t ' '
- t >..
THE OLDE8T AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
Amerikanski
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL
Geslo: Za vero In narod — aa pravico in rusko — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STE V. (No. 134.)
CHICAGO, ILL., PETEK, 13. JULIJA — FRIDAY, JULY 13, 1928.
LETNIK XXXVII.
AE y ••	* 1	it it m a
Nemčija sprejela amer. protivojm pakt
Poli« vesti
NEMCI ŽELIJO. DA BI VSI NARODI SPREJELI AMERIŠKI PROTIVOJNI PAKT, UKLJUČlVSl SOVJETSKA RUSIJA. — ANGLIJA POJASNJUJE ZAKASNJENJE; FRANCIJA POSLALA NOTO KELLOGGU.
Berlin, Nemčija. — Nemčija je bila vedno naklonjena vsaki ideji za ohranjenjp miru na svetu, tako tudi ni nasprotovala ameriškemu proti-vojnemu paktu. Takoj ko je bil predložen štirinajstim narodom po državnem tajniku KelloKtfU, je bila Nemčija prva. ki jo obljubila, da načrt sprejme. Svojo resno voljo je na pokazala zdaj. ko je nom-ki državni tajnik Schubert v imenu Gustav Streseni an na in nemškega kabineta, poslal noto v Washington, v kateri navaja, da je Nemčija takoj pripravljena podpisati protivojni pakt v prav taki obliki, v kakršni je. Enoglasno je bil pakt; prejet od komiteja za znna-| nje zadeve novega nemškega' kabineta v državnem zboru.
Želja Nemcev je. da bi pakt •e drugi narodi takoj brc? obotavljanja podpisali, uklju-ivsi Rusija. Nastalo pa je vprašanje, kako naj se približajo sovjetski Rusiji in ji predložijo protivojni pakt v podpis. Kajti 5?edinjene države}
'	»'t.-', - 'io?rtr»
sovjetski vladi v Moskvi. ("e pa Rusija ne podpiše, je pakt prav malo vreden in mir v Evropi še vedno ogrožen. Govore, da je Moskva pripravljena sprejeti pogoje, ki so navedeni v ameriškem protivojnem paktu. Dokler ne bo Rusije v zvezi bo obstojala še vedno nevarnost med Anglijo in Rusijo, torej je velikega pomena, da bi se premostilo še ta prepad in povabilo sovjetsko Rusijo, da tudi ona podpiše z drugimi narodi pakt, da bo služil svojemu namenu popolnoma — drugače pa je le polovičarski.
London, Anglija. — Angliia dolgo časa odlaša z odgovorom na ameriški protivojni pred-og. Razlogov za to Ima dovolj n Austen Chamberlain je iz-avil. da bo poslal tozadevno noto v Washington še predno e zaključi -zasedanje parlamenta. To izjavo je podal zunanji minister v poslanski zbornici, katere člani so hoteli edeti kaj namerava. — Iz Pa-iza poročajo, da je kabinet odobril besedilo note, katero !>o te dni poslal francoski zunanji minister Briand državnemu tajniku Kelloggu.
KAJ PRAVIJO POLITIKI O POLOŽAJU.
SANDINOVGI SO SE PODALI.
Republikanci niso nomintrali
pravega moža. — Splošno
prevladuje mnenje, da bo
izvoljen v jeseni Al Smith.
— Demokratska stranka je
združena.
New York, N. Y. — Po vseh krajih naše velike republike se danes razpravlja o politiki, zlasti pa ugiblje kdo bo naš prihodnji predsednik. Med demokrati, kakor med republikanci se sliši ime Gov. Alfred E. Smitha demokratskega predsedniškega kandidata. — Herbert Hoover, predsedniški kandidat republikanske stranke je prav malo priljubljen in nekateri politiki, ki razmere dobro poznajo trdijo, da je republikanska stranka napravila veliko napako, ko je postavila za kandidata Hoover-ja.
Kar se tiče nas katoličanov,
ne gieue kateri mrtvimi nuu pripada, je dolžnost, da podpiramo Al Smitha. Ne le zato, ker je Smith dober katolik in se svojega verskega prepričanja ne sramuje, temveč zato, ker če bo izvoljen, bo to prvi predsednik v Zedinjenih državah rimsko katoliškega verskega prepričanja in pa zato, ker Smith je mož, proti katerem najhujši nasprotniki niso mogli najti najmanjšega madeža. ki bi jim služil v kampanji proti njemu. Smith je mož poštenjak od nog do glave.
George E. Rrennan iz Chi-cage je rekel, da demokratska stranka še nikoli ni bila tako tesno združena kakor je zdaj. Dalje je rekel, da so dobili iz okraja Shelbvville, ki je najbolj suh okraj v državi Illinois brzojavko, ki se glasi tako-le: "Herbert Hoover je mož. ki menja svoje prepričanje kakorkoli mu bolje pokaže. Napravil je poročilo glede povod-nji ob Mississippiu, ko pa je pozneje govoril s Coolidgem, je podal popolnoma drugačno izjavo. Senatorju Borahu je podal izjavo o prohibiciji kakor sam o njej sodi, kmalu nato je pa bil popolnoma drugačnega mnenja o Volsteadovem zakonu."
bivša pisarna senatorja robinsona.
Sto dva in dvajset pristašev vporniikega generala Sondi-na se je podalo. — V Oco-talu so izročili orožje vojaškim oblastim. *
Managua, Nicaragua. — Te
dni je 122 vstašev, ki so bili pod poveljstvom generala San-dina, izročilo orožje Lieut. Col. Josephu Russellu, v Oco-talu in ae podalo. Možje so obenem prosili za amnestijo. Devetnajst od teh se je borilo pod poveljstvom Jose Leon Diaza, zloglasnega hondurske-ga tihotapca, ki je operiral ob oikaraguanski meji.
— Three Rivers, Mich. — V tukajšnji bolnišnici se nahaja devet deklet iz chikaške okolice. ki so tukaj na oddihu in so uživale neko jed, ki je bila zastrupljena.
Število Sandinovih pristašev se z vsakim dnem manjša. Do tega je prišlo, ker so oblasti naznanile, da bo vsak upornik, ki se poda in odloži orožje, dobil državljansko pravico. To je pomagalo in upajo, da jih bodo na ta način de več dobili. Trdijo, da je med uporniki veliko Število takih, katere bo okoliščine prisilile, da 80 sledili Sandinu.
Slika nam predstavlja poslopje v Lonoke, Ark., kjer je senator Robinson, demokratski kandidat za podpredsednika imel svojo prvo advokatsko pisarno.
ITALIJA HOČE POSTATI VELIKA.
ŽRTYE NOBILOYE EKS PEDICIJE.
Italijanov mora biti po Mussolini jevem računu leta 1950 nad 60 milijonov. —— Italijanske podanike, ki žive zunaj, k številu ukljucuje.
Rim, Italija. — Italijanski diktator Benito Mussolini gleda z bistrim očesom v bodočnost. Polotok, kjer žive Italijani, kakor že davno znano, postaja tesen in od dne do dne postaja vprašanje italijanske preobljudnosti bolj resno. Mussolini je skoval načrt, po katerem hoče izkoristiti pre-obljudenost kot orodje za a-gresivne namene. Fašistična Italija, če se bo še tako imenovala in če se bo speljalo vse gladko po Mussolini jevem načrtu, bo štela teta 1950 60 milijonov duš.
Premier Mussolini je lansko leto pri neki priliki govoril tako-le: "Bodimo odkritosrčni. Kaj je 10,000,000 Italijanov proti 90,000,000 Nemcev in 200,000,000 Slovanov, ali 40,-000,000 Francozov in 90,000,-000 na francoskih kolonijah; ali 40.000,000 Angležov in 450,000,000 na angleških kolonijah ? Glede na ta dejstva, I-talija mora imeti drugo polovico tega stoletja nad 60 milijonov ljudi."
Fašisti smatrajo 10,000,000 Italijanov, ki žive v inozemstvu (5,000,000 v Južni in Severni Ameriki) kot del 40,000,-000, ki so doma. Na italijanske podanike živeče izven Italije, polaga Mussolini veliko važnosti. Zato pa je v fašističnem programu točka, ki pravi, da se mora delati na to, da se Italijani v tujini ne bodo asimilirali, to je, navzeli duha države v kateri si služijo svoj kruh in ostali zvesti svoji domovini. Do 200,000 Italijanov se vsako leto izseli iz domovine. Te smatrajo kot element, ki je koristen narodnemu blagostanju, ker pošilja v tujini prislužene novce v domovino. -o-
VELIKA GOBA.
Pariz, Francija. — Neki izletniki so v bližini Pariza naSli' jedilno gobo, za katero trdijo, da je največja, kar so jih še videli v temu delu Evrope. V premeru meri osem čevljev in tehta trinajst funtov.
Devetnajst oseb je prišlo ob življenje vsled nesreče, ki je zadela "Italijo". — Med mrtvimi, je devet članov rešilne ekspedicije.
Kingsbay, Spitsbergen. —
Nesreča, ki je zadela polarno ekspedicijo pod vodstvom generala Nobila, je največja katastrofa v zgodovini modernega polarnega raziskovanja. Tako trdi poročnik Lundborg, ki je rešil Nobileja z ledenega splava, na katerem je še zdaj pet članov ekspedicije. Kakor znano, je Lundborg. ko je rešil Nobileja se vrnil, da bi rešil še koga drugega, a je sam radi defekta pri aparatu moral ostati med nesrečneži dvanajst dni, predno je bil rešen. — Skupno je prišlo ob življenje devetnajst oseb; deset je članov polarne ekspedicije, devet pa mož, ki so dali svoje življenje v prizadevanju, da bi rešili nesrečneže. Med slednjimi je tudi kapitan Roald Amundsen, sloviti raziskovalec.
