mmi mtam tafe nnatiinti pett v Trstu, v soboto, •. oktobra 192«. Posamezna Številka 30 stot. Letnik U lift Izhaja vsak dan zjutraj razen poneddjka. Naročnina: za 1 mesce L 8—, S rrescce L 22.—, pol leta L 38.—, celo leto L 75.—, v inozemstvo meaeSae L več. — Posamezne številke 30 stot. — Ojiasnlna za i mm prostori v fliiLotti 1 kolčne t?* mm): za trgovske In obrtne oglase 75 stot, za sr. itnice, iii-\tle, ft.-kia, \s.ti-a L 1.20, oglase denarnih zavodov L i— Maii ogiesi: 30 not za bctcdot najmanj L & EDINOST Uifdiiitvft li oprtvoiltr o: Trat (3), ulica S. Franceaoo d'Anid 20L Tt« lefon 11-57. Dopisi aa) ae poiilkfo iiklmiao uredni! t tu, oglaai, rakla* nacifc b denar pa opravniltm. Rokopisi s« m vračajo. Nafrsnkirans pisma se ae spre.emajo. — Last, založba In tisk Tiskarne „Edinost* Podarednlitvo t Gorici: ulica Giosue Carduect it 7, L n. — Telet it 327 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Porlc. Naše počitnice (Pišejo goriški dijaki) Prip ur. Naši čitatelji- se sppminjajo po-živa na naše dijafetvo, ki smo ga objavili pred počitnicami ter v njem priporočali dijakom počitniško potovanje. Naš pozi* ni ostal brez odziva, o čemer priča naslednje tupatam šegavo in simpatično razposajeno poročilo. Sedaj, ko se znova vračamo v šole in med tesne klopi, v svet redov, lepili in žalostnih uric in dni, nam je prijetno pisati to pisemce našim tovarišem in pa naši cenjeni javnosti. Lastimo si namreč pravico zalitevati, da se naša javnost mora zanimati za svoj inteligenčni naraščaj ne samo med letom, ampak v isti meri med počitnicami. Če bi ne bilo tistega brezna med nami in javnostjo, bi to bilo lahko mogoče. Mi se sedaj povračamo nazaj s počitnic. In ni nas sram. Prinesli smo s seboj vsaj nekaj. In ne bomo pretiravali, Le tako ad informandum povemo, da smo svojih počitnic veseli. Takoj ob začetku počitnic smo dobili svoje naloge. Potom pisem smo vedeli Denisih «. Hktti v naš svoboden svet. Dolgo smo p&li. In padla je misel: takoj smo ji vsi pritrdili, imeli smo sestanek, predavanja, pevske vaje, v zvoniku livške cerkve! pritrkovalne vaje, merili smo lipo, jedli > jabolka, kuhali na svojo roko, kegljali BEOGRAD, 8. (Izr.) 2e zgodaj zjutraj in ščebetali. Noč nas je ločila. Par jih | se je razširila vest, da je sinoči demisije odšlo v dolino, drugi smo si postlali joniral minister za Šume in rude dr. Ni- na senu in celo noč nič spali. Smeha je bilo in besed, ki so se v temi lovile in našle. Tu bolele tam zopet izzivale smeh in solze. Zjutraj se je naša skupina še bolj raztrgala Se nekaj jih je odšlo drugam, par po cesti proti Sv. Petru ob Nadiži in v Furlanijo. Mi na Matajur. Solnce, na vrhu planina z mlekom, razpoloženje po prečuti noči zaspano sicer, pa veselo-korajžno. Zvečer smo bili znova doma. Trudni, a vendar zadovoljni z dnem- Izid: Smeh pravijo da je zdrav; v pro-,sti naravi je trikrat zdrav, ker je v svobodnem prostoru svoboden. Predolgo bi se mudil, če bi vtaknil tu še druga došla poročila. Nekatera bom priobčil samostojno. Ostala naj tu navedem le po vrsti: I. Trenta, Vrata, Triglav, Bohinj, Podbrdo — 8 dni. — II. drug za drugega in pa o premikanju j Kobarid, Stol, nazaj, 14 ur. — III. Idri-posameznih skupin- Te skupine so bile:ja, Vipavska, Kras, Trst in nazaj — 6 različne. Od i0 dijakov pa do 2. Naš na- dni. — IV. Tolmin, Škrbina — 1 dan. men je bil: prebroditi našo deželico gor in dol in t je pa sem. Za prvič smo s tem, kar smo dosegli zadovoljni. Rekli pa smo, da ne bomo trobili. Sedaj ob koncu počitnic podajajo posamezne skupine svoj račun. Ena skupina se je zbrala v Komnu. Odiod preko Krasa in spodnje Vipavske doline do Kamenj — en dan. Iz Ivamenj na Kucelj, Čaven, Ajdovščino, preko Loga v Vipavo — drugi dan. Vipava. Nanos, Razdrto, Vipava — tretji dan. Vipava, Col, Črni vrh, GodoviČ, Idrija — četrti dan. Idrija, Kanomlja,jjski znašali V. Sv. Lucija. Grahovo, Rodica, po grebenih na Črno prst, Podbrdo — 2 dni- (O tem izletu bomo pisali. Stal bi bil skoraj življenje ene tovari-šice). — VI. Sv. Lucija, Rodica, Črna prst, Bohinj, Bled, Vrata, Luknja, Trenta, nazaj — 8 dni. VII. Furlanija (Videm). — Zlasti je zanimiv ta poslednji izlet. Družba o tovarišev je prebrodila Furlanijo do Benetk. Odtod je odšla s parnikom v Trst in iz Trsta znova na kolesih po Julijski Benečiji domov. Črni vrh, GodoviČ,; porabili so 6 dni časa in razdeljeni stro- 100 L