Leto VII, štev. 248 Ljubljana, sreda 27. oktobra 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din Idil) >a ob 4. «iu»r«|. Stane mesečno Oin »$ —; M mo-tem.tvo Dir 40-— neobveroo. Oglasi po tarttu. UptdnMtvo 1 LJubljana, K.nafiova ulica itev. %/L Telefon Stev. 71, ponoči tudi itev 14- Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnBtvo: Ljubljana, Prešernom ulica St. - Telefon št 36 toseratni oddelek: LJubljana, Prešernova ulica St 4, — Telefon St. 491 Podružnici: Maribo:, BarvarbVa ulic« 1. — Celje, Aleksandrova cesta HaCun pri poštnem Ček. zavodu; Ljub -ana St 11.84» - Prani, člalo 7».i$c VVien.Nr 105.341 Ljubljana, 26. oktobra. Borba med opozicijo in večino v bolj-ševiški stranki je dovršena. Ta zaključek se mora brezpogojno napraviti po sklepih centralnega odbora in centralne kontrolne komisije komunistične stranke, s katerimi se je izrekla obsodba proti vsem vodjem opozicije. Stalinova zmaga pomeni izredno važno razdobje v zgodovini ruskega boljševizma. Propadla je opozicija, ki se je upirala sedanji smeri boljševiške politike, sklicujoč se. da ona predstavlja pravo, čisto Leninovo idejno dedšči-no, a zmagala je Stalinova večina, kj se prav tako opira na trditev, da samo ona predstavlja pravo Ljeninovo smer. Seveda za izid boja ni bilo prav nič važno, katera od nasprotujočih si skupin je s svojo politično ideologijo bližja Ljeninovemu naziranju. Ljeninovi interpretaciji komunističnega programa. Odločila je marveč moč. to je aparat, s katerim razpolaga ena stran, a s katerim druga stran ne razpolaga. To se je prav dobro videio na poteku borbe. Kakor znano, je merilo deio opozicije, v prvi vrsti na to. da organizira svoje pristaše kot frakcijo in da prisili stranko k priznanju frakcije, to se pravi priznanju druge komunistične stranke. V ta namen je opozicija pričela prirejati tajna zborovanja, in sicer na tihem. zunaj mest. v gozdu, pričela izdajati brošure in letake proti večini in za opozicijonalni program. Kot vzrok, da je nastopila tudi javno, v tvornicah in rednih javnih političnih skupščinah se navaja nastop Stalina, ki je javno razkril rovarjenje opozicijonalnih voditeljev in jih na ta način indirektno prisilil, da so prenesli svoje delovanje v javnost. Ali s tem so si izpodnes'i tla zakaj stopili so v direktno nasprotje s strankinimi statuti o disciplini. V di se. da je bila taktika Stalinova zelo premišljena in zelo srečna, zakaj očividno se je bila opozicija pripravila šele mnogo premalo, da bi mog'a sprejeti borbo z večino z upanjem na uspeh. Ali sprejela ga je vendarle in — pod'eeIa. Stalin je nadaljeval z izbornimi taktičnimi potezami. Da je da! sklepati in sprejemati resolucije zoper opozicijo, še ni nič posebnega: toda poglavitno ie bilo. da je dal po vrsti izključevati iz stranke vse one člane, ki so potegn;li z opozicijo. Biti v sovjetski Rusiji izk'jučen iz stranke pa se pravi izgubiti materijalno eksistenco. Zato je razumljivo, da se je število opozicijonalnih somišljenikov naglo krčilo in poraz je postal neizogiben. Vodje opozicije so pričeli pogajanja z zmagovito večino in naposled, dne 17. oktobra podpisali kapitulac jsko listino, s katero obžalujejo svoj nastop in izjavljajo, da se podrejajo stranki in njenim statutom. Njeno naglo kapitulacijo si povečini razlagajo na ta na-in. da so hoteli opozicijonalni vodje rešiti one svoje pristaše, katerih eksistenca je radi izključitve uničena. Opozicija je upala, da ostane po tej kapitulaciji na svojih visokih pozicijah in nedvomno je bila s tem tudi združena nada na možnost nadaljne borbe v ugoJ-nejši priliki. Kako bo s tem. se po d. sedanjih dogodkih še ne da reči za gotovo. Vsi vodilni člani opozicije ostanejo člani centralnega odbora komunistične stranke in dobijo v teh funkcijah samo vsak svoj ukor. Toda oni. ki so bili člani politbiroja, to je najvažnejšega organa stranke, ki odloča faktično o vsem, izgube svoje funkcije; ta kazen zadene Trockega. Prav tako se je izrekla razsodba. da Zinovjev ne more ostati več predsednik tretje internacionale. kar pomeni v sovjetski Rusiji pač toliko, kot da se prisili k demisiji. Baš na strmoglavljenju Zinovjeva se najprecizneje vidi dalekosežnost najnovejših dogodkov v Rusiji. Zinovjev je bil od leta 1919. predsednik tretje interna-cijonale. najizrazitejše revolucijonarne organizacije, katere naloga je bila. organizirati svetovno revolucijo. Moč Zinovjeva je bila ogromna; on je diktiral vsem komunističnim strankam voljo ruske internacijonale, to je svojo voljo, on je s pomočjo ogromnih denarn h sredstev, ki jih je dajal v inozemstvo na razpolago, mogel dobesedno izvajati svoj diktat. Ali že davno je postalo jasno, da je svetovna vojna utopija in tretja inter-nacijonala se je našla pred nalogo, spremeniti svojo taktiko. Sedanja Stalinova večina je uvidela to in je zahtevala pre-okret na vodstvu tretje internacijonale. Zinovjev pa je trdovratno vztrajal v stari smeri in upal še vedno na svetovni požar, popolnoma v stilu prvih dveh. treh let boljševiške vlade. Njegov padec pomeni končno prelom tudi v tej boljše-viški instituciji in mora brezpogojno imeti za posledico, da se tudi tu uveljavlja kurs na desno, ki ga predstavlja v interni ruski politiki Stalin s svojo večino. To je facit notranje borbe v boljše-viški stranki. Ce bi ne živeli v dobi sistematične organizacije, marveč — vzemimo — v dobi francoske revolncije. bi imeli danes krvave poulične boje. vodje opozicije pa bi vleki' ali svoje nasprotnike iz večine na morišče, ali pa Slaba prognoza za vlado Radikalski prvak pravi, da bosta i Pašič i Radič razbila vlado. Težkoče finančnega ministra dr. Periča. — Dr. Korošec se iz strahu da ne ostane med dvema stoloma še vedno ponuja. — Izjavlja, da SLS priznava Vidovdanski ustav de iure in de iacto. Beograd, 26. oktobra, p. Danes sicer nj bilo posebno markantnih momentov v političnem življenju, vendar pa se bolj in boij utrjuje uverenje, da je današnja situacija nele provizoriaia, marveč tudi zelo labilna. V zvezi s včerajšnjimi dogodki v ministrskem svetu, kjer je prišlo do kontraverz z ministrom financ, se je danes začela v skupščinskih kuloarjih širiti vest. da stoji minister dr. Perič pred demisijo, češ, da je za-pretil. da odide, ako se ministri ne bodo ravnali po njegovih navodilih pri sestavljanju resortnih proračunov. Dr Perič sam demantira govorice o nekaki krizi v zvezi z njim. Svoje ministre-koiege želi prepričati, da je nujno potrebno v interesu državnih financ in gospodarskega stanja države, da sprejmejo bud-žet tak, kakršnega bo izdelal on. Vaš dopisnik jP dobil od zelo vplivnega radikalskega prvaka iz okolice g. Uzunoviča potrdilo o težki situaciji. Izrazi! je to-!e prognozo za nadaljnji razvoj dogodkov: »Današnja vlada bo kmalu padla. Vrgla io bosta i Pašič 1 Rad:č. Pri tej priliki bo prišlo do popolnega razkola v koaliciji z radičevci, nakar se razpišejo nove volitve. Volitve bo izvedel g. Uzunovič. v prvi vrsti proti radičevcem. skupaj z dr. Nik:čem in morda tudi s kako drugo parlamentarno skupino.« Radi vstopa SLS v vlado se danes ni dogodilo ničesar, kar bi pomakn lo to vprašanje z mrtve točke. Dr. Korošec se trudi, da bi ne ostal sedaj med dvema stoloma. Danes je podal novinarjem novo izjavo, ki se zlasti z ozirom na pasus o vidovdanski ustavi smatra kot novo ponujanje in nov poskus približanja vladi. Dr. Korošec namreč izvaja: »V raznih izjavah v »Slovencu« sem povodom vsakodnevnega pisanja našega časopisja o vstopu SLS v vlado naglašal, da se o našem vstopu v kabinet ni šp nič konkretnega govorilo. Kolikor je b lo doslej v tem pogledu razgovorov, so bili vsi neobvezni. Formalnih Donudb in posredovalcev doslej ni bilo. Nekateri listi so danes pisali, da Je potrebno, da podamo gotove izjave v prilog vidovdanski ustavi. Izjaviti Vam moram da smo vedno priznavali vl-dovdansko ustavo de iure in de facto. To smo dokazali s tem, da smo bili 1. 1924 v vladi narodnega sporazuma. Zato smatram, da ni potrebno, da se to vprašanje vzdržuje, ako hočejo storiti kaj stvarnega.« Po seji ministrskega sveta je imel nocoj predsednik vlade Uzu-novič daljši razgovor z novinarli. Le-ti so mu sporočili izjavo, ki io je bil dal novinariem dT. Korošec in ga prosili, nai nanio odgovori. G. Uzunovič pa je iziavil, da o tej stvari ne želi govoriti. Ali je hotel nvnistrski predsednik s tem povedati, da ima dr Koroščevih izjav že do-velj, ali pa da mu niegovo ponovno ponujanje ugaja, se iz te njegove izjave ni moglo razbrati. Se'a ministrskega sveta Vlada proti nujnosti zakona o izenačenju davkov. — Načelni sporazum v vladi glede razpisa oblastnih volitev, ki naj bi bile v januarju ali februarju prihodnjega leta. Beograd, 26. oktobra. Na današnji seji ministrskega sveta, ki se je vr.dla od 19. do 21. se je predvsem razpravljalo o delovnem programu Narodne sk.ipsči-ne, ker je vlada v zelo mu.nem položaju, da ni pripravljenih nobenih zakonskih osnutkov, o tem kar bi lahko takoj prišlo na dnevni red. pa vlada v vladnih strankah* disharmonija in ni mogoče doseči baze za sporazum. Ministrski svet je razpravljal tudi o zahtevi parlamentarnega kluba SDS. odnosno njegovega poslanca dr. Svetislava Popovima po nujnosti glede donošenja zakona o izenačenju davkov. Kakor se čuje. je finančni minister dr Perič na seji ministrskega sveta izjavil da ne more sprejeti nujnosti davčnega zakona, kakor to zahteva g. Popovič. Mmstrski svet je dal finančnemu ministru navodia za njegovo tozadevno jutrišnjo izjavo v Narodni skupšdni. Videti je, da rad kali ne mislijo resno na sprejetje zakona o izenačenju davkov. Po izjavi notranjesa ministra prosvete g. Miše Trifunoviča je bii v dana..nji seji ministrskega sveta razgovor t. di o razpisu volit'; v oblastne skupščine. Volitve naj bi se Izvedle v januarju ali v prvi polovici februarja. Zatrjuje se, da se je že dosegel na elen sporazum glede potrebe po skorajšnjem razpisu teh volitev. Morda se bodo izvedle v volilnem zakonu preje še kake korekture. Kakor se je nadalje izvedelo, je ministrski svet odobril prometnemu rrini-stru kredit 24 milijonov dinarjev za iz-gradbo tunelov pri Vuckovici na novi progi Kragujevac-Kraijevo. Seia Nar. dne skupščine Vladna večina proti obrambi skupščinskih pravic. — parlament kaj počne vlada. — Zakon o povišanju troškov za oficirje in vojaške uradnike. Kaj briga selitvenih Beograd. 26. oktobra, r. Za današnjo sejo Narodne skupščine je vladal poseben interes, ker je bila napovedana diskusija o nujnem predlogu resolucije, ki jo je v imenu kluba samostojnih demokratov vložil dr. Prvi6lav Grisogono in v kateri se zahteva, da vlada pojasni vzroke minule krize ter način njenega reševanja. Ker se je ministrska seja precej zavlekla, je seja Narodne skupščine [.ričela šele po 11 Zanimanje za odgovor vlade ua dr. Grisogo-novo interpelacijo je bilo tem bolj razumljivo. ker bi vlada morala pojasniti, zakaj oi obveščala Narodne skupščine o razvoju krize in zakaj ni respektirala pravic parlamentih Razume se. da je ta zahteva bila vladi vrlo neugodna. Našla pa je izhcd z izgovorom, da je vprašanje dr. Grisogona v nasprotju s poslovnikom Narodne skupščine ter je naročila ministru Simonovicu, da uujuost predloga odbije s to motivacijo in z izgovorom, da je podpredsednik Narodne skupščine itak že odgovoril na slična vprašanja narodnih poslancev Ilije Šumenkoviča iu dr. Behmena. Ker je predsednik Narodne skupščine g. Irifkovič bolan, je današnji seji predsedoval drugi podpredsednik Pasarič. Ko je minister Simonovic s krajšim odgovorom odbil vprašanje dr. Grisogona, je v Narodni skupščini zavladalo splošno presenečenje. Dr. Grisogo-uo je izrazi! svoje začudenje, da se vlada skriva za formalnosti, četudi bi ravno ta predlog mogel vladi dobro poslužiti za pojavitev svojega postopanja. Priporočil je, .1a se nujnost njegovega predloga sprejme v interesu Narodne skupščine in obrambe nje-Dih pravic. Nato je govoril zemljoradnik Mo- bi na njeno povelje sami romali tjakaj. V tem stadiju se nahaja danes razvoj ruske revolucije: saj so med opozicijo domala vsi odličnejši vodje boljševiške-ga prevrata in obsodba stranke je zadela skoroda ves štab Ljeninov. Opozicija pa ostane pri življenj i, ali veliko vprašanje je. če pomeni to tudi možnost, da se opozicijonalni vodje še rehabilitirajo. skovljevič. popolnoma se strinja b predlogom dr. Grisogone in odločno zahteva, da se pravice Narodne skupščine posebno naglasijo. ker je znano, da jih vlada sistematično gazi. ker vobče ne odgovarja na vprašanja na rodilih poslancev. Podpredsednik Pasarič nato izjavlja, da se strinja z ministrom Simonovi-čem ter predlaga, da se nujnost dr Grisogo. novega predloga odbije. Nastalo je uglušno bučanje, ki se je končno poleglo g tem. da je minister Simonovič ponovno predložil odbite nujnosti, kar je vladna večina sprejeta Vršila se je nato 5e kratka razprava o edinem vprašanju, ki je bilo na dnevnem redu. o zakonu za povijanje selitvenih stroškov za oficirje in vojaške uradnike. Govoril je minister za vojno in mornarico general Dušan Trifunovič. nakar je bila seja ob 1. zaključena z napovedjo, da se prihodnja vrši jutri dopoldne. Upor dalmatinskih radičevcev proti HSS Beograd, 26. oktobra r. Danes le prispela v Beograd deputaciia nekaterih uglednih dalmatinskih radičevcev. Posetfla je radi-čevski klub ter zahtevala, da klub ne sme glasovati za nettunske konvencije, ako se ie-te ne podvržejo reviziji. Razen tega je deputaciia izrazila svoje nezadovoljstvo zaradi postopania predsedstva HSS, ki je iz stranke izkliučelo nekatere najuglednejše pristaše, predvsem šibeniškega župana dr. Kožula Deputaciia ie izjavila, da se 1. novembra sestanejo delegati vseh dalmatinskih organizacij in da bodo razpravljali o vseh teh vprašaniih. Člani deputacije so trdno prepričani, da udeleženci te konference ne bodo odobrili postopanja predsedni-štva HSS, marveč bodo sklenili, da izključeni člani še nadalje ostanejo v organizaciji ;n da bodo dalmatinske organizacije s svojimi poslanci odslej same vodile politiko narodnih potreb za Dalmacijo, ne da bi na-dal'e vpraševale za svet vodstvo stranke v Zagrebu. Intimno razmerje med Vatikanom in fašizmom Kardinal Gasoarri zastopa Vatikan pri pogajanjih s fašistovskim režimom, — Med novimi kardinali ni nobenega Slovana! — Političen akt v Koloseju. Rim, 26. oktobra, 1. --Informatore della Stampa» poroča, da je imel te dni kardinal Gasparri važen razgovor z visokim vladnim uradnikom glede važnih še ne rešenih vprašanj med državo in Vatikanom, s katerimi se že delj časa bavi časopisje in tudi politični krugi. Razgovor, ki ni ime! oficijeitiega značaja. je posredoval znan prelat, ki se zelo trudi vzpostaviti dobro razmerje do italijanske države. «Osservatore Romano* objavlja: \ nedeljo je objavil eden rimskih listov notico, v kateri pravi, da je klerikalna stranka poslala vatikanskemu tajništvu dopis, v katerem se pritožuje, da ie bil Vatikan baje pristranski do fašistov povodom .frančiškanskih slavnosti. Pooblaščeni smo izjaviti, da je ta vest brez vsake podlage. Rim, 26. oktobra, 1. Z raznih strani se čuje, da bo papež pri decemberskem konsistoriju imenoval nekaj novih kardinalov. Baje prihajajo v poštev Riccar-do Sanz di Sanzer. papeški majordom in prefekt vatikanskih p?'-»5. Aleksander Le Roix, nadškof malinski in belgijski primas (naslednik kardinala Merciera) in Sebastijan Nicotra. papeški nuncij v Lisboni. O imenovanju jugoslovenskega kardinala ne vodijo v Vatikanu nikake-ga računa. Rini, 26. oktobra, I. \ nedeljo proti večeru se jc vršila tu velika slovesnost cerkvenega značaja, ki pa ima predvsem politično obeležje. V Koloseju. kier so rimski cesarji trpinčili kristijane je pred par stoletji postavil sv. Leonard železen križ sredi arene v spomin mu-čenikom. Pred kakimi 50 leti ie daia italijanska vlada pri kopanju v Koloseju it» okolici namenoma ta križ odstraniti. Poslej jc* Vatikan siakio zahteval od vlade, naj vrne križ na svoje mesto, ker da to zahteva ves katoliški svet. predvsem pa rimski verniki. Sedaj so fašisti ugodili tej zahtevi Vatikana na izrecno željo Mussolinija. cigar politika gre, zlasti zadnje čase, jasno za tem, da je / Vatikanom v kolikor mogoče dobrih od-nošajih. Nov železni križ, težak okro^ 500 kilogramov, je daroval komendator Falcone, ki ga je izročil v varstvo cerkvi Santa Croce de Gerusaleinnie. Ob zvonenju vseh zvonov so prenesli križ v dolgi procesiji tisočev Rimljanov v Kolosej ob špalirju fašistov in prisotnost; oblastev. Navzoč je bi! tudi rimsk: guverner senator Cremor.esi. Ob velikanskem navdušenju množice in krasni razsvetljavi je bil križ postavljen sredi arene razsežnega Koloseja. Glasilo Vatikana »Osservatore Romano® hvali tem povodom akt vlade iu ji izraža svojo hvalo. Velika pogajania med Francijo in Nemčijo Važna izjava Loucheurja. — Angleški glas o francoskih koncesijah Nemčiji. Pariz, 26. oktobra, d. Na občnem zboru republikanske levice v okrožju Ha-zebrouck je izjavil bivši minister Lou-cheur glede zunanjepolitičnega položaja da so se vsa vprašanja ki bi utegnila izzvati razburjenje prijateljski uredila Sedaj se vrše velika pogajanja z Nemčijo. Treba je odobravati politiko zunanjega dežele, čeprav bi se kapitalizacija francoskih deležev uporabila za stabilizacijo franka. Zato namerava francoska vlad« sedaj, izdelati načrt obojestranskih fran-cosko-nemškiii političnih koncesij. Po tem načrtu naj bi bila Francija pripravljena iti Nemčiji na pol pota nasproti glede zasedbe Poruhrja in bodoče npra- ministra Brianda. Francija je pripravlje- i ve Posaarja kot kompenzacija za druge na storiti vse. da zavlada vendar enkrat ; nemške garancije. na svetu pravi mir. London, 26. oktobra, d. AVestminster Gazette» piše. da se je v načrtu, sklenjenem v Thoiryju med Jr. Strssemannon) in Briandom, izjalovil le oni predlog, po katerem naj bi Nemčija finančno podpirala Francijo s tem, da se mobilizirajo železniški boni iz Davvesovega načrta, za kar naj bi Francija dovolila gotove politične in vojaške koncesije ob Renu. Ne newyorško in ne londonsko tržišče nj bilo sprejemljivo za demobilizirane Berlin, 26. oktobra, d. - Vorvvurts* piše, da pripravljajo nemški, francoski iti hclgijski sociialisti skupno akcijo za ix>-spešitev politike zbližanja, ki se je začela v Ženevi in Thoiryju. Zastopniki teh strank se v kratkem