ClTATEUT! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh Časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA *eročal o; ameriški o-ski bitki pa vojni department ni navedel ameriških kz- fenzivi okoli Salomonovih otokov, gitb. gotova stvar pa je, da so A meri kanci zopet izvoje-! vali veliko zmago in pri tem so se posebno odlikovali Rusi zavzeli Ržev VSI ne moremo iti na bojiiče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko po maga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno. Medtem ko armada generala Grigorija Žukova nadaljuje! ieleznUx neverno od svojo veliko ofenzivo zapadno od Moskve in je zopet zavzela več utrjenih krajev, postajajo boji za Stalingrad vedno hujši. ameriški let a Ivi. Glavni stan generala MacArthurja pa naznanja, da so v teku boji med zavezniškimi in japonskimi vojaki v pristanišču Milne na Novi Guineji, kjer se je pred dnevi izkrcala majhna japonska posadka. Na tem kraju so zavezniški letalci izstrelili 8 japonski^ napadalnih' Tokijska radio postaja priznava, da je bilo uradno priznano, da je bil v bitki pri Salomonovih otokih potopljen en japonski nišilec. ena matična ladja za aeroplane poškodovana. Poleg tega naznanja tokijska postaja da je bila zelo poškodovana ena velika ladja za aeroplane. ena manjša matična ladja ]M>škodovana iti poškolo-vana ena oklopnica vi>»te Pennsylvania. List "Niči Niči" pravi, da je'bila velika matična la- aeroplanov. I '-a najbrž /igra jena že i»o pričet k u vojne; oklopnica _ ..... . . . m . . . . ! da je najbrže Pennsvlvania. ki je bila poškodovana Po poročilih, ki so prišla u Washingtona, so do se-1 P(.aH Harborju'in je bila pozneje popravljena, daj imeli Japonci naslednje izgube: ]______' _____ ____ r __________ EN TRANSPORTNI PARNIK po zračnem napadu'7 ■ zapuščen in najmanj 12 BOJNIH IN DRUGIH LADU LaSOuCUla SHIFT Il€mSKega BOMBARDIRANIH IZ ZRAKA in POŠKODOVANIH , , i • 1 1 • • konzula v Ljubljani Jugoslovanski krogi v Londonu naznanjajo, da so prejeli privatno sporočilo, ki pravi, da je v hotelu Slon v Ljubljani nenadoma umrl nemški generalni kompil ga ljubljansko okrožie dr. Hans Drosch in da so ga najbrže zastrupili proti-osiški rodoljubi. To jjoročilo spominja na drugo poročilo, ki pravi, da je general Draža Mihajlovič pričel veliko kampanjo, eije namen je iztrebiti osiške uradnike v Jugoslaviji -s pomočjo podtalnih agentov. In dr. 11. Drosch je bil najbrže žrtev te kampanje. Največje izgube so imeli Japonci pri nameravanem napadu na Guadalcanal. Tam so morali Japonci pustiti EN POŠKODOVAN TRANSPORT, goreti so pa začeli ENA KULŽARKA, EN RUSlLEC in ŠTIRJE TRANSPORTI, ko so na nje vrgli bombe armadni in mornariški aeroplani. Mihajlovič zbira imena izdajalcev Po poročilih, ki jih je prejela jugoslovanska vlada v Londonu, se osiščni partnerji po pravici boje za varnost in življenja njihovih lutk v Jugoslaviji, kajti Draža Mihajlovič je pooblaščen po vladi, da zaznamuje za izdajnika vsakega Jugoslovana, ki pomaga 0-siščnim silam okupacije pri zatiranju in usužnjevanju ter pobiianju lastnega naroda. Dalje ima Mihajlovič pravico, da s svojo sodbeno komisijo obsodi na smrt vse take izdaj ice naroda, ter obsodbe tudi izvede.-- ■Mihujlovičev abor, ki izvršuje-----! kdo, ki, bi nudil pomoč ali zave- take obsodbe, je že pričel zde-' ni s poti vsi lutkarski uradniki' tje članom Mrhajlovičeve ar-iom, ko je usmrtil profesorja osišča, in bo% dežela očiščena) made. Buliea, kateri je bil pomožni izdajie. i --—-;-- načelnik srbskih Med onill^ katerillilucna je Profesorja so spravili s poti vyuajti y ^^je^, iIlie„ikih Kačaku, TO milj južno-zapadno ^^ ,utka_preajlier (Kl j Nedič, dalje Ante Pave lie, po Imeniki radajie naroua se glavnik Hrvatske; Ljuba Ljo-povljajo čez noč. v mnogih kra-j tie, fašistični vodju; Milan A-jih Jugoslavije Vn jugoslovan- eiruovič, minfc4er za notranje pomočnk, zadeve, in njegov ('eka l>žodževič. Nova cena sladkorja Lz urada administratorja čtMi. Hendensona, je bilo izdano poročilo, ki naznanja javnosti, da bo odslej pa do morebitne nove odredil**, v veljavi nova cena sladkorja in sieer bo stal funt sladkorja šest centov in j>ol. Več trgovci ne stne-• jo računati zanj. _ Po zadnjih poročilih so bra-nitelji Stalingraua izvedli več protinapadov in imajo položaj trdno v rokah. Nemci pošiljajo v boj vedno nove rezerve, toda na obeh koncih velikih klešč, ki grabijo okoli Stalin-grada, nimajo Nemci nobenega uspeha. Edina večja pre-memba je na Kavkazu, kjer se Rusi nekoliko umaknili pri Prohladnaji. Ob zidu ruskih tankov seve-rozapadno od Stalingrada se je zdrobil velik nemški napad, dva droga nemška tančna oddelka pa je razbila ruska arti-lerija. Severozapaduo od Moskve so Rusi vdrli v predmestje Bževa in sedaj se bijejo srditi iboji po ulie-ab. Na tem kraju je general Žukov pričel svojo ofenzivo pred 16 dnevi in je dosedaj dosegel že velike uspehe. V severnem predmestju Rže-va so Nemei vsako hišo preme-ntti V trudno tria samega pa niso mogli zavzeti. Jeseni so Nemci v Ržev in po bližnjih krajih zbrali velikanske zaloge vojnih potrebščin. Šest divizij je bilo na staljeni h v Rževu in po okoliških vaseh : Pogorjaloe (to rod išče, Zuibeov in Sičevka. Manjše vasi med njimi so bile izpraznjene prebivalstva in s*o jih utrdili z močnimi utruibarui iz cementa. Na tem kraju je bilo ob pričetku ruske ofenzive 150 tisoč prvovrstnih nemških čet. Prvi napad se je pričel ob hudem dežju, v»sled Česar 90 bili zelo ovirani tanki in aeroplani. Navzlic temu pa so Rusi zavzeli takoj prvi dan «Pogor-jaloe Gorodieče ter »o dospeli rto kraje, kjer ee izliva Gža^k v Volgo v bližini Sribeova. Nato so se pričeli vroči boji do Vi- Rusi stali' Neruci imajo velikanske izgube nič ne kaže, da bi jim primanjkovalo rezerv. Na Kavkazu je položaj še vedno kritičen. Tukaj prodirajo s tanki proti petrolejskim poljem okoli Groznega. Na železnici, ki pelje v Baku, imajo Rusi oklopni vlak, ki je že pri Prohladnaji razbil 30 nemških tankov. Tudi okoli Voroneža so v teku vroči boji s tanki. Rusi so se polastili nekega