na osebo. Dokaz, Oblakov vrh, Šebrelje — peti dan. Se- da se denar da lepo uporabiti. — brelje, Cerkno, Gorje, Orehek, Bukovo — gesti dan. Bukovo, Šentviška planota, Sv. Lucija, Tolmin, Gorica — Sedmi dan. Gorica, zahodni Kras, Komen je osmi dan. Vmes še dva dni počitka in drugih opravkov — je skupaj j>o vV-mi zavelo dni. Poročilo se glasi: Vso pot smo napravili peš. Nimamo vere v druge, v sebe smo verjeli in pa v one, ki so bili tudi v šoli z nami. V Sebreljah smo en dan iaborili v lepem vremenu v tamošnjih krasnih gozdovih. Zašili smo se in Drugih manjših ne bomo omenjali. Tovariše, ki so mi poslali poročila o svojih skupinah, prosimo da nam oproste, da. prvič, objavljamo to stvar šele 'sedaj in drugič, da je nepopolna. Naj nismo-delali izletov iij. ^ okovan j iaui javnosti, ampak radi nas samih- Naj bo z vami zavest, da se nočemo pohvaliti niti s tem člankom tu, pokazati hočemo le, da je naša piška znesla jajce. — Sedaj se torej vračamo. Čaka nas leto študija. Potem bodo zopet počitnice. Le-' kič. Potrjuje se, da je bil že včeraj popoldne ministrski predsednik Uzunović v avdijenci pri kralju ter da se je vračal resnega obraza. Nato je po nalogu ministrskega predsednika posetil doktorja Nikića minister Srskić, ki je v imenu predsednika izjavil dr. Nikiću, naj odstopi Minister dr. Nikić je takoj napisal demisijsko pismo, ki ga je minister Srskić izročil Uzunoviću. Ministrski predsednik se je nato v tretjič podal na dvor, kjer ga je sprejel kralj, ki je sprejel demisijo dr. Nikića na znanje in imenoval za njegovega namestnika prometnega ministra Vaso Jova-novića. V radikalnem klubu je nastala naravnost nevihta proti Uzunoviću, češ da dovoljuje radićevcem nove koncesije. Dr- Nikić se je danes zjutraj skupno s svojim naslednikom sestal v pred-sedništvu vlade z Uzunovićem. Po sestanku je podal novinarjem sledeče iz-NemŠki Rut, j jave: «Sinoči sera podal ministrskemu predsedniku Uzunoviću demisijo. Političnega razloga za mojo demisijo ne bom ponavljal, ker je znan najširši javnosti. Odnošaji med mano in radićevci so povzročali zaatoj dela v vladi. Radi tega sem podal ostavko, da ne bi vladi otežkočil nastop pred narodno skupščino ter ji onemogočil vsako pozitivno delo. Prepričan sem, da bom v opoziciji poglobil svoje delo in dosegel tudi pozitivne uspehe. Politični krogi so prepričani, da je položaj vlade po demisiji dr. Nikića le še bolj otežkočen in radi tega pričakujejo novih važnih dogodkov. Bratstvo že£oslow!!Ke$a In ]n$os!se€fl&e$t! naroda Gehoslov&škl parlamentarci t Beogradu ln: Zagrebu BEOGRAD, 8. (Izv.) Češki parlamentarci so se danes vrnili s svojega potovanja iz notranja Srbije v Beograd, kjer so jih na postaii pričakovali predsed-sednik narodn* skupščine Trifković, podpredsednik Subotić ter veliko števi- oprali. Nanos je bil žalostna točka: ni:to bo težko, to vemo. Delali bomo! Mor-;lo narodnlh poslancev. Zastopnik čeho-nam nudil razgleda, dež je bil in tova- > da prav radi počitnic. Nič nas ni strah slovaških parlamentarcev Jamič je iz-rišija, ki se nam je pridružila v Vipavi, i^ime in knjig, saj planine in naša deže- ni razumela našega namena in nas je zasmehovala. Te vrste tovarištvo je pi-škavo, ker je samo veseljaštvo in pobijanje lastne osebne veljave. Razen na Nanosu ni bilo dežja. — Najlepši kos zemlje, ki smo ga videli je šentviška planota s svojimi gozdovi. Le kos te zemljice, le toliko, da se nanjo lahko uleže truden popotnik, te lepe. trpeče, s spomini posejane zemljice, zadosti pla^ čila bi bilo za naše življenje. — Druga skupina piše: Po precejšnjem obotavljanju in odlaganju iz dneva v dan radi dežja, smo se končno vendar odločili za Krn. Odšli smo ob 5. uri popoldne od doma. Namen je bil, prispeti do noči do podkrn-ske planine Leskovec, tam prenočiti in drugo jutro dalje na vrh in potem pre-vrha k jezeru itd- Bilo nas je 12. Lepa karavana, kadar smo lezli po ozki stezi drug za drugim. V gmajni nad krnsko vasico smo se zgubili in zamudili eno uro z iskanjem prehoda preko skal, grap itd. Tu se je enemu zgodila majhna nezgoda: v temi je pomeril predolg korak in ko bi morala noga stati na trdnem svetu, je še vedno padala v prazen zrak in z njo tudi njegovo ubogo telesce. Ta tovariš se je pobil in vso -pot smo mu morali pomagati. Odrehal pa ni. Danes smo veseli, da smo ga z Zvinjeno nogo spravili na Krn in potem dalje, takrat pa je bilo