sestanejo k skupni seji, da se posvetujejo o sredstvih za to pospeševanje. Ni dvoma, da bo na prvem mestu v razgovoru udeležba socijalističnih strank, zlasti Belgije in Nemčije, na vladi. Zahteve dominijonov po neodvisnosti Kritičen teden britanske imperijalne konference. - Južna Afrika zahteva kot prva svojo diplomatsko bodočnost. London, 26. oktobra d. Še ta teden pridejo na konferenci britanskega imperija na razgovor odnošaji med dominijoni -in Anglijo ter razna mednarodna vprašanja S tem stopa imperiialna konferenca v svojo kritično fazo Predsednik južnoafriške vlade general Hertzog bo kot prvi načel vprašanje večje neodvisnosti dominijonov. Za Južno Afriko bo zahteval pravico, da sme v drugih državah ustanavljati lastne konzulate in diplomatska zastopstva. Kar se tiče mednarodne politike Velike Britanije bo pač locarnski pakt središče debate. Zastopniki dominijonov se bodo pri tej priliki morda branili priznati one klavzule, tega pakta, ki iarrčijo za meie Francije in Belgije. London, 26. oktobra (lo) Opoldne se je vršila seja imperijalne konference, ki se je bavila s problemi narodne obrambe. Otvoritveno poročiio je imel ministrski predsednik Baldwin kot predsednik odbora z.i obrambo imperija. Nadalje sta govorila admiral Beaihi in iord Birkenhead. Popokii.. ni bilo seje. Jutri ne bo seje, ker se vrš važen ministrski svet. Konferenca ie dopoldne sprejela resolucijo, v kateri izraža svo-je globoko obžalovanje nad potopitvijo angleške vojne ladje »Valerian« na bermudskij otokih in nad smrtjo tolikih hrabrih vojakov in častnikov. Predsednik irskega izvr-ševalnega odbora Cosgrave, ki sc ni udeležil današnje konference, je odposlal posebno pismo tajniku za dominijone, v katercn: izraža svoje globoko obžalovanje nad izgubo vojne ladje »Valerian« Prikliučit\ena propaganda Predsednik nemškega državnega zbora nadaljuje propagando za priključitev Avstrije k Nemčiji. Easen, 26. oktobra d. Predsednik nemške, ga državnega zbore Lcebe ie imel tu va. žen političen govor o vpra*sriju Evrope in Nemčije Dejal jc, da Francija ir Italiji nočeta razumeti, da io.'j vcienemec niče. sar drugega kot združi'" Nemce z domovino, m sicer le take, ki sc prostovoljno za to izjavijo. Nihče v tu* in inozemstvu ne more dvomiti, da sc bo šest milijonov Nem cev v Avstriji obrnilo do Nemčije, čim bo» do mogli sami določati svoio usodo Av. strija in Nemči 1 sta naravna celota krvi in zemlje, duševna enota običajev in jezika in duhovna enota kulture in usode. LTmetno ustvarjena država Avstrija životari v stra» šnem procesu obubožanja in je pred nemo. gočo nalogo, rešiti se iz enega sanacijskega programa v drugeg-a. Obnova Nemčije jc edina nada Avstrije. Njena pridružitev jt narodna pravica. Po Locarnu se je zadela svetovna poč-> ba v Evropi spreminjati. Čeprav avstrijsko vprašanje ni bilo tam na dnevnem redu, s, tem še vedno ni spravljeno s poti. V Amc* riki in Angliji postaja vedno bolj enotno naziranje, da je povratek k Nemčiji pravit ca Nemško»Avstrijcev, ki bi se edino, oprti na močan narod, mogli zopet posvetiti svo; jemu kulturnemu in duhovnemu življenju. Tako postaja združenje vseh Nemcev del problema panevropske ustave, ker pomeniti sekcijo Društva narodov. Zanimiva interpelacija Beograd. 26. oktobra, p. Skupina radikal, skih poslancev, zlasti iz Bosne in Dalmaci. je, je naslovila na notranjega ministra in« terpelacijo, v kateri obtožuje komisarja topčiderske policije Sokoloviča, ki je z bi» kovko strašno pretepel več oseb. Nevihta na Jadranu Split. 26. oktobra, n. Tudi danes je bila huda nevrhta na morju. Vesti o nesrečah doslej šc ni. Le v splitski luki jc bilo nekaj pamikov nekoliko pokvarjenih. Velik požar v Londonu Berlin, 26. oktobra, (be.) V londonskih kemiških tovarnah Fo.v Stockwell je izbruhnil veli .v jx>žar. Gasilo je 60 požarnih bramb. Skoda aša 60.000 funtov. Zrakoplovna nesreča Berlin. 26. oktobra, (pa.) Letalo, ki opr*\. tja službo med Parizom in Bukarešto, sc jc pri Hohenheide ponesrečilo. Francoski pilot se je smrtno ponesrečil, neki potnik ps j« težko ranjen. Smernice Mussolinijeve strategije Mnssollm v Bismarckoveni plašču in r. Napoleonovim klobukom. ■Pester Llojd« objavlja dvpis svojega »iraškega dopisnika pod zaglav Jem »Strateg Mussolini.-., v katerem se bavl z diplomatsko spretnostjo italijanskega ministrskega Pi^dscdiiiko. Članek se bav i najprej s tajno diplo;naei-jo. ki je pravzaprav povzročil- svetovno vojno in omenja med drugim se poznanih gostilnah na $tir oč:. Naj še kdo reče. da ntmatno vec starega režima! Članka- vel: nadalje, da ,-e je zgodilo, kar se jc Imelo zgod".:. Društvo narodov je resmrn diplomatom le nedeljski oder z-vzgojo poetične mladine. Tam se poučuje grancilozn; menu-et ir. hinavsko govorjenja. Za kulisam: pa razpravljajo i;t se bore pj vseh prav "in z vsemi iinsain: preteklih stoletij. Zadnja predstava v Ženevi je prišla ravno prav :n Itr.ii . jo .e izrabila v to, da je spravila svo'rt v asko zvezo z Rumunijo pod streho. Rt-č' e .reba. da se je prebrisani Mussolini o'^" naučil nemarne kretnic artistov in tfa se sedaj pripravlja, da prekosi svoje učitelje. Danes je Italija v položaju, K' je /elo podoben onemu Nemčije pred vojno. Nemčiia ie takrat videla bojišče na dveh frontah. Italija si stavlia danes vprašanje, kako se bo obnašala Anglija v odločilnem trenutku. To .ie rdeča nit, ki se vleče skozi vso politiko, ki jo vodi Rim. To je gola realnost, ki jo laitko knrakteriziramo z izrazom »fatalizem«. Na da:i prihajajo zato razni proble-in k : Abe-m:;.-. T..-.iger itd. Sedaj si lahko mislimo, o čem sta morala govoriti Mussc-lini m Chamberlain pri sestanku v Rapaliu in Livornu. Bol; kot diplomat ;c Mus;.olini strateg. On i«.čuna z deaclaml pogodbami Kot general, ki ima » svojih računih le vojske in vcibe. On dobro ve. da je diplomatsko fronto, k; k> je Be;h'i' .'--n - Holvveg smatral -a trdno, razbila nepričakovana angleška v jna napoved. Miissoliai ve. kaj hi pomenili novi sovražniki, pa naj pridejo tudi z Balr.aka: ve. kako malo priporočljivo ie naslanjati se na pogodbe, kakor uči izKuša>a. Gre torej /a to. da se Italija izogne napakam. ki iih je storila pred vojno Nemčija. Glede temperamenta, nastopa in prepričevalne besede ga lahko nekoliko primerjamo s cesarjem Viljemom, stopa pa mdi v fiismarcli<.v e stopnic z Napoleonovim klo-buKoin na glavi. Vprašanje ie le. ali bo zini n>ež s tolikim itnniiem i njim ravnati v piavem trenutku. Italija se sedaj pripravlja, ua bii v danem trenutku mdi res pripras-Ijena. Rim fsbčuti iraneosko - ne-mško zbližani«; kakor svojčas Berlin iraneosko - rusko zvezo. halijane "/j .s' vznem-r'.; sprcmljevanje zvoka železa in zlate marke. Razumljivo je. da je ASSova peta Italije v pomanjkanjtt si-it/vin. Ako govori časopisje o kršitvi klavzule najbolj ta vo.-lziranega naroda, o delovanja mednarodne plutokracije, o degene-:. .. * kapitalističnega režima. ;r:">ri vedno " na strašno nevarnost gospodarske izolacije. Ajco vzamemo, da ho v borbi za r-c-viadanje r.a Sredozemskem mora Nemčija zavzela stališče »dofcrokotae nevtralnost: v prilog Franci;bi to več veljalo kot dobavllanjt- vojnega materijala '■/. Amerike med vojno. Julija ima torej dovolj vzrokov, c.. gleda postrai na ljubimkanje v Thoi-rv iu. Italija gleda tudi na Anglijo. Nkna pomeri.. r. znrlšl;a:i. Kako ln raka' b' \ngitja utegnila poseči vsem k. t deus ev machina v sredozemski vornl. I soda lialiic bi bila zapečatena. ako bi hotel angleški vratar zapreti Gibraltar in Suez. Rim pa tudi ne bi mogel prenesti trankotilske angleške nevtralnosti. Ke- Anglež ne Ja ničes r za nič. 5: -pj-t: MvssoUd-:: Najbolje a k' . ohranim neizpreme-njeno politiko do Anglije, ki .na navado. da .vr v cono vrže na najmočnejšega na kontmentu.ii In r tem se srečajo »skupne direktive. Rima in Londona. Toda od vsake pomorske države zahteva A-gll-'•a predvsem s-posobnost za zvezo. Al: je «ta'i;an. brod'" e dovolj močno? Mnssoiiiti chljtrblia da bo jutri, ako ne more biti danes. Zato se pelje po Livornu v Peruggio. di predava c nadvlad;;: nad Sredo- zemskim morjem! Istočasno se vrše velike vaje na zapadu, dočim keže jadranski pakt. tja je «o. Va" je. namreč začasna varnostna zaklopka proti prezgodnjim strelom na jugoslovenski strani. E?odočni»st more držati v šahu le politika takozvanega 'miru na Balkanu-- Proti Jugoslaviji, postali premočni, se uveljavlja slavno »ravnotežje« In Rim se približuje Bukarešti in Sofiji. \ omrežje pogodb bo treba vtkati še druge nit", kak .t pred letom 1914. Toda ne smemo poazbit'. da gredo dogodki winoie-no po svoji poti. Dogodki na Kitajskem Na Kitajskem je v enoličnem toku večne domače vojne nastopila majhna senzacija; Šanghaj prihaja v jbmocje neposredne vojne nevarnosti in pozornost se obrača vedno bolj k bojem ob spodnjem Jangtsekiangu; severno bojišče je stopilo več ali manj v ozadje. Podoba je, kakor da se bliža domača kitajska vojna nekaki odločitvi. Aii bržkone bi bij neodpusteii optimizem. "Iko bi kdo na ta način premotrival situacijo. Zakaj kitajska notranja borba ima v prv; vrsti bas to značilnost, da — ne pozna odločitev. Zato že poskrbijo — general:', vodje bojujoči!) se strank. Najnovejši dogodki so primer takega stremljenja. Pred nedavnim se je še vršila borba samo na severu. Tam sta se združila maršala Cangtsolin, gospodar .Mandžurije, in Vupejfu, gospodar centralne Kine, zoper Fengjuhsianga. ki ie obvlada! oficijelno vlado Kitajske v Pekingu. Podjetje se jima je posrečilo. Feng jima je mora! prepustiti Peking ter se umaknil na Kalgan. to je v smeri proti Mongoliji. Odtod se je podal v sovjetsko Rusijo in trdi je da baš sedaj vrača k svoji armadi, založen z ruskim vojnim materijaiom. kakor se trdi. Zakaj Feng je sovjetski prijatelj, zaveznik in varovanec, dasi se ne šteje k komunistom. Da rešijo Fengovo armado iz stiske, ie na jugu pričela ofenzivo zoper Vn-pe.jfuja kantonska armada, kj je vojska povsem komunistične kantonske vaje naslednice nekdanje vlade dr Snnjat-sena. Napad se je kantonskim četam popoinoma posrečil; prodrle so daleč na sever v pokrajine na srednjem toku Jangtsekianga ter prizadele Vupejfuju tako hud udarec da je moral v naglici obrniti svoje čete proti jugu. zoper Kan-tonce. Ali da se je to presenečenje moglo dogoditi, temu je bi! kriv baš general Sunšuanfang ki ga zdaj ogrožajo v Šanghaju. Ta general spada k stranki gospoda Vupejfuja Toda ko se je njegov zaveznik, moglo bi se reči šef nahaja! v stiski, bi bil general Sun prav lahko nastopil zoper Kantonce sa.i ie imel sredstva za to. General Sunšuanfang namreč ni majhen gospod: pod njegovim vodstvom stoji pet najbogatejših provinc, to se pravi 120 milijonov prebivalstva Ali oslabitev Vupejfuja ie kaj prikladno sodila v njegov račun: kitaj-sk: eenerali 'j"biio ravn >vesie če je potrebno, tudi obratno. Tako je mar-šai Vupejfu prišel v nenrilike generala Suna samega pa je priče!? napadati kanonska vojska Toda ta ni velika in se nahaja še silno daleč Sun bi mogel, kar se njene opasnosti tiče živeti pri-lično brez skrbi da se mu ni pripetila nezgoda drugje Ta nezgoda je bi! odpad province Cekiang oziroma njenega šefa Hsičao o kateri so polni časopisi novic baš sedai. Tako so tedaj razporejene bojne stranke na Kitajskem Kantonči so sicer v zadnji dob; napravili- precejšnje uspehe ali iz tega še ne sledi da so se morda približali končnemu uspehu Tega pojma menda kitajska notranja borba sploh ne pozna. Vprašanje ie če bo karijera generala Hsičao dolga: kadar se pojavijo na srednjem Jangtseju znova Vupe.ifujeve čete bodo bržkone Kantonci morali zopet proti iugu nazaj. To bo zopet pripomoglo do sape maršalu Fengu na severu In tako se bo zopet obnovilo ravnovesje med vojujo-č:mi armadami in generali, ki si žele baš take vojne V dosedanji borbi ni nikakih znakov po katerih bi se dalo sklepati • da se bliža v meščanski vojni kaka definitivna odločitev: bitke in vpadi zma?e in nove zveze vse to So samo epizode. Procesi proti Mussolinijevim atentatorjem Rim. 26. oktobra, o. Kssacijsko sodišče je ugodilo prizivu državnega prav cinika. Tia j se ia proces proti Zaniboniju in tovarišem radi nameravanega atentnta na Mussoiinija določi kaka porota izven Rima. Kakor zatrjuje dobro informirani -cGiornale d' Italia>, je za to razpravo določena Siena. V procesu proti Viol^fi Gibsonovi, aten-tatorici na .Mussoiinija. je vrhovni ■državni pravdnik stavil obtožben' sekciji predlog, v k;:'erem zahteva, da se napadalka izroči sodišču, ic sHeer rimski poroti. Uitrafaši^tovski cTeveres pravi, da se je vrhovni državni pravdnik odločil za !a korak navzlic mnen;u izvedencev, ki proglašajo Gibsonovo za neodgovorno za svoje dejanje, ker da je du ševno bolna. To pa se je zgodilo zato, ker je Gibsouova v preiskavi kakih desetkrat dolžiia nekega opozicijoiialneta poslanca iti bivšega ministra v fašistovski vladi, da jo .je ou zapeljal k atentatu. Po ugibanjih v političnih krogih bi utegnil to biti poslanec Sa-rx-co. Obtoibena sekcija bo izdala razsodbo proti Gibsonovi šele decembra. Tudi preiskava proti tretjemu atentatorju na Mussoiinija, Lucce-ttiju. gre h kraju. Bim. 26. oktobra, o. V četrtek se bo vršilo tukaj veliko defiliranje tašMov-keea naraščaja in odra>l:h fašistov. Pri rej priliki bo imel Mussolini dva govora, enega v Kolesju na naraščaj, drugega pa z balkona palače Chigi odrašč^nim fašistom. Isteaa dne izds Mussolini vsem fašistom dolgo okrožnico, v kateri bo zsfrtal naialjne naloge fašizma. Poset italijanskih dijakov Bt ograd, oktobra p. Prihodnji mesec pride v našo državo skupina italijanskih dijakov s svojimi profesorji in bo posetila Dalmacijo in Hercegovino. Njihov poset bo trajal kak:h 15 cl: Naše prometno mirKt". stvo je ilo elilo italijanskim dijakom po-lovično vozno ce-.o. Ivo je storila tudi Jas dranska olovidba. Bolgarska politika ' '^nimlve mtave mhuT^tčtsodnlka Uapi«Ta. tofiia, oktobra, d. Ministrski prtdsed« nik Ljapčev ie imel na volilnem shodu go« vi>r, v katerem ie podal pregied o notra* r.jvro položa.iu Bolgarije. Ko: značilno po= tezo je omenjal, tU sc Bolgarija polagoma konsolidira in poravnava s svojimi posedaš mi. Zagrizen volilni boj bi prav lahko škodi! velikemu dehi narf^jr^ -prave. Zato'ap^>: rrrtriktrski^Wdsedfii^na pOfft1roe skriti. "Jki ke. naj bodo v medsebojnih napadih boij i ™0V3 smerne. -To- ,fe"fcin !«žjf, '*er fUlfna'"!!1 - - opozicija napredek, ki se ie dosegel v do- j , '," '," ... I mači politiki navzlic stalpim oviram. Op-:« , C sPt>ro«lo,Av>" 1 zicija priznava t«B -uspehe, ki jih m m<> Todr-' tvarki, da .se ro sedaj kot d a oče zatajiti !?f Jff sd se' dosegli v časa bodo temu primerno n-rastie udi pk-iš^Tote ne bo poktuk trdna {olja radarjev :n las: Tov za jporazran, vlada ne bo posredovala. London. 26. oktobra (lo.) Danes je bilo izdano uradno poročilo, da jc vršilo r Downi:t2 Stretrn posvetovanje ;nin. pretl-sedoika. »a^adnega mi-::stra m ministra »a rude z Zastopniki generalnega sveta delav-sedanjem položaju v premo- '"I ..-'V »-'» , eigijskega valuta >ktobra. >. "Vodstvo Belgijske skih zvez stvu, namreč s te^i. d a jc vlada dobila ta je vredna pet beigijskjh trankov ke: vse« '" ' " ~ * " "buje 0.200211 gramov čistega zlata ter od= inozemstvu posojilo za begunce, kf So znat« no odf«avite t .v«ge^podar jkea»*T1: garije in jo podpira. Ministrski predsednik ie končno iz\avil svoje prepričanje, da.no« do sosedne države spričo tega zgleda Boi» garije omogočile 'fn olajšale paeifikacijo Balkana. Četrt mili iona radarjev na Interpelacija radi prepovedi shodov London. 2»i Oo.) Vcgrsj se je zvišalo števfb .dclavoiiirih judariev. zs 5 iisoč tako, da dela sedaj okrog četrt milijona radajjev \" spodnjt zbomic« je bila vložena i-nternelaciia rad; prepovedi sinodov v Staifordskem »kraju. Tajnik, za .notranje stvari Wiiiiams Johnson Hirks je .v odgovoru na interpelacijo izjavil, da se ne more vmešavat: v zadeve, policijskesa načelnika v Staiiardshireju, Iti. je raj.mal v skladu .s položajem- v do':"-Ss»ew ofcrajtt, -k>er •e bila nevarnost nemirov. Krajevne poS-cijske oblast; so- prepovedale sivod v Vork-shirejtt...na katerem je imel-sfovarit. predsednik rudarske zveze Heraer^Smith. V "enota m edla- takiftrVSnlt ^Tlelga ma Nova eno' "Sovarja torej paritet! Belgav" epako en dolar ali 35 Belgov enako en fur>t šters 4ing. Od danes naprej ho Beiga notlrala na belgijskih hor/at. Pzrir. y<. i ktobra. s. Francoska banki je sporazumno z ministrskim predsednikom Ppincarejetn sodelovala pr; akciji za sar.a-"tSio belgijske valute / - >oto enega milijona funtov. Nova madžarska valuta Budimpešta, 26 oktobra, s. S 15. ifceem* b:om pridejo v promet novi bankovci in kovači drobiž, glaseč se na novo madžars sko valuto, penge. Višek toegžlomanije j Rim, 3". okto&ra. o. Današnji »Iniperos piše v uvodniku, naj se oktober, v katerem je bil /a£ist©y»ki P';:oc ::a Rim, proglasi v.i sveti mesec. Reorganizacija francoske vojske Pam. 26. okk-bra i. Današnji i-ninistrsi: svet je sklenil odpust ietnik4 k: konča letos svojo vojaško dobo. žt 29. oktobra in tH kakor prvotno nameravano 10 novem« bra. Vrhovni vojni svet be v četrtek šc ev-krat razpravljal o načrtu, vojneja minTštra glede uvedbe cTjnletfle vvjaške čtf-be in rt; organizacije vojsk«.1. V petek SC,bo t: r.fc "črt predložil vojaški'koThisij*. zbornice^" K aretaciji bančnika Rnočiča- • Zugteb. 36 oktobra, n. Preiskovalni sod« 1 nik je ugotovil, da- je bila 'v Prijcdoiu v deve Latie Fix. toplo apelira! na rudarje, naj se sporazumejo z lastniki na podlagi krajevnih dogovorov. Tajnik je -naglašal, da ta način rešitve ne bo uničil rudarske organizacije V slučaju zvišanja delovnega Za Viljema lini prostora v Nemčiji? Viljemove želje in odgovornost fcolandske vlade. — Značilna sodba nemškega desničarskega lista. — Viljem je izgubil ves ^ kredit v Nemčiji? Berlin, 36. -iktobri. A ?nkurier> po« roča iz Haaga, da r.i»ikor ni jigravičeno splošno..naziranje. aa rmia- tavsi nenišKi ce« Sar popolfcn 'svoTSodo 1t'rč>acj"a in 'Sa lahko zapusti Holandljo, kldar vt n50 'poljubi. Razcesar se je obvezal-frizozemski vladi, da jo bo vedno -obvestil. 3«dar miMi zspn stiti grad.Doorn. Doslej it ie Viljem ved; do držaj te,jobveze.