neimenovanega kraja in so v pouličnih bojih vjeli več Nemcev. Zavezniška letala bombardirala skladišča na Burmi Zavezniški boiribniki, najbrž ameriški, so radbili vojaške barake in skladišča pri Lashiji. v vzhodni Burmi, kjer nahaja velika japonska vojna baza. Poročilo je bilo poslano iz Chungkinga. >ka vlada j«1 po rudiju posvarila vse, ki -sodelujejo z na<-iji in fašisti, da so se s temi «ami obsodili na smrt. General Mihajlovič ima pro-j,fali zavetje MTbajlovičevim sto. da daje sborn navodila jk», eetmikom. V tem oziru so osiš/*-♦ivojem lastnem preudarku, sa-' niki sprejeli ozir. i»lali ukrep, mo, da bodo čimprej spravi je- f p<> katerem zapade smrti vsa-' riia in Delaware Za>etlne >ile so zadnje ča>»'J Nova cena je za države: — pomorile ve>č patrijotov ki >0 \fH*,net New HantpsJiire. Vermont, Massachusetts, Rhode Island, ConTueoticut, N e w York, New Jersey. P^nnsylva- AMERIŠKA OFENZIVA V JUŽNEM PACIFIKU Praznik dela bo dan dela Unijfeki voditelji v Los A11-geles-n, Cal.. so izjavili, da letos ne bodo delavci korakali v Labor Day paradi po mestu Los Angeles. V skupni izjavi je rečeno: "Nemogoče je paradi rat i dol po Market Streetu in graditi ladje istočasno.''— Kar pač znači. da bodo ladjedelnice obratovale s polno paro na delavski praznik, 7. septembra. Rešitev mornarjev jugoslovanske ladje VJxmdon je prešla iz Kenije vest, da je neka portugalska ladja izkrcala preostale mornarje neke jugoslovanske ladje, ki je bila v angleški službi potopljena od japonske podmornice v MozamfoLški o-žini. Ameriški vojaiki se izkrcujejo na Salomono vili otokih 11a jugozapa liiem Pacifiku. Gen. Žukov odlikovan Moskovska radio postaja ua-• znanja, da je bil general Gri-gorij K. Žukov, ki vodi ofenzivo seiverozatpadno od Moskve, imenovan za prvega o-brambnega podkomisarja itn bo 'prvi za Stalinom v obrambnem komisar jatn. Delavski organizaciji namerili kritiko in zahteve na WPB. Poročilo iz Washingtona navaja, da sta organizaciji AFL in CIO naslovili na War Production Board ostro kritiko in obenem zahtevali, da se da delavstvu vso priliko, da bo sodelovalo z močnim glasom v programu vojne produkcije. Organizacijo AFL. je zastopalo deset unijskih predstavnikov in CIO. je bila zastopana po 11. predstavnikih. Ti zastopniki so se v Washington!! se? tali z uradniki AVPB, kate-i rim so predložili program 8' točk, v katerih je zahtevano, da se odpravi nesposobnost in zanikrnost. ki se zadnje čase o-čita svetu za vojno produkcijo. Istočasno pa je podacua tudi zahteva, da se da delavstvu priliko do polne reprezentacije, katera naj gre sporedno z u-pravo in vlado v zadevi vojne produkcije, ozir. vojnega programa v tem pogledu. Načelnik \VPB je protestiral proti nekaterim ostrim besedam in izrazom, ki jih je vsebovala resolucija. Med temi je bila obdolžitev, da je WPB ta-korekoč predal važno kontrolo nad produkcijo in nabavo ma-terijala armad 111 m »n mornariškim niblastim, ter da so na važnih mestih osebnosti, ki so, sikoro brez izjeme, posameznici, ki imajo izkušnje in ozadje korporacijskih upravnikov in niso zmožni voditi o3>sežne vojne produbeije. Razgovori med uradniki vojnega sveta za produkcijo in predstavniki unijskih organizacij so trajali dva dni in rezultat je bil ta, da je Nelson povabil predstavnike organiziranega delavstva, da imenujejo poseben odbor, ki bo stopil z njim v razgovore. Stavkarji so se vrnili na dele Stavku joči delavci v Hammond, Ind., u služben i pri treh glavnih oljnih čistilnicah in zalagalnic so se vrnili na delo v sredo zvečer po dva dni trajajoči stavki, ki je pretila zaustaviti produkcijo posebno prešeiščenega olja (octane) za uporabo pri vojni industriji. Iz Jugoslavije Povišanje cene za premog v Srbiji Donauzeitung poroča, da so v Srbiji zvišali ceno premoga za 50 odstotkov. Prebivalstvo v Beogradu "Obnova" (Beograd) prinaša zaključek ljudskega štetja v Beogradu, z dne 24. junija. Beograd je štel tega dne '293,-718 prebivalcev (142,993 moških in -152,725 ženskih). Beograjsko domovinsko pravico i-ma satiro 105,581. Pavelicevci iščejo denarja Paveličev finančni minister je objavil za prijavo dolgov napram jugoslovanski državi. Prijaviti je treba ne le vrednote. katere je iizdala jugoslovanska vlada, temveč tudi one, katere jp Jugoslavija prevzela po St. GerniaLn>ki in Trianon-ski pogodbi, izdane od bivše Avstr0-02T>ke. Zavarovalne družbe v Jugoslaviji Prager Neuer Tag pojoča: — Na Hrvaškem so izvedli sledeče >prememibe zavarovalnih družb: Proti kratkim osnovana družba "Domorvina" je prevzela angleško družbo Royal Exchange in del druaJbe Jugoslavije. Ostanek Jugoslavije je dobila druai>a Ujedinjeno. — rBeograjsko Zadrugo so prevzeli Assieurazioni Generali; Srbijo in Foncier pa družba Riunione Adriatica di Sicurta. Jugoslovanski Phoenix je prevzela Napretkova Zadruga (Sarajevo). Društvo Sumadija je v likvidaciji. Dunav S A pripade kouzer-n 11 Magdeburger Versiehe-rungsgesellschaft: Ujedinjeno pa konzernu Muerbelier Rne-4 I1J0. Za New York m eeU teta »7.— ; n pol Im HA m eelo lato $7^-; aa pal lata 9JQl tmlU dan aobot, nedelj ta pnaUtui. *«ua MlOOi." BI« WEST Ittk i M. I. -ISO i U .1 ; ♦ «. i** * _-m MALO NADE M. K; PAPE2 PIJ XII. IN SLOVENIJA Na prvi pogled smo Slovenci skupaj z drugimi Jugoslovani skoraj v obupnem stanju. Narod v domovini je obupan. *Nibče, če je že tako mirnega enačaja, ni varen svoje svobode, imetja in življenja. No-beiia drožina, vas in.mesto ne ve, kaj naj pričakuje danes, jutri — življenje ali spirt. f Čim fbolj je spoštovana družina, uglednejša oseba, toliko 'bolj jej preti nevarnost. Saj Nemci in Lalii pobirajo talce Izmed najboljših naših ljudi in — talce streljajo. Ako bi laš-ki in cH-afeski oholi krvoloki zapirali in pobijali prave kriminalce, bi se narod počutil var nega. Toda kjer vladajo, zločinci, kakoršni so sedanji trinogi jugoslovanskega naroda, tam pravica nima ničesar pričakovati, tam ne more nihče vedeti po komu bo danes ali Ko je Hitler pričel preganjati Žide najprej v Nem-jim je kradel njihovo premoženje, jih zapiral, poši-il v