nerodno. Storili pa smo radevolje vse. Prenočili smo torej v Leskovški planini, kamor smo dospeli pri popolni temi ob 9. uri. Drugo jutro na vrh Krna. Jutro mlado, sveže, prav planinsko lepo. Razgled krasen. Vsa Furlanija kot na dlani, vsa ljuba soška dolina tik pod nami, vsi stari vrhovi krog nas. Izbirali smo za prehod nevarna mesta, da smo se vadili plezanja. Trgali smo krasne planinke- Od Krna je šla pot po grebenih mimo ma- la ostanejo. Drugo leto nasvidenje! Pošiljamo pozdrave tovarišem in staršem, ki so podpirali to dobro dijaštvo, hvala vsem, ki so nam pomogli. Zasedanje velikega fašistovskega sveta RIM, 8. (Izv.) Ker je trajalo samo poročilo generalnega tajnika fašist6vske stranke on. Turatija nad dve uri, ni bilo mogoče včeraj izčrpati vsega dnevnega reda fašistovskega zasedanja. Po kratki debati, ki je sledila poročilu ge- j javil, da so oblasti in narod sprejemale Čehoslovaške parlamentarce na vsej poti z velikim navdušenjem ter izkazale iskreno ljubezen jugoslovenskega naroda napram češkemu. Nato se je del čehoslovaških parlamentarcev podal na dvor, kjer jih je sprejel kralj. Po triče-trturnem sestanku so se z ostalimi parlamentarci, ki so jih Čakali na kolodvoru, ob 10- uri odpeljali proti Zagrebu, kamor so prispeli danes zvečer a precejšnjo zamudo. ZAGREB, 8. (Izv.) Že danes popoldne se je ves Zagreb pripravljal na svečan sprejem čehoslovaških parlamentarcev. Množica, ki je Štela kakih 10 tisoč ljudi, neralnega tajnika, je bil določen način j se je zbirala na kolodvoru, kamor so proslave 4. obletnice pohoda na Rim. j prispeli tudi številni zastopniki civil-Prestolica bo praznovala ta dan z nih in vojaških oblasti. Ko se je prika-otvoritvijo javnih del, ki so bila projek-; zal vlak s češkimi parlamentarci, je tirana od gubernatorske uprave. Poj množica navdušeno vzklikala češki re-vseh glavnih pokrajinskih mestih se publiki in češkim poslancem ter Masa-bodo vršile velike parade fašistovskih j ryku. Čehi pa so se odzvali z vzklika-čet. V Rimu bo prisostvoval tem para- j njem jugoslovenski državi in Zagrebu, dam in slavnostim on. Mussolini, ki bo j Sprejemni govor je govoril zagrebški dne 31. t. m. pregledal fašistovske čete i veliki župan. Nato je govoril predsed-bolonjske pokrajine- Ob tej priliki bojnik Češke poslanske zbornice Malypetr, Na nocojšnji seji bo veliki fašistovski j bila jugoslovenski in češki narod dolgo svet razpravljal o reformi strankinega i skupno poniževana, da sta si oba izvo-statuta, ki bo nato* priobčen v posebni jevala svobodo proti skupnemu sovraž- ložaj Jugoslavije zelo potrebno, da se v njenem notranjem razvoju ne pojavijo nikaki spori ali celo spopadi. Govoril je tudi o jugoslovenskih odnošajih do Bolgarske. Nato se je dotaknil notranjepolitičnega -položaja ter naglaše- Panevropa . Besedilo manifesta panevropskega kongresa DUNAJ, 8. Na svoji zaključni seji je. panevropski kongres naslovil na vse val, da je za situacijo vlade potrebno-»narode Evrope manifest naslednje vse-predvsem uspešno delo v anketnem, fi-' * nančnem in davčnem odboru. Po kratki debati je bil ministroma Šuperini in Puclju naložen nalog, da se zavzameta predvsem za izdatno pomoč poplavljencem. Popoldne se je seja nadaljevala; čitali so se referati posameznih ministrov o delu v njih resortih. Seja se nadaljuje jutri. Pavle Radić pri Uzunoviću BEOGRAD. 8. (Izv.) Ministrski predsednik Uzunović je imel po zatrdilu nekaterih političnih krogov, dolg sestanek s Pavlom Radićem. Po sestanku se je Pavle Radić kazal zelo nervoznega, kar spravljajo politični krogi v zvezo s plenarno sejo radićevskega kluba. bine: «Zbudila se je evropska zavest! Panevropski kongres je pokazal voljo, da se združimo. Mi smo se združili, da končamo spor med evropskimi brati, da pokopljemo politično, gospodarsko in narodno sovraštvo med evropskimi narodi in vpostavimo mirno, vzajemno delo prostih narodov. Mi smo se združili, da napravimo nevidne evropske meje, ki so ovira miru in gospodarskega razvoja, da nadomestimo vojske z razsodišči, carine z evropsko gospodarsko skupnostjo, 3ovraštvo in podjarmljeDje z narodno enakopravnostjo. Samo ta program bo rešil Evropo pred političnim in gospodarskim poginom. Mi zovemo vse Evropejce, da nam pri tem delu za združenje in vstajenje Ev- Merodajni krogi potrjujejo, da se je na zaupni seji v Zagrebu tozadevno raz-j^pe pomagajo in pristopijo k