Pet članov od moštva ponesrečene "Italie" čaka na rešitev že skoro petdeset dni. Najbližja pomoč je zdaj ruski le-dolomilec Krassin, ki je oddaljen od nesrečnežov 30 milj.
ZASTOPNffiMOSLOY. DRŽAVE UBIT.
Belgrad, Jugoslavija. — V
Tirani, glavnem mestu Albanije, so zavratno napadli in u-bili zastopnika jugoslovanske države Stanoje Mihajloviča. Iz Skadra je prišlo poročilo v Belgrad, da je postal žrtev bandita Salvo Rama, ki se je s tem maščeval, ker je bil njegov sin na meji od jugoslovanskih orožnikov ubit.
MEHIŠKE OBLASTI POMILO-STILE 46 KATOLIČANOV.
Mexico City, Mehika. — V soboto je bilo v Merida. Yucatan, aretiranih petdeset katoliških vernikov, ki so se na skrivnem udeležili službe božje, katero je daroval duhovnik z imenom Nicanor Vasquez. V torek so oblasti izpustile 46 kršiteljev tiranske Callesove postave; Štiri so pa Se pridržali v zapora.
KRIŽEM SVETA.
—	Washington, D. C. — Tajnik poljedelskega depart-menta Jardine je radi preobi-lega dela omagal in zbolel, zdravniki mu priporočajo, naj gre na daljše počitnice v Aljasko.
—	Chicago, 111. — Policija je prijela pobeglega bančnega uradnika George W. Anderso-na. ki je poneveril pri Calumet National banki $97,000. Pri njem so našli v žepu le 30 centov. Ves ostali denar je zaigral v Parizu in drugih mestih, kamor je pobegnil in se suh vrnil v Chicago.
—	Rochester, Anglija. — Lady Heath, znamenita letal-ka, je v spremstvu Miss Cece-lie O'Brien v morskem letalu poletela v visočino 13.400 čevljev. S tem je dosegla nov rekord za visočino s lahkimi ko-vinastimi aeroplani.
—	Moskva, Rusija. — Bombo je nekdo zalučal v policijsko poslopje, ki se nahaja v sredini mesta. Ena oseba je prišla ob življenje in druga je zadobila težke poškodbe. Policija je enega osumljenca u-strelila, drugega pa prijela.
—	Dunaj, Avstrija. — V Steindorfu na Koroškem so našli mrtvega nekega človeka, za katerega sodijo, da je bil Amerikanec. Roki je imel na hrbtu zvezani in na vratu ie kazal znake, da ga je napadalec davil. Pri njem so našli dva kreditna pisma neke newyor-ške banke izstavljena na ime John Svetina, kar bo najbrže ime nesrečneža.
Iz Jugoslavije*

SEDEMDESETLETNICO ROJ GRADIČU VRHOVU MO NJAJO VSI SLOVENSKI MIVE VESTI.
STVA JE PRAZNOVAL NA Ž, KATEREGA SE SPOMI-ZAVODI. — DRUGE ZANI-
VELIKA BITKA V PUŠČAVI
Nad sto mož je bilo ubitih v boju med italijanskimi četami in divjimi Senussi v Cy-renaica. — Sedem Italijanov med mrtvimi.
Rim, Italija. — Italijanske vojaške čete v puščavi Cyre-naica se borijo z velikimi tež-kočami, kajti vročina je neznosna in Arabci, rodu Senus-sa, v skupinah napadajo vojaška taborišča in navadno pobegnejo, predno pride napadenim na pomoč večje število mož, ki se nahaja na glavnem postajališču, kjer je vodstvo italijanskih čet.
Zdaj je prišlo semkaj poročilo o dveh večjih spopadih med Italijani in domačini, divjimi Senussi, v katerih je padlo na sto mož. Med mrtvinr je sedem italijanskih vojakov, dva med njimi sta častnika.
Ko so kolonijske čete pod poveljstvom generala Mezzet-ti-ja postavile taborišča, na strategičnih točkah v puščavi, so jih domačini vedno napadali. Gen. Mazzetti je organiziral večje število kolonijskih čet, le-te so obkolile vstaše in jih premagale. Italijanom je padlo v roke precejšnjo množino orožja. Med padlimi vstaši je bil tudi njihov voditelj Dor. Braasa. Domačini so se po bitki umaknili proti jugu, kamor so jim sledili po zraku italijanski letalci, ki zdaj vr&ijo poizvedovalno službo, da so čete varne pred napadi.
Dr. Anton pl. Schoppl — sedemdesetletnik.
Na svojem gradiču Vrhovo pri Sent Jerneju na Dolenjskem je 21. m. m. gospod dr. Anton Schoppl praznoval 70-letnico svojega rojstva, čil in zdrav. Njegovo plodonosno ka-ritativno delo, katero je neumorno več desetletij opravljal kot nekdanji ravnatelj Kranjske hranilnice v Ljubljani, je vsej slovenski deželi dobro znano, hvaležno se spominjajo vrlega moža še danes vsi domači dobrodelni zavodi, bolnice, med temi posebno Kandija na Dolenjskem. Po njegovem trudu so se vsem šolam, požarnim brambam in dr. delile po Kranjski hranilnici letne podpore. Tudi z njegovimi ustanovami za večletne posle (uslužbence) je bilo veliko pomaga-no tem trpinom.
Jubilar se je veliko bavil z Jomovinoznanstvom v vseh pogledih, posebno se je posvetil geologiji, na katerem polju še danes pridno deluje. Doktor /Schoppl poseduje najpopolnejšo zbirko kranjskih zemljevidov, knjig in publikacij, katere se nanašajo na Slovenijo. — Njegove bogate mineraloške zbirke so danes že v posesti ljubljanske univerze. — Blagemu zaslužnemu dobrotniku slov. naroda kličemo tudi ameriški Slovenci: na mnogo let! Bog naj mu povrne stotero vsa njegova dobra dela!
-o-
Radi ljubezni v smrt.
Nedavno je izvršil samou-Imor Hranislav Popovič, sin bogatega bankirja v Nišu. Hranislav se je v Šabcn seznanil z Dragico Dimičevo, hčerko višjega uradnika, in med obema je nastala vroča ljubezen. Hranislav je hotel Dragico poročiti, toda temu so nasprotovali njegovi starši, ki se jim je posrečilo pregovoriti sina, da je Dragico zapustil. Mladenič je bil nato poklican na orožne vaje v Bitolj. Tam je v neki gostilni naletel na Dragico, ki je pela gostom v zabavo in se živela od tega. Hranislava pa ni hotela več poznati in mu je na njegovo vprašanje odgovorila, da ga ni še nikoli videla. Mladenič se je radi tega razžalo-stil in si očital, da je on kriv Dragičine bede. V bitoljski gsfrnizijski bolnišnici si je pognal nato kroglo v sroe in bil takoj mrtev. V poslovilnem pismu je sporočil, da je šel v smrt, ker ga je pekla vest radi Dra-gičine usode.
-o-
Sleparji v Mariboru.
Za 1000 Din je opeharil u-bogo trafikantinjo Marijo T. na vogalu C. M. in Majstrove ulice eleganten gospod. V momentu, ko je trafikantinja odštela 1000 dinarjev v sto dinarjih, se pojavi drugi neznanec, jci prosi za 20 cigaret. V naslednjem trenutka je prvi neznanec z denarjem vred izginil proti Tomšičevem drevoredu. Takoj se za njim spusti Še
drugi neznanec in tretji, ki je čakal v ozadju. Da je vse skupaj bila domenjena lopovščina, se je uverila trafikantinja pozneje, ko ni bilo nazaj — nikogar.
-o--
Hud potres v Mostarju.
V ponedeljek, ob 1 ponoči je nastal v Mostarju hud potres, spremljan s podzemeljskim grmenjem. V mestu je nastala panika in so ljudje v nočnih oblekah zbežali na ulico. S hiš je padala opeka in nekateri dimniki so se podrli. Ljudje so se vrnili šele zjutraj v svoja stanovanja. Središče potresa je bilo v okolici Mostarja. Aparati so še podnevi zabeležili slabši potres v oddaljenosti 45 km od Mostarja.
-o-
Komunist zaprl stražnika.
Pred meseci je bil aretiran v Zagrebu komunist Peter Gru-bor radi govora, ki ga je imel na nekem zborovanju privatnih nameščencev, železničarjev in poštarjev. Po trimesečnem preiskovalnem zaporu je bil izpuščen na svobodo do glavne razprave, toda policija ga je zopet aretirala in obsodila na izgon petih let v domačo občino. Dne 14. m. m. ga je spremil neki ogulinski stražnik do Vrhovine, toda ker je bilo še zgodaj, ga ni mogel nikomur izročiti. Grubor je pričel pregledovati zapor, ki je bil odprt ter pahnil stražnika, zaklenil vrata in pobegnil. Ko je stražnik po dolgem klicanju prišel na prosto, je telefoniral za Gruborjem na vse strani. Grubor je bil aretiran na Otočcu, kamor se je pripeljal z izvošč-kom.
-o--
Poskus samoumora.
Dne 13. m. m. si je pognal kroglo v sence privatist 7. razreda ljubljanske gimnazije Milko Jesih. K preči se je nesrečni fant samo težko ranil in je upati, da okreva. Žalostni slučaj se je dogodil isti dan, ko je dijak pisal dopoldne nalogo za izpit iz matematike.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO, itd.
Vaaa denarna pošiljatev bo t starem kraja hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se posluzite naše bank«.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pobijali po teh-le cenah:
500 Din_____$ 9.35
1,000 Din__1M0
2,500 Din _ 45.73
5.000 Din______91.00
10.000 Din____181.00
100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Lir
S 6.00 . 11.50 . 27.75 54.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poitnina js v teh cenah ie
Zaradi nestalaostl cen js iMnofoM vnaprej cene določevati. Msrodajaa so c sns dneva, ko denar «pr<jsMfiio.
