesta iščem. Cenj. ponudbe pod „Din 200“ na upravo tega Usta. M! Vil« pri parku Z velikim vrtom; pOiesfVO 28 oralov, vseh kuj tur, poslopja in živina 1,800.000 kron; posestvo 8 oralov 300.000 K; gostilna z ali brez posestva; bile. Vile, tovarne, graščine in več posestev v pisarni ZAGORSKI, Maribor, Barvarska ul. 3. l itpi M dobri mlekarici se prodaste vsled rodbinskih razmer. Naslov v upravi Usta. Rini» pametne, bolj priletna, ki «e razume tudi n* vrt in je zmožna voditi gospodinjstvo, se sprejme k mali družini. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. Najstarejša Spedleljska tvrdka v Sloveniji R. RANZ1NGER, LUiMlana - Jesenice Naznanja se Vam, da kupite snkno, volno, cetir*, platno, hlače-vlito, mod rov 5 uo ter sploh vno manufakturno robo in perilo ra di velikanskega in direktnega importa najceneje v veletrgovini R. Stermeeki, Celje. Uusirovani cenik zaslon). Moko banatsko koruzo, pšenico, otrobe, oves, prvovrstno robo od 5 kg dalje, prodaja po najnižji dnevni ceni pravkar otvorjena trgovina Ms m. Mm M. Bielic Sialtka (Bia pri BaM Zaloga klavirjem in pianinov ] najboljših tovarn: BOsendorfer, Csapka, Ehrbar, t t Schweighofer, Original, Stlngl 1.1. d. t a JERICA HUBAD, roj. Dolenc, UlllJHi. ttrjni il. i. GUMENE PETE im GUKINE POTPLATE ceneje in trajnij« eo kakor nanonol MaJboJSe varstvo proti vlagi I mraza I n MALIMI OGUSI jutranjih Novosti*. (BaritlM) Ponudbe na) se pošljejo na upravo Usta. špedielj^ka pisarna Podjetje i* prevažanje blaga Južne že ctjt-ce Eriovozni in tovorni nabiralni promet i* Avstrije in v Avstrijo. Podjetje za prevažanje pohištva. — Skladišče a posebnimi zaprtimi kabinami za pordštvo. Brzojavi2 RANZINGEIS. Interurban telefon tiö. Išče sr" samostojen, energičen poslovodja ali nadmlinar, ki je bil še dalje časa zaposlen v tovarni barv. Ponudbe naj se pošljejo na upravo tega lista pod „Poslovodla". Jadranska banka-Beograd Delniška giavmea; Din 60,000.000. se*»»* Rezerva: Din 30,000.000, Bled Cavtat Celje Dubrovnik Ercegnovi Jelša Podružnice: Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor n Metković Prevalje Sarajevo Split AMERIkANSKI ODDELEK. m ■ * iO VtV c* Šibenik Zagreb Naslov *» brzojave: JADRANSKA. Aftllrani zavodi: ^^PANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortiandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofagaste, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenlr. §ßaj £10IIB||€|M|1 || JLVWHHg “II !! ®8s§AO®«s* ^spf;s»|0iaoH Izdala Ib tiska »Zvezsä tiskarna to kaiiaarns^ « r uüOjUto. Priloga „Jirtranllm Norostim“ Sl. 83 z dne 6. maja 19Ž3. Dr. Pavel V. Breznik: ^ Protiiugoslovenska propaganda. Novo nastale države imajo stare za-grizeric sovražnike, ki niso preboleli udarcev svetovne vojne in se še vedno niso mogli uživeti v položaj premagancev. Eden glavnih sovražnikov naše, kakor tudi češkoslovaške in rumunske države je za Madžarsko, ki ruje posebno v Švici, Franciji in Angliji zoper nas in je organizirala široko razpredeno propagando, katere namen je, z vsemi, rudi najodločnejšimi sredstvi izpodkopavati ugled imenovanih držav. Kako deluje madžarska propaganda na Angleškem, je pred kratkim pojasnil Seton - Watson v »Prager Presse«. Središče te propagande je budimpeštanska organizacija »Magyar Nemzeti Szovetseg«, ki je začela izdajati začet-fcom 1. 1920 mesečno revijo v angle^ Skem jeziku z naslovom »The Hunga-iian Nation« (Madžarski narod), od januarja 1921 pa izdaja v gotovih presled-jüh list z imenom »East European Press Service« (Vzhodno evropska časniška služba), Seton Watson navaja nekatere drzne laži, ki so jih Madžari razširili po-,tom teh publikacij. Toda to jim ni zadostovalo. Poslali so propagatorja v Anglijo, ki je ustanovil na oxfordski uni-.verzi ligo »The Oxford Leagne of Hun-garian Self-Detemmatioa« (Oxfordska figa za madžarsko samodločbo.) Kot že ime pove, je namen te lige, da naj se pod bivšo madžarsko krono živeči narodi sami odločijo, kam naj pripadajo, to se pravi: naj pripadejo nazaj Madžarski. Društvo ima torej iredentične namene in hoče med drugim Hrvaško spet spraviti pod madžarski Jarem. Nek pomadžarjen Hrvat z imenom Kornelij BaittorychO) je spisal v listu *Oxford Hungarian Review«, ki ga izdaja ta liga, članek o jugoslovanski edinosti, kjer prav smelo trdi, da sta srbski in hrvar iki jezik dva čisto različna jezika. Med tem ko so tako zunanji sovražniki s polno paro pri delu, da nam kolikor mogoče škodujejo, jim pa sekundi-rajo pri tem v državi sami elementi, Id g svojim nepremišljenim pisarenjem in govorjenjem ravnotako kvarijo še tisti mali ugled, ki ga uživamo v inozemstvu. Tako je n. pr. Radič s svojimi besedami: »Mi Hrvati bomo šli z Nemci do zadnjega diha« (ki so, mimogrede omenjeno, naravnost bedaste in. hm Hrvati sami nt verjamejo) škodil ugledu Jugoslovencev, bolje rečeno Hrvatov, po širnem svetu mnogo bolj, kot če M napisal obsežno knjigo. Z debelimi črkami so prinesli ia stavek vsi svetovni časopisi to danes pomeni po svetu ime Hrvat toliko kot »Bodie« (German). Ni prilike, ki bi j« madžarski dopisni 141 Đ»-1ZITta’ ne bi na kakoršen-Koli način škodoval našemu ugledu Ce črtamo po avstrijskih in nemških tistih dbm za dnem laž za lažjo, se nam mora stvar še gabiti. Tu in tam pridejo nekatere teh novic tudi v naše liste. Vza~ jtisein zadnjo, ki mi je prišla v roko, v nekem ljubljanskem dnevniku od 4 t, m. Je brzojavka, datirana kot Izvirna ia: Budapešte, ki govori o preiskavi obme piih incidentov na madžarsko-jugo-slovenski meji in pravi med drugim: »O vseh slučajih je bfl sestavljen skupni ži Pisnik. O dveh slučajih jugo&lovenska 'komisija ni vedela ničesar. Madžarska komisija ji je poročala o njima potom zapisnika«. ~ Med vrsticami se tu Sta: Juä oslov eni v svoji površnosti in ne-zuanju niso niti vedeli ali pa niso hoteti vedeti o dveh slučajih, šele mi Madžari, ki smo silno skrupolozni in pravični, smo jih morali na to opozoriti. — Malenkost, a