koncentracijska taiborišča in jih izgamjal iz dežel«, j jutri padlo. Zato beži narod v je bil iz Vatikana poslan v Berlin protest proti temu ne-tfsore in gozdove, kjer ima vsaj oveškemu početju. nokaj piiložnosti braniti .se. Ko so prišli za nemškimi žkli na vrtsto poljski Židi, je Seveda ^ potem nenižka in pež zopet protestiral. Ko je Hitler pričel preganjati Ilaška <ma" Seveda .ti protesti papeža Pija XII. niso nič zalegli, S e°ma- Kajti Hitler se smatra za gospodarja sveta in misli, da -nore storiti vse, kar se mu izlj-ubi in kar sklene njegov :ovinizem in njegova neodgovorna pamet. Paipei se je tako potegoval za Žide, da je skoraj iz- Nad tvojo sko krvjo potem, ko so se v tej vojni že. tako opijanili s krvjo celega človeštva f Ako 'bi Nemci ne bili ponem-čili Slovencev cele Koroške in Štajerske, ako bi bila ostala (Prusija Saksonska in cela Če-slovanska, -bi ne bilo nobene nevarnosti z nemške strani in ndt>ene vojne z njimi zadnjih petsto in več let, t ' Torej, ne obupavati! f Strašno je, sedanje stanje, našega naroda, loda naš narod je dokazal, da je človeški narod. Naši sovražniki, Nemka in Lahi pa .«o 5e izkazali za zverinske tol-| pe, ki bi morale biti prav za prav iztrebljene, kakor volčja' zalega. . | 6e imamo nekaj nade, ,da nam vsaj obupati ni treba. Slovenci in Jugoslovani smo potom te vojne sorazmerno več trpeli, kakor naši sovražniki, vendar je tudi veliko njfh krvi prelite in mnogo njih imetja je vničenega. Kar so nam pokradli, nam bodo morali vsaj deloma vrniti. Naši sovražniki vi«oko letijo, pa bodo nizko padli. Grefoen se jim bo povesil med škrtanjem z zobmi ;le dalo, kot bi bil sam Kristusov rojak, toda vemo, da iz- druaino se bodo itak "maštče-jneomogli jezi, ki njih zdravju vali" ko t^be odpeljejo kot nikakor ne bo koristila. Toli-klavno živino v svoje mesnice, j ko so krvi prelili, svoje in dru-Ako pa vzanies v roke puško, |ge, toliko mest, va«i in domov e boš mogel vsaj braniti. Tež-1 so požgali, toliko so nakradli. ko bo Šlo, ker mesarji naroda «o toliko se zaupali v se, pa jim vedno v premoči, vendar si ta-[vse skupaj ne bo nič pomagalo, ko ohraniš vsaj spoštovanje do,Vse zastonj! Prokieti in oso-samega sebe. Nisi klavna ži- tvraženi povsod, tse bodo kuhali Vina ampak človek, ki se brani j v svojem obupu. Ti, ki imajo proti zverinam. •aja iz ugledne rimske rodovine Pacellijev Predhodnik sedanjega papeža Pij XI. je, kot znano, elo odobraval abesinsko-italjansko vojno, češ, da bodo italjani s pod ,annljenjem Albesinije prinesli tamošnjim prebivalcem, ki so kr&čanskokoptake vere in priznavajo papeža za svojega cerkvenega poglavarja, tisočlestno laško kulturo! Posdbno pa se je papež Pi.i XII. za^el za Žide se-aj, ko je vlada v Vichy ju odredila, da bodo polovljeni nezasedeni Franciji vsi oni židje, ki so se naselili v teželi po letu 1936. Papežev nuncij msgr. Valerio Valeri e imel dolgo konferenco z načelnikom vlade Lavalom in mu je izročil lastnoročno papeževo pismo, ki vsebuje vrošnjo, da naj francoska vlada odredbo proti Židom '•"lajša". Prav gotovo na papeževo pobudo sta načelniku drža-n maršalu Henriju Phillipe Petainu poslala svoj protest fl so os,tah zvestl roti preganjaju Židov v m zasedeni Franciji, ki spada in arodu'-zvestl do 6m5rtl" oi vlado v Vichy ju, pariški vai-dinal Emanuel Celestine v uhard in lyomskL kardinal Pierre Gerlier. _ Papež je celo naprosil francoskega poslanika pri Vatikanu Leona Berarda, da odpotuje v Vichy in da posreduje pri »vaji vladi v prilog Židov. In Berar je v resnici lo-spel v Vichy ter je imel ck>lgo konferenco z maršalom Petainom. Ob istem času pa je bil zopet v konferenci z Lavalom zastopnikom nuncija Valerija msgr. Carmelo ^tto. - t :BIIf DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica ki daje poljudna navodila, kak« ameriški državljan. Poleg vTpraSanj, ki »> npi držav in Poedin« države. Cena knjižici je samo 50 centpv. In se dobi pri: f S LOVE NIC PUBLISHING CO. m Wen 18th SU, New York TIIANOTUKN M Naša slovenska šola Proti vsemu pričakovanju, se je ideja slovcwke ure za našo mladino kaj hitro udejstvila pi pouk se vrši vs^ako soboto popoldne olb d veil. JTa.ši uičemn .in učenke ddbro obiskujejo to ,uro in tisti, ki se Vračajo iz počitnic, se nam tudi polagoma mostalnik cesta, potem pa v stavku povedaJi, da po ceJtii mekdo gre. Sicer znajo ti otrro slovensko v kolikor se' domače govorice tiče. po«ebno nekateri, a opaiant, da jih zelo muči način ■slovenjk sklanjatve in slovenske o mogla zares nekaj pokarati. Gospa Furlanova sc je izrazila zadaijič, da se ji otroci zelo dopadejo in ji je veliko naj k^potoma!'ko mačih stvareh, kajti beaedii kjer ni človeškega čuta, kjer je zveiinstvo, kjer je prokletstvo cenci in učenke ddbro in hitro a. ata,. mora že tako biti, saj veudar znata slovensko, mar ne? Torej, ko bodo prinesli iz naže šole kako pravilnost, k , m i se jim bo zdela neverjetna in "^fJI0!1^ P„n,;<.'ke-_T0 tnja, jim kar povejte, da je to delo ni samo interesantno, am pak je končni rezultat tako srč- V nedeljo G. septenibra bo; kano lep, da nagradi šivalko za jugoslovanski kralj Peter IL LVes nJen trud. Jaz sem imela obhajal *voj 19. rojstni dan. V, priliko videti par takih punčk ta namen bo v slovenski cerkvi v slovenski narodni noei, kate-na Osmi istega dne slovesna sv.' ^ ^ izgotovila ga. Fnrlan. V maša ob 10. dopoldne, kamor resnici bi morali imeti v vsa- ste povabljeni -osi, posebno pa Mihajlovič in njegovi četni-ki rešilj vprašanja člove»-1iega dostojanstva v Jugosla v novejšem času tudi na tisoče Slovencev in Hrvatov. Ko bo po vojni Jugoslavija zopet veta la, tedaj bomo' spoznali, da je Hihajlovičevo četnistvo tisti cement, ki bo povezal Jugoslavijo v nerazdružljivo zgradbo. On in njegovi ljudje so edini, Njih žrtev mafim delon*, da grem potem lahko v Brooklyn k na£i v ameriški armadi dva sinova a kljub temu ji je bilo drža v- .slovenski uri, mi ni Ijanstvo odreoeno na podlagi | ga žrtvujem prav nič žal, na-njene izjave. *?profcno, v družbi teh mladih o-. trot se mi kar dopmle, ker <»o Ibrstroglavi in se za učenje p ni v lepo zanimajo. Seveda je tre-iba tem malim vsaj od začetka marsikaj pojasniti v jeziku, ki ga najbolj razumejo, to je v angleščini, ali zdi se mi, da se na ta način hitreje in uspešneje priuče naših izrazov in rabe be-s^d. Bojim se nekoliko časa, ko bo treba pojasniti to in ono o naših sklonih—angleščina ima le tri»?amostalnikove sklone, slovenščina pa kai* pol threat a , zato ni čudno, da «edaj otfoci mislijo, da so napravili napako, če smo najprej napisali sa- knjiani slovenščini all right Doma se pove marsikaj lahko v dialektu, -saj smo rekli donm. da inva vsaka vas svoj gin.