Nakazila ss isvrlnjsjo po polti afi pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POfilLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in poiiljke naslovita asi
ZAKRA JSEK * ČElARlC, 451 W. 4M »T, MEW YORK. M. S
AMERIKANSKI SLOVENEC
1WERIKAW3K1 BUOVWWC
Petek, 13. julija 1928.
Prvi in mjstarejii slovenski list ▼ Ameriki ftaoBorljtt lets 1ML
lxh*j« mk dsn rsstm osdelj, ponedeljkov In dntvov po pnmikih.
Iidaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprav«.
1648 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0096
Za celo leto Za pol leta
Naročnina:
45,0( - 2.51
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_____$6.01
Za pol leta_______3.<K
The First end the Oldest Slovenian Newspaper in America. Eatabliahed 1891.
Issued daily, except Sunday, Mod*
day and the day alter holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Pbone: CANAL 0098
Subscription:
For one year____$5.00
For half a year______2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ________
For half a year_________3.00
POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, kar s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.-—Rokopisov aredniitvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
Kvas zemlje.
Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je žena vzela in zamesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo (Alt. 13, 33). To je preroška prilika o notranji moči Kristusove cerkve. Katoliška cerkev je s svojo notranjo življensko silo prekvasila človeško življenje in preobrazila versko-nravno kulturo zemlje.
Mlada cerkev se je podala v rimsko-helenistični svet, ki je ob vsi politični moči in vsem sijaju hiperkulturnosti rimske države doživljal razpad versko-nravnega in s tem vsega življenja ter zdel težkega pričakovanja po liravni rešitvi. Bogovi so se namnožili, a spoštovanje pred njimi je izginilo pred njih zasmeh'om in tako je propadla tudi nravnost. Vse je polno zločinov in pregreh; več se greši, kakor je moč popraviti s prisilnimi sredstvi. (Irehaželjnost je dnevno večja, sramežljivost manjša. Tako toži Seneca. Sodobna sodba izzveni v besedi, da mora človeštvo obupati nad seboj, ker svojih pregreh ne zmore ne odpraviti, ne več prenašati. Iz tega do mozga skvar-jenega rimskega sveta je zgradila cerkev visoko versko-nravno kulturo starokrščanske dobe. Oprta le i svoj nauk — Judom pohujšanje in poganom nespamet (I. tvor. 1, 23) in na novo zapoved ljubezni in čistosti — sebičnemu in pomehkuženemu človeku tako tujo in težko ter na duhovno silo z Golgote je prekvasila življenje, poedincev najprej in po poedincih družbe ter je dvignila do nepoznanih nravnih višin, ki odsevajo iz starokrščanske književnosti. To dejstvo je nudilo krščanskim pisateljem močno oporo v boju s poganstvom in niso ga mogli tajiti pogani. Cerkev je v mučeništvu izvojevala brez lastne gospodarske moči svobodo notranjega prepričanja in to celo \ boju z državno silo. Kristjani so sicer umirali, a mučeniška kri je postala seme in dasi so bili šele od včeraj, so si osvojili vse in poganom pustili le še templje (Tertullian). Kristjanom j;' postala njih življenska modrost dejanje, ne le beseda, resnica, ne samo obleka, kreposti so se zavedali v duši, ne bahali z njo (Cyprianus), ko je Julijan Apostat (361-363)
versko-nravno kulturo 12. in 13. stoletja — drugega vrhunca kulturne zgodovine. V tej z versko-nravnega vidika največji dobi cerkvene zgodovine so nravne sile cerkve pronfknile vse panoge življenja in rodile čudovitih plemenitih sadov.
Nravno obnovitveno moč cerkve priča 16. stoletje, ko je v dobi humanizma in renesanse posvetni duh zajel ttrdi višje cerkvene kroge, je cerkev iz sebe izvedla veliki -versko-nravni prerod, ki je v zvezi s tridentinskim cerkvenim zborom, ko je sekal protestantizem cerkvi hude rane v Evropi, je ostala njena moč jaka. V bujnem misijonskem delu, ki do danes ni prenehalo, je hitela cerkev prinašat blagoslov nravnega preroda novoodkritim zemljam. V Evropi je bila sicer odslej stalno ovirana v razmahu svojih nravnih sil, a vendar je ostala še vedno največja versko-nravna moč Evrope. Katoliška cerkev s svojo versko-nravno kulturo je otela Evropo moralnega pogina, ki bi bil sicer nujen sad protestantizma in nekrščanskih in protikrščanskih, iz protestantovskega subjektivizma izviraj o-čih struj novega veka, kakor so kazali že Luthrovi časi in Luth-rova groza pred sadovi lastnega dela.
Velika priča nravne sile cerkve so katoliški svetniki, ki spremljajo njeno zgodovino od začetka do danes. V njih živi ljubezen božja. Iz nje so oblikovali polnost notranjega življenja in postali blagoslov za nravno kulturo sodobnih in bodočih rodov. Veliki nravno-kulturni delavci so katoliški rodovi. — Dasi tako številni in različni po potrebah, ki so jim namenjeni, so vendar vsi pot do istega osebnega posvečenja in po njem po-svečenja družbe. Čudovita je nravno-tvorna moč katoliške cerkve. Nikdar ne godi strastem in ljudem, a ume njih nravne potrebe najgloblje. Neodjenljiva v bistvenih stvareh, skrajno prijenljiva v nebistvenih, gradi nravno kulturo od znotraj na zunaj. Nravna kultura poedincev — to je prva njena skrb, pa uprav tako stori za nravnost družbe največ.
Izza dni Jezusovih je svet postal drugačen. Narava človekova je ostala ista; in vendar je človeštvo doživelo božič prerojenja. Prišla je nadnje velika noč: vstajenje k višjemu motrenju življenja.
VESTI IZ ZAPADNEGA DELA PENNSYLVANIA.
Imperial, Pa.
Pošiljam mali dopis, ker že dolgo ni bilo nobenega glasu v našem priljubljenem listu A.S. iz Imperialske naselbine.
Naša naselbina se nahaja na zapadni strani države Pennsylvania, oddaljena okrog 15 milj od mesta Pittsburgh. Pri nas so večinoma sami premogokopi, katere lastujejo razne kompa-nije. Glavna od teh je Pittsburgh Coal Co. Večina naših delavcev je bilo poprej zaposlenih po jamah, kjer so kopali črni demant, med temi je bilo
skušal zadnjikrat oteti umirajoče poganstvo, je segal po kr-jtucH V™™**™ *tevi,° Sloven
ščanskih napravah, ki naj bi rešile poganstvo, in pozival pogane, da bi vendar vpi li svoj pogled v krščansko dobrotijivost, pieteto do mrtvih, čistost in skrb za reveže. Zakleti sovražnik Kristusov ni hotel s krščanstvom odkritega in nasilnega boja, zakaj "vsi bodo leteli v mučeništvo, kakor čebele v ulj-njak," tako splošno in živo je bilo krščansko prepričanje. "Resnica, milost, ljubezen do bližnjega, čistost — to so nove vrednote", za katere je cerkev obogatila naj prvo rimsko-helenistični svet.
Ob preseljevanju narodov se cerkev ni umaknila z ruševin rimske države in kulture. Le ona je našla s svojo duhov-
v .	V
no močjo pot do sprave med zmagovalci in premaganci. Velikansko novo torišče se je odprlo cerkvi v germanskih in slovanskih narodih. Cerkev jc premagala njih poganstvo in pogansko življenje, kakor v rimski državi antično poganstvo. Svoje najboljše, Kristove ljubezni prežete sinove — Bonifacije, Cirile in Metode je pošiljala med nove narode in tako utrla svojim duhovnim silam pot do njihovih notranjih src, da so od tam preobrazile njih nravno življenje. Razdejanje se je pre-menilo v novo življenje, iz razvalin je vstala pokristjanjena Evropa. Nravna kultura krščanstva je že za Karolingov živela jako življenje. Po in zaradi razpada države Karola Velikega so se res v 9. in 10. stoletju pojavljali v Rimu in drugod hudi in grozeči znaki nravnega propadanja, a notranja živa moč cerkve je propast zavrla. Po Gregoriju VII. ie v 11. sto-letj u zamislila in izvedla versko-nravno obnovo, ki je rodila
cev. To je bilo takrat, ko kom-panije še niso prelomile jack-son vil Iske pogodbe. Clinton Black in Pittsburgh Coal kom-panija sta tukaj prelomile pogodbo meseca marca 1. 1925. V jeseni istega leta meseca novembra pa je Pittsburgh Coal kompanija pričela delati s stav-kokazi in dobila je večinoma same zamorce, tako da so na Imperial izprti organizirani premogarji že četrto leto. Ves čas so bili stavkarji vztrajni in stanovitni ter edini. Zdaj pa sta se tukaj pojavila dva tabora med organiziranimi premogarji. Save the Union komitet bi bilo bolje, da bi deloval za složnost, ne pa za razdor.
Zdaj so za nas premogarje in druge delavce prišli slabi časi. Kapitalisti delujejo na to, da bi uničili našo organizacijo: Ifana. Lepa hvala za darovane Mine Workers unijo, in pa po- ivence in cvelice in sicer vsem tem še druge kar po vrsti. Zdaj fantom ter dekletam; Mrs. Ma-
ker smo razdeljeni v dva tabora. Ko bodo prišle zopet volitve, takrat bo čas, da stopimo vsi na noge in volimo može, za katere bomo vedeli, da bodo delovali za nas in za napredek organizacije. Pa tudi, da bodo sposobni za uradnike, ne pa gledali samo graft, drugega pa nič.