Vanevro-pravljalo, kar pa še ne predvideva ka- j pjf kj je jzraz in organ volje po združe-kih izrednih političnih dogodkov. Mini- nju Evrope. Pozivamo vse evropske strsik predsednik Uzunović prišel v predaedništvo vlade, kjer je sprejel ministre Maksimovića, Vaso Jovanovića, Simonovića in Srskića. Pažićevski in vlade, da vzamejo delo združitve v svoje roke, da skličejo panevropsko konferenco vseh držav, da bo pripravila evropsko zvezo. Apeliramo na Družbo na- drugi politični krogi domnevajo, da je rodov, da pospešuje „zedinjenje Evro-Uzunović zahteval Nikićevo ostavko po j pe, ki bo najboljše jamstvo za svetovni pritisku Stj. Radića, odnosno njegovega kluba, ki je s tem hotel pokazati vsaj en konkretni uspeh. Demokratska zajednica pride ▼ vlado? BEOGRAD, 8."t*zv.) V pol. krogih, posebno v onih blizu Pašića, zatrjujejo, da je položaj vlade z ostavko dr. Nikića zelo omajan. Nek aktivni član vlade je izjavil, da se namerava rešiti situacijo z razširjenjem vladne koalicije, kar se pa mora izvršiti še pred zasedanjem narodne skupščine oziroma pred 20. oktobra. Vlada namerava utrditi svoje pozicije s tem, da pritegne demokratsko zajednico v vlado. PM važnimi Spremembami v bmmtt diulomctsK! sla2HI ? Besn&rda bo v Rimu zamenjal Saint mir. Apeliramo na vse evropske žene, da celijo rane, ki jih je odprla svetovna vojna in sodelujejo pri gradbi enotne in trajne Evrope. Apeliramo na evropsko mladino, da v našem duhu gradi in se bori za novo Evropo, apeliramo na vse ljudi, ki so dobre volje, na vse narode na vzhodu in zapadu od naše zemlje, da ne puste ugasniti Evrope, tega svetilnika človeštva«. Afera generala von Seeckta Hindenburg sprejel njegovo demisijo BERLIN, 8. Wolffov urad pravi, da še ni izrečena zadnja beseda v vprašanju demisije generala von'Seeckta, glavnega poveljnika državne brambe. Znano je, da se on ni nikoli vmešavpI v zadeve zunanje politike, zato tudi njtS gova demisija ni v nikaki zvezi z zunanjo politiko. Mnogi listi poudarjajo, da je nemška* republika že zelo konsolidirana Repu- Aulair? - Vtisi v Rimu PARIZ, 3- Razni pariški listi objavljajo danes vest, da se bodo v najkrajšem času izvršile v francoski diplomat- j blikanska ideja je Nemcem že prešla V ski službi važne izpremembe. !kr* in meso. Dokaz za to je dejstvo, da! Francoskega poal. v Rimu Besnar-imora general von Seeckt. mož, ki je da, ki je baje že zaprosil Brianda. naj zmerom užival največji ugled, podati bi mu dobil naslednika, bi zamenjal De Saint Aulair, izkušen diplomat, ki jo dolgo let zastopal Francijo v Londonu. Tudi francoski poslanik v Berlinu De Margerie bo baje zapustil nemško glavno mesto. Nadomestil ga bo, kakor zatrjuje «Journal», Paul Claudel. "Francoski listi poudarjajo, da je mesto poslanika pri Kvirinalu eno najbolj važnih mest, kajti marsikatera nespo-razumljenja treba odstrauiti. PARIZ, 8. Agencija «IIavas» javlja, da francosko zunanje ministrstvo formalno deinentira. vesti o predstojećih iz-premembah v francoski službi Pogajanja med nemško ln angleSko Industrijo LONDON, 8. Koncem tedna se vrši pomemben sestanek nemških in angle- ____________________ ____________________ ________________________^ ških industrijcev. Od nemške strani se imel, kot se zatrjuje, političen govor. ^ki je v svojem govoru povdarjal, da sta Jfajo vši rimski listi odhajajočemu po- bo sestanka udeležilo osem do deset vo-^r ----—i; i----ni'* *—*-----1------i-i s« poslovilne članke, v katerih d'^iih osebnosti v gospodarstvu, med demisijo, ker je dovolil, da se je izvršila! manifestacija proti republiki. BERLIN, 8. Predsednik republike je sprejel demisijo generala von Seeckta. Vprašanje odškodnine nemškim knezom BERLIN, 8. Pruska vlada hoče pospešiti pogajanja s Hohenzollernci. Izdelala je načrt, po katerem bi dobili 15 milijonov zlatih mark in 250 000 jutro v zemlje. Prvotni predlogi so bili za 100 odstotkov višji. Centrum bo glasoval za ta predlog, Če bodo zanj soglas-diplomatski j no vsi demokrati. Nacijonalistične stranke desnice in socijalisti se bodo RIM, 8. (Izv.) V političnih krogih pre-Jvsaj deloma vzdržali glasovanja Načrt stolice'se je danes razširila vest, da bo;pride že prihodnji teden pred pruski dosedanji francoski poslanik Besnard ] parlament, odstavljen ter da pride na njegovo mesto bivši francoski poslanik v Londonu Saint Aulaire. In čeprav agencija «Havas» formalno demantira to vest o spremembi