-Zata r.i^poitodk misliti. da bi bivij -cesar.l^Sta•dtw..ccwt>vil .hojaod sko vlado pred dovršen Cin%-P-a.tudi,ako bi to nameraval, bi bila nakana.spričo gotovih korakov, ki jih je ukrenila .iljzožemska via« da zaradi Obvez do'atitantfi?b flrSav, 6d v«c ga začetka nemoaoča. Vlada ie namreč odredila v Doornu obširno kortrok>. ki moč« no obremenjuje cfržavno blagajno. List pravi vradai/e. da, je kljub terbu fi« čunati z možr._osx>o morebjjnifc .želja bivšega cesarja po povratku v domovino. Viljem je že opetovano prikrito in neprikrito izra« zij željo, da bi prebil ostMtek življenja v Nemčiji. Zanimivo je,, da disničirsko ča« sopisje v Nemčiji molči o cesarjevi želji po. povratku v domoViftO. "Noben desničar« ski list se doslej še ni zavzel za povratek odstavljenega monarha. O tem čudnem dejstvu "piše- »TasUcbs Rundschaun: Čas je. da spregovorimo res« no besedo 2e delj časa še Bavi tii« in ino« Vremenske katastrofe po vsem svetu Iz vseh krajev Evrope, Amerike in drugod Doročajo o nepričakovanih vremenskih nezgodah. Berlin, 36. okrtibra (bel V Krkonošitt divjajo veliki šn&teni viharj!. R&vr.o tako v severni ii) srednji fradci;: V Benetkah se morje poplavila" Mirkov trg iz severne Amerike poročaj C .6 silnih ifklonlS. Promet v ne»TorSk' Ink i5 }>ojoKRJiha' ultavljlh Budimpešta. 21, oktoori š.. Že^več dni^je po vsej-Jr^avi ^aSo. stibojvr^ie in, velik mraz V glavnem ine>tu oa weraj deiiije neprestana temperatura je blizu ttičie V Baranjl so .včeraj." "divjal: silni viharji, ki so z več nil" odnesli strehe Mnogo oseb- je ranjenih Telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. Vlaki prihajajo z 10 do 12-n:-nimi zamudami V g6revju'".1Sfra že t-' dni neprestani) snež;. Snet je- visok ie Sc1 cm. V komi tata Vas so polja pokrita s snegom. Bem. .ktobra s. Iz vse države poroča" o d velikih atmosferski: motenjih. Vetrov: Izkazujejo hitrost .V'? n: :;a sekundo. V nekaterih k'a; !h sreži. kantonu Tesln je temperatura padla na'4 stopinje pod ničlo. V nekaterih delih države so divjale nevihte. Freiburg 36 oktjbra 5. Davi je nad Freiburgom in okolieo divjal slovit vihar Strela .'e udarila v Luth-o'.' cerkev. Vneta se je' streha Newyork 26 oktobra (pa.) Stlna nevihta je napravil- - NW'yers'ei"n velik škodo. Mnogo oseh ie ranietiih London. '2o ok' >bra s. Po poročilih iz Mamil tona (otoki Be-muda) zr.aša škoda, ki so nap-avrj zadnji ve':kai«k" viharji, 5':"1 milijonov dolarjev StcVilo po v!hafju zelo poškodovanih poslopij znaš? Vift Skm da na otoku 1-land se ceni ra iWi funtov \* zadni':ii dne1 so se važne vremenske izpremerrb:' od'£raie nad ozemljem okrog nas. Velika depresija, o kater; snio p j,-..ali v nedeljskem vremenskem pregledi, >e je prlpodila i At'aa:skv£a oceana pre-.o Španije \i S!-edoze:;;-i£e£a morja v .^posredno bližine, .jc 'aaglp nadaljevala »v^j-pot proti severovijnoia ief 'prestopila aa kontlner.; Pr. teai^se je s[ltu> razširila, a hkratl. n^"^ ppg^aa^r^b," da je,, ia kol> sa:::i zract; ,yr': iva se^a. ca skj Srn Njeno slavno jedro je šlo v noč; od sobote na nede'iu eez naše kraje in se jc nahajalo v iitdeijo zjutraj še vedno nad Slovenijo in zapadno Madžarsko. Severno od tod je vladal severovzhod z mrazom in saežr.lm :;ete2fn. inžnovzhoHtni so imeS. tople.. vtJišre od jugoza^ada. Depresija je drvela z izredno ^naglico šale b je dospela v ponedeljek zjutraj že v centralno Rusljr; rapravila je te da' % .34 urah pot 170., km, to je 70 km na vr Plv-sod je sprožila silne viharje, ne: »Je: . ,z-rednr močan padec temperature ' . ete^c. Moskva, ki je imela še v nedeljo zjutraj temperatur. H C nad ničlo, je Imela v ponedeljek zjutraj že eno stopinjo pod ;.ič-lo in siier. snežni metež. Mrzel zrak, ki ;e za depresijo planil cz ing, le prinesel nagel skok barometra. Toda nemira s te-m se nI bilo ko: ec. Nad Anglijo se je istočasno pojavila nova depresija Ja. udarila naglo proti vzrodu: med mrzso seVerno ozračje jf planil zno\a val toplega ter vlažnega juga .la novi vrtince je zaplesal preko Evrope, ie da je t , pot središče depresije potovalo severno od Alp. Zračni nem': obvladuje še vedno —so Evropo. Politične helelke - — Kaos med dalmatinskimi radičevci * ■ .. V Dalmacij: naglo jiapreduje razkraja t radičevščiue. Izkjjačitev župuna v 5- -c:. dr. Marka Ktžtilft- ter*'*e- dve* proiitmsira i , tamošnjiii. ii^irankč.j) tetaer e Radič pflfoeakee^zadtijam:« tiemtrtL." je * . -' tela na oster Ov.p»r. Istotako so nape: t a- ,1.j- , 1 .___. m nedeljo sta imel: šiijer.iška ... .-;•'.; .... j uisani/^ctja HSS sestanek, na katerem sta ier. /t: iSsključkč vodstva id" nepravll..e. Voda:'. •0?S z r^3; .igj; po.at ceiadov Ijstv. lij oupJ^f v milnih neprtllkii:. Radič, k; -"vajen poveljevanja,..tr,ora poiago;ra jšpozpava.:, ga. njegova avtoriteta v Da -n-5c:j: pojX)!ho"ma -b:r.ajj.:-. D^l.r.acl.a • rs.vno zaradi t,,'egovlh diktatorskih- nosir ln iiijseb'. j še zaradi nettnnsk'« konvenajj "ča" fcrbe;. Naivnost iJeogTa'ski n.v:rarj: bi v svoj; trezni, radovednost! vsekakor rod' dojita'.!, za-.-klerikalci re pr;dejo v vlad-, ^"pfa?^;i so d . Korošca, pa j —- je delal, da ne trara p"; prošnje in lepit: takseni!; mark, ker jc t.. vstop v \lado itak pripravljen. VpraJ. I' -. nato' še Uzunoviča. a jim je odvrnil: Ne odbijam nikogar, ki sc hoče razgov^riati. Čt bi jaz bil v oppricl;:' ir. bi hotel vstopi: v vlado ter vedel za pogoje. Jj! stremel /,a "ftm. da pridem \ v!ado!> ln .n ■vl-te.rjl a dalje vprašal1, al! bi . :r: g. Czanovič mo^t pcvedar:. kakšne pogoje tr tnora v; a do. Uzum v c morajo da. . Tn si je g. U-.a- ■*<■*: • Naivni fattt t. sto: 'Oo k i c r - a j "lh mi r. e ma- i včerajšnji debatj je tajnik -za rudarske t« "ni načelnik generalnega štaba. Ko pa. ie bila usodna ura ob Mami. ga ni bilo na mestu. Poslušal -je ie samega sebe, redko« kdaj svoje dobre svetovalce Ko pa «e šlo mi seva novembra slabo in bi bil moral biv« š' cesar po>!ušati ^voj lastni glas, je pos!u= šal druge, zapustil svojo vojsko in se zate« kel v Holandi.jo. Za Viljema velja izrek, da si krone,, ki jo je izgubil na tak način, ne more več nadeti nien prejšnji lastni',;. Ako sedanji svetovalci ne poučujejo dovolj Viljema o razpoloženju nemškega naroda, mora skrbeti časopr?5e za to. da se bivši cesar pouči.* Dajte nam prometnega ministra '. Polila-:.: ppnasa ojse^e:; uvodu;*, »e-ga: . ,>eSisa se, da kratka izraziti z za - e-\y:'llaite ..-p sposobnega prometneg« ». -■nistra? Pt.ra-u^ -p-omeKtcta ijibtstrsr-.- -jbodpce proračunsko !e;o ;.p projektira j^ficltom eue j^lljardc- ia 30j miiijoaev u-narj*e'v, Is;iai?o pi je četici: ie večji, k--Politika«, dokazuje s strokovnjaškinn j -gume^rl, ve-r obeležujoč . daaašuje promtt.-. iažnieje,-zaključujoč: V :akic. razmera:.- k. X siabsin ,.e moremc misuvi, se pr. mesto - strokovnjakov vrstiis aa ieiu .c.lh iazeojerjev, a tudi to po nekem t -talnem zakonu: tim težja Situacija, le lažja,figura. -Deiici:, -k. ga ezaačujt pr iun prometnega mlsjstssr»a, bod s-.a-da ie skrajai, ampak zares skrajni čas, a ^jajdemo sppsoiuaga .moža. Drugače je . iom v prometu n«ab6eea ir. bo b tem p -lomom brezpogojno -npropaščese naš-. ioknpno gospodarstvo - poieg vseh rt skilt naoriov današnje vlade < Jutrovske pravljic«^ \ es .tedea/ia Je dat? časa .»Slovenec- _ za dnem piše, kako itoji SLS v Srfedi>č političnega položaja, kako velikega ; -je nten jg^iiop v .viado, kako se je K- -roječ poaovco sestal t Raatče.T., te i;.-: Srškičem tia. Itd. »Slovenec, je uvedel ». prav posetoc rubriko z saslovom > Ca>v pisni' glasovi, o SLS«, s katero je prlf-a -?jal svoje braice 1,1" pristaše r.a veliki d--a -dek vstopa 5LS v Vlado Rizamljiv . . .. so klerikalci, "storili vse. aa 6. bii- vi ju-. kaka-.koSšekvenn= j.' j)rdgramat'čr.o deti"-. Beogradu, it; kako CJarno st bVz^ ea>. hodo..zopet osi v Sioven ji abst-iMv dalL> VSCrajšnf: ^Slovenec, pa piše. ds « »-sa MzadcSita poroaiia časop^sor ko4nWfflicij'čv češ: *Nitrona-v-tedna -niti SLS ai o tej sivirj še izfcregov o-.-a 1»— sede. Ncber. kompeteiften "faktor a? tore-povedal - tiičesar. »Slovenec- -ie :-••-. k-s-ftoje bralci veš čas-samo s r»rair---r •'. —-dinar-jarni -ter nh-farfes'. kako se svet -če okoli SLS- Ce to~m slepem -Sevanje-* i ir pristašev SLS, -poten' ~ kaj naj še' "tako označimo. Zanittfr. e : di, da se-j3;- »Slovence- t jo. ras-o -polm** 5trjv; kupe«- med -. e*-k. . -;-zastopnk-T '.-Tsdriii stririk tačuj^ »pravlvoc ~"Res.--'*rav re-^r k -.j« ^ . / . c- T '.■£-S.?t ' "j j— Kapitulacija SLS »Slovenc- c; všci- i- " -..'S*:-. . skns SLS. napraviti izdajstvo n ■ s-, ■ -1 sedernlett::m bo;e:a z?. avtpjJonrljo. Sii-muČtič.au ;e. da «!ta!o pristaši sLS P< • tn i '-" tnoralo, ds M prikril r'e?-,ico c :.an:e--<: SLS. -S "fnec- trdi. da smo ml . ra'. j t-prilOžnosi ža r.esraai: o katr.pa-ia o kapl-| ttilaciJ: SLS, da cfile kolone izpolrjajer:.. t e«;'s5v'aajem. kakb je SLS predala v es s-j državni pre-gram, epust Ta a. ;vuc:rl" , ■•;■ ..-j fti;„ .vse, ia kar se je oori.a j3 prsta.:-, j naše države * Mi si vsega tega nlsmO tz-misHH, marvea smo p:sall le z! puu..^1 Ce.stev 1" pr-roč:: .z Ci".;i a , -'. :. . vedo, kaj vse je SLS pri pegaj.. .' .. — naj iih Slovenec, sedaj ožaaaaja --ad: .. ■• iiemeritorr.a.- — nudila in zaute.vala. Priobčili smo :zv!eček. -ozadevaiga Članka iz e.ffcljehega giasl"a NRS. »SaSotipravce. ponatisnil; člsnes izs i peresa al;tj- nta; ministra v »Vremem-.,. ter poda l i tja' raznih o^ctjeh.b n one:.'ožila oseb. .i vse strinja;<" v ietc. da e SL?..ae pri--na porolno kapitulacijo glede svojega dr-žavnopravnega projtrama ia a. j. !e šc bararttala za mlrisrrsse *:--!£ke in dra;. sladkost zem.skeaa življenja --Slovc.ie; sedaj lahko p.še, k'.r r,oa.. — tega re n - -re več *uta;:t" da še je SLS sli-lvai pajJa-šlla s centfalis-.i ;er ia je bila pr •:" plačila r.a razpolago za podpirale i>i'nov;ce-.e vlade To je iakt. ki ga noben,) kierikalau žongliraaje ::e m -e več spra\;:l > i veta; Kongres Narodne ženske zveze na Bledu Bied. 26. oktobra Ladv Aberdeen se je danes popoldne odpeljala z vlakom preko Ljubljane v Zagreb. Slovenke vo bde tu ves čas z njo v prav topli!' okili. Lad.v se je razgovar-ja!a z zastopnicami vseli slovenskih ženskih organizacij, k>" so jo med drugim orijenti-rale tudi o krivičnem okrnjcnju Koroške m Primorske Danes dopoldne se je vršilo predavanje Al. Štebijeve v srbskem jeziku o -Poglo-biivi našega dela v društvih«. Predavateljica je podala stvarno sliko o delu v ženskih organizacijah, ki iih je razdelila na humanitarne, remeščena v statistični oddelek, povrn« takoi zopet na svoje prejšnje mesto. ga velemdustrijalca Medingerja, psica Fce Bazi . Žal se letos ni mogel udeležiti tekmovanj lanskoletni prvak »Grom«, lasi ravnatelja Pogačnika, k; bi se sigurno dobru placiral. Teme se jc udeležilo lepo število španjelov, ki so bili zdresirani doma, kar je dalo tekmovanju še večjo napetost. Vseh tekmovalcev je bilo 16, S španjelov iu s ptičarjev. Krasno vreme je tudi pripomoglo, da so se tekme mogle izvršiti nemoteno. Zal pa je nedeljsko slabo vreme vplivalo tako neugodno, da se tekme niso mogle dopolniti in sn se morale odpovedati. V nedeljo zvečer ce ie vršil banket, ki ^0 sc ga udeležili vsi tekmovalci. Razdelila ! >0 se krasna darila. Vsi govorniki so pov-: darjali pomen takih tekem, ki so se pri nas j \peliale Primarii dr. Rcbič, kojega glavna zasluga jej da se je pri nas uvedla tudi ta panoga športa, se je v prisrčnih besedah zahvalil vsem soudeležencem ter povdarja! veselo dejstvo, da so na lanskoletnih tekmovanjih tekmovali izključno le inozemski tekmovalci, dočim sc je letos kar osem domačih konkurentov udeležilo tekem. Večer je potekel jako animirano ter je še potrdil vezi naših ljubiteljev psov z inozemskimi lovci. Mednarodna tekma psov španjelov in ptičarjev v Maribora Kakor smo že poročali, se je vršilo v Mariboru tc dnj tekmovanje psov španjelov in ptičarjev, katerega se je udeležilo mnogo interesentov iz tu- in inozemstva. V petek zvečer se je vršil v hotelu »Me-ran» pozdravni večer, kateremu so prisostvovali med drugimi znani avstrijski kinologi grof VVurmbrand, vladni svetnik f*r-hard. podpolkovnik Kocikert, docent Scho-ber in tajnica dunajskega španjelskega kluba ga. Bayer; nadalje predsednik kluba ljubiteljev živali v Ljubljani g. Urbane, mariborski pod"upan dr. iLlpold, predsednik mariborskega lovskega društva dr. Robič ter še mnogi drugi mariborski lovci in ljubitelji lova. Goste je pozdravil predsednik primarij g dr. Robič, ki je pozdravil predvsem inozemske goste in zastopnike naših oblasti. V imenu inozemcev sta se zahvalila grof \Vurmbra-nd in podpolkovnik Kocker. Naslednje jutro so se vršile v revirju Limbuš tekme psov, katerih se je udeležil tudi dunajski favorit-španjel. last dunajske- £ okrajne sadne > jrtujB Na naši sliki vidimo glavni del razstave, ki obsega spredaj po sredini normalni sadni izbor za. ptujski srez in klasifikacijo sadja, na desni skupino Fr. Mikla s sortimentom vseh vrsta sadja in na levi strani trgovsko zapakovano sa- je v s-od:h, pri oknu pa sadna drevesa Fr. Dolinška iz Št. Pavla V ozadju sadni in vinarski stroj Josipa Pros= nika, na desni strani ob zidu razno sadjarsko orodje. Košarice- in pletenine jc izdela* la pletarna v Ptuju. V ozadju so odprta vrata v okrepčevalnico, ki jo je vzorno in po* žrtvovalno vodila aa. Jelka dr Šalamunova Stavbne zadruge v Ljubljani Ljubljana, 25. oktobra Kakor sme žc por.ičali, je prinesel ilu-strovani »Slovenec« z due 17. t. m. neokusne karikature, s katerimi skuša osmešiti karitativno delo ljubljanskih stavbnih zadrug Na prvem mestu je karikiral zadrugo Stan tn Dom, kjer tonejo -jud.ie v kleteh. Hera je karikirana z visokim odrom samih obljub Dom sedi na vreči denarja itd. Ne bo napačno, če se nekoliko pope-čamo s tem »Slovenčevimi« zafrkacijami Pa začnim.i najprvo s »plavajočim. Stan in Domom Ko ie pokojni dr. Janez Evangelist Krek, mož tudi za klerikalce avtoriteta in širokega obzorja, sp >z-nal samopomoč, ki je možna v zadrugah, se ic pričel z veliko vnemo zanimati za zadružništvo. Z njemu lastno energijo se je lotil dela Ena prvih njegovih zadrug je bih I. 1S95 zadruga la zidanje delavskih hišic, ki je ua njegovo inicijativo pričela graditi prve hišice v Rožni dolin'. Dr Krek ni našel v celi Ljubljani toliko zlobnosti ki bi se drznila njegovo delo in njegove hiše karikirati, dn*t- emuč macabrI (THE BiG PARADE) f Film strašne vojne, ki je uničila mi- i liione mladih življenj Ruši domove, t razstavlja ženo od moža. mater od J deteta, očeta od sina. i PRIDITE VI VSI J ki ste obogateli pri onem groznem ♦ klanju, J ki ste izgubili premoženje. t ki ste sc oženili ta cas — pa veste, t kakšna je bila ločitev, j ki ste Izgubili zaročenko. Z ki ste se poročile. ♦ ki ste izgubile moža. J ki ste rodile dete. i ki ste izgubile sina in preklele vojno pridite in oglejte si čudo filmske tehnike Sl.ke iako žive, da vas objame strah — bol, tako pretresljive, da se krči srce m momenti komike polnijo vse! PRIDE V KI ,0 „0 V O i* • ................»it................ ravno so iste zgrajene v veliko bolj zamočvirjenem m nižje ležečem svetu, kakor pa je- zemljišče vrtne kolonije Stan m Doma Dr Krek je :nicl sigurno tehtne razloge, da je prišei z gradnje hišic ravno v zamočvirjeni Rožii; dolini, kier ob vsakem večjem deževju stoji voda. h to tehtne razloge je imel Stan iii Dom. da je pričel z gradnjo Kolonije na Tržaški cesti. Kolonija je v neposredni bližini mesta, zemliišče leži tik giav iie- ce.-.te razmeroma višje, kakor Rožna dolina, čez ta svet je bil izpeljan vodovod in omogočena je bila kanalizacija, ki jo je bilo neba priključiti samo do Tobačne ulice: zemljišče je bilo razmeroma po nizki ceni (razparceliraiie parcele po 17 Din za kvadratni meter) itd. Predno sc je odločilo za nakup tega zemljišča, se je vprašalo vse tiste člane, ki so takrat imeli nameri zidati lastne hiše. Še danes je priglašeni!. samo uet članov, ki želijo graditi lastne hiše na severnem peščenem delu mesta. Pretežni del članov pa sili z gradnjo stanovanj proti Viču, ki se bo razširil razmeroma hitreje, kakor pa drugi deli periferije mesta. Ne glede na vse to, pa leži večji del predmestij na ilovnatem terenu. Dokler ni v takem terenu speljana kanalizacija in drenaže, toliko časa so v takih krajih kleti vlažne, najsibo to v Rožni dolini, na Viču, ob Tržaški cesti, v Koleziji, na Mirju, na Prulah, cb Dolenjski cesti itd Ce pa nastane taka povodenj, kakor ie bila pretekli mesec, tedai je samo-obsebi umevno, da vode v nižje ležečih krajih ne ubraniš, čeprav je izvršena še tako dobra drenaža Vodo v kleteh ob povodnji niso imeli samo \ nekaterih hišah Sian in Doma, temveč je voda v še večji množini istočasno udrla v kleti tudi v mestu samem, v Šiški, Udmatu, na Viču, v Rožni doli'na Mirju, v Trnovem, Koleziji itd Vei dar moramo povdariti, da je »Stan in Dom, najmanj trpel ! Klerikalci 5 svojo neokusnostjo niso udarili saino po Stan in Domu, temveč so lopnili tudi po človekoljubnem delu pokojnega zadrugarja dr. Kreka, ki ie zidal delavske hiše v Rožni dolini, dalje tudi vse Vičatie in vse tiste, ki imajo nižje stoječe stavbe v iLvnatem svetu. Zlasti pa po viškem ia-rr-vžu, k: ^oii tik Glinščice . . . ZJka) pa ljudje silijo i ta »zamočvirjeni« kraj, ki je izpostavljen ka.\kauram liustr Slovenca in zakaj ne silijo z gradnjami na Posa-.je te-.4: p.i eveda sjspo.i • -k. ilustrovanega Kino .Ljubljanski d>or* ne pomni tako sijajnega, velikega uspeha kot pri včerajšnji premijer velikega .italkau filma*: »TRHGEDIJH' I p>čno delo slavne tragedinje Hen'iy Sorten, n deianj v trpljenju že ie in bo be matere mučenice. Višek umetmšue igre Henny Porten. Divno lepe slike. Preslrtslji e scene. Danes ob 4. oi 6. poi 8 in 9. uri Kino .Ljubljanski dvor'' — Telefon 730 Pride monumr-nts'-: velet lin Dance Macabre« - (THE BIG -'ANA )E S..vei! -a in ved> Mimogrede bodi šc onuaieno, da je dc-sedaj zgradil Stan in Dom \ Ljubljani ob Tržaški cesti 3 velike zadiužne hiše z 21 stanovanji, 22 lastnih hiš pa s 40 stai'.