Pri nas so zdaj delavske razmere pod ničlo. Štrajk se še kar nadaljuje in ni nobenega izgleda, da bi se kaj kmalu končal. Večina premogarjev dela zunaj na cestah in po progah toliko, da se skromno pre-žive. Je pa tudi veliko število takih, ki ne morejo nobenega dela dobiti in živijo v pomanjkanju. Samo po sebi umevno, da ni nikomur svetovati, da bi semkaj hodil za delom.
Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sirom Amerike in stare domovine, da je dne 24. maja umrla draga in ljubljena hčerka Ivana Jamnik, ki je bila v najlepši dekliški dobi, stara 21 let. Rojena je bila 5. maja leta 1907 na Spodnji Senici, župnija Sora na Gorenjskem, Slovenija. Tukaj v Ameriki zapušča žalujočega očeta in strica, več sorodnikov, in v stari domovini žalujočo mater ter eno sestro in dva brata ter več sorodnikov. Prav lepa hvala č. g. župniku Kajfežu za lepo opravljene pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču sv.Šte-
ter Mr. Ivanu Ferlicu. Lepa hvala vsem tistim, ki so jo tolažili in jo obiskovali na bolniški postelji in molili, ko je ležala na mrtvaškem odru. Hvala vsem, ki so jo spremili na pokopališče. Pokojno priporočamo v molitev in blag spomin. Večna luč ji naj sveti!
Hvala tudi vsem tistim, ki so me obiskali, ko sem ležal na bolniški postelji v St. John bolnišnici v Pittsburghu.
Pozdrav vsem čitateljem, listu pa obilo predplačnikov in novih naročnikov.
S pozdravom udani sobrat, John Jamnik.
-o-
PISMO IZ KANADE.
Kanada, 2. jul.
Čital sem v hrvatskem glasilu "Svijet", da se nekdo obre-guje ob g. dr. Korošca, pred-stavitelja Slovenije in velikega parlamentarca, kakor da bi bil od vseh Jugoslovanov le on kriv nekaterih neredov v jugoslovanski državi. Glasilo "Svijet" Don Niko Grškovica daje dr. Korošcu poleg drugih tudi naslov "Rimski pop". Ker mislim, da to ni pisano brez vednosti Don N. Grškovica, torej tudi on naziva tako Dr. Korošca. Mi pa, kar nas je poštenih in vernih ljudi, menimo, da to ni nikaka sramota biti rimski pop. Morda je večja sramota biti "odpadli pop", kot je to Don N. Grškovič, čegar glasilo to piše, ali se mu pa vzbuja vest, ker ni mogel biti "pop", ker je pač za to treba odpovedi in je lažje živeti posvetnjaško. Vsekakor, če člankar ne ve. kaj je Dr. Korošec storil za državo, ne bi mogel vsaj iz značajno-sti tega pisati o Dr. Korošcu, katerega doma in celo v inozemstvu visoko spoštujejo vsled njegove pravičnosti in zaslug za narod. Dokaz za to je, da mu ogromna večina Slovencev zaupa, ker ima od 25, celih 20 poslancev Slovenije na svoji strani. Tu ni mogoče omeniti vsega dela in olajšav, ki jih je storil Dr. Korošec za narod. On ima resno voljo in dela na to, da se povzdigne rod Slovanov na jugu v eno močno mirno državo, da bi se vsakemu narodu v njej zasiguralo pravo, ki mu gre. Dr. Korošec kot notranji minister mora izvršiti ukaz vlade, da vzdrži red in mir, česar pač vsi želimo. Ne z notranjimi nemiri, kot jih delajo nekatere stranke, ampak s sporazumom vseh strank bi bilo treba učvrstiti Jugoslavijo, da lahko rečemo zunanjemu sovražniku : Stoj! Roke proč od r.aše zemlje! In ko bo videl našo zvestobo bo odnehal. Dosti so se že Slovani ravsali na lastno škodo in zdaj bi bil že čas, da bi uvideli, da je le v slogi moč. Zato pa mi Slovenci spoštujemo Dr. Korošca, čegar cilj je poleg avtonomije in narodne svobode tudi zbližanje Slovanov, da bi prišli do velike slovanske moči. Dr. Korošec zastopa to misel neprestano in velika večina Slovencev stoji za njim. On in slovenska ljudska stranka s ose neprestano borili za avtonomijo ali federacijno zvezno državo, le žal, da mu
priskočiti na pomoč, ko je s svojimi poslanci doma ostajal in tako dal Belgradu proste roke, da je uveljavil centralizem, kar pomeni tako kot nadvlado srbstva nad nami. Pri tem so Pašiču dobro pomagali Pribiče-vič, Dr. Žerjav in Pucelj. Puc-Ijeva in Žerjavova stranka sta bili takoj pri naslednjih volitvah poraženi, ker hvala Bogu, vsi napredni Slovenci so uvideli, da ste ti dve stranki za centralizem in proti narodni svobodi in so pomedli z njimi. Slovencev je pa premalo, da bi izglasovali popolno avtonomijo. Hrvatje, Radičevci, se pa vežejo s Pribičevičem, ki je bil najhujši centralist. Slovenci in Hrvati grejo vsaksebi. Kdaj bo potem prišlo do narodnega prava? Razni člankarji bi pa boljše storili, če se ne bi obrezovali ob Dr. Korošca, ki je vsepovsod čislan politik, v tujini kot doma, ampak bi mogli
nove maše v Bridgeport, O. — Vsem podpisancem se iskreno zahvalj ujem. Bodite prepričani, da često, često mislim na vse one moje prijatelje, sotrud-nike in dobrotnike, s katerimi smo orali trdo ledino na probu-ji katoliške misli in na polju katoliškega časnikarstva v A-meriki. In ko mislim na Vas, plemeniti prijatelji, se mi vzbuja spomin tudi na vse vesele in žalostne dogodke, katere smo skupaj preživeli, na delo. za katero smo se navduševali, na žrtve, gmotne in moralne, katere smo skupno doprinašali za naše skupne ideje. Veselili smo se napredka katoliških idej in skupno smo žalovali v težkih urah poskušnje. Bili ste veliki dovolj, da se niste dali premotiti od nasprotnika in ste stali zvesto ob moji strani tudi tedaj, ko so bili po meni, da bi uničili našo skupno sveto stvar. In tudi sedaj me niste pozabili.
zastaviti pot za zbiižanje juž-j Misel na Vas in na uspehe mi nih Slovanov, posebno pa S:o-!sladi celo spomin na trpljenje vencev in Hrvatov za dosego mojih najtemnejših dni. Zato njih narodnih pravic. Šele po- često mislim na Vas in Vas tem bo Jugoslavija močna na : blagoslavljam. Vsevedni je vi-zunaj in znotraj.	'del vse in pisal vsa dela v knji-
Drugič se še oglasim in bom poročal kaj drugega. Pozuv -vim vse bralce Amer. Slovenca sirom sveta. Fr, B&ikovec.
-o-
"JEZERO" NA VIDMARJEV i FARMI.
Chicago, 111.
V soboto, 14. julija, priredi cerkveno pevsko društvo "Jezero" na Vidmarjevem .Grovu v Willow Springs, II!., izle. ali piknik. Ulju dno vabimo rojake v Chicagu in okolici, da se našega piknika udeležijo. Zagotavljamo vsakogar, da kdor je živ, mu ne bo žai. Kesal pa se bo, če ne pride, ko mu bodo drugi povedali, kaj "Jezero" zna. Zabave bo za stare in mlade — godba izvrstna. Igral bo naš najbolj priljubljeni orkester. Za prazne želodce se nam obeta prav dober prigrizek. Za suha grla je tudi preskrbljeno " in ne bo ničesar manjkalo. Medicine bo za vse. Sodčki so že napolnjeni z zlato kapljico.
Se enkrat opozarjamo vse tiste, kateri se boelo peljali s true kom. da naj bodo točno ob
go življenja in On bo tudi plačnik. Iz lepe domovine, moje mirne gorske rojstne vasice kličem vsem: Bog plačaj Vašo požrtvovalno zvestobo, s katero sle podpirali veliko idejo katoliške edinosti in sloge!
Iskreno pozdravljeni!
Rev. Kazimir Zakraj&ek.
NENAVADEN DEŽ.
V Galiciji so imeli nenavaden dež. Kaplje so bile pomešane s temnorjavim prahom, tako da so bili ljudje, hiše in drevesa kakor tudi tla naenkrat pokriti kakor z rjo. Ljudje so sodili ta dež kot znamenje bližajočega se potresa ter je bilo povsod vse prestrašeno. — Končna preiskava je dognala, da je bilo v prahu železo, ilovica, apno, magnezij in kalij ter rastlinske snovi. Popolnoma jo pa manjkalo žveplo, lu ko da je bila domneva, da bi utegnil izvirati prah iz kakega ognjenika, takoj izpodbita. — Dež je padal po vsej Galiciji, pa tudi v Beaarabiji in Bukovi-ni. V Jašu so se skušali dvigni-
2:30 popoldne pri Mr. Stefan letalci, da bi preiskali ozrač-
pa je položaj poslabšalo še to, Iriii Žirovnik in Angeli Jamnik takoj spočetka ni hotel Radič

Vagnerju na 2020 W. 23rd St. Tamkaj se zberemo skupaj in se odpeljemo ven iz zakajene Chieage na sveži zrak pod košato drevje na zelenino in trati-co, v hladno senčico. Tam se bomo veselili in se pogovorili od preljube naše stare domovine, naše mile Slovenije.
Uljudno vabi	Odbor.
-o-
ZAHVALA.
Freaerje, 16. junija 1928.
Vsem svojim številnim prijateljem, bivšim župljanom in sodelavcem pri mojem delu, ki so se me ob moji petdesetletnici spomnili s čestitkami, se tem potom prav iskreno in prisrčno zahvaljujem. Ne morem se zahvaliti vsakemu posebej, zato naj zadostuje ta javna zahvala.