vendar udarec. Isti madžarski propagandni sistem deluje tudi zoper Češkoslovaško, posebno sedaj v času obravnave majnih incidentov. Prišlo je tako daleč, da so ženevski časopisi, med njimi Journal de Geneve protestirali proti tej lažnjivi propagandi. Kakšna sredstva stoje nam Jugoslovanom na razpolago, da paraliziramo sovražno propagando v inozemstvu? Žalibog nobena! Edino sredstvo bi bila propaganda. Zato bi pa rabili inozemski propagandni urad, ki bi bil najbolje nameščen v Parizu. Dokler takega urada, kakor ga imajo že zgoraj vse, tudi najmanjše države, nimamo, so nam zvezane roke. Sovražne laži se bodo širile naprej in svet nas bo naprej zaničeval, oz. omalovaževal. Tu je treba fino organiziranega urada, ki na vsak udarec v francoskem ali angleškem časopisu odgovori spet z udarcem v istem ali enakem časopisu. Edino v Časopisni propagand je moč; pošiljati brošure v tujih jezikih, kot smo delali mi neorijentirani Slovenci za časa sklepanja mirovne pogodbe, nima dosti smisla. Brošuro deset ati dvajset strani položi skoraj vsakdo na stran in je ne prečita, za časopisno notico ali članek pa se vendar zanima in ga vsaj deloma pogleda *. Posamezniki so to že med vojno spoznali, kot n. pr-g. minister dr. Niko Zupanič, ki je v pravilnem umevanju razmer objavljal po vseh svetovnih tistih celo vrsto člankov o Jugoslovenih in nam s to propagando ogromno koristil Ker se naša inozemska zastopstva ne morejo baviti s propagando, saj to ni njih namen in naloga, ker se tudi naš beograjski dopisni urad ne more baviti z njo, zahtevamo, da se ustanovi po načinu češkoslovaškega propagandnega »urada v Parizu tud jugoslovenski propagandni urad, kako naj bi bü organiziran, da bi uspešno vršil svojo nalogo — o tem enkrat pozneje. * Tudi s« časopisna notica čita cd đ&-settisoč. brošura komaj od par sto ljudi tioycimiške cvetke iz nemškega državnega zbora. Tudi v parlamentarnih krogih pride do neprisiljenega humorja, kadar se dvignejo v besednem prepiru valovi retorike do skrajnosti. Neki berlinski list je podal sledeče govorniške cvetke nemSkih poslancev: Neki neodvlsnež je patetično Izjavil sledeče: »To priznam agrarcem, da leži usoda Nemčije oziroma nemške mladine v rokah mlečnih krav«. Zastopnik nesocl-jalistlčmh zadrug se Je obrnil proti izvajanjem nekega komunista z izjavo: »Kapital in veleindustrija ne bodo dale svojih kosti, da bodo komunisti t njih srkali med.« Neki komunist Je vzkliknil v plenumu ogorčen: »Duh Helffeiicha je gola konjska noga, ki gloda na mozgu nemškega naroda.« Z ozirom na zakon o varstvu najemnikov je menil neki ljudski zastopnik: »T« zakonski načrt Je mrtvorojeno dete, ki se Je zateklo v pesek«. Socijaldemokrat ti. Je zavpil proti neki zastopnici centroma: »Gospa kote-ginja, jaz se ne pustim od Vas premagati« Neki socijaldemokrat se Je izrazil: »Tega ue govorim kot socijaldemokrat, ampak kot mož, ki zre v svet z odprtimi očmi.« Znan nemškonacionalec je patetično vzkliknil: »S tem zakonom ja ravno tako, kot s pasjim repom, kateremu se je stopnjema upihnila luč življenja.« Reparaciitki problem — gordijski vozel Francija je, kakor je bilo pričakovati, odklonila najnovejši predlog nemškega kabineta in s tem se ni premaknila rešitev reparacijskega vprašanja z mrtve točke. Pariško časopisje komentira nemško ponudbo skoro v popolnem soglasju. Rojalistična »Action Frangaise« ravno tako, kakor nacijonalistični »Eclair« in tudi drugi listi, od »Temps-a« do najmanjšega boulevardnega tista se strinjajo v glavnih točkah težke obsodbe nemškega projekta. Auguste Gauvain piše v »Journal des Dčbats«, da hočejo premagane države plačati le v prijetni obliki izposojanja večjih kreditov pri zmagovalcih. Bethlen moleduje v Parizu za denar, Bolgari ga pridno posnemajo in Guno se v tem pogledu ne ženira niti najmanj... Priznani publicist se je v svojem, ravnokar omenjenem komentarju dotaknil bistvenega elementa, iz katerega je sestavljen ves reparacijski problem. Gauvain je napisal dragoceno priznanje, toda resnica, ki jo vsebujejo njegove besede, bi morala vzdramiti politike in diplomate vsega zapada. Predvsem je treba ugotoviti sledeče: g. Poincare je spočetka, kmalu po znanem sestanku z belgijskim premijerjem Theunisom, izjavil, da želi slišati točno številko glede višine nemšJrih odplačil. Bergmanov projekt je meseca januarja napovedal 31 milijard zlatih mark, ki jih je Nemčija pripravljena plačati. Takrat je Francija odklonila to platformo. Najnovejša ponudba nemške vlade se torej, kakor je videti, ni številčno oddaljila od Bergmannovega projekta, in sedaj nastane vprašanje: k a j Je hotela nemška vlada z bistveno nespremenjeno ponudbo in kako motivira Francija odklonitev pogajanj na ponuđeni bazi? Nemška vlada je storila precejšnjo taktično napako, ker je zahtevala v svoji noti status HW«iiiniMwyimiiiuwTWimrniiia«w,i»w«WM*i.iiMHi €©ip©darsi@ politika. Skupščina In gospodarski problemi države. Osemnajstega marca ti je izvoBl troimeni narod svoje prvo redno zastopstvo in narodno skup- fjaaS trot sr Ozrimo to na možnosti, ki se porajajo iz novega narodnega zastopstva, itu mislimo predvsem na gospodarske ta socijalne možnosti Skupščina je po večini sestavljena iz kmečkega elemenr to. V kdikor to ne drži ie treba vpo-ftevati, da je bSo intelektualcev izvo-jjersih ravno na razreis- »Pojedel ga ü -iggKai »pojesti «d dovolj testa in zahteva raz. hze, pomeniti U morata toliko kot; ^ todll so ga IjodožrcL Te težava p* ^ , Nemščini, W«r pomeni »essen« človešk tečta prehranjevanja, »fressen« pa & val*kL Kako enostavna M bita stvar j Htar liegt HochwöMse&afß" tteir «m 20. August 1877. rado« vsa. Visoko-v rojenega to požrla »var, menda med ZJSZ?' “ sto» *• od č »vstoplactmkth prerokov. taPrthaM bližje, da v i m, vodno bližje. B2 sem mnenja, tohko ie vidi belino mojega n*»,« poto dođete misli so b0e zmedi Dvignil MtB puško, jo natanko nam *ta medvedova prsa ta sprožil. N » po ©brati ta bežal kot Jelen. Pogledal sem nazaj. Medved se je ustavil Ležal je na tleh. Spomnil sem se, da Je po strelu najbolje spet nabiti puško. Storil sem to in opazoval medveda. Ta se pa ni ganil. Previdno sem korakal nazaj. Zadnje noge so se mu še pregibale, drugače pa se ni ganil. Morda se je potuhnil: medvedje se pogosto potuhnejo- Da Je stvar gotova, se približani ta mu izstrelim krogljo v glavo. Tega pa ni več opazil, kajti ničesar več ni opazil. Nenadoma Je tala prišla smrt nanj ta ni se več ganil. Izplhnfl sem mu hll življenje ta misleč, da bo ostal tako. Sem odšel domov. Ustrelil sem medveda. Vkljub svojemu razburjenju se mi je vendarle posrečilo, da sem stopil östo miren v hišo. Cd kor glasov me to začel spraševati: »Ki« so vaše robidnice?