>vs-n,i. (Pri gradnji kolonre < '■ Tržašk resti se je vsem priporočalo, da naj ne gradijo kleti, ker je teren ilov nat in se ie bati vlage.) Dalje sc gradi za dva člana dve eno-nadstropni vili na Prulah z 2 stanovanjema, ua Viču in v Rožni dolini se je zgradilo 20 hiš s 27 stanovanji. Skupaj je torej do sedaj zgrajenih 90 stanovanj V Mali vasi tik Rožne doline se bo zgradila druga kolonija 15 hiš š 30 stanovanji in so vsa pripravljalna dela v teku Zemljišče za to kolonijo ie podaril škof dr Jeglič, ki ima kakor izgleda, nekaj več socijalnega čuta, kakor pa njegovi uredniki okoli »Slovenca:. Kakor čujemo. se bo na tej koloniji po njem celo imenovala glavna cesta in bi bilo primerno, če prime s"oje urednike za ušesa. Radovedni smo tudi, kaj so rekli k Slo-venčevi karikaturi tisti člani Stan in Doma. k; so somišljeniki teh urednikov in ki so posestniki ua tei plavajoči- koloniji. Z zasmehovanjem rešujejo gg od »Slovenca.- stanovanjsko bedo Priporočamo vsem brezstanovalccm, da naj se za stanovanja obračajo vedno do »Slovenca«, ki jim bo stanovanja preskrbei najbrže v farov-žih ali pa kar v Katoliški tiskarni, ker od stavbnih zadrug ni več dosti pričakovati, če se bo tiste, k: vodijo to karitativno delo, na tak ostuden način napadalo Da je mogla stavbna zadruga Stan In Dom izvršit' so deio (90 stanovanj) v tem kratkem času, sc je v prvi vrsti zahvaliti ljubljanskim gerentom, v prvi vrsti g ar. Pucu :n Josipu Turku, ki sta šla vedno zelo nu roko zadrugi Gerent g. Likozar pa deluje v zadrugi kot podpredsednik in član eksekutive Pa tudi občinski odbor Viča le sodeloval z vso ljubeznijo pri akciji Stan In Doma Vse stranke (ne glede na politično pripadnost) so sodelovale: poleg župnika demokrat in socijalist, Orjunaš in Orel, Svo-bodaš in Sokol — vsi s sporazumevanjem, ki se redko kdaj pokaže v javnem življenju. »Stan in Dom se ni tja v en dan zmisiii posebnih tip hišic, ampak je to tipo visokih streh izbral radi praktičnosti in radi cenenosti Vsak nepristranski in objektivni presojevalec mora samo pohvaliti akcijo »Stan in Domarjev«, pohvaliti vse one, ki so jim pomagali. kaiti iz te akcije je že tn 90 (reci devetdeset) stanovani in 30 se jih bo do prihodnjega junija šc iz.gotovilo z zagotovljenimi sredstvi. Če klerikalni ->Slovc-nec« pokaže toliko' uspeha, kot so ga Stan in Domari potem bo ime! pravico smešiti njihovo delo. Vlom v davčni urad Brežicc, 26. oktobra Snoči so neznani tatovi vdrli v davčni urad v Brežicah, Dvignili so okna in prevrtali železna vrata, nakar so dospeli v blagajniški prostor V tei sobi stoje druga poleg druge tri velike železne blagajne. Vlomilci so srednjo nekoliko odmaknili in jo potem na strani navrtali V roke jim je prišel precejšen plen. Razmetali so vse listine, ki so bili v blagajni, odnesli pa gotovine za 14.900 Din. V blagajni ie bil skoraj sam kovan denar Potem so se tatovi vrnili skoz: okno na ulico Medpotoma so pa na klopici pustili vrečico, v kateri je oilc za 100 dinarjev drobiža po 10 in 5 par Najbrže so vrečico pozabili. Ljudstvo meni, da gre za tatove, k; niso iz Brežic, najbrže iz Zagreba Nekateri so namreč ponoči med 3. in 3.30 uro slišali kljub slabemu vremenu vozit1 skozi mesto avtomobil. Z druge strair pa se čuje, da je orožništvo tatovom že na sledu, ker so baje nekateri videli ponoč: med 23 in 24. uro hoditi okrog davkariie tr: sumljive moške Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sreda. 27.: «Joy». E. ."'ctrtek. 28.: Zaprto. Petek. 29.: »Slaba vest*. Narodna igra. Pree mijera. C. S-jbota, 30.: »Vojaška predstava ob 6. uri. zvečer. Nedelja. 31.: "Drugi breg«. Izv. Pondeljek. 1.: »Hamlet*. Izv. Ljubljanska opera. Sreda, 27.: ob 20.: I. intimni operni večer. Na čast češkoslovaškega narodnega praz» nika. Izv. Četrtek. 28.: Zaprto. Petek, 29.: »Nižava« Gostuje Anton Buk» šek. D. .V>bota, 30.: »Grofica Marica«. B. Vedel ia, 3!.: «Yannhauser». Izv. Pondeljek, 1.: «Seviljski brivec». Izv. Torek. 2.: Zadrto. Mariborsko gledališče. Sreda. 27.. Plesni večer skupine Valerije Kratine. Četrtek, 28.. »Morala«. C. Nocojšnja proslava češkoslovaškega na rodnega prazuika t ljubljanskem gledališču Danes, v sredo, točno ob S. zvečer, bo v ljubljanski operi prvi intimni glasbeni večer. Soored obsega ciklus slovpških pesmi, delo skladatelja Snajderja - Trnavskega in Janač- kovo kompozicijo -Dnevnik človeka, ki je izginil brez sledu*. Ta ciklus obsega 22 pesmi. Riše nam zgodbo mladeniča, ki se zaljubi v lepo ciganko Zefko Janačkova sklad ba bo radi nazornosti tudi inscenirana. Sodelovali bodo v njej: ga. Thierrv - Kavčnikova, ki poje ulogo ciganke Zefke. ga. Zaludova in ga. Poličeva ter gdč. Potučkova. Partijo mladeniča poje gosp. Knittl. Vse točke spremlja pri klavirju kapelnik gosp. Baiatka. Cene -o izredno nizke in znašajo samo polovico 11.1-vadne vstopnine za opente predstave. Občinstvo opozarjamo na vsebino programa, ki bi natisnjena na gledališkem letaku. Abonente reda C opozarjamo, da imajo v petek, dne 29. t. m. premijero Anzengru-berjeve narodne igre -Slaba vest.. S tem popravljamo naznanilo, da bo premijera tega dela v soboto. V četrtek sta obe ljubljanski gledališči zaprti. Pr*a repriza Galsworthyjevc ljubke igre Joy„ se vrši v ljubljanski drami nocoi. \ sredo ob 8. Dejanje se vrši na kresni dan blizu Oksforda. Igrajo dame in gospodje: Vera Danilova. Mrriia Vem. Medvedova, Na-blocka. Šarifeva, Orf silil, .Jan. Livar :.i Itc-goz. Predstava je z.: red E. (•ostovanje svetovno plesne skupino Va-!< r ;c Kratine v Mariboru. Danas, v sredo eestuje v mariborskem gledališe-u plesna skupina osmih pletsalcev. prvovrstnih umel-uikov pod vodstvom V. Kratine, voditeljice Dlesne šole Hallerau - Laxenburg pri Dunaju. Skupina prihaja iz Nemčije, odnosno iz Avstrije, kjer je gostovala v večjih mestih /. največjim uspehom. Gledališka uprava mariborska je prejela iz Gradca, kjer je trosto-vala ta plesna skupina, obvestilo, da je bil uspeh umetnikov v leni mestu naravnost sijajen. Zato ponovno naftopleje priporočani ) obisk te produkcije Svetovni sloves, ki ga uživa plesna skupina in pa pester spored, ki je objavljen na gledaliških lepakih, nam iamči za prvovrsten umetniški užitek. Prioo ročamo vstopnice ž<=- v predprodaji Prva operna predstava v inaribor?keiu gledališču bo v soboto, 30. t m. Uprizorita se pod muzikalnim vodstvom opernega ravnatelja Mitroviča dve deli svetovne popularnosti: Leoncavallovi Pacliacc-i, (cGhima čb) ter prekrasna Mozartova opera o v dvorani ITniona- Na programu bodo modeme skladbe iz polpre- ;ekle in današnje dobe. Med drugim se bo izvajala Balakireva SimfonijaRikarda Siraussa -Šaloma--. Banmovičev Scherzo-. Rogger Ilucassejeve Varijacije-. za velik orkester in obligatno harfo ler Honeggerjev Racificv. Dela bo izvajal naš operni orkester pod dirigentom Nefiatom To bo naš prvi simfonični koncert večjega stila v tej sezoni. Za koncert vijoliiifkoga virtuoza Zialka liaiokoviča vlada v našem mestu največje za uimanje. Balokovič, umetnik svetovnega slovesa, si je izbral za svoj četrtkov koncert bogat in raznovrsten vijolin-ki program, ua ka-■erc-ni so zastopani komponisti starejše kla--ične dobe. Predvsem so to skladbe nekdanjih viiolinskib virluozov. ki <0 izvrstno obvladali instrument, za katerega so pisali kompozicije. Na sporedu je pa tudi par angleških skladateljev, katerih imena se prvič pojavljajo na javnem koncertu \ Ljubljani Kritike tudi največjih svetovnih listov ua Angleškem in v Ameriki štejejo Balokoviča j med prve svetovue vijoln ske virtuozc ter se o njegovi igri izražajo v uajlaskavejšib besedah Za č;isa svojega bivauja v Ameriki je dal umetnik samo v Ne\v Yorku 16 vijo-liuskih koncertov, ki so bili ;>opoluoma razprodani. V predprodaji se dobiva koncertni spored s sliko umetnika. kratkimi življe-njepisuimi podatki .t njem samem in pa o skladateljih, ki so na programu. Koncert se vrši v če'rlek. '2S I m. v veliki ■J- c.-ani ho-'ela - Union-. Starka zima kima... Ali se bodo čudili L.iubljanci zaspanci, ko bodo zlezli iz svojih postelj in pogledali skozi okna, si je marsikdo mislil včeraj zjutraj, ko se je utrgal iz sivih visokih megla sneg in se pričel v vrtincih poditi proti zemlji No in res smo ga zagledali tako belega kakor vsako zimo, ko je že sedel na strehah, se talil malce umazan v vodi po ulicah in se še vedno igral v zraku, padajoč v živahnih kosmičih na tla. Nekam zgodaj smo dobili letos sneg in sprejeli smo ga s tako mrzlimi občutki, kakor je on sam. Ko so stopili Ljubljančan! pred 8 uro ■ plundro in je marsikdo začutil po par korakih mokroto v čevlju ter pomislil, da čevljar nejevoljno misli na njega, ker šc za stare podplate visi« pri njem, bogine res ni imel vzroka, da napravi prijazen obraz Skrb na skrb' Okrog 9. ure je bila igra snežink v zraku na.iživahnei-ša. Visoko gori pod nebo se je kar kadilo. Okrog po! 10 pa sc je jelo zopet svetliti in naenkrat, kakor bi odrezal, je prenehalo nebo z belim blagoslovom Kakor je okrog 5. ure zjutraj začel, tako je nehal in v mestu pustil samo umazano vodo Snežilo je seveda in močneje tudi zunaj Naše gore so zavite v sneg skoro do vznožij. Na Gorenjskem je snežilo skoro vso noč in prenehalo šele pozno dopoldne. Zdi se. da je konec lepih dni in da starka zima že prav od blizu kima . . »Naciste med leti" je veliki „Balkan" tilm, ki pride v kino , Dvor". Pred sodniki Dve literarni pravdi Že v aprilu se je vršila prva ra/prava v tiskovni pravdi g. Govekarja proti g. I. Vid* marju radi znanih napadov v »Kritiki«. Raz prava je takrat vzbudila med literarnimi krogi veliko zanimanje, bila pa je prelože* na, ker ie senat dopustil dokaz resnice. Zas slišani so bili tekom nadaljnjih mesecev raz ni izvedenci, ki pa seveda niso mogli po* vedati ničesar, kar bi bistveno vplivalo na razpravo. Druga obravnava se je vršila še le včeraj. Senat so tvorili gg. vss. dr. Mladič, ss. dr. Moh-orič, ss. Avsec in sodnik dr. Juvanc. odsotnega tožitelja jc zastopal dr. Knaflič. navzočega obtoženca pa dr. Krivic. Prisost* voval je zopet umetniško»literarni avditorij, ki pa ni bil več tako številen, kakor je bil v aprilu. Razprava je trajala precej dolgo, ker jj tožiteljev zastopnik pobijal v svojem govj= ru vse točke, ki jih jc navajal v svojem zagovoru ter predložil dokaze — Cankarje va pisma — o nekdanjem prijateljstvu med mladim Cankarjem in mladim Govekarjem. o povodu njunega spora in zopetni spravi Spor je nastal radi denarja, ker Cankar ne= koč ni dobil zahtevanega predujma in jc mislil, da je kriv Govckar. za pojasnila pa je bil nedostopen. Dr. Knaflič je na podlagi originalnih virov dokazoval neupravičenost in izmišljenost očitkov, ki delajo g. Goves karju krivico od napačne« informiranega Cankarja pa do današnjih dni. Dokazal jc zlasti tudi. da ni nikdar oviral Cankarja ali preprečeval vprizoritve njegovih dram. ampak ga nasprotno povsod favoriziral in pod piral, kar vse izhaja tudi iz Cankarjevih pi» sem samih. _ Tožencev zagovornik je zanikal trditev, da bi bili inkriminirani očitki razžaljcnje ali obrekovanje, in je dokazoval, da je šlo za literarno kritiko, ki je ne gre presojati z vidika družabnih form. V literaturi jc po stoletnem uzusti dovoljeno marsikaj, kar izven literature morda nc bi bilo dopustn-J. Senat se temu naziranju ni pridružil, tem: več jc bil mnenja, da je čast samo ena in da literatura v tem pogledu nima nikakih privilegijev Ker je bila v inkriminiranih očitkih podani I uvreda i kleveta v smislu tiskovnega zakona, je obsodil obtoženca na 2 dni zapora in objavo sodbe v «Kritik>». Takoj nato se je pred istim senatom, a za polovico reduciranim avditorijem vršila razprava o tožbi g dr. Robide proti g. 1 Vidmarju, ki je tudi v »Kritiki« v ostrem epigramu imenoval tožitelja «mojstra ska = zo». Po razpravi, krajši in enostavnejši od prve. ie senat razglasil oprostilno razsodbo Priznal je sicer, da predstavlja inkriminis rani izraz uvredo. da pa je bil le nekaka reakcija na ravno tako ostre izraze, ki jih je bil dr. Robida rabil proti o. Vidmarju: zato tožitelj nc more zahtevati kaznovanja. V obeh procesih je sodišče imelo priliko izreči načelno važen izrek, da tudi v literars n; obliki in z ozirom na literarne dogodke ni dopustno neosnovano in krivično očitati komu stvari, ki morejo škodovati njegovi časti al njegovemu ugledu Za vse stroke, za vse panoge življenja veljaj isto pravilo. Vrh tega je bila ol tej priliki o vržena koj pica očitkov, ki so se leta in leta kopičili proti g. Govekarju. temeljili pa pred vsem na »ustnem izročilu« Nihče se ni nikdar potrudil, da hi zbral stvarne dokaze, ra* čun za ta način polemike pa mora sedai plačevati 2. Vidmar, dasi ie iasno da je ravnal v dobri veri •! Slovenske čipke in vezenine na žen-kem kongresu na Bledu. Ob priliki žen-.cga kongresa na Bledu sta razstavila: '■•i. osredn<: zavod za ženski domači obrt Ljubljani ;n na Mariborsko žensko dru-. o svoje izdelke. Prvi je razstavil vilek ,'vko krasno izdelanih čipk. motivov, vložkov itd. ki so namenjeni za inozemsko propagando. Dela so tako lepa in precizno iz-\ ršena. da vzbitjajo splošno pozornost in -o deležna velike pohvale. To 'e prav sreč-■ r misel, da se zainteresira ženski svet za J-.ima če izdelke, k! prihajajo ravno iz onih nesrečnih kraiev. kjer je vladala strahota noplav: Polhov Gradec. Žiri in Poljanska du!r:u. Mariborsko društvo pa je razstavilo /,. vese. blazine in drugo, vse posneto po starih slovenskih pečali. Tudi ti izdeiki so zelo precizno izvršeni in nosijo vabljivo tipičnost naše domače ornamentike. Želimo, da bodo bodoče razstave v inozemstvu prinesle našemu čipkarstvu obilo uspeha. * Himen. A' soboto, dne 23. t. m. sta se poročila v farni cerkvi na Koroški Beli g. France Pogačnik, uradnik pri Kranjski m-dustrijsk' družbi na Jesenicah, in gdč. Ela Prosenova, hčerka iz ugledne in narodne rodbine g. postajenačelnika Prosena na Ja-v orniku. Novoporočeoca sta oba izvršujoča člana Sokolskega društva na Jesenicah Mlademu sokolskemu paru najiskrenejše če-stike in obilo sreče! * Smrtna kosa. Včera je umrla na Jesenicah po dolgi bolezni gospa Marija dr. Pav 1 i č k o v a, posestnica in trgovka. Pokojni-ca je bila skrbna mati in Ijubeznjiva ženska, ki je vžrvala splošen ugled. Pogreb bo v četrtek, ob 3.30 pop. iz hiše žalosti na >avi št. 45 na jeseniško pokopališče. — V Črnučah je umrla včeraj v starosti 83 let gospa Adela Luckmann, roj. Rak Truplo blagoslove v četrtek ob 2.30 na Črnučah nato pa prepeljejo k Sv. Križu v Ljubljano kjer bo položeno k večnemu počitku. Blag tirna spomin žalujočim naše sožalje! v Za poplavljence. Pred nekaj dnevi se :e vršila skupna seja odbora Rdečega križa za ljubljansko in mariborsko oblast Skle niso se je. ca se bo ves v Sloveniji nabrani denar porabi! za podporo poplavljencem v ljubljanski m mariborski oblasti in se je določil ključ za razdelitev Glede na to, da so nekateri kraji v ljubljanski oblasti huje prizadeti nego v mariborski oblasti, se bodo za poplavljence ljubljanske oblasti v mariborski oblasti darovani zreški porabili izključno za nje. * Podržarljenje gimnazije v Sisku. Že letošnjo pomlad je bilo sproženo vprašanje, da privatna gimnazija v Sisku preide v državne roke. Sedaj je načelnik Magaraše-vič v ministrstvu prosvete pritrdil pogodbi z upravo omenjene gimnazije. V kratkem bo izdana odredba, s katero se gimnazija v Sisku prevzame v državno upravo. + Knjigovodski in nemški tečaj. Kulturno - prosvetni odsek Delavske zbornice bo priredi! za delavce in nameščence v Ljubljani poleg dramatične šole tečaj za knjigovodstvo in korespondenco ter za nemščino (za začetnike). Oba tečaja se bosta vršila na srednji tehnični šoli (na Mirju). v sob-i št. 5. vhod iz Gorupove ulice 10, čez dvorišče Knjigovodski tečaj se prične v sredo 3. novembra, nemški pa v petek 5. novembra, oba ob 7. zvečer. Vsi priglašene! naj se zberejo že pred to uto. — Naknadne prijave sprejema prosvetni odsek D. Z. \ Gradišču št. 2 še do 1. novembra. * Zahvala. Najlepše se zahvaljujem cenj'. uradrrištvu mestnega gradbenega urada m mestnim uradnicam v Ljubljani za poslanih 800 Din mesto venca na krsto gdč. Helene Premelč tnag. uradnice. — Jože Denšar. mlinar v Hotovijah pri Poljanah. * Vihar na Jadranu. Kakor smo že poročali je divja! na našem Jadranu \ zadnjih dneh silen vihar Kolikor je d osle.' zr,..-no, so se vsiec viharja pripetile razne nezgode: \ bližini otoka Brača se je potopila ribiška ladja, na kateri so se nahajali štirje ribiči, katere pa je v zadnjem trenotku reši! kapetan parobroda. ki je v kritičnem času vozi! mimo. V Sutivanu ie vihar prebil parobrod »Ms«; voda ie uerrla v notranjost, vendar se je posadki posrečilo zamašiti še pravočasno odprtino ter tako obvarovati ladjo pred potopom Ladjo so privit:'-' splitsko pristanišče na popravilo. V Splitu je vihar poruši! kopališče »Polo«. Državne nameščence m vse gos 'Ode spi h opozariamo na posebno lepo zbero sukenj in raglanov modernih kroiev. ki jih prav ugodno nud tvrdka Fran Lukič, Pred škofijo Plačilne olajšave. * Smrt vsled strele. V nedeljo ponoči je v Hercegovini divjala strašna burja, ki ie napravila mnogo škode ter podrla mnogo brzojavnih drogov in tako onemogočila brzojavni promet. Y Župljancih je strela udarila v hišo seljaka Marica ter ubila njega in dvoje njegovih otrok. V goratih krajih je padci sneg. Zavladal je huc mraz. * /TO zobna kremo je najboljša. * Vlom v Zidanem mostu. V noč: od sobote na nedeljo so neznani zlikovci vlomili v gostilno Jakša v Sv. Petru pri Zidanem mestu. Vdrli so skozi okno in odnesli kakih 100 Din gotovine, nadalje dva litra vina in en ključ. Splošno domnevajo, da so tatovi ljudje, ki morajo dobro poznati razmere. * Železniška nesreča v Zagrebu. Na zagrebškem kolodvoru ie bi! v pondeljek delavec Gašper Šlibar zaposlen s poprav- 1 ianjem že!eznišKc proge. Po nesrečnem slučaju je prišel pod vlak, ki se je na kolodvoru ranžiral. Kolesa so mu zdrobila levo nogo pod kolenom ter gladko odrezala stopalo desne noge. Nesrečnega moža so nezavestnega prepeljali v Zakiadoo bolnico. Slučaj je tem žalostnejši, ker je ŠKbar oženjen in oče petero nepreskrbljenih otrok. * Epileptik zgorel na ognjišču, "v" Opačičih v mostarski okolici je ob ponovnem napadu epiiepsiie seljak Krsta Pavletič pade! na ognjišče. Vnela se mu je obleka in nesrečnež je v pravem pomenu besede zgoreL in druga oblačila nudi v največji izbiri in najceneje I. Maček, Ljnbl|ana Aleksandrova cesta 12. * Cigan prodal svojo hčerko za 3000 Din. V Iloku pri Osjeku se je v nedeljo skušala obesiti lepa 19 letna ciganka Aranka Kolombari, ker jo je oče po ciganski navadi za 3000 Din proda! ciganu Toši Kološariju za ženo, a ona ljub: drugega. V zadnjem trenotku so rešili nesrečno mlado ženo. * Razprava proti črnogorskim odmetni-kom končana. Pred okrožnim sodiščem na Cetinju je bila prošli pondeljek končana obravnava proti veliki skupini črnogorskih odmetnikov. Obravnava ie trajala tri mesece in je zbran ogromen materijah Razsodba se razglasi prihodnji mesec. * Vsled strahu umrla. Iz Mostarja poročajo, da je v pondeljek zjutraj seljakfnja Ilinka Vitanovič prinesla v mesto mleko na prodaj. Opazivši, da posluje kontrola za mle ko, se ie žena tako presirašila. da je stopila v bližnjo vežo, ter se od strahu zgrudila mrtva na tla. Danes Polnočno solnce Predstave ob: 3., S., 7. in 9. uri. nasp oti Mestnemu domu. * i Ljube*.