v francoskem poslaništvu, vendar posve- izdaji lista «Foglio d*Ordini». Smrt senatorja FIRENZE, 8. Davi je v svoji vili v Montisole pri Settignanu umrl v 81. letu starosti senator Ottorino Pianigiani, odličen pravnik. Potiski zunanji minister in poljsko javno mnenje VARŠAVA, 8. Odlok, ki imenuje Za-leskega za zunanjega ministra v kabinetu maršala Pilsudskega, je bil pod- . pisan šele sedaj, ker se je Zaleski mu-lega krnskega jezera in črez Rdeči rob ^ii v inozemstvu. K temu odloku pišejo črez planino Sleme. Za Mrzlim vrhom v nsti obširne komentarje. Glasila vseh Dolje in dalje v dolino. Vsa pot je trajala 28 ur. — Spoznanje: Gora ni nora, nor je, kdor ne gre gor. Skala je trda res, a planina je mehka. In mi bi bili radi trdi in mehki. Trdi za trde čase in mehki za dobre ljudi. Skala se ne gane, ona je moč in diha toplo, komur hoče. Ljubiti jo moraš. Ta skupina je bila na Krnu in sosednih gorah trikrat letos. Tretja skupina piše: Cilj Matajur. Ni nevaren, niti težek, prijeten je in hvaležen. Nudi lepoto planine in razgleda. Šli smo zgodaj zjutraj, preden je še solnce vstalo. Ustavili smo se na Livku, kjer se je priklopilo naši skupinici še več drugih tovarišev in tovarišic- Razpoloženje je bilo mladostno, vzeli smo turo kot zabavo, izlet v prosto naravo« strank izražajo svoje zadoščenje nad dejstvom, da je zunanje ministrstvo ostalo v rokah Zaleskega, kajti to pomeni, da bo Poljska nadaljevala svojo politiko miru. «Kurjer Warszawski», glasilo nacijo-nalnih demokratov, ki niso pristaši sedanje vlade, piše: Čeprav pripada Zaleski radikalski skupini, vendar jemljemo z veseljem na znanje njegovo imenovanje za zunanjega ministra. Spor v kraljevski družini PARIZ, 8. «New York Herald» pravi, da romanska kraljica ni hotela sprejeti svojega sina Karola, ki je prosil za av-dijenco. Obenem je kraljica prepovedala princu Nikoli in princesinji Ileani sestajati se z bratom. niku ter da je v sedanjem času potrebno in naravno, da nastopata ujedinjena v slovanskem bratstvu. Nato so se čerho-slovaški parlamentarci podali v hotel «Esplanadei>, kjer jim je ogromna množica vedno znova prirejala burne manifestacije. ___ Sela kluba HSS Referat Stjepana Radića ZAGREB, 8- (Izv.) Na plenarni seji vodstva HSS je bilo navzočih 39 zastopnikov, nekaj pa jih je ostalo v Beogradu, kjer so zaposleni v anketnem in finančnem odboru. Sejo je otvoril ob 10. uri predsednik Stj. Radić, ki je govoril do 11. ure o pomenu jesenskega zasedanja Družbe narodov. S sklepom plenuma Družbe narodov* da se zamenjajo začasni člani Sveta je Družba narodov dokazala, da ni igrača posameznih velesil. Zato je tudi moral francoski zunanji minister Briand nenadoma spremeniti svoje politično stališče ter izjaviti, da ne bo in ne sme biti vojne med Francijo in Nemčijo. Uvidevno je, da se je s tem tudi položaj jugoslovenske drŽave znatno zboljšal. Radić je tudi omenjal zaslužno delovanje jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Ninčića in marljivo delo vseh jugoslovenskih delegatov v Družbi narodov, s čimer si je jugoslavenska država pridobila veliko priznanje in upoštevanje. Poudarjal i* tudi da i« vjl dober mednarodni no- sprejemajo gornjo vest z obžalovanjem njimi tudi dr. Silverberg. Poleg indu-na znanje. Tisk ugotavlja, da jo sena-1 strije bodo zastopane tudi nemške vele-tor Besnard za Časa svojega delovanja banke potom ravnatelja Wassermaima v Rimu pokazal velike sposobnosti, ker od Nemške banke. Pogajanja se ne tise je potrudil razumeti nov položaj V čejo samo premogovne in Železne indu-Italiji. atrije, ampak tudi drugih panog. Nekateri so celo mnenja, da je vodil _ . senator Besnard italofilsko politiko, kar Dr- BencS n® bo najbrže pretirano. Vsi listi pa izra- PRAGA, 8. Dr Beneš je nastopil da-žajo željo, da bi njegov naslednik kora- >es dvomesečni bolezenski dopust. Pokal po poti svojega prednika. i da se v južno Francijo. DNEVNE VESTI Opomin življenja Pod naslovom «Razmišljanja» nam piše neki naš mlad prijatelj sledeče aktualne vrstice: Marsikdo izmed nas je preveč brezskrben in navajen kulturnemu življe- misel ta pa gotovo marsikomu ni tuja, kajti mnogo jih je, vem, ki o tem zase razmišljajo- Pa prav nič malodušja, preteklost je pokazala, da naši očetje niso mevže, mišičnate -in delavne fo njih roke, trdna njih volja, jasna misel in vroča njih ljubezen do naše zemlje nju od včeraj na danes. Mi pa