Posebno so me zveselile skupne čestitke društev in raznih skupin, kakor n. pr. ona iz
je, a je bilo radi gostega pepe la nemogoče. Nekatere vesti trdijo, da se je v Ognivaru na be-sarabski meji odprl majhen ognjenik.
-o-
NEPOTRPEŽLJIV KUHAR.
Angleški ladijski kuhar Fr. Do m o ne v se je na vožnji v New York počutil več dni zelo slabo, ne da bi bil mogel ladijski zdravnik najti na njem kako bolezen. Kuhar je postal tako nepotrpežljiv in razdražen, da ie povžil dvesto tablet aspirina, češ: "Ali naj ozdravim ali pa umrjem!" Zgodilo se mu je po volji — umrl je. Ko so ga raztelesili. so dognali, cla ni imel niti sledi kake telesne bolezni. Postal je žrtev lastne nepotr-pežijivosti in nespameti.
-o-
Opozarjajte svoje prijatelj« m znance na zanimive povesti v "Amerikansbem Slovencu!"
* PODLISTEK *
llllllillilllNill!lllli!llinillillil!l!!ini!^ Stefan Lazar:
TITANA.
Roman.
Večeri se. V kočah, ki se skrivajo med listnatim drevjem, se prižigajo luči, ko da se svetlikajo kresnice, a smrtna megla tudi sem privabi in izbije iz rok japonskih otrok jedilno palčico.
Plinska tančica se vleče dalje. Džen-ri-šisani, človeški konji, drvijo z malimi vozički proti čajarnam, toda voziček naen* krat dobi sunek, obstoji, zvrne in gost pade na čelo in mrtev obleži na kamenju poleg džen-rišisana.
Rumeni križ . . .
Nagasaška inteligenca sedi na črnih žametastih konjih papirnatimi stenami ca jar-
ne, v golem prostoru, obleka je iz vate, dolge, mastne lase pokriva črn, trd klobuk, obraz je rumen, mrtvičav in brezkrven.
Na tleh se kadi posoda za žerjavico, drobna posoda, prave igračke . . kitara doni, po čajarni se odmeva sladka pesem, dekle poje . . toda mala, lepa ročica ji obstoji na struni, pojoči glasek utihne, oči se za pro, in v sinjeplavem plašču obleži na beli preprogi . . ., črni, trdi klobuk se sko-tali z glave in igračke zaropotajo med gosti, ki so zaspali in se več nikdar ne zbudijo, je angel smrti tudi na nje dihnil . . .
Rumeni križ . . .
V strašni noči se svetlikajo svetle točke: na dolgih palicah se zibajo rumene, rdeče, plave lučke, uslužna japonska družina gre proti domu, deklice se smejejo . . a naenkrat kraguljasti lampijoni omahnejo in brezdušni smeh zamre na ustah malih deklic. Na tleh ležijo ko lutke, nevidna krog-Ija jih je zadela: plinska molekula.^
Rumeni križ . . .
Na drevesu ni ptičke, ubogi cvreki cvrči-
jo šele nekje zgoraj, na gorskem rebru, kamor Overtonovih .plinov ne pusti meja raztezajočih se magnetičnih valov. Listje ovenelo pada z dreves in grm jasmina in črešnjev cvet ne dihata vonja. En del Na-gasakija se je zrušil ko kako papirnato mesto, v katerem odpiha majhne, rumene lutke dih, ki je prišel iz daljave. In niti javkanja ni bilo slišati, le dolgovratna kitara je padla iz rok dekleta in na smehljajočih ustah je zamrla pesem . . .
XVII.
"New York Herald" je po izpovedih profesorja Brinkleya in njegovega asistenta razglasil v »vet resnični vzrok požara v San Ftanciscu in v 48 urah je prehodila vse svetovno tiskarstvo senzacija: Japonska je stre lila na Ameriko 1 Ameriški listi so prinašali fantastična poročila o japonski iznajdbi, da ustvari v zgodovini človeštva novo dofoo -in način vojskovanja popolnoma prevrne in pred svetom odpre pekel grozot in strahov. Politika, ki je že de-
setletja napenjala vprašanje vojske med Ameriko in Japonsko, je Mutsuhito Dsai-novo ljubezensko zadevo pripisala Japonski kot skrivno rovarenje in je z nezaslišanim ščuvanjem podpihovala javno mnenje:
— Vojska! — je odmevalp po celi Ameriki.
V New Yorku in drugih prestolicah je prišlo do nemirov in so pomorili japonske dele, policijske oblasti niso mogie preprečiti nečloveške neusmiljenosti divjih množic; večno krivična ljudska sodba je zadela nedolžne in linčanje je preplavilo vso Ameriko. Srd razdraženega narodnega čuta je končal uničevalno delo in Japonska je še vedno molčala. "Japonska snuje uničenje bele rase! Japonska napenja električni top zoper zapadno kulturo in svetovna katastrofa, ki pomeni svetovno gospod-stvo rumene rase nad obsojenimi narodi, je le vprašanje ur."
Srd Amerike je dosegel višek in tudi koncert svetovnega • časništva je pihal alarm zoper rumeno raso, da j* brez diplomatic-
nih forme!nosti začela novo vojsko, — šele takrat sta začudeno obmolknili Amerika in človeštvo, ko so antene radija na mar-con:?kih točkah ujele grozote nagasaške katastrofe . . .
Po molku, ki je pretresal svet, pa je A-merika zaukala: "V San Franciscu je nastopil beli bog, v rokah drži uničujočo smrt in klubuje rumenemu vragu." Overtona so proslavljali kot narodnega junaka, temno himno listov pa je uravnovesila Brinklevje-va izjava, ki je predočila .wetovno nevarnost in je položila resen temelj diplomatič-nim razpravam: Strela in plin. — Katero je bolj hitro, bolj uničujoče in strašnejše orožje? Strela v trenutku mori: žarek, ki sam sebe opteja v dimenzijah daljav; in plin . . ., ako se začne gibati, ga človeška znanost ne ustavi . . .
Anglija, ki se je predvsem bala za svoj svetovni položaj, je uslužno sprejela posredovalno vlogo in je s taktnim dopisovanjem vodila pomirjevalno akcijo.
(Dalje prih.)
Petek, 13. julija 1928
New York City.
Drugo vprtianje: Jaz sem
še inozemec in sem prišel zakonito v to deželo. Hočem poslati po ženo in otroke, ki po novem zakonu vživajo prednost v kvoti. Kake prošnje treba za to in kam naj jo pošljem? — F. D., Bridgeport, Conn. ....Odgovor: Državljani Združenih držav, ki hočejo zagotoviti izvenkvotno vizo za ženo, soproga ali neporočene otroke pod 21. letom, oziroma prednost v kvoti za svoje starše, motajo poslati svojo prošnjo na Commissioner General of Immigration, Washington, D. C. — V to svrho se mora uporabiti predpisana tiskovina (Form 633).
Prošnje za prednostno kvoto žen in otrok tukaj nastanjenih inozemcev pa prejema le ameriški konzul v starem kraju in treba take prošnje nanj poslati. Sorodniki v starem kraju se lahko nanj obrnejo pismeno ali osebno. Njim pa pošljite affi-| davit, ki ga omenjamo v prej-išnjem odgovoru.
1 Prošnje za otroke ameriških ! državljanov, katerim je bila
dovoljena prednost v kvoti.
Vprašanje: Vložil sem že poprej prošnjo za svojega neo-ženjenega sina, ki je 19 let star. Poprej so otroci ameriških državljanov v starosti 18 do 21 let vživali le pravico do prednosti v kvoti in ta prednost je bila tudi dovoljena. Po novem zakonu pa ima pravico, da pride izven kvote. Ali mi je treba vložiti novo prošnjo?— I.S., San Francisco, Cal.
Odgovor: Ne, ni treba nika-ke nove prošnje. Ameriški konzul sam pomakne Vašega sina iz seznama prednostnih prosilcev in mu izda vizo izven kvote. Škodilo pa ne bo, ako pišete konzulu v tej zadevi. Dokaz o zakoniti in trajni pripustitvi.
Vprašanje: Novi zakon daje prednost v kvoti ženam in otrokom inozemcev, ki so bili "zakonito in trajno pripuščeni v Združene države". Jaz sem prišel zakonito 1. 1921 in bi hotel poslati po ženo in otroke. Kako naj dokažem, da sem zakonito prišel?—L. M., Pueblo, Colo.
Odgovor: Pošljite svoji ženi "affidavit of support", v katerem navedite po mogočnosti vse potrebne podatke o svojem prihodu. Navedite ime paro-broda, ako se ga spominjate, ali nikar ne ugibajte. Boljše je navesti nič kot dajati krive podatke. Ako ne veste več za natančni datum svojega prihoda, navedite vsaj približno, kdaj
ste prišli. Ako ste prišli po 1. juliju 1921, ko so uvedli kvoto, tedaj ste dobili konzularno vizo in ameriški konzul se bo ziahka prepričal iz svojih zapiskov. Ako ste med tem kdaj odpotovali v stari kraj s permi-tom, navedite, kdaj *te dobili permit. Navedite tudi, ako imate prvi papir, kdaj ste ga dobili in njegovo številko. V "affidavit" navedite tudi, da ste bili izprašani od priseljeniške oblasti ob svojem prihodu in za stalno pripuščeni v to deželo.
Kdo je "izurjen poljedelec"?
Vprašanje: Moj brat se peča s poljedelstvom vse svoje življenje v Jugoslaviji. Ali ima pravico do prednosti v kvoti kot "izurjen poljedelec"? — M. Z., Butte, Mont.