« »Zakaj ste izostati tako dolgo?« »Kje to vaša posoda?« »Pustil sem posodo.« »Piatill ste posodo? Zakaj pa?« »Medved jo Je hotd imeti.« »O. «ai ni res!« 1 . ,*5L ^ s«® to zadnjič videl je imel medved.« Jo resni *Da, v resnici sem videl resničnega medveda.« »Ali to tekel?« »Da, tekel je za menoj.« »Tega pa že besede ne verjamemo. Kaj pa ste storili?« »O, nič posebnega — razen, da sem medveda ustrelil. Kliki: »Laže! Ne ve-ruite mul Kje je medved?« »Ce hočete videti medveda, morate iti gor v gozd. Sam ga nisem mogel prinesti dol.« Ko sem tako zadovoljil hišne prebivalce, ker se je nekaj izvanrednega zgodilo, sem stopil doli v vas po pomoč. Veliki lovec medvedov, ki ima v najemu eno poletnih gostiln, je poslušal mojo povest, a se mu je zdela zelo neverjetna. Tudi vsi ostali prebivalci je niso verjeli ko so jo čuti. Ko sem pa čisto resno trdU ta jim predlagal, da jih popeljem k medvedu, se mi je pridružilo štirideset do petdeset ljudi da prinesejo medveda domov. Nihče ni verjel da gre za medveda, vendar pa Je vsakdo vzel nabito puško seboj. Tako smo odkorakati v gozd, oboroženi s puškami Pištolami gnojnimi vilami in palicami za vsak slučaj ati presenečenje — množica to sestoiata večinoma iz zabavljačev ta kričačev. Ko sem jfli pa privedel do usodnega mesta ta jim pokazal medveda, ki to mirno letel v svoji lastni koži tih je obšla groza. Pri »v. Juriju! to to tal brezdvomno medved ta junak te povesti — o tem vam nočem govoriti. Kakšna procesija je bila to, ki to nosila medveda domovi In kakšna bratovščina ra to naglo znašla v dolini da vidi medveda 1 Naš najboljši propovednik ni trikoti v nedeljo privabil toliko Hudi Povedati vam moram, da so ra moti osebni prijatelfi, ki so sportsmanl te prav lepo obnašati. Niso mogli taßti, da je bil to medved, čeravno so metati, da je bil majhen. Mr. Deane, Id se izborne razume na puško ta trnek, Je priznal da ie bil to krasen strel On to menda najboljši ribič m toam» % Zdmteidfe drž»-J Premogovniki v Zedinjenih državah. Premogovišča Zedinjenih Držav so največja na svetu; površina, pod katero se nahajajo naslage premoga, pokriva 340,000 kvadratnih milj, kar bi približno odgovarjalo skupni površini Itaiile, Jugoslavije ta Rmnunske. Vse vrste premoga so zastopane, od šote do antracita. Premog se nahaja v 29. državah v omenjenih količinah. Najbolj važna premogovna pokra-ftn« je pogorje, ki se od severa do luga razteza paralelno z atlantsko obaljo, takozvane Appalachian Mountains; ta premogovišča se torej raztezajo od severne Pennsylvanije preko držav Ohk>, Maryland, Virginia, West Virginia, vzhodnega dela države Kentucky, držav Tennessee ta Georgia tja na jug do države Alabama. Pennsylvania proizvaja več premoga kot katera druga država, skoraj 40 odsto bituminoznega ta nič manj kot čez 29 od sto vsega an-tracitnega premoga v vseh Zedinjenih državah. Za Pennsylvanijo izkopava največ premoga država West Virginia, namreč devet ta pol odsto od vsega bi-tumtaoznega premoga Zedinjenih držav. Atracitta premogovniki se nahajata v severo-vzhodni Pennsylvaniji. Drugje se antracit (trd premog) nahaja le v neznatnih količinah v Alasld, Colorado ta New Mexico. Antradt je najbolj ti premog za hišno rabo, ker je prost prahu ta saj ta gori mnogo dalje kot drug premog. Koliko časa bodo še izkopavali antracit? Sedaj ra prideluje približno 80 milijonov tem antracita na leto, ta a ko bo produkcija nadaljevala v sedanjem razmerju, bo zadosti antracita še za dobo od 60 do mogoče 100 let. Bttuminoznl ali mehki premog Appalachian pogorja sestoji Iz raznih vrst premoga; nekatere vrste so primerne za koks. druge za plinarne, druge zopet za kurivo za lokomotive; izkopava se tam tudi semibiturainozni premog, t j. oni mehki premog, ki ra z ozirotn na veliki odstotek ogljika najbolj približuje antracitu. Druga skupina premogovnikov Je v takozvani notranji premogovni pokrajini, ki vsebuje državo Illinois, tretjo največjo premogovno državo, in države Indiana,, Michigan, zapadni Kenttucky. Iowa, Missouri, Kansas, Arkansas, Oklahoma in Texas. Kakovost premoga v tej skupini je na sploh slabša kot ena v Appalachian pogorju, razun premoga v državah Arkansas, Oklahoma ta Texas- Izkopava pa ra ta premog v precejšnji količini ta se rabi za kurivo in tovarne v mestih ob reki Mississippi ta ob velikih jezerih. Ta premogovišča so prispela k razmahu takih industrij-jalnih središč, kot so Chicago, St Louis ta Kansas City. Premogovišča na Rocky Mountains so tako daleč v notranjosti dežele, da tam izkopani premog ne bi mogel tekmovati s premogom na vzhodu ta zapadu. Ta premogovišča se raztezajo od južnega dela Montane, čez Wyoming, Utah, Colorado ta New Mexico. Država Wyming je po naravnem bogastvu na premogu bržkone druga država v Uniji; prva v tem pogledu Je North Dakota. Premog v državi Wyoming je po naravnem bogastvu na premogu bržkone druga država v Urijl; prva v tem pogledu je North Dakota. Premog v državi Wyoming je raznovrsten, od manjvrednega rjavega pre- vali in enako tudi dober lovec. Mislim, da ni osebe v Ameriki, ki ljubi bolj lov na jelene kot on. Vendar je pa čisto nepotrebno omenil, potem ko je pogledal medvedovo rana da pozna to vrsto strelov, ki jih je napravil kravji rog. Tako besedičenje pa sl nisem vzel k srcu. Ko sem se vlegel zvečer spal to Ula moja sladka misel: »Ustrelil sem medveda!