- prepečenec izbor na novost prav posebno primeren za kavarne, gostilne. delikatese trgovine. Prav priporočljiv za bolnike in želodčnobolne. Dobi se prav poceni v trgovini V. Šober in Bergant. Sv. Jakoba trg. * Najboljše čevlje >Karo« dobite v Mariboru, Koroška cesta 19. od 1. oktobra rudi Aleksandrova cesta 23 v trgovini St. Cer-netič. 27 + Bluze, najnovejše, velika izbira, krasne otroške plaščke in oblekce priporoča Krištofič-Bučar. Ljubljana. Stari trg 9. Beseda, ki polni dušo z grozoto/ Zapori, ječe. knuta, rzdihljaji! Jok potlačenih! Ledene poljane! Pustinja snega in ledu! Borba za svobodo/ Svetovna revolucija! Razuzdani in pitani mučijo nesrečne deportirce! Temelji carstv. s tresejo! To je SIBIRIJA! Vse to grandijozno prikazano v isto= imenem filmu pomeni največjo senza* cijo za vsakega, pa še tako velikega na= sprotnika filmske umetnosti. Iz Ljubljane PRIDE: z Emil Janningsom in Lya de Putt KINO IDEAL. u— Lady Aberdeen. predsednica Mednarodne ženske federacije, se je včeraj popoldne s tajnico van Eeghen v spremstvu gospe Fernande dr. Majaronove in gospe Kroftove vrnila z Bleda, kjer je prisostvovala kongresu naše Narodne ženske zveze v Ljubljano. Na kolodvoru so jo pozdravili gospa Copeland in oba tajnika Angieškega kluba v Ljubljani. Odlični gostinji je bi! po-klonjen lep šopek, v Angl. klubu pa je bila prirejena čajanka. Danes bo ladv Aberdeen gost grofa Draškoviča v Zagrebu, nakar odpotuie v Beograd. u— Srebrna poroka. V krogu svojih dragih praznuie danes g. Fran Rus. lesni industrijalec na Prulah. s svojo soprogo Ivanko, srebrno poroko. Jubilantoma želimo, da do-žrvita v neskaljeni sreči tuci: še zlato poroko! u— Otvoritveno predavanje društva ».Soče* v Ljubljani V društvu »Soča« bo v soboto 30 t. m. v salonu pri Levu ob 20.30 otvoritveno predavanje v te; sezoni. Ta večer nastopi društveni predsednik g. dr. Dinko Puc z lepo m aktualno temo- Ljubezen do domovine in Slovenci. Pc predavanju poje «Sočin> zbor. Član!, prijatelji in vsi, ki se za naša predavanja zanimate, vabimo Vas. da se tudi v te; sezoni v obilnem številu udeležite naših 'epih predavanj. Vstop prost Vsi dobrodošli! n— Redni sestanek društva »Treznosti«, bo danes v sredo na učiteljišču v k!av!rski sobi. Dnevni red: filmsko predavanje »Kako osianem zdrav?c Začetek točno ob lS.-3i Po predavanju razgovor o sprejemu John-sena. — Odbor. u— Na oslavu češkoslovenskeho osvobo-zeni porada zdejši opera dne 27. fijna umeleckv večer — opatfete si včas listkv Ceska škoiska oslavuje v Mladice 27 fijna o 16 hod. Dale porada Ceškoslovenska obec v Ljubljani ve >Zvezdec 3S. fijna o 2>j. nod. večerni oslavu s programom. Čechoslovaci pfijdte všichni _ Gostje dobrodošli! u— Vabimo in pozivamo vse narodne kroge, narodna drnšrva. kulturne delavce, dijaštvo. zlasti pa člane Jugoslov-češkoslov Lige na slavnostni koncert povodom češkoslovaškega narodnega praznika danes v sredo 27. t m. ob 20. v opernem gledališču. Pričakujemo zlasti udeležbo Sokolstva! Dokaz naših čustev slovanske vzajemnosti bodi polno gledališče! Odbor ?Jugos!ov,-čcškoslov. Lige.- v Ljubljani OBLEKE lastnega -.zdeiks \ am nud NH CENEJE Jos. Roiina, LiubPana. Aleksandrova S. (-•ride druea veiška senzacija KINO IDEAL Varijete Emil Jannlngs in Lya de Rutti KINO IOEAL u— Ruskemu odboru v LJubljani je uradništvo velikega župana ljubljanske oblast: mesto cvetja na krsto preminulega g. Nikolaja Smolenskega poslalo znesek 440 Din v prid siromašne ruske dece. u— Tamburaški odsek društva ^Edinost« prične z rednim teoretičnim poukom v četrtek dne 25. t. m. ob pol osmih zvečer v društvenem lokalu Gajeva uiica št. 2-1. Vsi, ki so se priglasi!:, naj prineso s seboj zvezek za note. u— Tovariši Jadranaši! Danes ob 20. uri bo v društveni čitalnici plenarni članski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o važnih društvenih zadevah. Udeležba Je za vse člane strogo obvezna! _ Odbor. u— Preporodaši! Danes ob pol 5. sestanek športne sekcije. Vsi člani, ki bi se ude;-stvovali na športnem polju, naj se udeležijo sestanka. u— Preporod. Dramska sekcija. Vse tovariše in tovarišice, ki se zanimajo za sekcijo, vabim, da pridejo v Ewn večjem števih; na informativni sestanek danes ob 18. uri v društveni lokal. Za one, ki so se že javili k sekciji, ie sestanek dolžnost, ker računam na njih udeležbo. — J. M. d— Policijske prijave. Od pcmdeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina kolesa. 3 prestopki kaljenia nočnega miru, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 2 prestopka prekoračenja policijske ure in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 2 radi nedostojnega vedenja in pijanosti ter 1 radi splošnega suma. u— Vlom v delavsko zbornico. V noči na 23. t. m. se je splazil čez vrt na dvorišče hiše št. 12., na Poljanski cesti, v kateri se nahajajo pisarniški prostori Delavske zbornice, neznan svedrovec. Zlikovcc se je posrečilo vlomiti v pisarno skozi vrtno okno,, nakar je odpr! z dletom tri omare. Iskal je seveda denar, ki ga pa ni našel. Odnesel je samo aktovko ravnatelja Josipa Kopača ter pograbi! viožno knjižico uradnika Ivana To-kana. Knjižica pa je vfnkulirana. Tat je imel torej vražio smolo. n— Najaeno kola Ko je hišnica Ivana Loč niškar na VaJvazorjevem trge odprla včeraj zgodaj zjutraj hišna vrata, je opazila poleg vrat k steni prislonjeno tuje kolo. Ker se nikakor ni hotel pojaviti lastnik kolesa, ga je hišnica slednjič odpeljala na policijo. Kolo je bilo bržkone ukradeno, pa se tatu ponoč: ni ljubilo v snegu in dežju voziti se ž njim. Kolo ie shranjeno sedaj na policiji. u— Punce vkup. tant ima denar! .ie krtca predsnočnjim v neki gostilni na Bregu S1!1 letni fant Janez Marinko. Ker pa m ime! ravno najbolj vabljivega glasu, kriča! pa je preveč vztrajno, je privabi! stražnika. Napram temu ie bi! Janez tako Ijnbeznjfv. ea se kaT ni moge! ločiti od njega, pa sta šla slednjič skupaj na policijo. >Kamrica« gor' ie bila Janezu nekam hladna, toda fant je porrpe! sai je že vajen. u— Zobozdravnik dr. Puher zopet ordi-nira. 1402 u— Opozarjamo občinstvo, da prične vo-z:r avto omnibus od frančišanske cerkve na pokopališče Sv Križ. V četrtek in petek pelje ob 2.. 3.. in 4. pop., v soboto, nedelje, pondeljek in torek pa bo vozi! vsake po! ure Ustavlja! se bo tudi na Vidovdanski cesti pred hiralnico Cena za osebo 5 Din. venci brezplačno. 1404 n— Štajersko portugalko :z graščine Bori toči vmarna »Pr Dalmatina:.-.. Tavčarjeva ulica (prei Sodna ulica 1 13?5 u— Mestna zastavljalnica v soboto 3C. t. m. rad"' snaženia prostora ne posluje. u— Plesne vaje tehnikov- akademikov. Plesne vaje se bodo vršile vsak torek \ Ka-zim" točno ob 20 uri. Otvoritvena p!esr._ vaja bo izjemoma v četrtek 4. novembra. Reklamacije vabi! se spreiemajo do 3. nov. na naslov Pesr odbor — Akademski kolegij.« 1405 \j Mpriljftra a— Za oskrbnika palače Pokojninskega zavoda na Kraba Petra trgu je imenovan finančni ravnatelj dr Povalej a— Proslavo 28. oktobra priredi Češ k: klub v soboto, dne 30. t m ob 20. v man dvoran: Narodnega doma, ki bo ta dan z-j-?et otvorjeni Vabljeni so zlasti vs; (tlar: Ceškoslovaško-jugoslovenske iige !a sploh prijatelji češkoslovaškega naroda Na sporedu je po pozdravu predsednika Bureša izvajanje godb^nih ročk orkestra Češkega kluba, ki mu sled; prosta zabava. a— Prvi sneg Pred par dnevi so pr->-rokoval, dunajski vremenski proroki. da bo v kratkem časi .;astopf!a zima ter zapade' sneg Nedeljsko slabo vreme je pokazaio sicer, da se bode prerokovanja izpolnila, toda v torek je zopet zasijalo toplo, jesensko solnce in upali smo, da bo lepo vreme ie še vztrajalo V ponedeljek ponoči pa jc naenkrat začel padati dež in zjutraj je začelo že snežiti Najprej polagoma, nato pa vedno bolj gosto, dokler n: začel padat: sneg kakor v najhujši zimi, da je človek komaj vide! pred se. Tla so se pobelila, na ulicah pa je taka brozga, da je joj. Radovedni smo le. kako dolgo bo to slabo vreme še trajalr,. upamo, da nam bo v kratkem zopet zasijalo ljubo sobice. Po park-pa je sneg polomil vejevje in napravil veliko škodo. a— Stanovanjska SLS — skrb v praksi. Kakor pri vsakem perečem socijalnem vprašanju, ki tlafi široke sloje, so skuša*! zadnji čas klerikalci tud: stanovanjsko bedo in gibanje stanovanjskih najemnikov izrabiti z demagoškrni sredstvi v politične svrhe Kako izgleda SLS — stanovanjska skrb v praksi, nam dokazuje dejstvo, aa imajo v Mariboru vodite:;! SLS nebroj krasnih paiač z velikanskim sobam; in dvoranami, ki so večinoma prazne ali pa se po njih sprehajajo posamezni duhovniki Kljub temu pa so reprezentant' SLS v Mariboru odpovedali sedaj tik pred zimo v svoji hiš! v Gledališk: ulici rodbinske stanovanje drž. uradniku, ki ima ženo in štiri otroke, zato, da se bo v to stanovanje vselil samec-duhovnik Ubogi uradnik bt. moral z rodbino na cesto ali pa bogve v kakšno luknjo, čeprav imajo čestiti duhovnik: v isti hiši prazno veliko sobo, kater pa uporabljajo raje za politično vzgojo na--mlajših dijakov, za katere prirejajo tam sestanke in klerikalno čitalnico To brezčutno preganjanje ubogega uradnika kric tem bolj, ker imajo klerikalci podobnih sob, kjer bi lahko dečkom vcepljali rimske politiko še celo vrsto v raznih njihovih zavodih. Nad sto prostorov bi iahko uporabljal: za klerikalno agitacijo med dijaštvon in v sobo nasproti gledališča namestili svojega samca duhovnika. — pa ne, raje s-, odpovedali drž. uradniku in stanovar;sk sodišče je to sodbo v ogorčenju sociialrr čuteče iavnosti potrdilo. Tako izgleda SL> — stanovanjska skrb v praksi. Zborovanje SDS v Mariboru se vrši v v nedeljo, 31. oktobra, ob pol 10 dopoldne v Grajskem kinu. Dnevni red: 1.) Poročila nar. posl. dr. Pivka in min. n. r. dr. Alb. Kramerja o položaju. 2.) Zimski delovni program SDS v Mariboru. 3.) Predlogi, želje, nasveti, razno. Somišljenike in prijatelje vabimo k udeležbi Srezki odbor SDS v Mariboru. a— Mariborski Izvoščk: so imeli v ponedeljek zvečer izredra občn. zbor svoje strokovne zadruge, k: je bil dalekosežtiega pomena za tiadaLinji razvoj zadruge. Že par let se namreč razpravlja o raztegnitv! zadruge ca vso mariborsko oblast, ki bi pritegnila nase :ndi sorodne obrti, kot brodnike in druge. Ta sprememba pravil ie bila soglasno odobrena. Poročal je na zborovanju tudi vodja obrtao-pospeševalsega urada g. Založnik. Kakor v drugih večjih mestih, prehajajo rudi mariborski izvoščk. polagoma v avtotakse. a— Občinska stanovanjska hiša v Smetanovi nlid. Na prihodnji seji mestnega občinskega sveta se bodo oddala stanovar . in določila najemnina v novi stanovanjsk: hiši v Smetanovi ulici. Stanovanj ie blizu 30, prošejikov pa seveda veliko več in ?e cele mesece se posamezniki, k! imajo zveze z gospod! na magistratu, hvalijo, da imajo stanovanja zagotovljena, in sice- ce- lo neporočeni Take obljube merodainin magistratnih .gospodov so šle ceio tako da-ieč. da je »Slovecec- Je pred mesec-; priobčil notico neke stranke, k: se je čuti a r. -Tajšano, da se ji je obljubilo navzlic ženi stanovanje v drugem nadstripiu. . ,im je bilo v pritličju zagotovljeno nekemu drugemu. Da ne bo takih, morda utemeljenih očitkov protekcije, je prav:lr . da mestni občrnsk: svet dodeli stanovanja v j avti; ser najpotrebnejšim strankam iz vrst občinskih n državnih uslužbencev, med katerimi je stanovanjska beda najhujša Z dodelitvijo stanovanj v hiši bo priš -naenkrat pod streho toliko strank, kak--že desetletja ne zlasti če ne bodr, najemnine pretirane, kakor so v privatnih novih poslopjih Tr bo tolažitao vplivalo na številne druge brezstamvanlce. katerim b" poživilo upanje, da bode priš!: p-e; in lažir pod streho a— Glasbene prireditve v novembru. Kakor vsako leto, bodo mariborska pevska društva tudi letos pela o Vseh sveih.r-grobovih. Na mestne':, pokopališču bo ?r la Glasbena Matica, -a P obrežju pa osta -pevska društva. — Kakor doznavamo. . Glasbena Matica povabila v Maribor svetovno znari umetniški komorni kvartet Jat: kovič Razen v Mariboru bo gostova! Ja: kovičev kvartet le še v Zagrebu, poten-pa odide na Poljsko na turnejo. Koncert se bo vršil v Gotzovi dvorani. a— Gibanje obrtnih pomočnikov. Včera predpoldne se je vrši! v Narodnem čorr_ dobro obiskani sestanek narodno zavedni!: obrtniških pomočnikov, ki so si nedavno Izvoli!! pripravljata: odbor, da s: osnujejo samostojno pomočniško organizacijo Na sestanku, ki se ga je udeleži! tud* zastopnii: Slovenskega obrtniškega društva, ie govoril tudi vodja Obrtno-pospeševalnega urač-g. Založnik, o ciljih in pomenu pomočniške organizacije, ki naj goji medsebojno družabnost s primernimi zabavami, vzbuja naroč no in državljansko zavest ter !zpopoln;u t strokovno in splošno naobrazbo pomočr kov Njegova izvajanja so pomočniki z za doščenjem odobravali in skleni'! definiriv: ustanovitev organizacije, ki bo delovala p c. okriljem Slovenskega obrtnega društv Predseauva! je pomočnik .loško Cernč. M Ijivo pa že deluje v Mariboru organiza; naprednih trgovsko-obrtnih vajencev. a— S poficije. Mizarskemu mojstru F je bilo ukradeno iz nezaklenjene shrarri več mizarskega orodja. - Radi razgra. nja na ulici, ker ni dobil v trgovini žgan; je bil prijavljen delavec R. — Najdeno bilo avtomobilsko kolo. ki nahaja na p lici.il. kjer naj se iastnik zelasi. — Aret-rana ter predana sodišču je bila Julijana G. radi prepovedanega povratka v Maribor. lz Celja e— Javen shod Samostojne dem. stranke v Celju. V soboto, dne 30. t. m. bo v Celjskem domu javen shod Samostojne dem. stranke v Celju. O Dolitičnem položaju in o važnih strankinih vprašanjih poročata na shodu narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko in brvši minister g. dr. Albert Kramer. Shod ni namenjen samo za celjske somišljenike in prijatelje SDS, ampak tudi za šiTšo celjsko okolico. Kjer so zveze z vlaki ugodne, se pričakuje številna udeležba od zunaj. Celjski in okoliški pristaši SDS bodo pa, kakor vsikdar, tudi to pot pokazali s svojo »olnoštevilno udeležbo, kako živo se zanimajo za strankin razmah in za tekoča stran kina, narodno-politična, kulturna in gospodarska vprašanja. e— JubileL V ožjem družinskem krogu je praznoval te dtri 75 letnico svojega rojstva g. Simon Wutt, višji davčni nadupravitelj v pokoju in ravnatelj Južnoštajerske hranilnice v Celju. G. Wutt ie bil vedno zaveden in napreden Slovenec in ie svoj čas, v bivši Avstriji pretrpel od strani avstrijske uprave veliko preganjanja in šikan. Komaj se je ustalil na kakem mestu, že je bil prestavljen v popolnoma nemške kraje. G. \Vut tu, ki je še trden ta čil, želimo ob njegovi 75 letnici, da bi še dolgo deloval v svojem sedaniem poklicu. e— Pogoste poplave. Letošnje leto je prestopila Savinja svoje bregove zelo pogosto in kakor zatrjujejo veščaki, je krivda temu največ dejstvo, da se je nivo struge od 1. 1900 do danes dvignil za preko poldrug meter. SaviBia. ki ima. ob vsakem večjem deževju značaj hudournika, vali ob teh prilikah velikanske množine gramoza, ki zasipa strugo in dviga njen nivo letno za približno 6 cm. Ako se ne bo v doglednem času ukrenilo izčiščenje struge, je pričakovati v bodoče še pogostejših m večjih poplav. Vse te poplave delajo zlasti v Celjski kotlini velikansko škodo. Pota ob Savinji v Celju so Tazrita in je njih popravljanje popolnoma iluzorično, ker jih prihodnja poplava itak zopet pokvari. e— Mica Kovačeva. Jakob Podgoršek, 23. letni slikarski pomočnik brez stalnega bivališča, rojen v Slivnici pri Sv. J ur ju in nazadnje pred 6 meseci zaposlen pri slikarskem mojstru Dobravcu v Celju, se ie naveličal dela in hotel živeti na stroške dTugin Izposojevžl si ie na vseh koncih in krajih denar, trdeč, da ima dobiti doto in da ima izposojen denar. Tako ie izvabil od neke natakarice v Rogaški Slatini 2200 Din, živel tam precej razkošno in. seveda izginil, ko ie bilo treba plačati. Vozil se je z avtomobilom lz Rogaške Slatine v Cclie n obratno teT ogoljufal slednjič še nekega čevljarskega mojstra, pri katerem si ie naročil naenkrat pet parov čevljev Trgovcu Gra-selliju v Slivnici je hotel izvabiti 4000 Din pod pretvezo, na jih rabi za neko kupčijo in da mu jih bo v 6 dneh vrnil ter mu dal za to 5000 Dm. Ta nakana pa se mu ni posrečila. Ko ga je neki upnik tirjal na njegovem domu, rrru je izročil Podgoršek majhen zaklenjen kovček, češ da je v niem denar Ta kovček so na policiji odprli in našli v niem le slikarske čopiče. No, Mica Kovačeva je dobila sedaj pred celjskim sodiščem še prece' milostno plačilo v obliki 4 mesecev ječe. Iz Trbovelj t— Spremembe pri Zadružni elektrarni. Okrožno sodišče v Celju je te dni poslalo Zadružni elektrarni v Trbovljah odlok, s katerim so odobrene sledeče izpremembe: Izstopili so iz načelstva gg.: Ivan Kramar, Ignac Siter, Sebastjan Jager in Ivan Ber* ger. Vstopili so v načelstvo: Franc Treo, posestnik v Retju; Ivan Jeretin, poslovod* ja v Lokah; Franc Pirrkart. rudniški pod* uradnik v Retju: Karo! Režun, posestnik v Lokah in Franc Sušni k, posestnik v Ret* ju. Načelnik je dosedanji član načelstva 2 Gustav Vodušek. njegov namestnik pa g. Jože Goropevšek. Dosedanja pravila se namestijo v celoti s pravili, sklenjenimi na občnem zboru 8. maja 1924. Po novih pra* vilih je odslej obrtni predmet:' dobavljati članom električni tok na skupni račun in nevarnost in s tem pospeševati njihovo go* spodarstvo. Dobavo toka izvršuje iz tuje ali lastne elektrarne, uvaja za svoje za* družnike potrebne instalacije in jim dobav* Ija za razsvetljavo in jKigon potrebne sve* tilke, stroje in dr "e v to stroko spadajo* če predmete. t— Tatvine v steklarni. Znano je, da so tatvine v hrastniški steklarni kaj pogoste Te dni je bilo zasačenih po varnostnih or* ganih kar 8 deklet, ki so si prilastile tuje blago na škodo steklarne. Dekleta pridejo pred sodišče, ne glede na to, da so bile že dovolj kaznovane", ko so morale obračunati t vodstvom podjetja. t— Žrebanje tombole Narodnega doma. V nedeljo se je vršilo žrebanje tombole Narodnega doma ob razmeroma dobri ude* ležbi občinstva, ki je napolnilo dvorano, Jočim je bil prostor pred domom nekoliko redkeje posejan z gledalci, nego lansko le* to. To je pač pripisovati neug-idnemv vre* menu. je pa tudi posledica oresranih kriz in redukcij, ki so v letošnjim 'etu zlasti Obvarujte svojemu ljubljencu dehteče svilnate lase otroške, katere tako radi božamo in poljubljamo! Negujte jih vedno z Elida-Shampoonom, ki temeljito očisti in je popolnoma neškodljiv. Prekrasen sijaj in čarobni prirodni vali so zanesljivi uspeh vsakokratnega umivanja z brezsodni J UO O SLAVENSKO XX D. GEORG SCHICHT, OSIJEK. Oddelek »ElMa>. Peiljite mi brccplaC&o originalni »avojtek ELJDA-SHAMPOO Ima:---- , ........... Naalcr:______________.