-. :l kadar pa se učimo jezika v rirn-vem pomenu besede, tedaj pt-:-de v pošte v književna raba jezika. Naj sedaj navedem imerr. na»ih slovenskih učencev in u-čenk, ki so: Jennie Patell . Ruth Kepic, Dorothea Gerjo-vioh, Rudolph Metesb, Pai.l Metcsh, Emil Rnwigay, Jo-' -Iihine Svet, Marian Svet, Mat y lAnn Pi^hkur, Edward Beliai . Hi ar les Beljan, Victor Balda-sar, Josephine Pesliel, Charles Capuder, Frances Pir na t, Richard Pirnat, Josephine Sitar, Prank Sinister, Mar^PalciVh. Edith PaJcicfli in Ceranev dlltli Palčič, pO(i}ireclsednica; Dorothea Gerjovic, tajnica; Jepa'^ Patelli, iblagajnica; Victor B.iU dasar, drt^i podpredsed n '.k; Rutli Kepic, zapisnikaric:i. Poucujeti: Mrs. Ana Par^n iu Mre. A^ina P, Krasna.. ; Ako je bilo kako mi£ & p^ moti izpuščeno, naj mi dot.čM 4io povedo. JRKRV KOPRTVŠEK fa nJe*oT TerezlDka Polk« Na planincab—va»ek Žtv. M 57» In nUQUESXK tNIVBWBTI TAMBCRIW —ktr. M ITI tA tms, cenik io eene ploW m •brnite na t JOHN MARSICH I ne. M3 West 4 2nd Stresi, New Tort KUHARSKA KNJIGA; tf Ali t v k*ašMjns > jeziku) > RECEPTI ,VSEH NARODOV Stane samb $ Jr ^ ^"Knjiga je trdo vezatsa in šmj& P™ 00 (i ttKnjiz* mtsdto vezali in ima 821 ^VUiiWinega if i u«»tn one, ki se zai 81 ▼njem Emboli izveva ti i K:U' J.'T "t^-j> ■T*' B2>flnOATStPf!f StOVENIC PUBLISHING CO. 210 West 18th Street ; . New York, N. Y. V FBSMAJtfCI "AMERIŠKA: " SLOVENSKA LIRA" m vkljofeme atrdefe slovenske pesmi: 4 1. Prid okni c«. — Aioikl Tbor i bari v J- ton «a.mosp«voni t. Po«dnv — moikl «tK>r S. Lahko noč — molki 2bor 4. OtoSki svon — me6a.nl »bor X i. Potnladnska — mešani »bor. * fr bariton samospevom P «. Lira 1. — in solo spove. možici " lh mrfanh zbor I. Lira ti. — sa tneiahl »bor J' t. AltanUkl odmeri — sa moftkt t tehskl sbor. s bariton a-,- a, . trtoepevotn ( 1 t. Cantata i*' tsilma — mntt" ' zkor W. BoH — sa «aa>o«pe>-e, m^anl in *pr*mljevsu. ,Vm glasoVlra II. PsaJm 29 —"*a samospeve, me- Raal »bor tn ■pretnljovanjc Riasovlra alt otral 56 centov >P. kdifft i* M X» i« kiBu>*niH>» 11k W im«WT«J»fM.iBhl MA-fOJ I^JIOLMAR. orcanu In C orodja pri rt. VM«, Clevc-t Ohi*, 1KS. CMP.m PIJBL 1» L A j |HpPA'*-» "H, JŽ? TSMJiOVLAM im VLADO KLEMEN! Po zgornjem Dravtke.ni |K>lju je hitel proti Ptuju jezdec. Oblečen je ibil v dolgo povoščeno haljo, ki mu jo segala do ostrog, na glavi je imel kapuco, na'rokah pa irhaste rokav«*4. Jezdec je posegel zdaj pa zdaj v torbo, ki mu je visela Čez rfcmo, vzel je iz rije steklenico z dišavami, jo odmasil in l>održal pod nosom. V steklenici so ibile v žganju namočene eitronove lupine, meta in pe- na prsih so se mu že začele kalin, eno izmed sredstev, s ka- zati temnovisSnjeve otekline, terimi so se v tistih časih bra- Ko se je okuženec »povedal, ga nili kužnega smradu. . |je duhovnik obhajal. V *re- iCiiri bolj se je bližal Ptuju, brno lomilo na palici je pritr-tem pogosteje je videl na vra-1 dil hostijo in jo od dale? potih kmetskih hiš^eJike bele kri'lozil bolniku na jezik, ne da bi NEMŠKI KAPAD »A ZAVEZNIŠKI KONVOJ ko jila zadnja tolažba opravljena, in cerkvenik sta stopila iz hiše. "Občudujem vašo krščansko ljubezen do trpečih," nagovoril popotnik duhovnika in se že napravljene z apnom, znamenje,, da so hiše okužene. Na pofju je opazil le malo ljudi, nmogo njiv je bilo nepožetih. Tud-I vasi so bile kakor izumrle, le tu pa tam se je prikazal izza ogla človek, in zopet izginil kot senca. MrIo pred Haj-dino je zagledal ob cesti mrli- mu poklonil, ča. Iz nosu in ust mu je pilila j "!To je moja dolžnost, go-črna kri, na razgaljenih prsih spod," odgovori duhovnik. "A je imel gnojne bule, iz katerih kdo ste, popotniki*' vpraša in se je cedila sokrvica. Neteno- nefcaupno ogleduje tuj^a od sen smrad se je širil od mrliča, ttosr do glave. Jezdec je urno spodbedel ko-| "'Moje ime je Ferdinand nja in oddirjal mimo. Sehierer. provisor sanitatis, Že je dospel na Hajdino. Ko komisar, le! me je oblaet je jezdil po vaei, je srečal du- poslala v okuženo Sredice, da hovnika z zadnjo popotnico in pomagam ljudem.'' eerkvenika, ki ga je spremljal.1 ** A jaž sem Jurij H&uptma-Oba sta imela prav takšno nič, plebanas hajdinski," odvr-haljo, kakor naa jezdec. Du-. ne duhovnik. meeecem na koncu. Cerkvenik di meni ne odrečete nekaj poje nosil razen zvončka še stek-MasnitJ aa katere vas prosim." lenico hudega kisa. V pogovoru gredo skozi vas. Jezdec razjaha in poklekne. (Župnik pripoveduje Schiererju Radovednost mu ne da, da ne o vsem, kar ga ta povpraša in bi stopil za njima. Kmalu se!kar bi ga utegnilo zanimati, duhovnik ustavi pri hiii^ ozna-iTako govori: Čeni z belim križem. Cerkve-j "'Ali je treba še dolgega raz nik stopi pivi v anjo, škropeči lairania, kaj je napravila mo-s kisom na vse strani. Za njim rilka kuera iz naših krajev? Sa-vstopi duhovnik. Skozi okna mi ste videli, kako je ta eveto-in vrata, ki «o jiti zaradi smra-Jča, od Boea blagoslavljenži podu na široko odpfli, opazuje I krajina zdaj zapuščena in ka- taanja to- ^^jejo konca. Grobar mi je se je približal bolniku. V ro- iŠki je strogo zastražena. Nikogar ne pu»te v uj^to, kdor ne pokaže "fede" (izkazala, da ne prihaja iz okuženih krajev) pa še itak je sumljiv. Ljudje umirajo ti umoma. Povsod žalost in jok. Poglejte te ihiše z i>eHmfi križi l Nekatere so prazne, ker so izumrli V6i stanovalci. V nekaterih bolniki v mukah in grozi pri- lika kaže neonski napad s podmornicami in bombniki na zavezniški konvoj, ki je voal vojni material v Ru-tHjo. Po ljutem boju je konvoj srečno dospel v neko seve rno rusko pristanisce. 