« Pritožujemo se, da ie videti v Pariza same nove bogatine, ki za stavo preplačujeh stanovanja, tako da ie ne moreš več pod streho priti ...Po ulicah Vidiš edino ekvipaže potne dotlej neznanih Hudi, đi ki si jih videl v niiilh sbtibah. Obogateti so prt živilih, mi krmi, pri bolnicah ali drugačnih vajah-kih podjetjih. tfArguuon, Mćmoires, 1751. • NikoU več ne bo pokazala prilika, rešiti svet. Zamuditi smo jo v Versaillesa, ker je Wüson plaval v obtokih, Lloyd George pa v petroleju. Objestna nemška kljubovalnost je zopet postavila vse na prevčsteo; to pot fe zadnji las, pozneje bo prekasno. Maurice Schwab, ta njegove brošure »Neodvjsa» Reoo-Westfatiia«. * Skoro vse je posnemanje. Bohtrdo fe posnemat Pulcila, Ariosto pa Boiarda. Najizvhnejšt duhovi si medsebojno iz-posojajejo... S knjigami je kakor z ognjem v naših ognjiščih: k soseda greš PO ogenj, prižgeš si ga doma, daš ga naprej, in je lastnina vseh. Voltaire. moga (lignit) do bituminoznega, dočim v North Dakoti je sam lignit Premogovišča ob pacifični obali sc v državi Washingtons v Oregonu in Californiji je le malo premoga. Važnost tega premoga obstoja v tem, da je blizu morja. Koliko je premoga v Alaski, ni še danes znano. Premogove naslage v severni veliki planjavi se raztezajo po obeh Dakotah ta po delih držav Montana ta Wyoming. Premog je tukaj večinoma le rjavi lesenasti premog, vsebujoč mnogo vlage. Na zapadu ta na jugu so tudi ogromne naslage lignita, ki pa se jako malo izkopava razim za lokalne potrebe. Premog se v Zedinjenih državah izkopava na sploh ob jako bolj ugodnih okolščinah, kot v Evropi, razun kar se tiče antracita. Premogovniki ne segajo navadno pregloboko pod zemljo, naslage v večini bituminoznih premogovnikov tečete vodoravno, ta se plasti, ki niso vsaj 2 ta pol čevljev debele, redkokdaj obdelujejo. Tudi je v ameriških premogovnikih najti manj pokalnega plina kot v evropskih, razun v antradt-nih premogovnikih. Ugodnejše razmere dovoljujete obsežno rabo premogovniških strojev ta elektrike za podze meljsko prevažanje. Od skupnega števila premogarjev so morda več kot tri petine tujerodci. V desetletju 1880—1890 so obdelavah naše premogovnike tukaj rojeni Ameri-kand, Angleži Ird, Škoti, Veiti ta Nemd, ki so biti navadno izurjeni pre-mogarjl še predno so se priselili v Ameriko. Od L 1890 pa so te narodnosti nadomestili Slovaki Madžari, Poljaki Italijani Hrvati, Slovenci, Srbi, Rusi Poljaki Ukrajind itd. Prvotni premogarji so zapustili PennsyivarJJska premogovišča ta se izseliti na zapadna premogovišča ati pa opustili premogar-stvo. Oni, ki so ostali, zavzemajo večinoma vodilna mesta kot preddeiavd in Inženirji (New York: Jugoslovenski oddelek F. L. L SJ Problem češkoslovaške krone. Češkoslovaška krona je že dalje časa predmet obširnih, dostikrat prav bornih diskusij. Dve glavni smeri je opaziti v teh razpravah, smeri, ki jih zastopata dve različni struji Ena struja si prizadeva — vsaj na videz, overiti merodajne faktorje in vso javnost, da ta bil vsak nadaljni dvig češkoslovaške valute za češko gospodarstvo pogubo nosen ter povdarja kot najvišjo ta največjo dolžnost vlade, skrbeti za stabtHzadjo krone. Druga struja pa zastopa mnenje, da je treba krono še dvigniti, da se čimbolj približa svoji predvojni vrednosti, to je, da se jo zopet postavi na zlato podlago. Dočim so ti slednji precej mirni ta ni veliko čuti o njih, so pa oni prvi ki zahtevajo stabilizadja mnogo živahnejši skoroda preglasni StabiBzadJa pa ni glavna njihova zahteva, oziroma glavni dlj, za katerim streme njihova prizadevanja. Stabilizacija je le geslo, Id Je v javnosti priljubljeno, zato se ga talio radi poslužujejo. Dočim vse pripadnike te struje vsako, še tako majhno, pa četudi ramo navidezno izboljšanje krone neverjetno razburi, se naravnost tope v veselju, Sm se krona prične majati. Iz tega se da sklepati, da tem ljudem m za stabiliza-dte, kakor pravila ker ta moralo vsako poslabšanje krone ravnotako vplivati nanje, kakor izboljšanje. V resnid jim gre za nekaj drugega, ta to je infladja. Ker pa d ne upate javno propagirati to, ki je naravno nasprotje vseobče priznane dr. Raštaove finančne politike, se poslužujejo gesla statatizadja. Ona struja pa, ki je za približevanje vrednosti krone k njeni predvojni vrednosti, te svoje smeri ne propagira prikrito, temveč popolnoma otvoreno povdarja, da je vsaka statatizadja papirnate valute nemogoča, vsaj navzdol, kajti valuta je vedno podvržena špekulaciji in dičnim upHvom, Jd se jih ne da s še tako dobro stabilizacijo odpraviti. Možna je pač stabffizadja navzgor, ker vlada s svojim aparatom ta svoto močjo lahko prepreči naraščanje lastne valute, ne pa ktisor to omenjena oziroma vsaj vedno ne padanja. Tu prevladuje mnenje, da bi nikakor ne W!o pravilna potom spekulacije ali sploh s kakimi umetnimi sredstvi skušati dvigniti krono. Nasprotno pa bi bilo tudi povsem napačna umetno ta nasilno ovirati dviganje krone, dokler je to dviganje naravna posledica progresivnega ozdravljenja gospodarskega življenja, naraščanje produkcije, ugodne trgovinske bilance ta stabilnih političnih razmer. Naravno pa to, da ne gre že sedaj skušati spraviti valuto na kovinsko podlaga kajti to Je stvar bodočnosti. O tem bodo odločevale gospodarske razmere v prihodno"# k» pa »tanje trgovbafce ter finančne bilance. • X Nazadovaste žitnih cen ata Madžarskem. Kw se vri milni in žitni trgovci popolnoma vzdržujejo kupovanja ftta, eo padle zopet precej znatno cene žitu na blagovni borzi, tako da notira sedaj pšenica na budimpeštanski taasovat tetri SjOOO Priloga „Jutranjim Novostim“ It. 83 z dne 6. maja 1923. Zanimivosti. A. Z: Čarovništvo in ljubezen. n. Tvarine, služeče v pripravo ljubavnih sredstev minolosti, so bile zelo raznovrstne. Pravi magiji so uporabljdl dele živali, zelo nagnjenih k plodcnju, n. pr.: dele opic, kuncev, golobov in vrabcev. Obenem so uporabljali spermo, menstruacijo, kri, znoj in mleko ljudi, ker so te snovi smatrali za nekakšne prena-ševalce psihičnih svojstev dotičnikov. V knjižici »Secrets rnerveiüeux de la Magie...