___ Prilepite proeim, izpolnjeni odrasak fadaj oa dc-^-oico. zadele naše rudarje. Iz istih vzrokov se je prodalo letos tudi znatno manj cenejših »rečk tako. da more računati konzorcij na minimalen dobiček. Glavne dobitke so za* deli: Mrak Franc, čevljarski mojster (šival* n. stroj), Šergan Rado, rudar (moško kolo), Virant Miha, čevljarski mojster (pleteno garnituro), Kumljanc Viljem, rudar (kuhinj sko opremo) in Stare Ana služkinia (balo platna), vsi iz Hrastnika t— Pasji kontumac v trboveljski občini je še v veljavi dasiravno so že pretekli tri* je meseci, odkar se jc pojavila steklina Ker se množijo kazni proti posestnikom oz. lastnikom psov, ki se ne ravnajo po predpisih, češ da je rok za kontumac že potekel, bi priporočali, naj se ta zadeva v najkrajšem času uredi t— Sestanek radi okrajnega zastopa V soboto 30 t. m se bo vršil v Laškem šesta* nek radi okrajnega zastopa Povabliem so vsi župani iz laškega okraja in obenem za* stopniki največjih davkoplačevalcev, kakor rudnik TPD v Trbovljah, rudnika TPD v Hrastniku, kemične tovarne in steklarne t— Krošniarenje ie še vedno nadaljuje Te dni je bil prijet neki Josel L'ht agent z manufakturnim blagom iz Zagreba, ko si ie iskal naročila za svoio fvrdko v steklar* ni v Hrastniku, namesto da bi šel naravnost k trgovcem Pristojna oblast namerava na* stopiti proti delikventom z vso strogostjo, ker nikakor nočeio prenehati pregreški te vrste. h KVania r— Krasen uspeh nedeljske predstave V nedeljo pojx>Idne je ponovil Gledališki oder tukajšnje Čitalnice v Narodnem do* mu ljudsko igro «Revček And'ejček» Dvo* rana je bila popolnoma razprodana r— Sneg ie zapadel v nedel io popoldnt po vseh planinah in hrib'h na Gorenjskem do 1100 m nizko r— Potreba pločnika pred kolodvorom Sedaj, ko je zopet nastopilo deževje, se ie pokazala nujna potreba po kamenitem pre* hodu preko široke ceste pred nostainim f>o* dopiem Potniki morajo ob deževju brest' blfto do gleženi na tem mestu cesfe. da pridejo na pešpot za mesto Umestno b bilo, da H železniška uprava takoj skupno $ cestnim okrajnim zastofiom položila ka* menit prehod preko ceste pred kolodvo* rom — Eden za vse r— Iz delovanja krajnega šolskega sveta Pred par dnev; ie imet kranjski krajni šol* ski svet pod predsed-tvom odvenika dr Sabotva redno seio Po daljši azprav ie hi' sprejet proračun za leto 1927 ža obe osnovni šoli v Kraniu. Srazredno deško r> Srazredno dekliško Proračun »r^e /naša 17.368 Din. druge pa 25 R47 76 Din. skupno 13.215.76 Din Proračun ie bil predložen v nekai večjem iznosu, vendar je hil zni* žan v dopustni meri zlasti na prizadeva* nje kraniske mestne ohf;ne. kateri se ne more vsled r>remal;h dohodkov nakopati še novih finančnih bremen Naivčio ,,o> stavko tega proračuna tvorijo izdatki za kurivo, ki znašajo 16 000 D;n za obe šoli. Ako pomislimo, da ie treba kuriti 20 šol* skih sob, je količina uporabi'enega kuriva razmeroma majhna proračun bo te dni iz* ročen tukajšnje u srezkemu poglavarstvu v odobritev. Snažni £evl:i in galoše iNaibo'jše znamke — na n žia cena ,Voika< n-sproti Mesnemu domu Vremensko poročMo le-euiuosk ovu . nO".,.. 2h ok ioi" a 192- Visenj- Darom i? 0,Y Kra ; Ca> 1 1 i«n jTefno«!. 9. btnei vetra m brzina v m Jots. IOi ooazovanja v O/C 0— 10 \ , 1 ' i /53 3 26 S9 N\V 05 10 sneg. dež Ljubljani 762-9 2 S 86 N\V 05 10 sneg, dež f dvorec) | 14 1 7b3'5 4-1 86 SW 05 10 l 21. 766-6 28 91 NE 0.5 5 megleno Manbot . • • & 754 5 2-0 97 mirno 10 sneg Zagreb . • • 8. - 753 2 5"( 85 ENE 3 10 dež Beograd . • • •5. /57-5 s-o 61 SE 19 6 Sarajevo . • • S. 756-1 6-0 84 ESE 3 10 dež Skoplje . • • S '^2 7 1-0 76 E 0.5 7 Dubrovnik • • l 000 0 o-o 00 0 Solit . . • • 7 /54-1 160 70 SSW 19 10 morje valovi Pralia . . • • 7 | /52-6 2-0 — SE 15 7 Vrsta padavine 21.6 3.0 3.0 Solnce vzhaja ob 6-29 zahaja ob 16-58 una /zhaia ob 2105 zahaia ob 1206 Povprečni barometer je danes višji kot včeraj za S-2 mm. Najvišja temperatura dane« v Ljubljani 5 2, najnižja 18 C. Tržaška vremenska napoved ta sredo: Lahki vzhodni, nato severovzhodni vetrovi, nebo večinoma oblačno, temperatura od 8 do 12 stopinj, morje razburkano. Dunajska vremenska napoved za sredo: Vreme se bo hitro izpreminjalo, najprej zopet izboljšanje, temperatura ie ne bo močno izpremenila. Sokol Sokolsko društvo Ljubljana II. naznanja, da je- zopet pričelo z redno telovadbo dece. in sicer vežba: ženska deca vsak torek in četrtek od pol 6. do pol 7. v telovadnici meščanske šoie na Prulah; moška deca vsak 'orek in [>etek od (5. do 7. v telovadnici na realki. Vrsta starejših članov vežba vsak pondeljek ob S. do K 10. na realki. Članstvo, ki še ni poravnalo članarine za tekoče leto. jiozivamo. da lo čim prei stori po položnicah, ki jih je svoječasno društveni blagajnik vsa komur dostavil ali pa ob telovadnih urah direktno br načelniku. Ob tej priliki pozivamo tudi vse brate m sestre, da se zopet aktivno udeležujejo življenja v telovadnici, predvsem pa telovadbe same, ki je predpogoj prave sokolske vzgoje. Zdravo I Pevski odsek Sokola Ljubljana 11. naznanja, da se vrše redne pevske vaje vsako soboto ob % 8. v garderobi realke in poziva pevce, da se jih redno in točno udeležujejo Odsek vabi tudi one pevce, ki doslej še niso peli pri tem zboru, kakor tudi pevce začetnike, da sodelujejo. S H A M P O O ELI DA Gospodarstvo Mednarodna trgovska zbornica in svetovna gospodarska konferenca Spori Dva nova damska lahkoatletska svetovna re\orda Na sobotnem damskem lahkoatletskem mitingu v Brnu je v metu krogle (5 kg) gdč V dlakova (Židenice) izboljšala češko* slovaški rekord gdč Vencove, ki je obenem ■ivetovni. od 8.74 na 8.87 m. Z obema rokama je gdč. V dlakova vrgla 16.52 m. V 'eku z zaprekami na 83 m je gdč Svchro* va (Moravska Slavija) izboljšala svoj last* ni svetovni rekord, ki ga jc bila postavila v Berlinu, za 0.2 sek na 13.2 sek. V teku z zaprekami na 120 vardov je izboljšala češkoslovaški rekord na 18 sekund Službeno iz L.VPsa Danes, v sredo, ob 20 seia p o. ob 20.45 seja u o v Narodni kavarni — Tajnik I in II SK Ilirija (Plesne vaje) SK Ilirija vpe* Ije letos za svoje članstvo in vpeljane go* ste redne plesne vaje pod vod tvom stro* kovnega plesnega učitelia Vaie se vrše vsak torek v dvorani JNAD ladrana (biv* ša arena Narodneg: doma v Tomanovi uli* ci) Do nadalimg? poseben pouk za začet* nike od 19 30 do 20 45 nato plesna vaia Vstop proti klubovi članski legitimaciji ali vabilu Morebitne reklamacije radi vabil nai se blagovoli nasloviti na SK Iliri ia. ka* varna Evropa — Odbor SK Ilirij- GAK f Gradec) Ilirija Ilirija odigra v nedelio in oondcliek dve zanmivi med* narodni nogometni tekmi Zu crotivnika ima C-raške Atletike, opetovanega prvaka Gradca in avstrijske Štajerske Podrobno* sti še objavimo Odbor Ilirije ie določil f>o* lovico prebitka obeh tekem v korist po* plavi'encem v Sloveniji SK Slovan (Težko atletska sekcija.) V sredo. 27 t m pri treningu v telovadnici vsi atleti, zlasti pa oni, kateri nameravajo nastopiti pri medmestni tekmi Maribor : Liubliana Strogo obvezno za v^e! Češkoslovaška bojkotira Hajduka Če* škoslovaški nogometni savez je proglasil boikot nad splitskim Haidukom. in sicer radi tega. ker se ie ob priliki pro,lave Haj* duka uprizorila Tiiardovičeva opereta, v kateri se baje žali češkoslovaški nogomet V interesu medsebojnih dob-ih odnošajev bi vsekakoT bilo, na se ta nepriiet-.a aferi razčisti med našim in češkoslovaškim sa* vezom Češkoslovaška Italija V četrtek 28. t in sc vrši v Pra«i nogometna tekma med reprezentancama češkoslovaške ;n Italije Češkoslovaško moštvo bo nast-vnilo v sle* deči postavi: Planicka (Slavija) = Ženišek *ViVtorija Žižkov). Kumerman*(Slavila) = Schillinger (DFO. Pleticha Seifert (oba Slavija) * Podražil (Slavija). Knižck CVu šovice). Bejbl, Puč. Kratochvvil (vsi Sla*, vija) Nogavice Te dni je imela Mednarodna trgovski zbornica v Parizu sejo. na kateri se je predvsem obravnavalo vprašanje, kakšno stališče naj zavzame zbornica alede svetovne gospodarske konference. Na seji se je sprejela resolucija, katere vsebina jc v glavnem naslednja : Upravni odbor Mednarodne trgovske zbornice v Parizu v polnem obsegu odobrava prizadevanja gospodarskih krogov glede odstranitve ovir v svetovni trgovini. Zbornica bo na mednarodni gospodarski konferenci, ki jo bo sklicalo Društvo narodov, predložila važne zadevne sklepe, ki bi bili po mnenju gospodarskih krogov potrebni, da se prepreči svetovna gospodarska katastrofa Glede pravic tujih državljanov se postavlja zbornica na stališče, naj se v tem pogledu uvede enakomerna zakonodaja. Ukine naj se vidi-'anje potnih listov, ki po nepotrebnem ovira mednarodno trgovino in promet. Uveljaviti se mora neomejena pravica naseljevanja. Dalje zaMeva zbornica glede na promet standardizacijo blaga, računanje 24urnega časa v vseh državah, ratifikacijo konvencij o svobodi treovinskih pristanišč in pospeševanje zrakoplovnega prnme'a Izjavlja se proti uvoznim in izvoznim omejitvam ter carinskim formalnostim, ki močno ovirajo trgovino, proti česlim spremembam carinskih tarif in za izenačenje klasifikacije blaga v vseh državah. Zbornica končno pozdravlja stremljenja industrije za preprečevanje medsebojne škodljive konkurence. Mednarodna trgovska zbornica je spravila do uvrževanja že mnogo svojih sklepov. O.i gori omenjenih sklepov, odnosno predlogov za mednarodno gospodarsko konferenco, je nekaj takšnih, da bodo morda šele v daljnji bodočnosti prišli do upoštevanja, kajti go-sjx)darsko šibkejše države še dolgo ne bodo pristale in tudi ne morejo pristati n. pr. na odpravo uvoznih in izvoznih ovir To bi nekaterim državam koristilo, drugim pa škodovalo in bi torej ne pomenilo preprečitve svetovne gospodarske katastrofe, kakor pra vi resolucija. a ooročila Kovosadska blagovna bona (26. t. m.). Oves: baški. 4 vasroni 145 -150; baški, okolica Subotica, 2 vagona 150. Turščica: sremska. nova. 2 vasema 120; sremska. sušena, 12 vagonov IfiO Moka: baška. cOg-.. 1 vagon 460; b"ška, 5>, 1 vagon 360: baška. 1 vagon '295 Fižol: baški. beli, 1 va-sron 165 Tendenca nespremenjena. Mariborski živinski sejem (26. t. m.). Do-gon t'2 bikov. 3 kouji. 74 volov, 32 krav. Ž teleta. skupni 124 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile: poldebeli voli 7.25 do 750. biki za klanje 6.25—7.50. klavne krave, debele 6—7 plemenske krave 5—6.50. klobasarice 3—4. molzne in breje krave 5 do 6. mlada živina 7 Din Kuočija je bila slaba radi snega Goveje meso 8—18. teletina 1*2.5" Ho 18. sviniina 10.50—27 Din kg. Dunajski coveji sejem '25 t. m.). Dogou 2365 trlnv: od tega 661 iz Jugoslavije. Cene poskočile za 10 do 20 erošev pri kc. Za ka žive teže notirajo: voli I. 1 60—1.90 (izjemno 1.95—2.15), II 1.40—1.55. III. 1.15—1.35. biki 1.20—1.55. krave 1—170. slaba živina 0.70—0.95 šilinga. Dunajska bor*a za kmetijske produkte (25. t. m.) Cene pšenici in rži so dalje poskočile. Ponudba je bila zelo mala. Uradno notirajo v šilineib vključno blagovnopromet-nj davek za 100 kg: pšenica: domača 40.50 - 41.50. madžarska Tisa. 79—80 kg, 45.50- 46.50: rž: 30.25—32: turščica: sušena 27— 28: oves: domači 26—26.50. rJtLJUt najbolfše.najtrpežnejše, zato najcenejša = Saš izvoi v septembru t. I. je znašal po carinski statistiki 371.832 ton v vrednosti 640.22 milijona papirnatih, odnosno 59 31 milijona zlatih dinarjev proti 421.812 tonam v vrednosti 867.58 milijona papirnatih, odnosno 79.84 milijona zlatih dinarjev v enaki dobi lanskega leta. Izvoz je torej mzadoval za 40.980 ton (za 11.85 odstotka) v vredtio-siti 20.53 milijona zlatih dinarjev (za -5.71 odstotka). Glavni izvozni predmet v septembru t. 1. je bila pšenica, katere se ie izvozilo za 150.8 r. ilijona papirnatih dinarjev. Nadaljni glavnejši izvozni predmeti so bili (v milijonih papirnatih dinarjev); stavbni les 62.4, hmelj 46.7, iajca 39.3. živa gove>!a 28.9, žive svinje 24.6, pšeniena moka 22.9, sveže meso 17.3. ostala žita 14 6. ceinent 12.5, sirovi baker 12.1, ^'ihe češplje '1.6, drebnina 9.9 ri]Tomogle so k skoku morda tudi govorice, da namerava italijanska vlada stabilizirati valuto v razmerju 100 lir proti funtu šterlingu. Te govorice pa menda ne bodo imele podlage, kajti toliko razsodnosti imajo italijau&ki merodajni krogi gotovo, da ne bodo s tako hitrim dviganjem uničevali svojega gospodarstva, ki je že i t a J. v kritičnem stanju. = Likvidacija. Fran Leben & Co., dražba z o. z. v Ljubljani, se je razdružila ter je prišla v likvidacijo. Eventualne terjatve naj se prijavijo likvidatorju g. Franu Lebnu. = Znižanje sladkornih cen t češko«leTa ški. Iz Prace poročajo, da je skupni odbor sladkorne industrije odobril kompromis, ki se je sklenil med vlado in zastopniki sladkorne industrije in po katerem se zniža sladkorna cena na 48S češkoslovaških kron. Borze 26. oktobra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 72—0, Vojna škoda 312—0, zastavili in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—197. Ljubljanska kreditna 150 do 150 (150), Merkantilna 94—98, Praštediona 865—868, Kreditni zavod 165—175, Strojne 70—0. Vevče 102—0, Stavbna 55—65. šešir 104—0. — Blago: Zaključek: smerkovi hlodi od 25 cm naprej, I. II., monte, fco nakladalna postaja, 4 vagoni 200—200 (200). Povpraševalo se je po bukovih drveli, bukovih testonih in lauenem semenu brez ponudb. Ponujali so se razni kmetijski pridelki brez povpraševanja. ZAGREB. Majhen promet v zasebnih vrednotah. Vojna škoda nespremenjena. — Italijanska lira in francoski frauk sta ponovno močneje poskočila in sta zaradi tega porasla tudi v Zagrebu. Deviza na Italijo se je trgovala v Zagrebu pa 257.5—258, deviz.} na Pariz pa po 177 Zaradi j>omanjkanja blaga se je okrepila tudi Praga na 167.9. Skupni devizni promet 8.5 milijona dinarjev. Nn-tirale so devize: Amsterdam izplačilo 2265—2271. Dunaj izplačilo 797.5—800,5. Berlin izplačilo 1347.15—1350 15. Italija izplačilo 256.63—258.63. London izplačilo 274.415 do 275.215. Nevv York kabel 56.64—56.84. ček 56.46—56.66. Pariz izplačilo 176—178, Praga izplačilo 167.5—168.3. švica ček 109257 do 1095.57; valute: dolar 55.825—56.025, frfr 174—176, lira 253—255; efekti: bančni: Eskomptna 100—1005, Jugo 93—94. Praštediona 865— 870, Ljobljanska kreditna 150—0. Narodna 4250—0; industrijski: Dubrovačka zaključek 415, Slavonija 315—32.5, Trbovlje 300—310. Vevče 102—0; državni: investicijsko 72.25 -73.25. agrarne 43.25—435, Vojna škoda promptna 3145—315. za oktob.-r 0—3155. kasa 3145—315. BEOGRAD. Devize Amsterdam 2270 do 2273. Dunaj 797.5-799, Berliu 13465 do 1347, Bru.-elj 159—161, Budimpešta 0.07935 do 0.079425. Bukarešta 0—31.25, Italija 251.5 do 252. London 274.75—274.8. Nevv Vork 5651—5652 Pariz 176-178. Praga 167.8 do 167.85. Švica 1094—1094.25. CURIH Beograd 9.145, Itcrliu 123.275. Nevv Vork 518.75. London 251425, Pariz 16.0125. Milan 23.40. Praga 15.35, Budimpešta 0.007250. Bukarešta 2.89. Sofija 3.7375, Dunaj 72.075. TRST Devize: Beograd o»_39.50, Dunaj 305 — 325. Prasra 65.75—6650, Pariz 68 do 69. London 105—107, Nevv York 21.80 do 22.10. Curih 420—430. Budimpešta 0.0300 do 0.0315. Bukarešta 11—12: valute: dinari 3850-39.25 dolarji 21.50—22, 20 zlatih frankov 90—95. /Jata lira 489.75. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4575 do 12.4975. Berlin 167.97—168.47. Budimpešta 99.02—99.32. Bukarešta 3.9425—3.9625. London 34.2675—34.3675. Milan 32.15—32.25. Nevv York 706.75 -709.25. Pariz 21.90—22, Praga 20.9325 -21.0125, Sofija 5.09-5.13. VarSara 78.15—78.65. Curih 136.23—136.73: valu t e: dinarji 12.47—12.53. dolnrii 705.60 do 709.60. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.68, v Berlinu 7.415. ZTV Rak ni ne nalezljiv ne podedljiv Koncem prešlega meseca se ie vršil v mestu Lake Mohonk (država Newyork USA.) velik mednarodni kongres, ki ga je sklicala «American Sočiety for t' e control ob cancerPredmet kongresa je bila bolezen rak. Udeležili so se ga najodličnejšj ameriški praktični zdravniki in specijalisti za rak, od evropskih udeležencev pa velja omeniti kancero-loge Blumenthala (Berlin). Murraya in Leitcha (London). Hartmanna in Regau-da (Pariz). Reverdina (Ženeva), Bastia-nellija (Rim) in Maisina (Lotivain. Bel-gija). Na kongresu so predvsem razpravljali o naslednjih dveh vprašanjih: 1. izvor in značaj raka, 2. vrednost sedanjih metod zdravljenja. Najvažnejše vprašanje je gotovo, iz česa izvira rak in kak je značaj te bolezni. Saj se leto za letom pojavljajo z velikim pompom vesti, ki zagotavljajo, da je ta ali oni učenjak našel izvor raka. Seve pa te vesti, ker se kmalu izkažejo za neresnične in zopet izginejo, ustavljajo za seboj razočaranje nesrečnih bolnikov, ki so jim zaupali. Uspehi najnovejših raziskovanj potrjujejo vedno bolj tezo, ki se je tudi uveljavila na kongresu, da raka ne povzročajo tista bitja, ki so povzročitelji nalez. ljivili bolezni, t. j. bakterije ali bacili, in tudi ne ona neskončna mala in nevidna bitja, kj so znana pod imenom «ulira-virus». Rak potemtakem ni nalezljiva bolezen, kar velja podčrtati, zakaj med ljudstvom je razširjeno baš nasprotno mnenje. Rak je bolezen celic, iz katerih je sestavljeno naše telo. Bolezen celic pa ni podedljiva. torej tudi rak ni po-dedljiv. Kar se tiče zdravljenja raka. poznamo dosedaj le dve metodi, ki sta se obnesli in to je bilo ponovno konstatira-no tudi na kongresu. Prva temelji na kirurgičnem zdravljenju rakovih tvorov s pomočjo rontgenovih žarkov, druga pa s pomočjo radija. Toda obedve metoda sta uspešni le. če se uporabita dovolj rano. Kajti dejstvo ie. da rak je ozdravijo . čeprav zaenkrat šele v začetnem stadiju bolezni. Odkopavanje bibličnega mesta Zinem V Palestini se je začelo dvigati iz razvalin staro biblično mesto Zihem. Ostanki mesta leže blizu Nablosa. stare naselbine iz rimskih časov. Nablos šteje sedai JU.000 prebivalcev in stoji nedaleč od kraja, kjer so barbari razdejali Zihem leta 109. pr. Kr. Že pred svetovno vojno so učenjaki domnevali, da leže razvaline tega starega kraja v Palestini. O tem so jih uver-jaii posebno ostanki starega ziJovja in najdbe lončenih posod, izkopavanja so vodili ameriški, nizozemski in nemški učenjaki, katere je vsestransko podpiral domači kapital. .