'so > bile različne dišave, da sol IZJAVA JUGOSLOV. VLADE ublažile kužni smrad, kadar umrl pred tremi dnevi in ni kogar ne dobim, da bi ga nadomestil. Kdo pokoplje mrliča, kdo jim stori zadnje umuilje- ki je nosil dolgo palico, s ka tero je otipaval okužence. Ko 60 otroci zagledali zdrav nika predočega po trgu, so se VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg uaalova j« rac vidno do kdaj lutc plaCaao naročnino. Prv« KevUka pomeni awe, drnfm dan la tretja pa teto. Da U* prlbra-Bite nepotrebnega dete te atrofikov, V m p rodno, da akuiate naroCat-do pravoCaaao poravnati. Po« JI te aaro&tlao nmraracat oua ali J« pa plačajte aafrna iaaVANLa: Biiinr, J oba Jeralka* Oa^T^^te^atell^*Jaa Paterae! Expert, Li* BugaaM Farrell, Jerry Okora rorevt City. Kaaki nje, da jih z železnim kavljem z- vriSčeni razbežali, kričeč: potegne it biie in txlpelje v(^Mohr! ^rohr!* 6fchierer je po-kužno jamo? Zadnji čas so anal Mohra, zato je ustavil §judje še bolj ra^burieui, ^es, in na govoril: "No, prijatelj, da bodo vsi pogubljeni, ker je kam tako urno!'* oblast prepovedala pokopavati 1 Mjohr je snel svojo masko in za kugo umrle v posvečeni ze- j odvrnil: "Jt bolniku. Vsak tre-mlji. Kamesto v molitvi in ^utek moram biti pripravljen, premagovanju,, iščejo nekateri da me pokličejo. Vsakemu po-tolaafce v vinu in uživanju. V magam, kolikor morem in Iptnjskih predmestnih krčanali znwn. ^Naporna služba. In ne-plešejo in razgrajajo, da »e, varna. Zjutraj ne morem reči, Bog usmili! Prišli so briči. da ne bom ležal tudi jaz zvečer bi jih rnagnalr, pa so 30 z njimi,pokrit z gnojnimi bulami, v sprli in jim grozili z orožjem- kužni jami. A kaj hočemo! A lr»MAM ta -nvLdla fn<1» Vb r,' __•---- kor od strele zadet med raja-1 "Različna zdravila priporo-njem. oni se je zgrudil % kožar- cam. Najcenejše zdravilo oe»m ob ustih. | krastače. Krastače je treba Strašno je razdejanje povsod posumiti na soncu in stolči v — p rail. Ta prah uživajo bolniki V LONDONU. (J 1C.) — Zaradi suunljivih ve^ti, ki jih je tiskal del časopisja o generalu Draži Miihaj-lovičo, je izjavila jugoslovanska kraljevska vlada v Londonu sledeče: i'V zvezi a poročili, objavlje-( nimi v nekaterih krogifc in v inezentetvn glede narodnega odpora pod generalom Mihaj-lovičem, je bila danes v Londonu objavljena sledeča izjava: Jugoslovanska vlada v Londonu popolnoma zaupa vodstvu in lojalnosti generala Draže ^fvhajloviča in njegovih hrafb-rih vojakov. V znak svojega zaupanja ga je imenovala glav nini poveljnikom vseh oboroženih sil, ki se na ozemlju Jugoslavije bore proti sovražniku. Ona je stalno v zvezi z noben brzojav ki bi vseboval datum napada na Francijo. List "Fra'fcce" je objavil več dokumentov, ki jih je dal na razpolago Anatol de Mjonzie bivši minister za. izobrazbo, in kateri . obtožujejo Petaina in Pierre Lavala, da sta že dolgo delovala z nascaji za poraz in propast Francije. PETAIN—IZDAJALEC (Maršal Petain je bil v Londonu javno obtožen zahrbtnega izdajstva svoje domovine Fran cije, v času, ko je isto zastopal, kot državni predsednik Tretje repifblike. . Petaina obtožuje izdajstva iManiri-ce de Jean, francoski komisar za zunanje zadeve, ki je odločen nasprotnik Petainove- ga režima in ki je v pi^mu, na-| BEGUNCI SMEJO ulovljenem na list 'France7', QSTATI V ŽVICI potrdil odkritja, katero bo; (bila nedavno objavljena in ka-| v Overseas News Agency pofo-tera dokumentalno obtožujejo iz Berna, da je svicarska Petaina da je vedel ie koncem vlada sprejela odlok, po kate-marca 1940, ko je bil poslanik1 rem se bo ojacilo obmejne stra-v Madridu, za natančen datum^? in s tem preprečilo nadalj-napada na Holandsko. Belgijo nl dotok beguncev v Švico, ki in Francijo. 3® že prenapolnjena z ubezni- mi ljudmi iz vseh t evropskih De Jean je bil tedaj šef ka-!dcžel Zaeno s tem odlokom MABU.bNDt KltstaUter, tt. »ataplrai WICBIQAN: Detroit, L. flubii MINNMOTA: Oblabolia, J. Kij. Joa. 1. ..Gilbert, Loala Veaaal Hlbblag. Joka Porta MONT AHA: . - t. j. Koandapk M. M. Paat Waataoe. L Obaaape Oaaaba. P. BrodeHck V«W YORK: . . OHK)^ Ol«f, Fr. Imperial, Venee Palefch Midway, J«m* Zaat AtUbargb te okWa. PWHa Fregat BtcdUm,- 'A. Brea l . Tartle Creek. lUifaa IjFaat Ne«*Iva* Jc Jaraa WTBOONMN M '«UI m konca ne Vidim. Grešniki smo res, vsi smo potrebni kazni in pokore; a prizanes; nam, Gospod, -že zaradi nedolžnih otrok.** Tako je končal s?voje pripovedovanje plebamis Hanptma-niČ. Žadnje besede je govoril tiho in žalostno. iKužni komisar je zvedel dovolj in preveč! Poslovil se je od. župnika in odjahal proti PtfajU. ; , Ko pa je prišel do Drave, ni mogel dalje. Most je bil db ptnjekeiri bregu podrt. Stražnik na oni strani je tfitfhal z rokami in odkimaval z glavo, češ, da ni mogoče čez. {Komisar je vzel trvoj "fede" in z različnimi kretnjami dopovedoval strad&niku, da ima dovoljenje in naj ga poeti V mesto. (Dolgo je moral čakati, da ao prišli ponj na zasilnem bfodu. Konja je bilo treba prepeljati poglej, ker je bil brod ea vse pre-šibek. Jezdec po mestnih ulicah je videl nenavadne reči. Pred mesmico kimona Jnr^čiča so stale mestne gospodinje in deckle s oekarji, ki »o prišle po meso. V vratih menice jfe la odprtina, skozi katero,je metal mesar v pripravljene oekar-je meso. Na mizi v odprtini je stal kotlič z jesihom. Vanj so sp«S0ale knpovalke denar. T3ndi;pek je na sličen na^in prodajal svoj kn&. *Na lopar z dolgim ročajem' je po^al hlebec in jih skozi okno dajal svojim odjemalcem, lfudi ta je imel posodic^ z jesihom, ka-mor metali Ijtidj^ novce 1 Vsaka druga ali tretja hi|a •^e imela bel križ. Na Flori-jftnskem trpt je terecW magist-ra tfanitatiš, kožnega zdravnica. Bi? j« ^^»o opffav^Jen. I^asen povodne halje in kapuce je imel lia obtain masko s fctekletiirm naočniki in dolgim podot>nim kljtttto, kjet na kisu ali na mleku. Tudi polhi in veverice, pripravljene na isti način, so dobro zdravilo. Na otekline de vam obliže Lz govna in mleka. Gosposke ljudi zdravim z vraštvom, ki ga je zaupal graški zdravnik dr Cbaritin: smokve, orehe in vinsko zelišče p tolče m v možna r-ju vsako posebej. Nato vse dobro zmešam, pridenem soli ter sok citron in pomaranč. Iz te ■anesi napravim kroglice. To je Latverg. Zelo pomaga.'