moramo!in otrok. Gospodarske krize bodočnosti računati z bodočnostjo. Naša mladina, bo naš človek užugr l s svojimi pridni-mislim namreč današnjo ljudskošolško mi rokami, mladinsko in kulturno pa s in poznejšo mladino v najširšem pomenu, je velik problem. Velike duševne energije zahteva ta problem od našega ljudstva, mnogo moči in vztrajnosti od naših starišev. Samo naš preprosti oče in preprosta mati moreta rešiti naše kulturno Življenje bodočnosti in to s tem, da vzdržita bodoči in že sedanji mladi rod pri pismenosti v materinem jeziku. Čudno zvene te besede, čudno samo zato. ker o tem le nreradi molčimo. svojo močno voljo in ljubeznijo. Iz tega pa sledi: če je naše ljudstvo rabilo kdaj opore, jo danes rabi. če je bilo kdaj čtivo potrebno, je danes potrebno in če je bilo kdaj delo potrebno, je to danes. Ključ rešitve pa je v tem, da se naše ljudstvo s vzgojnim vprašanjem novega roda natančno seznani, da ga samo spozna do dna, vso potrebo in važnost z vsemi težkočami, ki so z njim v zvezi, Pridobiti ga ie za odločno delo na tem a. V Trstu, dne 9. oktobra 1S26- polju. Nikoli ni imela naša javnost preveč smisla za vzgojno vprašanje našega ljudstva. Upati je, da bo sedaj spričo znanih teikofc sprejemljivejša za to. Nisem pa tega povedal, da bi vzbujal v srcih malodušje in dvom, ampak le *ato, da bi nam bil naš položaj vedno pfed očmi v vsej svoji realnosti. Saj je ♦o predpogoj vsakega najmanjšega uspeha. Povedal sem zato, da se zbudimo iz tega kulturnega dremanja, da bomo močni in delavni, ker potrebno, da si nelepo, je reči, da je naše raeum-nidtvo, zlasti mlado razumništvo večinoma mirna voda. — B. Cerkvene slovesnosti pri Sv. Ivana Od Sv. Ivana nam pišejo: Cerkvene slovesnosti, ki jih je naznanila tudi «Edinoet», so izpadle v veliko sadovoljnost vseh župljanov. Verniki so v .velikem številu poslušali besedo božjo, ki sta jim jo oznanjevala misjonarja — prid- Sarja, č. g. Mihael Klančnik, lazarist iz tirna pri Gorici — ga večino župljanov — ▼ slovenskem jeziku, in pa č. P. Giorgio Xk>nei frančiškan iz Trsta v laškem jeziku z veliko gorečnostjo in požrtvovalnostjo. Posebno zvečer je bila cerkev polna poslušalcev, ki so z veliko pazljivostjo sledili pridigam. Jako ginljiva je bila nočna pobožnost od sobote do nedelje — sv. maša s petjem po polnoči — in splošno sv. obhajilo vernikov. Vrhunec vseh teh pobožnosti je bil pa v nedeljo. Ob 10. uri je bila slovesna peta sv. maša, pri kateri je mešani zbor — kakih 70 oseb. krasno in ubrano pel pod vodstvom našega vrlega organista lo se bo vršilo v nedeljo dne 10. t. m. od 8.-10. ure ter v pondeljek od 18.-19. ure. Redni pouk se prične v petek dne 15. t. m. — Vodstvo. PODGORA Slinovka in parkljevka Poročali smo že, da sta se pojavili v naši sko nevarnostjo podajali v šolo. Gotovo je, d& bi se težk:> našel sodnik, ki bi kaznoval te stariše, ker se branijo izpostavljati svoje otroke smrtni nevarnosti. Zadnja povodenj ie odvzela tisto žično železnico, ki bi bila dobra za kak akrobatski cirkus. Pravimo, če je kaj dobrega napravila zadnja povodenj, je gotovo pr&£ napravila tisto svojo šalo z dotično Žico, ki se je tako nevarno šalila z našimi ljudmi. Iz triaike pokrajina STUDENO. Z ah valja. — Podpisani si štejem ff dolžnost da se najsrčneje zahvalim za gan- SMS M^KSk V -faČetkU ^hCd^Tredt^ isk^L Š bih Ie štirje slučaji in poskusilo se je:ni za postavljeni slavolok kakor tudi za Just, učitelj. Vesti z OoriSkega Goriške mestne vesti Dani GORIŠKO GLEDIŠČE zvečer otvori goriško gledišče svoln lAtošnin samm.a'« ~ ' hodijo s a mi nabirat les na — tuje zemlji- ZSEE^ T Kafi«tovi režiji, i jača Ipavca Antona, ko se je ta vračal s začetek ob 20.3«. Cene prostorom enake hriba sv. Marka s precejšnjim bremenom lanskim. j drvi, prav tako se je pa tudi zalotil Vogrič S to prireditvijo stopamo t novo se-lFranc» Je drva mnogo bliže nam- zonov gotovi, de nas bo občinstvo tako] ireC Y Rafutu- Oba sta se naznanila obla-od zadetka podpiralo ter nem ostalo iktao A vTnhJihn^1 naHŽf ° • presenečenje pevcev in orkestra s podok-mn™; * S^ambna sredstva niso; nico. Ker mi ni bilo mogoče se posloviti SSKv * 3 zaznamuJemo že 32 i od vseh vafečanov in faranov. sprejmite ob J OparfI se Je slovesu moj skromni pozdrav. Martelanc V Brunnnerjevi tovarni je počila nenadoma parna cev in vsa vsebina je huškni-la v pet in štiridesetletnega delavca Kogoja Angela, ki je bil tedaj prav v bližini cevi zaposlen. Zeleni križ je odpeljal o-parjenega Kogoja v goriško bolnišnico u-smiljenih bratov, kjer so se mu ugotovile opekline druge in tretje stopnje po obrazu in po prsih. Posebne nevarnosti ni, a bolečine so hude in bodo trajale par dni. Zima se bliža Nenadoma je nastopilo hladnejše vreme in vsak biti preskrbovat se s kurivom. — Mnogim se pa zde cene le previsoke, zato zvesto kot !