\ksto Zihem je važno posebno radi tega. ker se v njegovi bližini nahaja grob Kristovega rednika Jožefa in svetopisemski Jakobov vodnjak. Prebivalci Ziliema so bili Kanaaniti in šele v XI. stol. pr. Kr. so iih premagali in pregnali Izraeliti. Že v egiptovskih sporo-či;i!i se omenja Zihem kot važen kraj. l/k->• mine pričajo tudi o starodavni kultur! Kanaanitov ter o veliki judovski palači, ki je bila zgrajena pozneje. \ templju, katerega zidovi so 5 m široki. so tudi jasno vidni gradbeni načrti kanaanitskih prebivalcev. Kanaanit-ski tempelj je bil hiša božja, katero so uporabljali prebivalci Zihenia kot stra-telično točko proti napadalnim h;dom. Tempelj je bil brez relikvij, samo v nekem stranskem hodniku sta stala dva oltarja z eno žensko figuro, dvema tablama. ki sta bili popisani s klinopisom ter eno pismo. Najzanimivejše, kar nudijo izkopnine Zihema starinoslovcem, pa je to. da ie bil tempelj v Zihemu. katerega so popravili Izraeliti. znatno slabši od prvotne stavbe, ki so jo zgradili Kanaaniti. To priča tudi. da je biia civilizacija Kanaanitov večja od ci\ ;li-zaci.ie Izraelcev, ki so za avtohtonim prebivalstvom Zihema precej zaostajali. Spomenik so odkrili Francozi nedeljo, 24. t. m. svojim junakom, padlim pri Chalons«sur«Marnc. Smrt najmanjšega človeka na svetu V Uktorpu na Angleškem je umrl v 71. letu svojega življenja Alfred Bred-ford. ki je bil v vsej veliki Britaniji najmanjši človek. Meril je v višino samo 42 cm m je bil po mnenju ljudi, ki so mnogo potovali in še več videli, najmanjši pritlikavec na našem planetu. Seveda je Alfred Bredford iz svojega pritlikavstva napravil poklic, ki mu ie dobro nesel. Bil je izredno spreten ma-nipulant. Številne ponudbe, da bi stopil v cirkuse in varijeteje je zavračal in Ie redkokdaj je pristal tudi na to, da so listi prinesli njegovo sliko. Imel pa je druge ambicije: hotel je na vsak način postati pevec-umetnik in ker je bil precej žilav ter energičen, je tudi res dosegel neko dovršenost v tem oziru. Da bi postal še bolj slaven, je celo stopil na čelo cerkvenega zbora v svojem rodnem mestu. Dirigiral je svoj zbor leta in leta, kar je bilo zanj največja reklama. V nasprotju z angleško tradicijo, ki veruje. da ie vsak pritlikavec velik oboževalec whiskyja. pa je bil Bredford abstinent in pravijo, da je ostal temu načelu zvest do svoje smrti. Maharadža iz Burdwaca, indijski zastopnik na angleški konferenci domini jonov. Svatba, ki je trajala ves teden Pri nas se ta naslov čudnu sliši, toda kdor je bil kdaj nekoliko nižje na jugu, temu se stvar ne zdi neverjetna. Blizu madžarskega Oedenburga se je ženil sin bogatega župana ki je zvezal usodo svojega življenja z najlepšim dekletom cele okolice. Na dan poroke ie bilo povabljenih na pojedino 600 svatov Gostija je tra;ala celih sedem dni. Cigani so svirali. pečenka na ražnju se je cvrla in vino je teklo iz sodov kakor iz neusahljivih vrelcev. Koliko so pospravili in popili svatje? Evo par številk: V njihove želodce je izginil en mlad bik. štirje prašiči, 6 telet- 400 parov kuretine. S hI vina in 3000 steklenic sodavice — piva pa je šlo toliko, da ga sploh nihče ne omeni. Je bilo pa tudi temu primerno nevestino spremstvo, ki je šlo z novoporočenca-ma v cerkev. Nič manj kot 40 deklet je spremljalo nevesto, ženin pa je imel prav toliko kumov. Na gostiji so svatje pojedli toliko slaščic, kolikor so jih utegnili napraviti iz treh kvintalov rnoke. Tehtni areumenti Neki veliki ameriški list je o priliki španskih zahtev glede Tatigerja in stalnega sedeža v Svetu Društva narodov napisal proti Španiji dolg.. filipiko. Svoj fulminantni članek .ic zaključil z naslednjo argumentacijo kj ji pač ne moremo odrekati originalnosti: «Ne smemo pozabiti, da imamo proti Španiji zelo resne pomisleke, ki izvirajo iz sledečih razlogov: Leta 1500. .ie uvedla Sveto Inkvizicijo. Leta 1898. je začela vojno proti Ameriki. Leta !9I7. je preplavila svet s špansko boleznijo. Leta I9_?6. je rodila Valencijo . . .» C3IC3IC3IC3IC3BCZ>IC38C3IC3 9 0l0l0aC3l0IC3IC3IC3IC3BC3. Prvič v Ljubljani! Prvič v Jugoslaviji! ■ Nabavno! Napeto! Ljubavno! Veleza- 0 nimivo! Pustolovno! q fOM-TONNY-TfGER y V glavni vlogi idol Amerike — Idol Evrope — Idol vseh kinoobiskovalcev iepi, nadvse simpatičen in neodoljivi 0 m ič- ?' -■p-" - • -«£» .. i o 1 IM S i a X Uanes ob: 4., poi 6., pol S. in 9. Pri vseh včerajšnjih predstavah kolosalni uspeh! ELITNI KINO MATICA Sredina mesta — Teleion 12-J kateri prezira smrt in vse zapreke. — Ščiti zatirane — Nasprotuje iranom. Policija ga preganja — Narod -.a ljubi čez vse -- Tonny najbolj Jresirani konj starega in novega sve-a. hiter je kot blisk, z lahkoto preiskuje brda in nižavc. lastnina je neustrašenega TOM MIXA. Predrzno smeli TOM M1X in prekrasni Tonny vstopata izključno v slovitih Eox-iiimih, to .ie v Ljubljani edinole v Elitnem Kinu Matica. Senzacije, ki se Vam nudijo v vseh Toni Mix-filmih. daleč presegajo tudi najbolj buino fantazijo. TOM MIX je Q eleganten, galanten kavalir — TOM ■ MIX ljubi idealno. ljubi strastno, ljubi Q divje — TOM MIX osvoji vsako srce. b Ne zamudite! Preskrbite si pravočas- 0 no vstopnice! Ne zamudite! 0 * o ■ o ■ o m 0 m 0 ■ o ■ o ■ o ■ o II o 2ioioaoioioioioacioioiOEOBOioioaoaoic 0 da. kakor pravkar čitamo v francoskih li« stih. so si stvar premislili, to pot definitiv« no «Match» pride torej v francoski enci» klopedični besednjak, in s to odločitvijo jr" dolga, več tednov trajajoča črkarska pravda zaključena. Dokler ne vstane zo« pet nova, sc razume. X Rešpekt pred uniformo! Rimski no* tranji minister Federzoni je izdal posebno oster edikt. ki ima namen zaščititi čast uniforme. Strogo zabičuje prefektom. da sc morajo v bodoče prepovedati vse igre in predstave, v katerih se igralci rogajo uni« formi in kjer zasmehuje častnike in vojake. Svoj odlok utemeljuje Federzoni s tem, da jt Italija dolžna svoji vojski hvalo in da ne sme trpeti nobenega zasramovanja Od predstav bodo v bodoče izključene tudi antične komedije, kjer so nastopali akterji v grotesknih in humorističnih vlogah. istra in damske plašče isinjih novosti ]e dob ti najcene e vsako množino pri tvrdki DRAGO S C H W A H, LJUBLJANA. X Ledererjeva obsojen,, na dosmrtno je* ču. Kraljevska kurija v Budimpešti ie te dni kot zadnja sodna instanca na Madžar« skem obra\ navala pritožbo mjrilke Mici Ledcrerjeve, ki ji- zaklala prekajevalca Kou delko. Smrtno kazen, ki io je izrekla druga instanca, jc sodišče zavrglo, zavrnilo pa je tudi predlog za pomilostitev na l51e:no je* čo in je obsodila morilko na dosmrtno ka« zen v temnici. X Konec črkarske pravde v francoski Akademiji. Francoska Akademija v Parizu pripravlja in ureja novo izdajo francoskega enciklopedičnega besednjaka. Zadnjič se ie vnela dolga in srdita borba za besedo «match», ki jc angleškega izvora, a je med Francozi, vsaj med športniki, že docela udomačena. Akademiki so slednjič odločili da besede ne sprejmejo v besednjak. To« p— Judi obrtne nadaljevalne šole prides jo na vrsto. Slovanskih srednjih šol v lta« l'ji ni več. Na ' jdskih šolah se poučuje v slovenščini le od petega razreda dalje. A takih razredov jc bore malo po vsej deželi. Sedaj so začele oblasti pritiskati, da se vr« š; pouk tudi na obrtno nadaljevalnih šolah izključno v italijanščini. Dosedaj je bilo v italijanščini razmeroma zelo veliko števi« lo tedenskih ur Parola, ki velja v tem novem nastopu proti nadaljevalnim šolam, ie: ali italijanska šola ali nič. p— V Tolminu hočejo zgruditi novo pen slopje za gimnazijo in Škodnikov konvikt. Prihodnji mesec pride v Tolmin minister Fedele, ki bo prisostvoval položitvi temelj« nega kamna. Gimnazija obsega sedaj pet razredov. V prvi razred je prišle precej di« jakov. Mnogo je pripomogel k temu Škod« nikov konvikt, ki je sedaj popolnoma dr« žaven in je bilo oddano mnogo mest v konviktu brezplačno. Prišel je za ravnatelja gimnazije in učiteljišča dr. Zorzut. Poro« čali smo že, da je bil odstavljen profesor Bekar. Dobil je sedaj mesto ljudskošolske« ga učitelja v Jagrščah nad Želinom. Na učiteljišču sta ostala še dva zadnja tečaja. Od dijakov se jih je vrnilo samo 23. p— Sežana. Čenturij (kapetan) fašistov« ske milice Meneghetti je bil pred kratkim radi poneverb degradiran in izključen iz fa« šistovske stranke. Bil je dolgo časa povelj« nik v Sežani Razen kaki mizerni lahkoživ« ki se ni nikomur obtežilo srce vsled nje« govega žalostnega konca. p— Tobaka se je pridelalo lansko leto v Istri 37.390 kg, na Goriškem 235.936 kg ir. v tržaški pokrajini 73.512 kg. p— S Krasa Javna tajnost je že senzaci« ja iz Tomaja. Ne da se prikriti taka reč. Grbec je bil vsled svojega vnetega faši« stovskega prepričanja in delovanja Benja« minček sežanskega podprefekta Bil je usta« noviteti in glava vseh fašistovskih društev Zamjeiuca kave f Splošno priljufoljem kavni nadomestek okus g n i cene«. Dobiva se v vse(> dobro ascr!;ranlQ kolonijalnifj trgovina!). Zapisnik človeka? ki je izginil brez sledu V neki gorski vasici vzhodne Moravske ie izginil pred nedavnim časom brez sledu in na nepojasnjen način neki j D., pošten in delaven kmečki fant. edina nada svojih staršev. Domnevali so. da se je zgodila nt« sreča ali zločin. Šele nekaj dni pozneje so našli v njegovi kamrici zapiske, ki so raz« krili mladeničevo tajno. Na papirjih so bi« le napisane drobne pesmice, ki zaslužijo zavoljo svoje ganljive prisrčnosti in uniet« niške vrednosti, da se rešijo pozabe. Skla« datelj Janaček iih je našel na sodišču ter vglasbil. I. Srečal sem mlado ciganko. Lahkotno kot srnica je korakala, s črnimi lasmi na grudih. Oči — .eniDO jezero Globoko mc je pogledala ter odhitela. — in ostala pri meni vse dni in vse noči. II. Kaj jc še vedno tu ciganka, še nc gre v svet? Ko bi odšla, bi bil srečen in šel bi v cerkev molit III. Igra kresnic se svetlika nad mejo, korak gre počasi ob meji navzdol Ne ča« kai. ne čakaj, ne boš mc našla, preveč bi žalostna moja mati bila Temna je noč. srce v tesnobn:h >krbeh, nekilo je skrit za našim podom Dvoje svet lih oči m c kliče tj? O. Odrešenik moi. nc dopusti stoj mi ob strani! fv. Ze v gnezdu mlade lastavke čebljajo. Vso noč sem ležal kakor na trnjih Na ne« bu zora se prižiga, a vso noč sem ležal ka« kor nag v trni V Težko se nn orje, zaspal sem malo, a ko sem se ptebudil: nič ni ostalo VI Hajsl vi sivi voli. zorite mi polje. Nič sc ne ozirajti za jagnjedi visokimi. Od trde zemlje plug odskakuje. pisana ruta med listjem -e sveti Kdor čaka me. naj okameni — plameno« ma moja uboga »lava gori. VII. Kam je izgnil količek, količek > plu« ga? Počakajte, volički. da novega najdem. V grmovje poj dem ponj — pred 'jsodo se skrivaš zaman in zastonj. VIII. Ne glejte, volieki. preplašeni za mano. ne bojte se zame. saj se vrnem k vam. Stoji črna Zefka na robu gozda V iskrah plapolajo njene črne oči. Ne bojte se zame. vedno kljuboval bom zlobnim očem. IX. Dobrodošel. Jan. ru v temotnem lesu. Kak slučaj te ie sem prinesel? Dobrodošel. Jan. kai tako stojiš brez kr« vi in brez glasu, se me mar bojiš? Pred nikomur n: me strah Po ^oličck sem prišel v gozd Pusti, pusti, dragi Jan. nož in svoj koli« ček! Slučaj pesmic i mojo. kot cigani io pojo. Njena roka je drhtela, žalostno ie pela. Nie turobna pesem polni mi srce X. O. Gospod neumrjoči. zakaj ustvaril si cigansko kri? Brez smotra blodi po sve« tu. nikjer ne najdem počitka. O Bože silni, usmiljeni! Preden poginem na tem svetu, naj spoznam, naj čutim! «Mili Jančck, pristdi k svoji ciganki Ka« kor okamenel stojiš pred mano. Sc me mar bojiš? Pristdi bliže, ne tako daleč. Mar te straši moja polt? Saj nisem tako črna ka« kor tebi se zdi Tam kamor solnce ne mo« re. sem bolj bela « Košulio je slekla z nežnih prsi. vsa kri mi ie silila v glavo. XI. Opojne vonjave vejejo z lic ciganke. «Mt: hočeš videt spečo po cigansko?« Kamenček odmakne, vejico odmakne. «Postlana je posteljica za noč. Blazine so gozdna tla. odeje neba obod. j ln če mi rosa roke hladi, v naročju si jih g rejem.» V samem krilu je ležala na tleh. S pla« čem jc ubežala moja nedolžnost. XII Temni lesovi, hladni potoček, črna ciganka, bela kolena: teh štirih stvari ni« kd ar ne pozabim. XIV. Solnce vstaja, megla pada. kdo mi vrne kar sem izgubil? XV. Moji sivi voli, kaj me gledate tako? Ne izdajte mc. <""c me izdate, ne bom šted;l biča Toda najtežje bo. ko se vrnem bo« Zletel škrjanček je, zletel z oreha, mo« temu srcu je tuja tolažba in uteha XVII. Svoji usodi nihče ne uteče. Cesto sem hodil v gozd zvečer Zakaj hodim tja? Nabiram jagode, listje šelesti. radost vži« v am X\ III. Nič več ne mislim, le v.čera ča« kam. da bi prebil vso noč pri Zcfki. Vsem petelinom odsekal bi glave, ko kličejo ju« tranjo zarjo. O, ko bi trajala vso večnost ta noč. o ko b: mogel večno ljubiti XIX. Leti sraka, leti. S perotm; pkhut; v Tomaju. Njegovo izgi>bo bodo ta gotovo zelo bridko občutila. Žalostno je, ako se kaka stranka nakloni na ljudi, katerih vesi. poštenost in prepričanje je velik vprašaj, kateremu sledi vedno zanikalen odgovor p— Radi razžaljenja prvega ministra le biia pozvana pred tržaško sodišče Marija Kljun iz Mislič pri Lokvi na kraM> Ovadil jo je Milko Gombač iz Lokve Pri ra/pra vi se je pokazalo, c(a sloni obtožnica n.: lažnjivi ovadbi. Marija kljun /e bila oproščena. Sedela pa ie po nedol/.nem v zaporu nad dva meseca. Oni Gombač ai ie izkopal blamažo, sramoto m zaničevanje pri vsakem poštenem čl'veku p— Fašistov je po zadnji statistiki v v demski pokrajini 14.85« v 224 fašijih. v k.v. nerski 1005 v 6 fašijih. v istrski 01. O v ro fašijih in v tržaški 655« v 22 fašijih. p— Samomor. Ustrelil se ic v bližini Yu;« skega nad Idrijo 2o letni posestnik Si« .-u Kobal. Baje so ga gnale do samomora dru« žinske razmere. p— O vinski letini na Goriškem pc.u-yo, da so vinorodni kraji % Brdih. Vipav:--. dolini in na krasu pridelali koma; pok), i: lanskega pridelka. Lam je biio okoli 220.1 KH., hi. letos komaj 120.0O0- Kupcev za mošt . sedaj še malo. Goriške t v rake z vinom nakupujejo domače vino. katero potem r.z jo s cenenimi italijanskimi vini in tako blago gre po deželi kot rebula in vipavc. Cena moštu v r3rdih je 2.25 do 2.60 pa V. kmalu višja. p— Vojna odškodnina. Po izkazu linane« nega ministrstva je bilo prijavljenih 1 miJ;= jon 560.265 prošenj za vojno odškodnino. Doslej je bilo izdanih likvidacijskih od; redb 1,028.230 in sicer: 775.702 konkorda ta. 156.075 neuspelih konkordatov. 96.352 odbitih prošenj, 122.342 odločitev vojno« odškodninskih komisij. Finančne intendan-ce so izdale doslej 601.567 nakazil za plačilo 1 milijarde 973 milijonov p— V Vrtojbi pri Gorici se vrši preiskan va proti tamošnjemu italijanskemu učite« iju. Vodi pa jo didaktični ravnatelj kot p"-i-deštat! Zališujejo se stariši. ki se branijo pošiljati v šolo svoie otroke. Ponekod s>. že bile preiskave proti italijanskim učite, ljem. ali navadno se zaključijo tako. da se v ovadbi navedena dejstva proglasijo i<> obrekovanje. p— .Vacf malomarnostjo železniških čuva* jev se že dolgo časa pritožujejo v reški pokrajini. Pa ne pomaga nič. Tirne zatvor: niče so odprte, ko drdrajo vlaki po progi, zaprte, kadar ni nobenega vlaka. Tudi žc= lczničarji se smejejo domačinom, ko se p.-tožujejo. Te dni je bila zppet nesreča Mak je povozil 511etnega posestnika Antona Majdiča iz Topolca. Kriva je železniška ma« lomarnost. p— Da bo imela prostor fašistovska or-. ganizacija, zato jc občinski načelnik v Na: brežini odpovedal stanovanje najemnikom v občinskih hišah. Le par družin je i/vzel. Tako bo sedaj pred zimo cela vrsta doma čih družin vržena na cesto, v stanovanj.-k;h prostorih pa -e namesti milica, baiila itd p— Občina Prvačina šteie okoli 1300 I iu« di. V Egiptu in Ameriki jih ie 260. Malo katera hiša je. ki ne bi imela n.kogar, ki jo je zapusti! in šel v boljše kraje s tre« buhom za kruhom n— Svo./e sorodnike je hotel obiskati M -letni Anton Kavs iz Bovca Ob Rombom, pa je revež padel v neko brezdno in ubii Njegovo truplo je našel neki pasr r k— Poročilo koroške pritožbene kon;inrta. iuc. letos 29 .».-vrobra deška i;i uekliška meščanska i o:- proslavo os\ .itojenja ■.tp>,-avstrijskega jarma na ta način, da bv.i'.--ska mladina pobijala po svojem okolišu,,; .-je v sodnem okraju Tržič prostovoljne p:/ spevke /-a nabavo knjig revnim učencem tvo g. srezki šol referent Kosec. N: pozabil omeniti, da gre vsa zasluga gradbenemu odboru z g. Ogrinom na čelu. ki >e v teh hudih časih ni plašil truda, gmotnih iu fizičnih žrtev Deca naj zre s spo-što\ auiein tla te vzgledne može ter jim s hvaležnostjo, in marljivostjo povrne njihov trud, ki so ga imeli zanjo. Po državni himni ie bilo celotno občinstvo z deco povabljeno v gostoljubno hišo g. Ogrina, ki je vse prav po slovansko pogostil. Še v poznih desetletjih bo mladina s spoštovanjem izgovarjala imena teh tnol, ki so si s postavitvijo šole vklesali svoja imena v njena srca. NOVO MESTO. Nabiralni dan, ki so gs priredil; združeni odbori podružnice Ciril -Metodove družbe, podružnica Kola jugoslovanskih sester in narodnega krajevnega odbora Rdečega križa dne 17. t. m. v Novem mestu za poškodovance po poplavi v Sloveniji, je imel prav lep usj>eh. Nabrala se je vsota 5.90-t Din 50 par Požrtvovalnosti članic gori omenjenih društev, ki so se same postavile v služb" nabiralne akcije na e.:i strani in človekoljubnosti darovalcev : A drugi strani se je zahvaliti, da se ie dosegel tolik uspeh, ki ga ie tem višje ceniti, ker se ie pred kratkim nabiralo za poškodovance po toči, k' je dne 22 julija uniči'.