* Še dalje "bi govoril učeni magister, a Schiererju se je mudilo, da čimprej dospe v Središče. Se je mfimogrede zvedel, da je pred tremi tedni umrl za kugo gvardijan ptuskih ka-pneanov Luka in še mnogo drugih, v tem letu okrog 200 ljudi. Ko je jezdil skozi pred-: mestje, je odmevalo iz neke beznice razposajeno petje, Sli- _ bineta in Quai dX>rsay je dejal pa je bila sprejeta tudi nared njim Znano je tudi, da so ko- j ** Petain vkljuib temu, da mn hs ki dovoljuje vsem onim maj pred par dnevi general^ le »ilo znano, da bo Nemčija na he^ncem, ki se že nahajajo v . ,f , » i. -__i tt____j'narlla n>effovo domovino Fran-'j. — Auohinleck, admiral Harwood in letalski maršal Tedder čas-titali generalu Mihajloviču. (General Mihajlovič, ki je pri srbskem narodu in v v&ej Jugoslaviji zelo priljubljen, načelju-je dobro organizirani vojski — urejeni na način, primeren čet-nišikemu vojskvanju — ki šteje d 80,000 d 150,000 četnikv padla njegovo domovino Fran-'gv}aij da tamkaj ostanejo. ciio, tega ni povedal tedanjemu! . •- premierju, Paulu RevnauduJ Ta bumamtna odločitev je ki je bil obenem tudi zunanji pozdravljena po vseh de-minister Francije. To toliko: mokraticnih ljrudeh, ki smatra-važno informacijo je ohranil zase, dasi je vedel, da francosko vojaško poveljstvo ne ve nič o nameravanem napadu. < De Jean je dalje dejal, da so pod vodstvom rednih častnikov šle tedaj vse depeše in sporo- begunci, ki so se zadnje čase 1 _ _ Tf.1'1__? 1 ___Z /ulit rt-o n lr » K /1 itn!/tm A r att C ' nrv f aKI * jugoslov. vojske. Veliko števi lo tt-h četnikov je padlo ali bilo ranjenih v boju; na predlog generala Mihajloviča so jim bila •podeljena odlikovanja za hrabrost v "boju in njih imena so bila javljena potom radia. Dej-Btvo je tudi, da na vseli ozemljih zasedene Evrope edino le general Mihajlovič poveljuje organizirani redni vojski. Ni torej oudno, da poskpšajo sovražniki Jugoslavije — Nemci, Italijani in njihovi pajdaši — vse mogoče, da bi uničili generala Mihajloviča in njegovo vojsko. "Nemci so vzeli za tal- čila francoskih diplomatov sko zi njegove roke in on lahko priseže, da ni prišel od Petaina jo, da mora Švica ostati nekakšno pribežališče preganjanih. Švicarski tisk je zelo kritiziral prešnji odlok vlade, ki je določal, da se morajo vrniti "nazaj v svoje dežele ve i oni zatekli nelegalno v Švico in, ki bo pobegnili povečini iz Belgije in Francije. . Šal je pesem o veseljaku Avgu-hee ženo in otroke generala Mi-štinn, ki se e vacasu kužne bo- or* na c™Hr lezni na Efonaju tako napil, 4a (Nadaljevanje na «*tr.) "SPANISH k» f LteBORS- - M-Mina v nalagata. — Špansko-an- glefika aiemiea. — Spisal Jo Je R. D. L* Cortina. iPa knjiga Je popolna to prar aie prt kraisaaa. Od prre do zadaje atraal Je je popolnoma teta, kot jo je pisatelj napisal in kot je bila prvotno tedana ka rajo ceno. Cena je »te nlika, ker aao ae porabile prvotne tiskarske forme, la ker je pisatelj sprejel nižjo ce» Po te| priprostl stopnjevalni metodi vate Cortnta pomaga, da aa tebka na-oate SpaaAHne. To praktifino oSeaje ima kar aajmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih pravil ter vas nCi brati, govoriti in ra-zuineti Špansko. Oocitttovb kratko metodo so odobrili nfiteljl, profesorji. Bole, poslaništva in eksportne tvrdke po' celem sveto. Je praktiCno, priprosto in nspeSno. Prodanih je bUo Se nad 2,000,000 Otfttonvlb kajtg. Če vas ta knjiga zanimiva, jo lahko naroČite pri KNJIGARNI SLOVSOUC PUBLISHING COMPANY, 216 Wert 18th Street^ Hew York, N. T. -s Cwa Je wuu hajloviča, oibeodili ga na smrt in razpisali veliko nagrado za njegovo glavo. S svojo močno in dobro organizirano vojsko prizadeva general Mihajlovič splošnemu sovražniku velike izgube. Že več kot eno leto drži prikovane na tla v zasedeni Jugoslaviji 36 divizij osi-Šča (17 laških, 7 bolgarskih, 4 nemške, 4 madžarske, 4 divizije rednili Pavelioevrh čet in 15 bataljonov v^tašerv) General Mihajlovič si tako pridobil ogromne zasluge ne samo za svojo domovino Jugoslavijo,.,tonvec tudi za vse za-vernike in — v tem trenutku prav posebno —za svoje ruske brate. . SEDAJ LAHKO DOBTTE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY .INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE IJNITED STATES WAft SAVINGS *>Nnd A »TAfeftr4 PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A / ZA NAVADNO CENO ff 50 $2. Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime - St., ulica ali Bos št. Mesto in država — Naročit« lahko1 to knjigo pri: " - KNJIGARNI "Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NETXSTTOBK — '—ur------- 1 -r i i nil in "GLAS R i t O D A" u Mv T«rC FRIDAY, AUGUST 28, 1942 miROTUBK itn TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: KNGELBEET GANG L 78«W=SS=SSS' URADNA POROČILA O BOJIH V JUGOSLAVIJI JUGOSLOVANSKI GUERILCI ZAVZEMAJO BUNKERJE IN UTRDBE !i 4 * Glej, tako je ta Zato je morda več laži v tem, kar govore o tistem požiralcu, nego resnk-e,, ali pa je več resnice nego laži. To je kakor z mojim žepom; dokler ne pogledal vanj, ne vw, koliko je v njem. Tako tudi mi ne moremo priti tej govorici d', dna, ker se je vse vršilo bogve kje •n hogvu kdaj. In .o je tudi znano, da brž razneso ljudje, da >h podira svet, ako je kje pre vrgel voz peska." 44 Ali pomnite tistega dne,'* je vprašal dntg mož, "ko je Kolpa odnesla most!" - 41 Da, da." se jih oglasi več. "\'o, takrat se je raznesla govorica, da so videli ljudje zmaja. ki je plaval v oblakih. Natanko so videli, da je imel tri glave da je 'bruhal ognjtno sapo iz sebe. Toliko, da mu 'rii-o prešteli zob v čeljustih! A jaz sam sem bil poleg. Ko-t-!! .