•»*- Trgovsko obrtna zadruga t Gorici nam javlja, da je na tajništvu taiste razločen na ogled imenik tvrdk Čehoslovaške države, ki iščejo zastopnikov za nade kraje. Imenik si lahko ogleda vsakdo v uradnih urah. — Sklopi upravnega odbora ledanake pokrajine iz saje S. oktobra ltM. Zadeve, ki so se odobrile: Kamnje: Davek na živino; Podgora: Po višek davka na živino za eno četrt; Opatjeselo: Vzdrževanje poti; Št. Viška g«ora: Prispevek za kmetijski urad (cattedra ambulante}. Zadeve, ki so se odklonile: Crniče: Da vek na živino. Razni ukrepi: Goče: rekurz Hebeta Fr. proti družinskemu davku (se zavrne); Podgora: Rekurz Mikluz Terezije proti o-brtnemu davku (se savrne); Sedlo: Rekurz Kosmačina proti davku na vozila se zavrne); Grahovo: Bilanca 1926. (se potrdi prejšnji ukrep); Trnovo: Dolg pri pokrajini za zastale bolniške stroške (se ukrene uradoma.) JSploino Slovensko ionske dr. v Gorici nazua. ja, da se bo vršil ob torkih in petkih od 7. ure dalje večerni tečaj za ženska ročna dela. Vse gospe in gospodične, ki se žele naučiti kake nove tehnike ali pa potrebujejo vzorcev in sveta za razna praktična in umetniška ročna dela, naj pridejo v torek, 12. oktobra t. L ob navedeni uri v društvene prostore, Via S. Oio-vannl it 7, L nadstropje. s ti. SV. LUCIJA Skoda po poplavi — Foteštat in didaktični ravna tel] Kot smo prejeli obvestilo znaša prvo nakazilo podpore poplavljencem za našo občino 13 tisoč lir. Kaj pomeni ta svotica ,si lahko vsak misli, ako mu povemo, da imamo 32 odkodovanih posestnikov po po-vodnji ter da znaša celotna Škoda v naši občini okoli 400 tisoč lir. Imamo poteštata, ki združuje v sebi čast in službo poteštata in pa didaktičnega ravnatelja. Ravno prav m nalašč za pose- i SEMENSKA RŽ. TR&A&KA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU naznanja, da je danes dospela semenska rž iz Nemčije. Naročnikom, kateri so naročili pošilja-tev po železnici, pošljemo danes v soboto. One naročnike, ki so naroČili, naj se pasti v skladišču, vabimo, da jo čimpreje dvignejo. Rž se nahaja v naših skladiščih ulica Raflinerla it. 7 in v nI. Torrebianca št. 19. DAROVI G. Valentin Rudolf, trgovec v Gorici daruje za poplavljence L 200. (Denar hrani uprava.) G. Viktor Puc daruje za poplavljence L 15. — (Denar brani uprava.) BORZNA POROČILA Amsterdam 1000, Belgija 70.50, Francija 73.50, London 124.75, Ne\v York 25.50, Španija 380, Švica 490, Atene 30, Berlin 600, BukareŠt 18, Praga 7t>, Ogrska 0.0355, Dunaj 360, Zagreb 45.25. Uradna cena zlata (7. X.) 502.91. Vojnoodškodninske obveznice 66.15. MALI O 0EDIIT7 ffHnm VI* 23, pouk ben problem, ki ga je načela znova zadnja dEKLHl dLflUUL povodenj. Na levem bregu reke Idrijce v frakciji Idriji ob Bači je namreč precei žolo-ob prevodi v vseh jezikih. (1518 NOVA MODERNA ŽGAN JEKU HA, razpošilja pr- _________ ________ __^ vovrstno slivovko v vsaki množini po zmernih veznih otrok,"ki "se morajo podajati"'V šolo I cen"h' Priporočajo se Zidar, Tomšič, Mizgur. Na- preko reke. Ni bilo in ga ni tam mostu. - j gorica Pre'ema: 1«« Otroci so se vozili na neke vrste žični j_* vzpenjavi preko vode. Vožnja pa je bila; GOSPODINJA, pridna in poštena, se išče za večje nevarna nele Ea otroke, ampak Se celo 2a ! posestvo s trgovino na deželi. Ponudbe poslati odrasle, tako kunfltno je bila tista stvar na goriško upravo pod »Vestna-. 1561 napravljena. Prepolno rok se je pokvarilo pri tistih zračnih vožnjah preko reke. — Tudi Strbunknil je marsikdo z žice. tudi utonil marsikdo. S te plati, ki smo jo opisali, zadeva ta stvar g. Morgutti-ja kot poteptata. Absolutno ne »me on dopustiti po svojih izjavah za skrb in brigo podrejenih občinar-jev, da imajo ti tako prometno zvezo, da si kvarijo roke, padajo v vodo in celo lahko žalostno smrt storijo. G. Morgutti je pa tudi didaktični ravnatelj. Otroci so na oni strani vode Šoloobvezni. Nilhovi stariši pa pravijo: Ne Sp puščamo otrok, da bi se Z gotovo Živi jen- i Naslov pri upavniStvu. SMILAJOD {Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (paralelna ulica Via deiristria). (1524) &ABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-19. 