«, Lyon 1733, ki je prevod latinskega originala, čitamo nastopni predpis: »Pomladnega petka deni v mali konček svoje krvi, spolovino kunca in jetra goloba. To zmes postavi v toplo peč. Ko se posuši, jo zdrobi v prah. Potem daj pol drahme prahu zavžiti ljub-ijeni osebi. Ako ni vspeha takoj, ponovi trikrat in — ljubljen boš.« Nekatere osebe so nabirale razne narkotične rastline. Iz teh So pripravljale pijače ali pa so jih uporabljale na druge načine. Valvasor pripoveduje v svojem giasovitem delu »Die Ehre des Herzogthums Krain«, III. knjiga, stran 356, da ženske s pomočjo velikega ah divjega korena (mandragora) privab-Ualo osebe moškega spola. Ženska vrle koren v vročo i>e6. Tu začne skakati, se zvijati in plesati, zaieljeni pa pride še dotično moč, dasi se morda oahaja kje v daljini. Nal kronist dalje navaja, da dekleta lovijo s cepetcom (po Vak satiryon, po Tušku pa platanthera bifolia) mladeniče. Rastlino si je treba prilastiti z gotovimi ceremonijami na kar dekle dobi tako privlačnost da mladeniči cepetalo za njo. Te rastline pa je več vrst, Ako dekle nima prave, pa za njo dirjajo konji Poslednje se je za časa Valvasorjevega življenja baje dogodilo neki služkinji pri vicedomskih vratih v Ljubljani Končno omenimo še tiste, ki so se zaklepali v sobe, so tam mrmrali zagonetne besede in izvrševali eksperimente na voščenih kipcih in srcih. V sedanjosti se v ta namen poslužujejo tudi fotografij. Francoski polkovnik de Rochar je namreč dognal, da človek pri fotografiranju zročl nekaj od svoje zmožnosti občutkov plošči, ki sprejme njegovo sliko. Še v večji meri posedujejo ta svojstva gori navedene snovi telesa, zato jih še dandanes uporabljajo v zelo velikem obsegu. Poleg navedenih sredstev je ljudstvo poznalo in še pozna protisred-stva, uničujoča pričarana ljubezen. V Sloveniji so v ta namen pred štirimi desetletji rabili blagoslovljeni (magnetizirani) kruh župnika Hobnerja iz Primskovega pod Kumom; Val Kreu-termann pa je v zdravljenju Ijubezni-bolezni bolj kompliciranih nazorov ter priporoča v knjižici »Der curiose und vernünftige Zauberer«, Frankfurt 1726» nastopno; »Ako je kdo začaran, da ne more pustiti gotovo osebo, bodisi moškega ali ženskega spola, naj odtrga eno pest belih kresnic, rastočih ob potih in stezah, ter jih z dvemi pestmi doranta prekuha v vodi. Ta čaj naj potem pije devet dni zaporedoma, ter med tem časom nosi desni čevelj na levi, levi pa na desni nogi. Dalje naj pazi, da ne stopi z boso nogo na zemljo.* Tole zadnje glede čevljev dandanes menda ni več izvedljivo. Valvasor omenja, da Gorenjke v ta namen rabijo Device Marije laske (po Val. adiantum aureum, po Tušku pa adiantum kapillus Veneris). Kakor je možno odstraniti pričarano ljubezen, tako je po mnenju vraže možno uničiti pravo ljubezen, obstoječo med zakonskimi in zaljubljenci. Najbolj znano sredstvo glede te zadeve je po-penjanje pasu in zaklepanje ključavnic povodom porok, zarok in drugih sličnih slučajev. Poleg čarovniške pridobitve in magičnega uničenja ljubezni pozna ljudstvo tudi čarolije, vplivajoče na zarod. Po nekaterih krajih našega juga je razširjena vraža, da, če nevesta nosi pri poroki v vencu vpleteno mladiko beke, je porod za vedno izključen, do-čim ga mladike leke izključujejo samo za toliko let, kolikor se mladik nahaja v vencu. Pravijo, da je izkušnja potrdila resničnost te čarolije. (Nadaljevanje v prih. nedeljski iwilogi.) • — Hud rodoljub. V Monakovem je delavec Schalk v nek! krčmi ponujal planl-stlnjl 500 Mark, ako zaigra »Deutschland über alles. Njegov sodrug Thoma pa je na vse krlplje branil Izvajat! narodno himno. Končno sta se spopadla in Schalk Je z bodalom usmrtil nedostatnega domoljuba * — Vzgojni ratovi. Daily Cfaroniek javlja, da je 2000 učencev iz treh različnih zavodov v Sheffieldu 25. marca t 1. poslušalo pouk v francoščini, ki se je vrša v Parizu po brezžičnem brzojavu Sporočilo je oddajal general Fer riž, vrhovni voditelj brezžične službe pri francoski vladi. Poskus se je imenitno obnesel. — Is Tunizije. Med tunizijskimi obrti, ki Izumirajo, je v posebni opasnosti oni, ki se tiče zlasti članov tunizijskega sodišča, zvanega »šaraa«. Ti sodniki nosijo svojevrstno pokrivalo, čigar komplicirano izdelovanje spada med tajnosti posebnih rokodelcev. Sedaj pa živi v Tunisu samo še eden teh obrtnikov, 75 leten starec. Iz straha pred konkurenco ni doslhdob izobrazil aikakih učencev. Danes zahteva dosmrtni preživitek, ako naj preda mlajšim svoje znanje. Brez te kučme, ki je nujno potrebna za poslovanje, bi tudi »šara»« Izginila med zgodovinsko šaro. — Zoper rodoplvce. John Carnegie 1» Drlndeka se je na tretji seji neodvisne delovne stranke (Independant Labour Party) v Londonu spravil nad Vodopivce, češ, da nahajamo med njimi največie malopridneže. Za dokaz mu je služil finančnih Lee Bewan, predsednik nekega protialkoholnega društva, ki so ga oni dan v Avstriji zaprli. Med smehom pa ga je prekinil nekdo: »Kaj pa je z Bottomleyem?