-em na tiavniku iu hitel spravljati seno — pa mi ga je min*'-la voda. A zmaja sem videl toliko, kakor svojo smrt. (Hejte, tako je! Ljudje več govore, nego je res." ''Saj to ravno trdim,je dejal prvi. *'l)a, da. A jaz sem hotel samo reči, da trdiš pravo." "In kaj je zdaj vse to*" se oglasi drugi. . "Tako-le pravijo in govore, da je tisti požigalec, ko je prišel na grajsko dvorišče, pel neko čudno pesem, o nekakšnem romarju je j>el in ko (>> zagledal goepo, je hitel k nji in ji podal roko v pir:.v, kakor da sta stara in najboljša znanca. Gospa pa .je omedlela, t al: o ^e ga je ustrašila. Potem sta imela, tako govore in pra\ mo, gopa in Zavinščaks dolg in hrupen razgovor. Pol na dvorišče se je slišalo, kako Rta kričala. Tako se je puzvedelo*, da *>ta bila s tistim popotnikom svoje dni najboljša znanca, da «e je tisti tuji pevec vdal pijači in zapravil svojo graščino nekje na Grenjskem, da so ga j>otem pognali po svetu in da je prišel k Zavinščaku prosit milo-čine. In ker mu je niso dali, se je razsrdil in zažgal to le Zavinsča-kovo domovanje. Tako pravijo in govore. Jaz povem samo t*», kav sem -lisal. < 'e bi mi pa kdo dejal, naj prisežem na to, pa bi ne p riaegel, ker ne vem, kaj je res in kaj ne! Pa kaj me tudi briga!" 44E, ljudje znajo govoriti! Saj so pravili tudi o Hiji Preliču, da je prinesel mili jone k seboj." , "Ho, to je govoril saw!" se oglasi nekaj mož. "Torej je >am lagal! A kaj si je pomagal z lažjo? Kiti za toliko ne, kolikor je za nohtom Črnega. Napajal nas je in nr.« begal od dela in pa — no, saj veste .. "A šipe smo mu le pobili," vzklikne eden in zažuga s pestjo proti pogorišču. "In kaj si imel od tega T Zaprli so te! To je bilo vse." "Zaprli! Saj so tudi tebe!" "Vem. Saj mi je se danes tisti smrad v nosu. Pa saj go I! i jo tudi, čeprav je bil svoboden Američan, kakor se je trkal na prsi. Svoboda sem — svoboda ttam, bodi Peter — J; od i Pavel, iz Evrope — iz Amerike, kadar pobijes komu šipe - - 'hnjdi v luknjo! To ti je vsa modrost!" Na družbo je leglo n^kaj neprijetnega. Bili so spomini na mračne dni. Možje so utihnili. (Silo se je, kako so puhali iz^ip. 'Bogve, kako je z Markom?" To vprašanje prekine molk. . "Žena je pravila oni dan moji ženi, da mu ni nič hudega. V 7.n|K>ru se peča z rokodelstvom, če se ne motim," je pripo-vedal eden. ",Takc bo vsaj nekaj znal, ko pride zopet na rvobodo. Saj pride kmalu, to jesein poteče njegova kazen." "E, dobro je, če človek kaj zna. Lažje bo živel nego mi." "Dobro je, dobro, Č» kdo kaj zna," pritrdijo nekateri. "Vidite, zato se mi r.e zdi pametno, da smo se tisto leto upirali Zaviniščaku, ko nas je začel nagovarjati, naj si postavimo solo v vaci." "A jaz mislim drugače," se ogla«! oni, ki je prej žugal s pestjo. . "Kako misliš?" ga vpraša sosed. . Tako mislim, da je tem bolje za človeka, čim manj zna - iii ve." "Potemtakem norci najsrečnejši ljudje," se zasmeje mož, ki je govoril o šoli. . "Tega ne vem, ker ni-mi sam norec. A toliko vem in to trdim, da mi nič ne pomaga to in to znanje, ako nimam sredstev, da bi si pomagal do tega in tega, kar mi ponuja ali o remer mi govori znanje." "Glej, tako nespameten, da bi te ugnal tvoj sin, ako li ga pošiljal *amo bto dni v šolo. Zdaj te vprašam: Ti prodaš deset veder vina, vedro po dvanajst goldinarjev. Koliko ii (plača kupec?" ' Mož šteje na prste in govori: "Dvanajst in dvanajst ie deset in deset, je dvajset, in dve in dve je štiri in dvajset in štiri je stirmdvajset, in dvanajst je deset in štiriindvajset ie štiriindvajset in štiri — ne — in dve jt štiriindvajset, štiriintrideset in . . ." *4He ali za vidite!" še zasmeje prvi.. "Čakaj," pravi ta, "zdaj sem šele pri tretjem prstu." "Tako ne izračunati d'» jutri zjutraj, in ko prideš do desetega prsta, sp boš zmotil ravno petstokrat. In zakaj? Zato ker ne zna* računati." Oni se popraska za ušesi: "E, pa bom le izračunal, le počakaj.*' "Nič ne bo! Pero v soke in piši!" "Ko bi znal!" "Vidiš, kako je dobro, ker nič ne znaš. Peter je zatajil Kristusa trikrat, preden je petelin dvakrat napel, a tebe bi ope-m.ril kupee stokrat, in ]>ete,;nu ne bi bilo treba niti enkrat odpreti kljuna. To pa vse zategadelj, ker nič ne znaš, ker poznaš šolo samo od'zunaj. Glej, to je tako-le. Deset veder vina po dvanajst goldinarjev je ravno toliko, kolikor je desetkrat dvanajst, in to je desetkrat deset, kar da sto ,a desettkrat dve je dvajset. Skupaj: stoindvajset. Odštej jih, prijatelj, in vino je tvoje!" N "IWbrol Res je," ss pritrdili drugi. ; (Nadaljevanje prihodnjič.) (,J1C.) — Radio "Svobodna Jugoslavija" je oddala sledeče poročilo vrhovnega poveljstva guerilske in cetniške vojske z dne 19. avgusta: Zadnjih 18 dni se bojujejo napadalni guerikki bataljoni v predmestju Kupresa in v mestu samem proti močnim sovražnikovim edinicam, ki so sestavljene iz vstaških čet črnih srajc in legije Francetiča, znane zaradi njenih divjih zločinov. Naše čete so očistile vse vasi jn predmestja ter so že trikrat prodrle v mesto samo, kjer so se razvili jjosebno hudi poulični boji in eelo spopadi z bajoneti. . Izredno hudi boji so divjali med 13. in 16. avgustom v teku katerih so naše edinice zasedle v«e bunkerje in utrdbe, ki ščitijo vhod v mesto. V spopadih v Kupresu in v predmestjih, je padlo 550 vstašev. do-čim je bilo več kot 600 vojakov in častnikov ranjenih. Tudi naše- čete so imele precejšnje !-K.£rube. Tlruge napadalne brigade, ki: delujejo skupno z južno-dalma-tinskimi guerilei. posvečajo mnogo svojih sil in svoje delavnosti prodiranju v smeri Hercegovine, da napravijo zvezo med južno Dalmacijo in Hercegovino. V teku zadnjih dni so bile uničene italijanske in vstaške pr*adke v mnogih jvaseh in piedmestjih Tmotske — Zvezan" Cm VL— Bodo« drtavljaui uj narotlj« knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi so v sa pojasnila In zakoni sa naseljence. («as 36 rento* domaČi živinozdravnik Spisal FranJo Dular. — 278 strani. Trda v«. — Zelo koristna knjiga za vaškega živinorejca; opis raznib bolezni in zdravljenje: klike. Ona S1.M nov oseb na smrt odsotno-t i.) in absentia ( v Jugoslavija" oddala sledeče uradno poročilo z dne 21. avgusta: : Več bataljonov prve guerilske napadalne brigade nadalju je svoje prodiranje v smeri juž ne Dalmacije. Dne 16. avgusta se je moštvo teh bataljonov v bližini Imotskega pri vasi Spisal R. slikami. Legrart, 145 strani s Cena $1.