Odgovor: Zakon daje prednost v kvoti "izurjenim poljedelcem" (skilled agriculturist), njihovim ženam in otrokom pod 16. letom. Polovica kvote je rezervirana za starše ameriških državljanov soproge ameriških državljank, poročenih po 1. juniju 1928, in za izurjene poljedelce in njihove družine. Kdo je "izurjen" poljedelec in kot tak upravičen do prednosti, o tem sodi le a-meriški konzul. Dejstvo, da se kdo bavi s kmetijstvom, ni samo na sebi zadosten dokaz, da je "izurjen poljedelec". Zdi se, da so konzuli nekje — zlasti tam, kjer je kvota majhna — precej strogi v tem pogledu. Kdor je dovršil poljedelsko šolo, ali je zaposlen na posestvu, kjer se rabijo moderne poljedelske metode, in zna delati z modernimi poljedelskimi stroji, bo seveda mnogo lažje pri-poznan kot "izurjen poljedelec", Dokaz potom izjave kakega tukajšnjega poljedelca, da se dotičnik po svojem prihodu hoče baviti s poljedelstvom, utegne seveda koristiti. Vse to naj navede v svojem "affidavitu" prijatelj ali sorodnik, ki je tukaj farmar, in tudi naj navaja, da mu bo po-
magal dobiti delo kot poljedelec (ne da mu bo dal sam delo na svoji farmi).
-o--
NAJVEČJE LETALO NA SVETU.
V Dornierskih delavnicah v Altenheimu na Nemškem dovr-šujejo največje letalo na svetu "Do. X". To že ne bo več letalo, marveč prava zračna in obenem morska ladja. Letalo bo opremljeno z 12 motorji, ki so v šestih tako imenovanih ten-demih po dva motorja razdeljeni po celem nosilnem krovu. Propelerjev je 12. Celokupna moč motorjev ba znašala 5000 konjskih sil. Trup letala je predvsem ustrojen za polet nad visokim morjem ter se bo mogel upirati tudi valovom Atlantskega oceana. V ta namen bo opremljen tudi z vsemi navpičnimi instrumenti. Posadka bo sestavljena iz 2 pilotov, 2 monterjev, 1 radiotelegrafi-sta in kapitana. Prostora bo za 25 do 30 potnikov, pošto in tovor.
-o-
"AMERIŠKI STRIC" JE VČASIH RESNICA.
Berlin je dobil čez noč novega milijonarja. To je lGIetni hotelski sluga Gerhard Fech-ner. Imel je v Ameriki "strica", to je daljnega sorodnika po materi, ki je čisto mlad odšel v Ameriko in si kot iskalec zlata pridobil veliko premoženje v vrednosti 15 milijonov zlatih mark. Sorodniki v Nemčiji so se vedno zanimali za tega strica in ko je umrl, so se takoj začeli potegovati za dedščino. — Ameriške oblasti so jim jo sedaj priznale in se jim bo izplačala z vsemi obrestmi. Dedičev je sedem in se bodo milijoni razbili na sedem delov; vendar
bo še za vsakega ostalo nad 2 milijona zlatih mark. Mladi Fechner pravi, da ostane do izplačila v službi kot sluga, potem pa da pojde v šolo.
»OCOOOOOOOOOOOOOK
sv. Družine
CIGANSKIM GODCEM NA LJUBO.
Mestni gledališki odsek v Budimpešti je sklenil, da se prepove v madjarski prestolici jazz, tako da bodo mogli ciganski godci — pristna ma-djarska narodna posebnost — poslej zopet zavzeti svoja stara mesta po budimpestanskih javnih lokalih.
KDO VE,
kje se nahaja moj brat Mike Tratnik, ki je bival v Leadville, Colo,, Box 592? Zadnje poročilo od njega sem prejela lansko leto meseca oktobra, namreč, da se misli podati v staro domovino. Zato prav lepo prosim cenjene rojake v Lead vil lu ali drugod, če ve kdo kaj o njem. Prosim, sporočite na sledeči naslov: Marija Carman, roj. Tratnik, Spodnji Karlovec št. 23, pošta Škofja Loka, Slovenija. Jugoslavija.	p.sr
NAROČNIKOM V MINNE-SOTI
naznanjamo, c!a se nahaja v njihovi državi naš potovalni zastopnik, Mr. John Kra-msrič. Pobiral bo naročnino, obenem pa bo imel v razprodaji raznovrstne knjige in gramofonske plošče. Vsem rojakom se najtopleje priporočamo v naklonjenost in jih prosimo, da mu gredo pri njegovem opravilu prijazno na roko.
Upravništvo A. S.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY) V8TANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Sedež: Joliet, 111.
Nsie geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, IU.
I.	podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik: Mary Krcmesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, HI, Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St.> Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Eroadway, Joliet, III. John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR. Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich. 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Do dne 1. ian. 1928 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 leta se lahko zavsrujr za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA
IZ URADA DRUŠTVA j]!)22. Živel je tukaj v Jolietu SV. DRUŽINE ST. i D.S.D. i ves čas s svojo družino. Zapu-Joliet, 111. .vča žalostno soprogo in sedem Nemila smrt je ugrabila iz otrok. Pogreb je bil dne 6. ju-\ist društva sv. Družine st. 1 lija.
dva zve ta člana, in sicer: Prvi. Lepa hvala vsem »obratom in Frank Škerjanc. star 12 let, sosestram našega društva, ki umrl je dno 2S. maja t. 1. Pri- ste culi pri mrtvaškem odru in stopil je v naše društvo l. juli- se udeležili pogreba, ia 11)16. V ( levelandu zapušča Preostalim naše iskreno so-soprogo in nekaj otrok. Orugi žalje, pokojnima pa večni milje pa Joseph Ogolin, star in pokoj!
b i. umrl ji> dne !. jui:n t. 1. - Louis Marincich, tajnik, K društvu je pristopil 31. dec.*	1410 N. Center St.
Našim trgovcem
'	'	J- dobro znana uljutlna
i- J^BwS Si ffil f*> ijj t svoicffa čekovnega ra-ša^^a&S^ra ® M 21 £?> Sli F"" : c'una so mnogovrstne.
Si §10 a Str™ *■ Tudi vi ste lahko istih
WmmWM ^ m 1 Sil,	dfležn i ako imate U-
Ei 5JŠ1 §151 fffl f?	LOŽEM DENAR NA
^jj^^^^^Ša* ,a v zadevi. Mnoga ifi)j|p| pBl^fer-^l' naša društva plačujejo
•---———"-- j ""^-^.ZS^T/ ko. islotako t 'i K S.
K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost.
Kadai potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček repistrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili.
Nas kapital in rezervni sklad v vsoti več kot 8740,000, re ' znak varnosti za val denar.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON STS.,	JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, predsednik	Chas. G. Pierce, kasir <
Inwnh Dnnrla immninl Irnair
Raznoterosti
The Will County . National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstna denarne vloge, ter pciilji denar ne vse dele •veta.
Kapital in preostanek , $300,000.00.
C. E. WILSON, predated.
ODGOVORI NA VPRAŠANJA O NOVEM PRISELJENIŠKEM ZAKONU.
Žena in otroci nastanjenega inozemca.
Vprašanje: V Združene države sem bil pripuščen. U 1923, ali nisem še ameriški državljan. Moja žena in dva otroka, 1 (i iti lit let stara, stanujejo v Jugoslaviji. 11 komu naj se o-brnem, da bodo pripuščeni po novem zakonu?—P. K., Glo-versville.
Odgovor: Žona in neporočeni otroci pod 21. letom onih inozemcev*, ki so bili zakonito in trajno pripuščeni v Združene države, imajo pravico do prednosti v kvoti. Prošnjo treba vložiti pri ameriškem konzulu v inozemstvu. Pišite svoji ::eni, naj se takoj obrne na a-meriškega konzula. Edino, kar morete Vi tukaj storili, je to, da ženi pošljete "affidavit of support" (izjavo, zapriseženo pred notarjem, v kateri izjav-
VICXCH & MUHA
Joseph Dunda. pomožni kasir
1842 W. 22nd Str., Chicago, 111. Phone Canal 0384
f];, .... "rfe,	Furniture — Upholstering &
Sf'His'	......~ jBrL--^ Repairing. (Tapeciranje)
.I;,\Lj;.',it UhP*- — - -	Rojakom se uljudno pripo-
ročava pri Iiak»Pu pohištva, '■j '. • II I Ivse kar se rabi za dom. — O i f^L^.	jČT Ifi^r^	25 do 50 odstotkov prihranite.
■fjjg ■ •■■ ^j^flH^W	— Tarlor suit napravimo po
KlC/tl/" j* ^pV^^vM	naročilu. — Popravljamo vse
^^žr/ m jI'	v to stroko spadajoča dela.
"Tgpgjfc^	Pridite ali pokličite, pridemo
™	na dom—Odprto do 10. zvečer.
"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanja zob bo minuli, pa tudi stroški za dentiatovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako Imate le en zob, ali več, ki bo pokaženi, ne odlašajte, da bodo Se slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi.
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcjr poslopje, 2. nadstropje	itv. sobe 204
Pfeene: 4854
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.
SLOVENCI V JOLIETU IN OKOLICI POZOR!
Nove hiše ^^^^^ Nove hiše
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočamo, kadar potrebujejo stavbinskega kontrak-torja, bodisi za hiše ali kaka druga poslopja. Preskrbimo načrte in vse, kar je potrebno za zgraditev vašega doma. Delo jamčimo. Gradimo n,ove moderne hiše, kakoršnokoli želite in si je izberete. — Ako nameravate zidati in postaviti si novo hišo,, ali pa staro prenoviti, pokličite nas in vprašajte nas za ceno in nasvet. Se javnosti priporočamo!
Mathew firegary A Bro«.
1222 BROADWAY STREET	JOLIET, ILL.
Telephone: 2343
BREZPLAČNO
ienska postrefnica
Odprto: od S. zjutraj de 8. zvečer.