« Carnegie se je nemoteno odrezal, da je ta bivši poslanec, obsojen radi sleparstva, skuhal vse svoje prostaščlne, dokler je bil Se trezen. Sto-prav zadnje čase je začel popivati Nekoliko zdravniških nasvetov o pomenu, bolezni in negovanju zob» Navadno ljudje posvečajo najmanj pozornosti stvarem in zadevam, ki so najvažnejše, ki mu dnevno sluzijo in so aa njegov obstoj neobhodno potrebne. V cuka večina ljudi ne pozna niti od daleč osnov svojega telesnega ustroja in ker jih ue pozna, tudi ne more pravilno negovati svojega telesa sicer posveča človek nekoliko večjo pozornost, z drugimi pa — in med te spadajo tudi zobje — pa ravna naravnost mačehovsko. Zobem se ne posveča navadno prav nikake pozornosti in še to, ko»ikor se je, gre običajno na račun nečimuraosti In vendar dobri, zdravi zobje ne slu.Mio le v okras obličja, temveč so tudi picdpogoj za pravilno žvečenje in prebavo in prispevajo s tem v nemali meri k ohiani zdravja in telesne krepkosti. Zato naj bodo siedeči nasveti vsakomur v spodbudo, da neguje svoje zobe že od mladosti m da ne podcenjuje nikdar smotrnosti in koristi dobrih, zdravih zob. I. Zdravo zobovje in čista usta ohranjajo telo pred nalezljivimi in tuai drugim! boleznimi. Usta so takorckoč vrafa v telo za razne bolezni in v njih se često vidijo prvi znaki raznih bolezni (sladkorne bolezni, zastrupljenja po svzneenih hlapili, fosforju, preobilice želodčne kisline, slabokrvnosti itd.),. Malokdo se zaveda, koliko najrazličnejših kali (bakterij), plcsnobe, kislin, razkrojevalnih in smrdečih ostankov jedi — škodljivih, če ne naravnost nevarnih za okolico — se nahaja v pokvarjenih, slabo negovanih zobeh in gnijočih koreni-nah. H. Nekako v poltretjem letu starosti ima otrok 20 otroških (mlečnih) zob, ki rastejo pri zdravem detetu brez težav. Takozvane bolezni pri prvih zobeh ni! Otroško (od 3. leta dalje) in seveda tudi starejše zobovje naj se temeljito osnaži s ščetko in kakim zobnim sredstvom (zobno kremo, praškom ali ustno vodo) Is to ne samo zjutraj In po obedu, temveč tudi — in to predvsem — zvečer pred spanjemI Ostanki jedil na zobeh in med zobmi naj se vedno skrbno odstranijo z zobotrebcem (najbolje koščenim) ali (po možnosti navršče-no) nitko in jezikom. HI. Samo teh 20 zobkov se zamenja med 6. in 14 letom za stalne zobe. Zobje, ki zrastejo detetu okoli šestega leta, so že stalni zobje, ki drugič ne zrastejo vež, kat ve le malokateri! Zato moramo te zobe skrbno negovati in to od vsega početka. IV. Otroško zobovje ima za dete ravno tak pomen, kakor stalno zotnvje za odraslega človeka Vsako leto naj ga zobozdravnik dvakrat pregleda — istotako pozneje tudi stalno zobovje — m če je dete potrpežljivo, naj se nagniti zobki pravočasno izpolnijo (plombirajo). Predčasno izpu-Ijenje otroških zob lahko povzroči nepravilno in težavno vzrast stalnega zobovja. Otroški zob naj se zato pusti predčasno izpuliti le, če se vname zobni živec ali jakostni ca. V. Kdo* * hoče imeti trdno, zdravo In odporno zobovje, naj ut Izbira le mehkih Jedil in ne je mrzlih jedi ali pije mrzlih pijač za toplimi. Nasprotno, j® naj raje tršo hrano (posebno trši kruh, skorje, toda nikdar saj ne grize sadnih pešk, orehov itd.). Ne čisti nikdar zob $ kovinastinti ah podobnimi predmeti, Hrana naj sestoji — po možnosti in če si sicer zdrav — le do dve petini k mesenih jedi (ne mnogo kislih in vlaknatih); ne jej preveč prekajenega mesa, ker vsebuje soliter in druge škodljiv® snovi. Zato jej raje več graha, fižoia, boba poleg Iz teh pripravljenih juh in zelenjave. Za vse to se pri nas prav malokdo briga, na Škodo prehrane. Ulivaj tudi dovolj sadja, jajčnih in mnogo mlečnih jedi. Soii dobro vsa jedila —- tod! otrokom — ker sicer jih ne prebaviš dobro in ne izkoristiš za prehrano telesa. VI. Zobje obole največkt at vsled nerednega življenja, zanemarjanja zobovja, nezadostno soljene hrane in organičuih bo- lj Jeznih (posebno pri slabokrvnosti, po tež-! kih vročičnih boleznih in operacijah), po izgubi krvi, pri nagli rasti, po nezmernem kajenju (predvsem cigaret; itd., itd. Popolnoma napačen je nazor — ki pa je še sedaj žeto razširjen — da se zobje kvarijo z železnatimi in arzenovuni sredstvi, ki se uživajo pri zdravljenju lažnih bolezni ali slabotnosti Slabokrvni neradi uživajo slane jedi (raje kisle — kar kaže na nedosta-tek kisline v želodčnem soku), nimajo teka in železnata sredstva jim povzročujejo težave, ker jih vsled pomanjkanja želodčne kisline ne morejo preoaviti. Pri jedi izbirčni ljudje, ki jedo najraje močnate (škro-bovite) jedi, imajo običajno slabo zobovje. Seveda obstojajo, kakor povsod, tudi tukaj Izjeme. Človeški organizem se ne da vedno točno preiskati in ravna se često po individualnosti. Odpornost človeškega organizma proti boleznim je v ozki zvezi s pravilno prehrano (dobro vidno v boju proti jetiki). Ziv-Ijenska sila, njena krepkost ali slabotnost je pogoj za ohranjenje ali obolelost zob in je osnovana na prehran* Silna odpornost organizma odbija tudi v ustih škodljive snovi ali pa vsaj v veliki meri omejuje njihov učinek. VIL Vsi oboleli zobje naj se pravočasno — torej takoj, ko prično gniti (še predao povzročajo bolečine), izpolnijo (plombirajo), gnili zobje in korenine, katerih se ne da več izpolniti, niti kako drugače uporabiti pri umetni izpopolnitvi zob, naj se izpulijo, Taki zobje in škrbine so za svojo okolico nevarni, ranjajo jezik In povzročajo neprijeten smrad v ustih; škodljivi so želodcu in dihalnemu aparatu vsled gnilobnega razkrojevanja in so pravo zbirališče vsemogočih nevarnih kaii (balcterij), ples-nobe In podobne nesnage. Kdor se boji puljenja zob, ali škrbin ali s kakega drugega vzroka ne more k zdravniku, naj si vsaj večkrat na dan temeljito očisti zobovje (z vseh strani), posebno pred spanjem, z močno raztopino ustne vode in naj grgra tudi med dnem — magari ie s slano vodo. Nagnite zobe in škrbine otiraj z razredčenim alkoholom (špiritom). Vsakodnevno grgranje (pred spanjem) s slabotno raztopino (1 In pol do 3 %) vodikovega prekisa (Hj & — dobiš ga poceni v vsaki lekarni in drogeriji) je v splošnem zdravju koristno in odstrani iz ust ves smrad. Vili. Vsakdo naj se zaveda, da zgubi pravzaprav dva zoba, če si da Izpuliti enega. Nasprotiležeči zob izstopi namreč s časom iz dlesni in čeljusti, postane občutljiv, prične često gniti, se prične majati in — če ne dobi nasproti pravočasno umetnega zoba — izpade ali pa se ga vsled IsoleSa mora izpuliti Ultra sonofHi podmorski valovi. Profesor Langevin (College de France), delajoč poskuse