— JUGOSLOVANI UNIČIJO USTAŽKO ČRNO LEGIJO (JIC.) — Radio "Svobodna strojnic in pušk in bile so po kratki borbi popolnoma poražene.. Med spopadom je bilo uibitih 50 vstašev črne legije, medtem ko je bilo 12 vstašev in vojakov ujetih. Vojni plen vključuje j 50 pušk, 15.000 strelov nrranici-je in drug vojni materijal. Isti dan je poskusila motori-Klenak, spopadlo z edinicami j zirana laška kolona prihiteti na pomoč, poraženim vstašem. toda padla je v zasedo gueril-| rev in se morala umakniti. Nej prestani porazi in težke izgube zasedbenih čet in vstašev povzročajo strah in zmedo v vrstah sovražnikov. . Tudi v severni Dalmaciji so bile v zadnjih dneh na različnih krajih hude bitke. . V KREMPLJIH INKVIZICIJE Spi>al Micsbel Zevaeo. iNTad vse zanimiv zgodovinski roman iz časa inkvizicije. —> 481 strani. Cena $2,— vstaške črne legije, redne hr vaške armade in z vstaško domobransko skupino. Vstaške čete so poskusile protinapad, a so }K)dlegle silnemu ognju KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 strani. Cena 58 centov MLEKARSTVO Spisal Anton Pere. 8 slikami. 16S strani. — Knjiga za mlekarje in ftirtnerje v sploftnem. Cena 54 centov OBRTNO KNJIGOVODSTVO 258 strani, ezana. — Knjiga Je namenj«>na v prvi vrsti ns stavbno, umetno in strojno ključa v-nl£ar*tvo ter ielezolivarstvo. Cena fl— ZDRAVILNA ŽEUSlA «2 »treni. Cena 25 centov LISTKI Spisa) Ksavar Mečka. 1144 strani.) Cena 70c MARKO SENJANIN — 8LOVrENSKI ROBINSON Cena 75c MALENKOSTI Spisal Ivan Albreht (120 strani.) Cena 75c Po 50c zvezek Andrej Ternovac (Ivan Albreht) Bete no« mali Junak, (DostoJevsklJ) Filozofska zgodba (Alojz Jlrasek) Na nuUteih potih (Frane Frlsch) Teme duše t vicab (Praoper Mirim«) ZI VI IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski knjilevnoati, kaj- ti T nji Je ? trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanatvu do današnjega doe. Knjiga je verno zrcalo naBega iivljenja ln trpljenja. in kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli nafe zgodovinsko delo. IS POGLAVIJ — 411 STRANI V PLATNO VEZANO Cana »2. PtttoiBi platen« Po 75c zvezek Betfegar (Artnr Bernede) Pa strani klobuk (Damlr Felget) Po $_1 zvezek VerMiens (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majev Jeva) PingvinsM otok (Anatole France) Po $1,50 zvezek Zlotln in kasen (F. M. DostoJevsklJ) T H £ N K W ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE Spisal znani profesor na Stevens Institute of Technology v angle£*ini GEORGE W. BARNWELL Podlago za. mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCTCLOPE. DIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angieSčini). Ta velika knjiga popisuje ln v slikah pokaie temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik; pojasnuje vporabo vsakega*stroja, o-rodja ln meril. Pouči vas. kako Je treba v porabiti načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje dela Ne glede i>i to. ali ste Sele početnik. vam bo ta knjiga zelo korist Da ln mnogo vreuna. — 1000 slik ln riab. S76 strani, trdo vezana knjiga stane Samo N« r oči te pri: KNJIGARNI Glas Naroda £1« West ISth Street New York KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City V KUŽNE MLETO 1681 (Nadaljevanje s S. str.) ITALIJANSKE IZGUBE V JUGOSLAVIJI. (JIC.) — Znani ameriški čas * t> ' . . . 1V ie obležal uezaveeten. ronwi nikar in pisatelj William Sni-.'1 ... . , ... . . , . J , »so našli lilaixsi, ki so pobi- rer objavlja 23. avgrusta v svo- " i » t- jem rednem tedenskem poročilu "Prcpacranda Front" tiskanem v "The Ne^w York Herald Tribnne*' «ledeoe razmotrivanje o laških izgubah na Balkanu. v Jugoslaviji in na Grškem. i".Kdor pazljivo zaslednje laške radio oddaje, dobi izvrstno sliko o položaju eetniškega voj skovan j a v Jugoslaviji in v Grčiji. Po uradnih podatkih o wgnibah. ki jih je Rim sam o-snianil, 60 izignbili Italijani na Balkanu v zadnjih 4 mesecih -Ptirikrat toliko mrtvih, kakor v Rusiji in tri četrtine toliko, kakor v severni Afriki. "R-im-»ski radio zatrjuje, da imajo Ttalijani v Rusiji veliko armado. a v severni Afriki tvorijo njihove edinice večino moštva s katerim razpolaga naoistieni maršal Erwin Rommel." ni komisar bledeče ukaze: A vsi ukazi, prepovedi in vsa Prvi ukaz: tržani naj strogo! vnema je malo zalegla, saj je zastražijo mejo in puste čez leiumilo do maja naslednjega le-one, ki imajo neoperočen '4fe-' ta 1682 vsega skupaj 592 oseb. de." Župnik And. Golob je tolažil Drug^ ukaz: mrliče v ne sme-; umirajoče, pa sam ni bil ko> rali irtrliče in sra vrgli v kužno jo jwkopavati na j>okopališču, napornemu delu. Trg Središče jamo misleč, da je umrl za kn- ampak v kužni jami na spod- je i»il od jeseni 1. 1681 do x>o-go. Ko se je drugo jutro strez- njem. koncu trga. mladi 1682 ena sama rnrtvaš- nil, je vstal čil in zdrav in živel Tretji ukaz: v hiše z belimi niča. Sele to je izipraznila do-Še 26 let. V pesmi, ki so jo pe- križem ne sme stopiti nihče ra- i mala vse hiše, je odtegnila "čr-li, so «e večkrat ponavljale be-jzen zdravnika, duhovnika ali j na smrt" svojo morilno roko. sede: ipogrebca. I^e v Jurinovi hiši tik kapele 44O ti ljubi Av^uištin, i ^etrt ukaz: onkraj Trnave ni mnrl nihče, čeprav sta bila Averišthi \v"iištin : naJ se lazaret ali kužna j dva Jurinova celo pogrebca in ' " hiša, kamor bodo spravljali bol sta imela z okuženimi mnogo Vsaki kitici »o dodajali še ža lostnoveseli pripev' li ukazi so bili razglašeni .lezmio, mora ljudstvo ubogati naglo zdirjal cez Spodnje Drav ' , ' . zi , . . 7 ® , • • C 'le komisana Schiererja. . sko polje mimo Sv. Marjete, Velike Nedelje in Ormoža proti Ko je prišel Schierer v sep- INTESTTRAJTK V AMERIKO KUPUJTE ITNTTED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS Središču. Na vsej poti je sTe- temfbiu v Središče, je bila ie čaval le bedo in obup. Moril- polovica hiš okuženih in oznaka lnig-H je gospodarila povsod. Čenih z belim križem. V me-■ „ * . 'se