V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoluidao.
je dovoljenje, da sme tukaj o-stati še za nadaljnih šest mesecev in je še tukaj. Ali mora on sedaj uzakoniti svoje bivanje v Združenih državah in ostati tukaj za vedno?—A. G., Milwaukee, Wis.
' Odgovor: Vaš soprog mora pred vsem, ko izteče njegov čas, zapustiti ozemlje Združenih držav in se potem povrniti kot priseljenec izven kvote. — Odpotovati mora na vsak način, pa najsibodi le v Kanado, ako ga tja pripustijo. Vi pa vložite zanj redovito prošnjo (Form 633) na generalnega priseljeniškega komisarja v Washingtonu. Mož naj se obrne na ameriški konzulat v inozemstvu, ki mu bo izdal izvenkvotno vizo. Ko vložite prošnjo, morate dokazati svoje a-meriško državljanstvo in da se je poroka izvršila pred dnem 1. junija 1928. Prošnjo lahko vložite še predno Vaš mož zapusti Združene države.
Ai i bo lažje dobiti vizo, ako kupim sifkarto? [ Vprašanje: Pi rad poslal po brata in njegovo družino. Kvo-' ta dežele, kjer se je rodil, je I majhna, ali agent mi je povedal, da bo lažje dobiti vizo, r:ko najprvo kupim šifkarto, ker "parniški sindikat" mi bo pomagal. Ali je to res?—J. K., St. Louis, Mo.
Odgovor: Kupovanje šifkarte vnaprej nič ne pomaga in zaradi tega ne bo Vaš brat nič prej prišel do vize. Nevporab-ljene šifkarte se sicer povrnejo kupcem v gotovini, ali agent ima pravico pridržati si komi- ■ si jo, navadno 10 odstotkov pla-eane vsote. Ameriški konzuli ne pričakujejo, da nameravani priseljenec dobi šifkarto predno si zagotovi vizo. Cas za šif- ' karto bo tedaj, ko ameriški konzul obvesti brata, da mu izda vizo. Morate pa pomisliti, I da je prošenj za vizo mnogokrat več kot znaša letna kvota in da novi zakon daje prednost tudi ženam in otrokom tukaj nastanjenih inozemcev. tako da v nekaterih deželah bo za navadne priseljence, nič ali malo preostalo od letne vize. tipanje za priselitev v Ameriko za ljudi, ki ne vživajo predno-j sti v kvoti, je jako pičlo za lju- 1 I di, rojene v deželah z malo i kvoto.
Za katere priseljence treba poslati prošnjo v Washington? . .Vprašanje: Jaz sem ameriški državljan in bi hotel dobiti sem svojo mater in tudi svojo hčer, 20 let staro. Kam naj se obrnem za vizo — na State Department ali na ameriškega konzula v inozemstvu?—A.C.,
ljate, da prevzamete odgovornost za njihovo vzdrževanje. Pošljite ta affidavit v dvopisu. V tej izjavi navedite tudi vse podatke glede svojega prihoda in pripustitve v Združene države.
Mož ameriške državljanke.
Vpracanje: Bila sem natu-ralizirana I. 1927. Moi zaročenec stanuje v Sloveniji. A!i moro on priti v Združene države kot priseljenec izven kvote, ako jaz odidem v inozemstvo, da se z njim poročim? — S. R.. Pittsburgh, Pa.
Odgovor: Ne, to pravico vživajo le inozemski možje Ame-rikank, ako se je poroka izvršila pred dnem 1. junija 1928. Pač pa bo imel Vaš mož, ako se poročite, pravico do prednosti v kvoti.
Vprašanje: Jaz sem ameriška državljanka. Lani sem se poročila z inozemcem. ki je bil I začasno pripuščen v Združene države kot obiskovalec. Dobil
pg^^Jpfi GOSPODINJ EVJ0LIETO
so prepričane, da dobijo pri meni ur M Jffif najboljše, najčistejše in najcenejše
.M jjf	MESO IN GROCERIJO
^ wPa"-^"^1 r;	V zalogi imam vedno vsake vrate
L	sveže aH suho prekajeno meso tei
p*^-. -	vse predmete, ki spadajo v mesar-
}	sko in grocerijsko obrt.
JOHN N. PASDERTZ
C OR. CENTER A HUTCHINS STS.,	JOLIET, ILL.
Chicago Telefon 2917,
Pfaonea: 2575 in 2743.
Anton Nemanlch & Son
FSVX SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMSRIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolago nož in dan. — Najboljši avtomobili x% pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene smerne.
1002 — K. CHICAGO. 8T.	JOLIET. ILL.
i



' -.t: ^


Petek, 13. julija 1928.
Nil Džungla [IIh
— ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški »pisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
Dam ga prinesti, ga bomo itak najbrž potrebovali."
Pozvonil je in dal slugi kratko naročilo.
"Dovolite!" se je tedaj oglasil Trzan. "Dveh reči ne razumem. Ena je tale.
Verjamem da so odtiski trpežni in trajni. Videl sem tudi, da niti pri dveh osebah niso enaki. Toda — kaj pomaga vse to, ko pa se koža na prstih obrabi, in če to ne, pa se vsaj v par letih že izpremeni. Tako so me učili tu v Parizu.
In s kožo vred se vendar izpremenijo tudi
črto _! V nekaj letih bodo torej tele vijuge
in krivulje na mojih prstih čisto drugačne!
In kaj potem —
"Koža se res prelevi," ga je prekinil uradnik, "pa črte na koži se nikdar ne izpremenijo. Od prve mladosti pa do sive starosti so te črte pri enem in istem človeku vedno enake, potekajo v i*ti smeri, delajo iste vijuge. Edino po\ečajo se. ko človek raste, ali pa se nebistveno izpremene, če se na primer vreže-te v prst.
Pa te izpremembe, posebno če so nasilne, so le nebistvene, pravim. Tn povrh, če posnamete odtiske od vseh petih prstov ter je v danem slučaju vse primerjate z izvirnikom, —• tedaj je zamenjava nemogoča.
Če bi bili na primer vi, gospod Trzan, v svojih mladih letih slučajno kje kam pritisnili svoje prste in bi nam bili ti odtiski ohra-n joni, — te črte iz mladostnih let bi se popolnoma strinjale s tistimi, ki so na vaših prstih danes po dvajsetih in še več letih —!"
"To je prav tisto, kar sem še hotel vprašati:" je dejal Trzan zamišljen. "Kako pa hočete vašo vedo uporabiti v mojem slučaju—? Ali hočete poslati svoje detektive doli v afriško džunglo, da poiščejo, če sem kje pustil kak odtisek svojih prstov v mladih letih —? Drugje ko v džungli pa jih ne bodete našli, ker sem vso mladost tam preživel!"
"Gospod poročnik Arnot vam bo prišel v tej zadevi na pomoč, če se prav ne motim." je odgovoril uradnik. "Sedaj pa poglejmo tule naš stroj !"
Sluga je vstopil in prinesel ličen zabojček.
Policijski kapetan je vzel iz njega srednje veliko stekleno ploščo, steklenico gostega črnila. valjar iz gumija in par snežnobelih listov trdega papirja.
Na ploščo je nalil par kapljic črnila ter ga z valjarjem razmazal, da je bila vsa plošča pokiita z enakomerno tanko plastjo barvila.
"Položite sedaj svoje prste na ploščo, gospod Trzan! Takole! Najprvo štiri, potem pa palec z dlanjo navzdol!
Dobro. Sedaj pa še desno roko!"
Trzan je poslušno iti pazljivo pritisnil prste na steklo.
"Sedaj je dvignite, mirno, enakomerno, da ne razmažete črt!
Dobro! Pritisnite sedaj prste v isti legi na tale list n;r i.ja! Pa v isti iegi! Tule seni levo roko iii sem desno. — Izvrstno!"
Na listu so se jasno in razločno odtisnile črte in vijuge Trzanovih prstov.
"Vidite, to so odtiski vaših prstov! Sedaj nam je treba le še odtiskov iz vaših mladostnih let, — pa bodete videli da so prav isti.*' "Ali traja dolgo.časa tisto primerjanje?" je vprašal Trzan.
"Navadno je podobnost vidna že koj na prvi pogled. Posebno kadar so odtiski jasni
in pazljivo narejeni.
Včasih pa traja primerjanje dalje časa in delo vzame v roke poseben strokovnjak, ki se bavi samo s tem poslom."
V tem je potegnil Arnot iz žepa drobno črno knjižico ter se zaglobil vanjo.
Trzan je zavzet gledal prijatelja —.
Kako je prišla črna knjiga v njegove roke — ?
Da —, sedaj se je spomnil.
Ko sta bila na potovanju k belim ljudem, tistikrat jo je pokazal Arnotu. In nato se ni več menil zanjo. Saj je ni znal brati —. Arnot jo je gotovo vtaknil v žep.
Cisto pozabil je na knjižico —! Kaj neki namerava Arnot z njo?
Arnot je med tem listal po knjigi ter končno obstal na neki strani. Par obledelih, pa še vedno precej razločnih madežev je bilo na robu.
Ponudil je knjigo kapitanu.
"Povejte prosim, ali so tile odtiski podobni onimle, ki jih je gospod Trzan pravkar naredil na listek!"
Uradnik je vzel močno povečevalno steklo ter pozorno ogledoval odtiske.
Tedaj je Trzan razumel namen obiska in dolgo, učeno razpravo policijskega kapitana.
Odtiski v črni knjižici — v C lay tono vem dnevnjku — bi naj dali odgovor na veliko skrivnost njegovega življenja —.
Sklonil se je in napetp opazoval uradnika.
Hipoma pa se je vzravnal, mahnil z roko ter se nasmejal. Arnot ga je začuden gledal.