o podvodni signalizaciji in zasledovanju podmorskih čolnov, je našel novo občilo. Doslej je bilo mogoče razpošiljati hercove valove le skozi zrak, kajti niti hercovski valovi niti toč ne pronikne-Jo globoko v vodo. Zateči se je bilo torej k prožnim valovom, ki se edini propagirajo v vodi. S temi tkzv. uitrasonorniiai (ne več slišnimi) valovi se dajejo znamenja na ta način, da se «jame na slušato odmev predmeta, na katerega so trčili in ki ga hočemo določiti. Oddaljenost se Izračuni po času, ki ga rab! odmev od izvora do našega slušala. Tudi na globino se bo dal te. koristiti pri sondiranju. Izum je v podrobnostih le za sedaj francoska tajna, toda novine sodijo, da bo novo odkritje v bližnji bodočnosti podmornlkom odvzelo sloves neranljivosti Cim zasledijo podmornik, ga bo mogoče zasledovati ter ne izpustiti z vidika, dokler ga zviška ne zadenejo z močnim rastrelivom, ali pa ga bodo vsaj držali na primerno razdaljo, da ne bo uspešno prožil torpedov. AH ste že obnovili naročnino za jutranje Novosti4? Šah. Rešitev dvopotezk v št 78 „Jutr. Nov.* dne 29. aprila 1923: Nal. št 1 (G. E. Carpenterj; beli: Kd^. Dfs, Te,,; črni Kd4; Rešitev: 1.) Dfs — h,, — Naj. št. 2 (A. W. Daniel); beli: Kg,, Dc,, Lfa., in fs; črni Ke5; Rešitev: 1.) La, — b,. — Partija št 4 Odklonjeni damski gambit. *) Beli: Maroczy (svet. šah. mojster, Madžar) Črni: F. Poljanec (dolgoletni šah. prvak »Lj 1.) d8 - d. 1- <1 — d6 2) Cg c* 2.) *T dj 3.) Sb, — 3.) Sg, — L 4) LCj — g* 4.) Lfs e. 5.) s3i - t 5.) Sbs - d, 6.) e., e. 6.) 0 — 0 7.) Ta, - q 7.) b, b. 8) X d. 8.) e» X d5 9.) l-n — d6 9.) Le, - b. 10.) 0 — 0 10.) c» — cs 11.) Ld, — bj 11.) Sf. - e. 12.) Lg6 - u 12.) Sd, - f 13.) D d, — es 13.) Le, — d. 14.) Sfs - e. 140 Ta, — c. 15.) Tf, - d. 150 Dd, — e. ... 16.) & — 9» 16.) Tf, - e, 17.) 17) ®s X d. 18.) 18.) Se, X c. 19.) bs X e. 190 Ld, — a. 20.) Lb, - ft 20.) ^ X q 21.) Td, X c, 21.) Tc, — c,l 22.) Df, - h» 22.) 9. — g. 23.) bf. - Si Dhs - ht 23.) D«' “ «M 24.) 24.) Sj« — e, , 25.) Uk X 25.) d* X e* 26,'t Lg, - f. 26.) e, — e. 27.) s« " g. 27.) Dd, - d. 28.) f. - f» 28.) Te, X e. 29.) Dh, — h. Beli se vda. 29.) T«, X gt + *) Igrano na simultani produkciji Ma-roczy-a v Beogradu, dne 17. junija 1922 prot* najboljšim tamošnjim igralcem. — Je res, ali Je ka] šale vmes? Toliko se je govorilo že v zapadni Evropi o španskem zakladu, zdaj se je pričelo o nemškem, Neki narednik vpadne vojske, ki je zasedla okraj Thiaucourt, trdi, da so nemške čete v logu med Remenouvillom to Regnevillom zagreble 1. 1915. zaklad. Toul-sko sodišče je odšlo na lice mesta v Thiau-court s oddelkom kqpačev, ki so delali to brskali ves dan, a zaman Hm, ali ni to fcldvebel v dvik lončar, Id šale dela? * — Konec aatvezača. Razvpiti »doktor* Friderik Cook, prav tisti ki je pred nekako 15 leti trdfl, da je pred Pearlyjem odkril severni tečaj, se Je javil sodniji v Port« Worthu (Texas). Zagovarjati se Je moral radi obdoižltve, da je zlorabljal pošto za sleparske nakane glede petrolejskih akcij. Pred nekoliko časom je bil prevarant izg!-' nS. Takole s« znajdemo) — Pie«. Odlična rimska družba je štele ples med nedostojne posle. £• verujemo Ciceronovte besedam- »Skoro nihče ne pleše, razen ako se mu je zmešalo.« Tod« poglejte današnjo napolitansko tarantela. Imenovano po strupni žuželki »taräntolU: Pleše, kakor bi ga bila tarantola pičiia! Nedavno je neki Italijan z 26 urnim plesom poseka! francoski plesni rekord v Marši! ji z dne 19. marca. Kako pa trezna, nrez-alkc bolna Amerika, ki hoče vse rekorde sveta! Tam se ti vrti slabotna Evina hči neprestano do 50 ur. Zato so redarstva raznih mesi kakor poroča Daily Mail, n. pr. Boston, Baltimore, New York, crepove dade rekorde v rajanju. Med prestopke se šteje ples, ki traja nad 24 ur prav kakor je zabranjeno kolesariti vzdriema nad eden dan n. pr. mrl šestdnevnih dirkah,.. To se lepo čuje, vendar počemu bi ščitila oblast zdravje raznim prismodam? Emil Oaboriau: jškt §t@v, 113» Roman. (Nadaljevanje.) »Neobhodno treba. Toda izvedela bova to v kratkem. Poslal sem enega izmed svojih ljudi to se pravi, nekega svojega prijatelja, gospoda Falota, v London; ta je zelo pameten in mi je pisal, da je na sledu. Zares, rad bi postavil spomenik tema mlademu sentimentalnemu skeptika, ki bi bil morda brez Ciamerana pošten človek.« Prosper ni več poslušal. Verduretovo zaupanje mu je dajalo pogum; videl je že pravega krivca v rokah pravice in že vnaprej je užival obravnavo porote, kjer se je izkazala njegova nedolžnost, ki mu je bila ukradena. Pred vsem bi si zopet pridobil Madelajno. Sedal ie razumel njen nastop, tudi njen nastop pri šivilji. Vedel je, da ni niti trenutek prenehala ga ljubiti. Gotovost bodoče sreče mu je vrnila hladnokrvnost, ki jo je bil zgubil v trenutku, ko je opazil da je bila blagajna okradena. Ie sedaj prvič se je čudil čudnemu svojemu položaju. Do tedaj se je samo čudil Verduretovi požrtvovalnosti in njegovim sredstvom za raziska-tanje, sedaj se je vprašal, kateji morejo biti vzroki za njegovo požrtvovalnost In katero plačilo pričakuje za svoje delo. Tako zelo ga je to vznemirjalo, da je naenkrat vzkliknil: *Vi nimate več pravice skrivati se pred menoj. Kdor je dal komu nazaj čast in življenje, ta mu mora tudi povedati, komu se mora zahvaliti* Debeli gospod, ki ga je Prosper tako nenadno iztrgal iz razmišljanja, se je zganil. »Ej!« je odgovoril smehljajoče, »še niste rešeni In tndl Še ne poročeni kaj ne? Torej še par dioi potrpljenja In vere.« Bilo je šesto uro. «Resnično, že šest ura! In ko sem prišel, sem opal da bom celo noč prespal. Sedaj pa ni časa misliti na spanje.« Sel je iz sobe ter se nagnil čez ograjo pri stopnfišču, »Gospa Aleksandre!« ja zaklical Prišla je v sobo prijazno uslužna to ponižna. »Kaj želita, gospoda?« »čim prej moram videti vašega... Jožefa Duboisa in Palmiro Chocareille, Sporočite jima to. Če tosta prišla, me naj zbudita, sedaj hočem malo leč.