1517 BABICA, diplomirana, govori slovensko, sprejema noseče. Madonna del Mare 19, II. 1557 ŽELIM znanja v svrho Ženitve z dobrosrčnim gospodom, eventuelno vdovcem, do 35 let .starim. 1559 Po dolgi ln mulupolni bolezni nam je prezgodnja smrt nepričakovano ugrabila nafio nadvse ljubljeno nepoubne mamo, babice, taščo in sestro, gospo IVANO MLAKAR posestaleo 1« geetilnioarko v Senožečah, ki je danes v 67. letu svoje starosti za vedno zattsnila svoje blage, trudne oči. Njeno življenje je bile ena sama doba nesebičnega dela in truda, ljubezni do svojcev in plemenitosti do vsakega bližnjega. Žalujoči ob njeni rak vi jo priporočamo v blag spomin vsem prijateljem in znancem. Zemeljske ostanke nepozabne pokojnice bomo paložili dne 10. oktobra ob 9.30 na pokopališče v Senožečah k večnemn počitku. SENOŽEČE, 8. oktobra 1926. Žalujoča rodbina Mlakar ln ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila. (1045) ISt. germanska pogodba Banke, menjalnice kakor tudi zasebniki ki imajo zakladne liste avstro-ogrskih kron, stavljene v zameno po santgerman-ski pogodbi 22. marca 1922, so naprošeni, da se zglasijo najkasneje do 31. oktobra pri R. Piacontiai-ju, Corso Vitt. Em. III. 45 -1. Gorica, Slaščičarna F.U1 Fiacentiu! Via Sominario št. 8. (1026) plačuje vedno par cent, več kot drugi ALOJZIJ POVH, Plazza Oarlbaldl Z prvo Ridstros)le Pazit« na naslov- 1012 Pazite na neslov! Predno orodje KRONE, GOLD:N£££JE ZLATO in SUBBRO obiščite zlatarno STERMEN Via Mazcii.i It. 43 kjer dobite najviije tene. — Kupujem listke mestne zastavljalnice. 10^.7 -tf Mr' 'Ž.f rt'A.TrffrV^iTfr'fl,-t' Vt^tfi--' ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON IZBOREN PO OKUSU. UČINKUJE Z GOTOVOSTJO PRI OTROCIH IN ODRASLIH. P^OMJA SE 9 RUDEĆIM ZAVITKIH PO 60 CENT. ZAHTEVAJTEGA V VSEH LEKARNAH ! KRONE! feriljaati. platin, 20-teski zlaia tomti zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Povli — urama Trat* Via Mazziitl 4d 2u a PODLISTEK JULES VERNE: (132) Skrivnostni otok Ako bi se pojavili razbojniki, naj jih pri brvi skuša odpoditi s puftkinimi streli, v sili pa naj zbeži v granitno hifio ter potegne za seboj dvigalo. Tam bo na varnem. Cir Smith, Gedeon Spilett, Harbert in Pencroff so se hoteli podati naravnost k staji. Ako ne bi tam našli Ayrtona, so nameravali preiskati bližnje lesov je. Ob šestih zjutraj so inženir in njegovi tovariši prekoračili Glicerinovo reko, a Goščava na obeh straneh poti je mogla Tam je ležal brzojavni drog preko poti. nuditi kaznjencem izvrstno zasedo, zato Ugotovili so torej, da je bi!a zveza med je bila previdnost naseljencev upravičena, stajo in granitno hišo pretrgana, zato niso Molče in hitro so naseljenci korakali mogle brzojavke dospeti v stajo ne dalje. Top je tekel pred njimi, zdaj po obratno. poti, zdaj skozi grmovje, toda bil je tih! «Veter ni prevrnil kola, je rekel Pen-in ni kazal nobenih znakov nemira. Vse- j croff. kakor so smeli računati na to, da se zve-j —Ne, je dejal Harbert, na svežem ulomu sta žival ne bo pustila presenetiti ter bolse pozna, da se je to zgodilo pred kratkim, zalajala pri najmanjšem znaku nevarnosti. Cir Smith in tovariši so hodili vzpo- K staji! k staji!» je silil mornar. Naseljenci so bili zdaj na pol poti do tja, imeli so torej še dve iniJji in po! pred redno z brzojavno progo, ki je vezala stajo; seboj, zato so nadaljevali pot z naglimi z granitno hišo. Prehodili so že dve milji, koraki. toda nikjer niso zapazili, da bi bila zveza j Resnično so se bali. da se ni pri staji pretrgana; koli so bili v najboljšem sta-J zgodilo kaj hudega. Gotovo je Ayrton o»l-nju, izolatorji nepoškodovani, žica enako-i poslal brzojavko, ki ni dospela, toda to merno napeta. Od te točke dalje pa se je. je še najmanig vznemirjalo njegove pri-Nab se je skril za obraščenim gričkom na i inženirju zdelo, da je napetost žice manj-; jatelje; nerazumljivo pa je bilo dejstvo, levem bregu reke. ša, in ko je Harbert, ki je tekel naprej, j da se ni Ayrton vrnil ob napovedanem Ko so naseljenci prekoračili planoto Le- prišel do kola s številko 74, je obslal in j Času. Prekinjenje zvezr1 med obema po-itr<* t-o t trt ari a c/-» c» nnnnHii naravrinst vzkliknil: I stajama je imelo očividno globokejši