"Iz vsega tega ne bo nič!" je dejal in iz glasu mu je donelo trpko razočaranje. "Pozabil si, prijatelj, da je truplo otroka, ki je odtisnil svoje prsteke v dnevnik, ležalo več kot dvajset let v koči svojega očeta —! Vse življenje sem videl njegov kostenjak v zibelki."
Kapitan ie radovedno dvignil glavo.
"Le nadaljujte, gospod!" mu je rekel Arnot. "Povem vam zgodbo pozneje, — če gospod Trzan dovoli ?"
Trzan je pokimal.
"Ponavljam ti, da ne bo nič !" je polglasno pravil prijatelju. "Brez potrebe nadlegujeva gospoda! Tile drobni prsteki ležijo pokopani na robu džungle!"
"Ne vem, če je tako nepobitno res, kar praviš! Mogoče je seve —.
Pa če ti nisi sin Johna Clavtona lorda Greystoke, — potem za Božjo voljo pa povej, kako si prišel v tisto divjo, strašno džunglo, kamor razen Claytona še nikdar noben beli človek ni stopil —?"
"Ne vem !" je odvrnil Trzan trpko.
Vstala sta in počasi stopila k oknu, zamišljena zrla v vrvenje pariške ulice ter pohajala vsak za svojimi mislimi.
"Pa dolgo traja tisto primerjanje —! je pom.slil Arnot in po strani pogledal k mizi. Zelo se je začudil —.
Policijski kapitan ni več primerjal odtiskov —.
Naslonjen nazaj je sedel v stolu in hlastno pregledoval drobne vrstice Claytonovega dnevnika.
Arnot je zakašljal.
Uradnik je dvignil glavo in naglo položil prst na usta.
Arnot je razumel migljaj ter se molče spet obrnil k oknu.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenuo in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOCI
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849
Columbia Records
Made the NewMfay ~ 4Eiectricaily
Vira'tonal Recording - The Records without Scratch
Naznanilo!
Da ustrežemo mnogim našim odjemalcem, kateri so povpraševali po COLUMBIA ploščah, smo sprejeli v prodajo tudi plošče te firme. S tem naznanjamo vsem, ki jih žele dobiti, da jih od danes naprej lahko dobe pri nas.
•oooooo-oooooooooo-oooooo-oo-oooo-oooo-ooooo-o-o-oo-
PISANO POLJE
Columbia
I't'i O S !■»! urp
C
NEKATERE IZMED NAJNOVEJŠIH SLOVENSKIH COLUMBIA PLOŠČ.
25082—Bod* moja, bod' moja
Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton.................75c
25086—Še kikelco prodala bom
Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c
25071—Regiment	po cesti gre, s petjem
Sebelska koračnica, harmonika ................................75c
25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c
25074-Sokolska koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare............................75c
25075—Slovenske pesmi
V slovo, ženski duet in klavir....................................75c
25076—En let* in pol
Ljubca moje, ženski duet in klavir.
75c
—- jšl 11
AMERIKANSKI /\ I SLOVENEC	* ^J I
J^ IZVRŠUJEMO	I
DOBRO	jJM^ točno in po najnižjih cenah vsa v	Hi
delo, postrežbo	iJ/ tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti
^BBr ' 86 priporočamo slavnim društvam za tiskanje ^^
in nizko ceno	VMh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem,
dobite pri nai!	obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz ^^
—	slovenščine na angieiko in obratno. jtf^M
Pišite nam po cene	^^ Nobeno naročilo preveliko, nobeno jrfkI fl
predno oddate	^^ premalo.	Ak |l
naročilo drugam!	^^^
AMERIKANSKI SLOVENEC ^^ ^T I
1849 West 22nd Street,	I
CHICAGO, ILL.	I'
25077—Dolenjska	polka
Štajerski Landler, godba ......\................................75c
25078—Dunaj	ostane Dunaj
Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c
25079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c
25080—Oberstajeris
Slovenski poskočni seliš, godba ................................75c
25081—Nemški	valček
Černiska polka, godba ..............................................75c
25083—Čez	Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c
25084—Nočni	čuvaj
Pevec na note ............................................................75c
25085—Cingel	congel
So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c
Za vse druge plošče nam pišite po cenik.
Pri naročilih za manj kakor 5 plošč, je poslati za vsako ploščo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. V vašo korist je toraj, da pošljete denar naprej in si prihranite te ntroske.
Pri naročilih od več kakor 6 plošč damo za vsakih 5 plošč 100 igel brezplačno.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILL.
/&4 f&4 /^4/^4 V
v' /	m *	■ , ' * .	i) ]	/ • 1 * - M" ' 1 , * - 1	. » * '.run • *. i •!
Nekaj opazk k Molekovi evoluciji.
(Dalje.)
"Vprašaj jih, kako more normalna pamet resno vzeti pravljico o 'izvirnem grehu* in 'odkupitvi človeštva, ko vsega lega ni bilo treba, če je bil stvarnik tako moder kot ga slikajo ... — te nahrulijo z bo-gokletnežem in stvarnega odgovora ni." Stvarni odgovor naravnost rjove vsa zgodovina človeštva, tudi v vsakem malem katekizmu se dobi, a zopet zadenemo ob — voljo. Hrule-nje z bogokletnežem bi bilo povsem nepotrebno, ker taka "normalna" pamet se sama na-hruli.
Najmanj zanimivo je tudi, da g. Molek zapiše, morda nehote. nekaj, kar najdemo že pri starih paganih, ki so tavali pri brleči lučici svojega razum-čka. in v obupu prišli do strašnega zaključka: "Človeku je najbolje, da se sploh ne rodi, ali vsaj, da takoj po rojstvu u-mrje." To je bil izraz obupa nad "normalno" pametjo. V samole drugi obliki je zapisal: "Narava je morda naredila veliko napako, ker je razvila človeka . . ." Stari so preklinjali bogove, tu se brca narava . . . in proti Bogu se v srdu mrda srce. Pot gre globoko in vedno globokeje navzdol.
Pride oddelek z označbo "Monarhija pameti".
Rezultat tega "modrovanja" je več ko žalosten. Barčica tega "monarha" priplava med neme živalce, ali pa ljube živalce med "gospodarja stvarstva".
Ti. Molek pravi, da "razumnejša opozicija daje koncesije na debelo. Počasi in z godrnjanjem, toda sigurno popušča." Kot vzgled navaja zopet mojo
DETEKTIVE WORK. SECRET SERVICE, and the SCIENCE of CRIMINOLOGY se lahko učile pri naših ekspertih. Pouk je v angleščini. 7. a podrobnost vprašajte med 6 in 9:30 zvečer in ves dan v nerlelio. The University of Practical Detective Science and Criminn-locrv, vrata 100 — 800 North Clark
St.. Chicago. 111.
cooooooooooo
malenkost, ko se baje nisem hotel spuščati v kontroverzo o razvoju živalstva in rastlinstva, dalje, ko sem zapisal, da z mirno vestjo sprejmem nazor evolucije, kadar bo dokazana.
Strašno nestrpni so gotovi "učenjaki'-'. Ko bi bila evolucija re^ že kaka "dokazana" teorija, kakor trobi g. Molek, je bila tudi v tem slučaju sprva gola teorija (kar je pač še danes, da se g. Molek morda zopet ne zaleti). Odpor je pri vsaki teoriji umeven in naraven. naravno tudi "popuščanje", če postajajo dokazi evi-dentni. Kovati iz tega dejstva kak kapital, je znak nestrpnosti. Ali naj bi se vsaka znanstvena teorija kar požrla? Ako je resnična, kakor je bila helio-centrična, zmaga sčasoma, odpor pa je v naravi vsake teorije, in "popuščanje" enako naravno.
Drugo je, da se kot "dokaz" navajajo dejstva, ki s pravo teorijo evolucije niso v nobeni zvezi, kakor je razvoj rastlinstva iz semena in živalstva iz jajčeca. To "evolucijo" pozna in pripozna vsako dete, in ni treba prav nobene kontrover-ze, ako ni kdo še pod — detetom.
Prav sem spada istinita "o-tročarija", katere g. Molek ne more pozabiti in jo bo še neštetokrat "papigal". "Zapisal (jaz — Trunk) je celo. da človek sega v živalski svet (izpustil je seve važno točko "po svojem telesu"). Zahteval sem najmanj petkrat, naj mi pojasni, kako si on razlaga to koncesijo, katero mi je dal. pa ni hotel dati stvarnega odgovora." Tako oznanuje triumfalno, in njegovi poslušalci so morali gotovo z velikim občudovanjem gledati na takega — zmagovalca, ko je dobil tako ["koncesijo".
(Dalje prih.)
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Proti želodčnim nered nostim ni boljšega zdravila za otroke.
Mrs.Winslows
Syrup
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 »t Place, Chicago. OL
Vsaki čas in minulo
dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik.
1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8/40.

Sredpoletni izlet v Srednjo Evropo
s parnikom	^
S. S. LEVIATHAN X
(preko Cherbourga")
iz New Yorka odpluje 4. AUGUSTA, 1928
pod osebnim vodstvom E. H. SHARPA, zastopnika United States Lines.
Posebno pripravni parobrod opremljen z vsemi ugodnostmi do vaše domovine, ki je last United States flotile.
Izkušeni zastopnik prevzame vso skrb na sebe do vašega doma tako za vas kakor za prtljago. Potovali boste z vašimi rojaki v čednih kabinah in boste čez teden dni po odhodu iz New Yorka prispeli čez morje.
Ne pozabite! Kupite vozni listek za tja in nazaj. Vprašajte vašega parobrodnega agenta za podrobnosti, ceno itd. ali pa pišite na:
United State Lines
110 So. Dearborn St., Chicago, HI. 45 Broadway, New York City, N.Y.
a:-*.