* Gospa Aleksandra Še ni mogla priti po stop-njicah dol, ko se je vrgel debeli gospod že kratko-maio na Prosperjevo posteljo. »Saj dovolite, kaj ne?« je bil vprašal. Pet minut pozneje je že spal in Prosper, ki se je bil stegnil na naslanjač, ie prihajal čedalje bolj radoveden, kdo Je njegov rešitelj. Bila je komaj devet ura, ko je nekdo previdno trikrat s koncem prsta potrkal na vrata. Potrkal je tiho, vendar je zadostovalo, da se jc Verduret zbudil; skočil je iz postelje in zaklical: »Kdo je tu?« Prosper, ki na naslanjaču ni bil mogel spati, je že odprl. Jožef Dubois, sluga markija de Ciamerana, j$ vstopil Verduretov pomočnik je b8 ves spehan od teka in njegove mačje oči so bile še boli nemirne, kakor navadno, »Vendar Vas zopet vidim, mojster, da mi lahko nadalje svetujete. 2e nisem več vedel, kje ml stoji glava, nisem več vedel kdo kuha in kdo bo jedel, godilo se mi je kakor skočimožku, ki se mu je utrgala nit.« »Kaj! Tako sta te spravila iz ravnotežja?« »Premislite, da nisem vedel kje ste. Včeraj popoldne sem Vam poslal tri brzojavke na naslove, ki ste mi jih pustili v Lyon, Beancaire In Oloron, in nobenega odgovora. Bil sem že ves blazen, ko so me poklicali sem.« »Torej je vroče?« »Gori, gori! In jaz ne morem več ostati tam.« Med tem ko je Fanferlot govoril, si je Verduret zopet nekoliko naravnal obleka Ko Je bU gotov, je sedel v naslanjač, Jožef Dubois pa se je spoštljivo postavil pred njega s čepico v roki in nepremičen kakor vojak pri raportu. »Govori,« je rekel Verduret, »hitro, tetro, brez vseh priveskov!« »Torej mojster, jaz ne poznam Vaših namenov, teti ne poznam sredstev, ki fih uporabljate, to pa vem, da morate sedaj hitro zamahniti s tvojim zad-aSni & »AH mislil, mojster Jožef?« »Da, to £e čakate, č« se obotavljate to hodite po ovinkih, boste mašil samo še prazno kletko, ptiča pa sta zletela, .poleni zbogom sanje. Vam se smeje? Toda jaz vem, da ste pametni naša dva ptiča pa sta tudi premetena.« »AH jih nisi priporočil na mestu, kakor sem ti pisal?« »Pač, tod* io ste človeka, ki se ti izmuzneta iz rok, kakor jegulja. Ona vesta, da so ima zasledovalci za petami.* »Za vraga! Tu je mora! kdo storiti kako nerodnost.« To je tel preprozoren razgovor, da te Prospeor ne razmišljaj. Pazno Je poslušal ter spoznal tak» naravno Verduretovo nadkriljevanje služabnika, kakor tudi Duboisovo odkritosrčno spoštovanje. »Ze delj Časa sta oba nezaupms,« je odgovoril Jožef. Nekaj sta zapazila oni večer, ko ste bili preoblečeni za bajaca. Od takrat spita samo z enim očesom. Mislim pa, da sta bila že zopet nekoliko pomirjena, ko Sna je morajo včeraj nekaj zasmrdeti.« »In zato si mi brzojavi!?« »Seveda. Poslušajte. Včeraj zjutraj, ko je vstal, to je Wlo po deseti uri, je prišlo mojemu gospodu na misel da uredi svoje jjapirje, ki so teli v salonu zaklenjeni v neki njegovi skrinji Pri kateri sem imel s ključavnico svoje sitnosti. Med tem sem delal kakor da nalagam v kamin in sen ga opazoval. Mojster, ta človek ima oči kakor kak Indijanec! Na prvi pogled ie zapazil ali uganil, da se je kdo dotaknil teh papirjev. Prebledel je kakor stena in zaklel, zaklel Vam pravim...« »Naprej, naprej!« »Kako je mogel spoznati, da sem jaz brskal tam notri. To mi je uganka. Vi veste, kako skrben sem. Vse sem zopet v redu spravi! z vso pozornostjo in z lahko roko!... Potem je začel mariti, da se prepriča, da se ni zmotil, preiskavati vse papirje, drugega za drugim, obračal Jih ie, celo povohal ... Skoraj te mu hü ponudil mikroskop. Tega pa te rabil ta lopov. Naenkrat se je zganil in oči so se mu zaiskrile. Brcali je stol, da je odricočH v nasprotni konec salona, vrgel se na mene in rjovel: •Nekdo Je bil tu. Moje papirje so prebrskali, tegale so fotografirali« Res nisem bolj strahopeten kakor marsikdo drugi toda takrat ni je zastalo srce; sem si: »Fanler — ne, Dubois, moj sto, po tebi je!« In mislil sem na gospo Aleksandro.« Verduretu se je obraz zresnil. Premišljal ie ter pustil, da je dobri Jožef pripovedoval o svojto osebnih občutkih. »Naprej,« je rekel končna »Ostalo je pri strahu, ta lopov se me iti upa! lotiti Seveda sem se previdno nekoliko umaknil in razgovarjala sva se preko velike mize sredi salona. Izgovarjal sem se, kolikor sem se mogel ter si belil glavo, kako je mogel vse to spoznati. Rekel sem; »To ni res, marki Vi se motite, to ni mogoče,« Tako sem rekel Toda on me ni poslušal mahal je s pismom in vpil: »To pismo je bilo fotografirano, fotografirano, slišiš!« Tako je vpil nad menoj.« »Saj s« ni motil. Pokazal mi je na papirju majhno rumenkasto piko in vite: »Povohaj, povohaj!« Rekel je še nekaj, pa sem pozabil.« »In potem?« ga le prekinil Verduret »Potem je sledil strašen nastop!... Prijel m« Je za vrat in me stresel ter vpil, da mu naj povem, kdo da sem, koga poznam, in odkod sem... kaj vem, kaj vse. Povedati sem mu moral na minuto kaj sem delal ves čas, kar sem pri njem. Rečem Vam, to bi bil Izboren preiskovalni sodnik. Potem je Poklical natakarja in ga izpraševal toda angleško, d* nisem razumel... Nazadnje je tel bolj krotak, in ko je natakar odšel, mi jo dal dvajset frankov to rekel: »Tu imaš, žal mi je, da sem te tako tresel ti se preneumen za tako stvar. Tako je rekel« »To ti je rekel« »Ravno te besede.« »In tl misliš, da je tudi tako misffl?« »Gotovo.« Debeli gospod je zažvižgal iz česar je telo videti, da je HI drugačega mnenja. »če ti to misliš, je imel Clameran prav.« Bilo je videti, da K bil dol«! Jožef Dubois le prerad utemeljil svoje mnenje, a se ni upal. »Če natančno premislim, je to mogoče,« je odgovoril »Marki Clameran se je oblekel, pa ni hotel svojega voza in videl sem, kako je vstopil na dvorišču v hotelski voz. Odkrito rečeno sem mislil, da bo pobegnil. Toda motil sem se. Proti peti uri se je vrnil vesel in dobre volje. Med tem son jaz šel brzojavit...« »Kaj, tl mu nisi sledi!?« »Oprostite, mojster. Eden izmed naših... jpri' mjKiA m ama* a šm* .»»J»