-.! številnim kmetovalcem novomeškega . eza vse poljske pridelke ŠOŠTANJ. Dramatični odsek lukajšijie-i;a Sakola je začel zopet živahno delovati. L«.:. >;ija gledališka sezona se je dvorila z veseloigro »AvtomobilisU, ki se je igrala 2.1 ;n 24 oktobra z izvrstnim uspehom. Vloge so bile prav posrečeno razdeljene ter Je igra gledalce vsestransko prav zadovoljila. V soboto, 30. t. m. zvečer in nedeljo 31 t iii. j'u 3. popoldne pa se vprizori ljudska urama v 5 delanjih ».Mlinar in njegova h&«. Ke; se ta priljubljena žaloigra v Šoštanju še :.; Urala, se pričakuje prav obilnega ob taka ;. i obeij predstavah, osobito ker je igra /elo pi*.mcrna ravno z^ vse svetnike D .c k »lcvcmbra se vprizojj veseloigra mjlia- V pripravi p3 je že opereta iCevljar-barous, koio bo spremljal poi-nošteviini salonski orkester Naši diletantje so prav pridno na deiu, ka»-mM -občHistvtr «va/.ajo ter s pridnimi in številnimi obiski predstav poplača njih požrtvovalni trud ČRNA PRI PREVALJAH. S 1 aoven-br iti se uvede zimski voznj red z avto-omiiibusom med Črno in Prevaljaml. Avto bo .ožil samo enkrat dnevno ir, sicer iz C . „ i b pol ? zjutraj, nazaj iz Prevalj os 12. tri, kar je zlasti za domačine prav UKodn-j Uradno prepovedana pa je vsaka \ v .',; privatnikov po rudniški železnici. HRASTNIK. Razkoračil se je nedeljski - >'. -. t icc;. ter zapiska! v svet o težkem /!••.-. a tukajšnjega šolskega upravitelja g I.e--,>. ker je odredil na obrtni šoli pouk uiJi to nedeljah dopoldne; in to ne, da bi Ki prej vpraša! za dovoljenje morda vele-mc-j.;cia krojača. A., k: je yr.podložni-; svojega gospoda Jaka iti se navadno tudi tam . praska, kier ga ne srbi. K sv masi ::e morejo vajenci radi potika, ki se pričenja že r t< K uri, vika čestiti g. dopisnik - Nočemo braniti g upravitelja ;;: ii.ie.. \ii: pravic, naj stori to sam, sinatia-nia pa .za potrebno, da nekoliko osvetlimo die m gospodo dopisnikovega kova, ki se hoče r-ukazat: javnosti taka, kakr&ia ni. GjsijoJ A., najglasnejši vitez maloštevilne klcrikji. e^-legije v .Hrastniku, iina ipak več vajencev, ki ne,morejo v nedeljo dopoldne v cerkev, toda ne morda radi pouka, ampak ker morajo kolportirati »Slovenca ;n sploh upravljati vsa dela, ki jih sicer \ rše poklicni agitatorji, ne pa krojač!, st manj njihovi vajenci Da bi jih poslal vsaj v nedeljo popoldne v cerkev Ja, ko bi ne bilo — oj skušnjava! — veselic, kjer morajo i vajenci vleči do polnoči" in. še'delt, kakor ie bil-.to slučaj .na zadnji tigatvi kat izobr. društva Prav -previdno molči Slovenec« o poteku omenjen® trgaive, kjer so — menda v dober 2gled! zapirali posamezne duhovnike s spremstvom v »špehkamro*" in je »sodnik« uporabljal Z3 svoje špase tudi razpelo s prižganimi svečami. Kaj takega nismo naprednjakj nikdar uganjali in to odločno odklanjamo 1 v bodoče. S abii. / m .: . --H izredni občni • :>or Jugoslovanske zavarovalne hranilnice registtovane zadruge i ne-oipftjono zav«zo v, Ljubljani, ki bO vrši dr\e 11 novembra c:h 15 uri V '«XarC"ln k*-' varids t- Docvin - rfi-1« ,.) Poroiilo "i. ri:V!ilji 'II cnijn r-drugo. i.) Sjrajem :■-. ii. olantv U."! Volitev !:3ČrI«de priporoča c ol>-e-iustvu ia društvo tvrdka Bratu Capuder prej Pero Capuder Ljubljana. Ve£oi;i ulica 248 Kolesa, pisalne in šivalne stroje. registrirne blagajne itd. popravlja najbolje. najceneje Flor-iančič. Ljubljana Nunska ulica št. r 213/1 Pekovskega mojstra s obrtjo, za stalno mesto. 23 pekarno v -redim tr^a Irbovlje. Uč" l Ivau O'.s nit. Irboviie 07 82235 Krojači in krojačice Kroi-j (muštve) izdeluje za vsakovistua gornja b. spodnja oblačila po najnovejši u.adi za d:is:c. jro-pddt iu otroke Kua/V.j strokov!:! uiittij ' ^ Ljub Ijani. Cr^i.vc! .... :!;r;i -j.I 32 UO > Natakarica službe L-re prvi ui:*-see brezjiiaC-no. ?,"a lov — v oglaauent oddelku sju-tra«. 32177 Bivši trgovec i&če mesto blagajnika »c kasanta. skladiščnika vratarja sb -lif-rio Cenjene por.udi-p i.-ro-::n .. naslov »Zanesljiv 320« n o^ht-ni odd»l«k .Jutrs Notarska uradnica s gestletuo [Takso v eni pi-savni it-li primernega mesti« breapiažrio 'enj ponu ib. pod »Takoj 8» .>.•> oslasni oddelek »Jutras 31S82 Kontoristinju periektna kore^pon<|entkh, / vefitetno prakso, vešča slo venskega in nemškega jezi ka v govoru ia pisari, stenografije in strojepisja — knjigovodstva >n .Irugih pisarniških del. išče raesta Ponudbe n.i ogl oddelek «Jutra> pod šifro «tTrna iii zmožna tOUU>. 32019 dobro chranjeno prodam po nizki ceci. v upravi »Jutra« . 3:213 V«c goiiilnili jermen dobrih. 5—7 cm tirine. proda por; ni strojno. m'zar.-tvo Mlino. Bled - 32006 Zimsko suknjo moško. črno. fino, 1 leto ra1)licoo. prodam za (KM Din. Naelov p^se oglasni oddelek «Jutra* 3226d ! Mizarska stružnica j iu 8 novih oken ceno ti;--; prodaj Pred škofijo št. 3,11. Ključavničarske obleke in plašči po »4. 104 in 114 Din. -Naročila s.- sj>rjemajo v>a-ko soboto Pro 1 -Uoiijo 8/11. 32276 Otroški voziček rraprod.:i Kffslov oovp ogl. oddelek «Ju!ra> S2270 v dobrem sUnji^ kupim. PonuifbP ns tfgl. oddelek «Jutr»» so«!, značko «Lej«> 12289 . - ... '.• 'j m Kuharica samostojna, išče - službu -1 ali 15 novembrom pri boljši, marjjpi »Iruihii NTa-slov pove oglasni oddelek « J utra» 82252 Trgovski pkademik s-biturijpni, Hrvat, z zr, a-ujem knjigovodstva in ko-rcspondence ter strojepisja ?3;- o:l^ovariajoSe. mesto v • : Cenj j>ouudbo na: 1 -X i 113. Ljubljana dobe ^fistopfiikj Tn pomnik? dobe L».f> 13 !whil; zasluE?^' Ponuuba s prHogo l>in na cDolitoa? iHMiuzače Osijo:* fil810 Učenca c ;i s primeruu čui- sko i-ol/.-atprejme^? v trproviiiCi ^ • ♦»ošnuiTC bJa ffuia uh deželi P<»u v (>li;j r,f».l /nnčl;.- «Pošten> Ji-247 Izdelovateli stane (defttttttmaciieiT* izučen ~ v inozem-tvu. specijalisi 2a muožinske [redmete. samo stoj«-n strupar — ? letnimi spriivvali. . £eli. premeniti -lužbo le zn boljia d«da — Dopise na oglasni oddelek . 82^71 \avijalni stroj (Spulmaschine) prodam ra«ii pomanjkanja prostora pod lastno ceno Naslov v ocrl-oddelku «Jatra> S2262 Priiatelji ptičev! Prodam «WeIIen>icl;ti!r» vrsta papifrV Naslov v »>srl oddelku c.Tutrn> rr22S4 ZUtisko obleko različno, čevlje in lep«1 soh. ne cvetlice ceno prodam — Naslov v i)L'I:i>hpiii oddelku Ju t ra^. r,229l Športno obleko novo. prodam po zelo nizki ceni Naslov v 'oplasueiii oddelku «Jutra> 32291 Zaboje od tobaka n s pr c. d a j na Rimski cesti 5 22306 Stelaže in omare za trgovino, v najboljšem stanju, naproti.i j Naslov v odasnei:: odd.-Iku -.Tnt^a* 02312 Radio aparat na rezonanco s G žarnicami, nov. prodam ro nizKi ceni. — Rcflektanti naj izvolijo {»oblati naslov |x>d «Radio * na osrla-nf odd»:lri: •.lutra--. Enonadstropno hišo ?. vrtom a razpoMljalnico čepic in oblek, s cclim inventarjem, v tepem kraju Gorenjske, prodam radi bolezni samo zd 40.00«) Din Puuudbe na otrlaeni odde-!ek »Jutra« i-o.I »Takoj 321S8 Posestvo na Lrorenj^kem. 20 minut oddaljeno o«! postaje Pod-nart, v obsegu 3 ha. 77 a in S2 ray njivami, trav niki in gozdom ter gos{»o-darskim poslopjem napro daj. Natančna pojasnila da je Ijjnac Spendov Polaict* pn Podnartu 81947 Stavbna parcela v Sp. Si^ki naprodaj Naslov v nsriasnem oddelku «Jutra> :J194S Mirno sobo tu«; & solidno hrano oddam poštenemu gospodu Naslov v offltsnem oddelku Jutra S1C 4* Prazno sobo iščem za takoj o. "-2241 Drama Sobo in kuhinjo i i č e zakoniki par brez otrok Ponudbe pod -iiro •»Mirna 2> na oglas..; oddelek c Jutra > 31'.»52 Prazno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, želi takoj visok uradnik Tudi na periferiji. Ponudbe ua oddelek c Jutra* no«i fcil-*o «Svetla>. .'52257 Stanovanje 2 tui> ui kuhinje <\m več let v najem, kdor posodi 80.000 Din. N* a slov v oglasnem oddelku *.Jutra>. ;i2249 Opremljeno sobo lepo. oddam takoj eni ah dvema boljšima go*pod:5na--ma. Naslov v ogl oddelku c Ju tra: 82265 Lokal s sobo. primeren za Kako obrt. kot strojno pletenje ali kaj sličnega, oddam s 1 novembrom Vprašanja pod cLokal 215» ua oglasni oddelek «Jutra>. 82106 Lokal svetel, t. elektriko. 23 ni2, iščem takoj za -trojno pletenje v Ljubljani Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro «Lokal 86». msi Trgovski lokal v Belokrajini, tik postaje, z inventarjem takoj oddam v najem. Ponudbe |K>»1 žifro «Lokal 70> na osrlasni oddelek «Jutra* 32170 Klet, ev. skladišče v Slomškovi uiici oddam v najem. Naslov pove oglasni oddeiek «Jutra». Ji2305 instrukcij« • iaj** sedmešolec za mij« šolce Ponudbe na oglasni oddelek «Jutnr- r«>d 5ifro m. 1> «j i-r na oglasni oddelek cJutra> pod < Lokal 15». 32311 Delavnico lepo in voiiko primerno rudi za >k!adi>če, oddam. Naslov v oglasnem oddelku od «Delavnica-*. 32310 i Učenca s pnmuruo .»o'ski> i.-curazt>o holjših staršev ki «;anuje ooma, sprejme modna trgo viua P Hagdio Predstavit; ■se j? v sredo od fl —i ure Več mizar, vajencev p r e j m e Josip Andlovic. Domobranska (nova stavba). S2260 Prešivalke (ateparifč) zgornjih d"eIo"» s o r e j m e tovarna čevljev Aht. Krispžr v Zg šišk: 32244 Učenca 15—16 let .Svire^j eprejihe po dogovoru s hrano in obleko v hifiilFra-ie Adamlje. klobnCar v 'Trbovljah 3. 82243 Hišnika iščem m tajj?j S:aro>t. sedanji poklic in Število družini je navesti v ponudbi pod cHiSnik* na oglasni oddelek SS2T7 Natakarica pridna in poštena, išče A^i-be za takoj Naslov pove oglasni oddelek '«:Jutra>. 322SO - Inteligentna muzika lična in izobražena gospodična želi mesta vzgojiteljice Zna nemško, elov in češko ter poučuje vse šolske predmete Ponudbe r.3 oglasni oddelek «Jutra^ rod š"fr« • cV^tnn mo? 1 Pisarniška moč s trgovsko izobrazbo. iSč? mosta Ponudbe na oglasni oddelek <-Jutra> pod značko «.Kavcija 6000 Dim. 32293 Strojnik in šofer 7.<;Ii prr-me.i':i sju^bo Event gr? za šoferja, a 11-^ pa v za strojniha !: |;:rnemd stroju Naslov ' .-■-•If.snem oddelku <.iurra- S2S04 Radio sestavni deli za kuinple tea ay)arat radi odpotovanja ceno ha prodilj Ponudbe* na oglasiti oddelek vjutra« pod »R prilika« 32226 Spalnico m elegantno jedilnico, vse novo. iz. slavonskega hrasta radi odpotovanja pO zelo nerodni cen- naprodaj na CelovSkj cwti 117 St Vidu &iška 32222 Kovaško orodje kompletno in dobro ohranjeno proda Jakob Pisanec. št Jur ob Juinl železnici. 32239 . Stroi zs izdetovailjf' cemeblHe zidne opeke prodam D. fieftr.an. Krsnjskacora. S3201 Jedilnico hrastovo, masivno, moder, no. popolnoma novo ceno prodam radi selitve K&siov t oglasnem oddelku Jutra Kroiiipirjevo ihoko !iu«ii«!j - večjih iii ir...::U:h koliCinali za nttko fi-.ro Makro Heinrioh. felctriro-vina koiouijalue robe. Ca kovee 32228 Krompirja okrojr 20.000 kg. lepega in zdravega ter večjo nmožino želoda ima za od«lati rakt\i Anton Vidmar, pose-tnik in irostil. riičar v Ambrn-u 24.. pošta Zagrratlpc — Cena r-o «lo?o voru S22-12 Med pristni, oamisni za potice nudi po Din 22.50 kg A Maček, veh ž-ltelar Vrhnika 32262 Lepo delavnico iačem za izdelovanje kandi-tov Pla?.*;m" dobro Dopise ra oglasni odde!•-.•:< «rJu'r3^ pod cKanditU o'2S16 Dijaka z vso oskrbo sprejmem Ponudbe r.a ogl. oddelek v Jutra j- pod «V sredini mesta-. 32288 Iščem stanovanje 2—3 sob. kuhinjo in pn-tiklinami. v bližini Prul. Plačam eno leto naprej. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni odjRiek «Jutr:<» pod značko «Zima» 322-41 Majhno sobico oddam v Idižini opere — Naslov v oglasnem oddelku c Jutra > 32274 Sobo parketiiano. z elektriko m kopalnico oddam. Na.Tov v oglasnem oddelku c Jutra*. 322S7 Sobo moderno opremljeno, blizu sodišča takoj oddam samo boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku cJutra^ 32297 Majhno sobo s prostim vhodom. Išče v bližini dramskega gledališča mlad iu iniren gospe«!. — Cenjen« ponudbe na oglasni oddelek «Jur.re* r»ed šifro 203 32285 Pridtm. Prosim resnosti »•> točne udeležbe v vsakem vremenu. — Na -\Meni«. "227S Avtogaraža I8MS Zakaj Te v soboto ui bilo Pridi v >r«-do ali četrt« 1: sigurno. Pozdrav. 3-2^ • V oglasnem oddelku «Jutra» naj &e dvignejo sledeča p^ou Agileu 2tH', Agilt . (V t. A v, ^ustiua. Akademik i len {»veljiv. A. S. il'26. Amcrikaulv.t. Bančni nra-.i-nik. Cena 95.000 Centralna lega. Celi «la:i odsoten. Dobro idofce. Domača hrana Dober delavci? 3. Delo. Deček. Dobra moč 03. Dpbre refcrcnce 270. Dobro va-r-s vo. Dobra ženska Diesčl-'t^oior. Dober zaslužek Dober zaslužek 52. Garar,'! rano. Gerte, Gotova vrni tev Hrastove loge. Harmonika. Honorar 300. I lek lor. Jesen 15- !na. Jarčki Izredna prilika 7. KuSiarica Mary Caspcr. Karikatura 1 Miren gospod. Ma .-enarti kel. Mirno in srečno ziv Heuje. Mtjtorno kolo 75 Mozart Maksi 23. Mer. in Rouge. Miren dom 17, Marljiv i'». Mirna 2. November 22 November 51- PoŠt »na Ki. Polonica 22. P L 37, Prometna 'očka 1500. Pred plačilo. Posojilo 15, P rev zem adapeije Posojilo 1026 Podkev Pisarna 4 Potnik t-;0. Podjetje. Rožni dom 64. Resna ženitev. Resni kupee posestva. Rentabilnost Rabim nujno. Redka prilika, pazvedrilo. Skladišč 63. Spreten 6. ^amo>t«ojna 14. Sigurnost 66. Stalno 15. Samostojnost 42. Stalno delo. Svobodna duša. Stroj &6-Stalna služba 67. S Tih 33. Samostojna JS07. Strojni ključavničar, šivilja 95^ Tujec. Takojšnja veelitev. Trgovina in irostilna- TrJ-.oj šaja kupnina. Takoj 2. Takoj 30. Takojšnje plačilo 6. Takoj 10. lTčeuec 16. Vdo-\ a 30. Vestna 59 Vestna 10. V ljubezni prevaran. Zlatica Damjana. Zaupajte. Zvest 4 Zasigurana lepa bodočnost. življenje — Brez dokaziiuega liatk:-pisma ue izročajo. Halo! Sneg! Na noge aebi in sv ojcem sam naitrpežnejšo ..DOKO" o&utev. tDOKO(t Prešernova ulica b dvorite. vena, dr vsakdo yt najmik vmmmmmmmmmm J\ .. : ; e na obri.t 1,0 - . \ • lovno ...i boljše >!' invaj - tt&»«*tt . j-rin t"^r>te" - ori gluai etc :oi •• * liki zalogi izbesi l:cv.:jaka m «i.n»*iia »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Ljubljana. Me-tni •r: t! 3 (polej maffi-traM 1 Pojasnila ls pn.loi il^* go>ti'ii.C.. -obrlne trpwrs!;c ali i.< koncesije ,K-jdo> . '.t. v. ■jbliaua »li Žrcbc AlOllHbl pa-nl«. Nornianec. i.i j vožnjo zanesljiv -.'i pri paru n tzv r-: e;; -. \nton Za j-; Mokronog Psica prave volčje pasme. mesecev stara, naprodaj — Naslov v oglasne-od«ielL.» «Jutra>. 322 4b Psa nemšk. oN^aria 4 mesece starega ki -lisi { ime 2S*4 MU o« i ivlja Ciospod iiče sobo s posebnim vhodom Ponudbe na ogl. oddelek cjutra> po«J šifro «Takoj 6^ 322S6 Zlatnike kupujem m plaJSam dobro F Čuden — Ljubljana. Prešernova 1 288 Vinske sode dobro ohranjene, od 100 -300 litrov kupim Cenj ponudbe z navedbo velikosti količine m cene na oglasni odd »Jutra« pod zna? ko »Vinski sod:« 322« 9 Suhe gobe prima kvalitete oferlrajte povzorženo tvrdk E Vaj«la Cakovee - Sferi iimurje. S1SS4 ^isalni stroj boljše znamke kupim. — Ponudbe na ojtI- oddelek * Jutra > pod šiiro «Pisalni» 32-55 Vozno pogrlnjačo (plahto) kunim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Plabta». 32250 I do 2 sobi s icuhinjo iščem do i aii 8 novembra proti nagradi oziroma da plačam stanovanje za 6 mesecev vna prej Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« po«l značko »Predplačilo« 32214 Opremljeno sobo lepo in zračno, v bližini vlade oddam gospodu Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 31843 Opremljeno sobo a posebnim vhodom, oddam 8 1. novembrom v sredi me3w* enemu aii dvema gospodoma Naslov pove ogl oddelek «Jutra». 32256 Zračno sobo s posebnim vhodom, oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelka *.Jutra». •V Akademik fcce sobico v bližini .cerkve sv. Petra Ponudbe na ogi oddelek c Jutra» pod značko «Z. S.» 3231? Sobo z elektr razsvetljavo, v sredi mesta, iičeta za takoj 2 gospoda Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod cAkademika 14». 32:514 Lepo sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 32302 Avto xi«aEke spnehs. miiii. itin-sedeiea. zamenjani za močan dvosedežni avto Dopise pod «46.% aa oirlai-ni oddelek «Jutra> E177C Grauioionisti! PrilvaniH si boste denar in jezo, ako izročite Vaš pokvarjen gramofon nam v popravilo. — V naši ck' ivnici se izvršijo vsa popravila strokovno in ceno. Nadomestne dele imamo vedno v zalogi. A. Rasberger, Ljub- iian i, Tavčarjeva 5. 281/111 Elektr. avtomat gostilniški izvrsten, a rs?~ itimi šiageri. kakor valcer-lev. i-iaršev i:d., 2arau; tioma!i.'k*ania r-rostera za-raenjai Z3 dobe.- piaaino. tismeno ua o^iasii oddelei -Jutraa po.i -rPIanino za avtoma t» E3111 Znamke lidor poiij« 10 -Din dob- mo; i- ' a 0 r IS-V«^«. cenik znam l druženje \ ojnili validov '.uov sirot. Krajt' >>. 1 t ^r v Ljubljani i oz: ; svoji« '-1x1:0 ill «li«.i-l'. ki to po pi.---o.ini o-!-' !«« ; «aii:. da pi-meno ja.i- 1 i.-uštveni pi irni , t '■(,.■ ■ prizadeti. i)-.; i- ; i« :;e^pogojtio j^iioziti ': '.. Oi-enjt-valne kun,'-. ' bil 6icer brezj redni- - n Odbor 322iU lo varna hranil i.ia nicslo zastopnii, ,1 i-aslov v o?l?:ueiu o.Jd.- ku ; -Jutra«. J--."- '4 f* _li r..i 3 in k tea;. ' -lu^dki 311 raililinih bo'.- ......* carskih srsmk Izidor Steloer irgovis.« -:jr !•■ Crod ur, Sari 'T?J8-n i1 i Trgovsko koncesijo \ oddam v najem Ponudb« i ;>od «l"codno 99» ua ogl:«-'« 'oddelek" «.!utrav '.r Svarilo! Potip -jlii javljam. • -t«., plačnik z;v dolgove, katere ciela ^-.c-j sir. Leopold. J^-sip SotovSc-k. Gaber je 113. Celje. 32540 ^Svarim pred nakupom j pohUtva posode a. :v' ■ n-i fru srroja v Krauju od l« 1 Josefine Dobertek, ker .-■:!'« | j»«t lnttnii. Adoif M«, n :;2!J!V nnmi«i»iiiiuii»ii»iiiiiiiiiii»a»" .to Scoitovem dnevniku in drug>h virih ; ni redi: Pavel Kuna ver, ie zs a 111 se (Jobi v knjigarn' : * « j * i ♦ ♦ l ♦ : t i : * ! TISKOVNE ZADPUGE v Ljubljani. Prešernova ulica 54 asproi; glav. pošte Brošiiaiia knjiga •;ane 3S*— Din, ve* -:ana 44 — Din ■ i - o"; •'— Din ve« iajiepl' hote; pension « Hrvatskem Primorju .a io za Slo emjo najbližji, Vam do dauci it »; poznan, v krasni vitni legi Uk ob morju, ctlo ieio otvorjen edin; na SuJatcu z gorkimi moišk m moderno opremlien mi Uoprimi, naisoiidntjit postrežbo, domačo kuhinje, neverjetno nizkimi cc liam, sobe s krasnim razgledom ns more, mogr-i prehod dnevno ns Reko, najemnica Slovenka nrašat' ie na iVANKA GOGALA, Park hote« pension. Pečine-. Susak, :eleion štev. tz. •«ra?tc str 'nporocam se- re tu Lončeno peč visoko, siare, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. S226S Pisarniško opravo ireerik sisnnna. kupim — Ponudbe na petini predal St. 83. Ljubljana. 32231 Stare kovine baker. «vinee, kosiier. me-deuino. aluminij, c.iflkovo pločevino, akumulator plo-13« ete kupuje in plača n»jbo!j# Yerc, Komereijal-n» drulha v Ljubljani — Kongreeni trg 9. 8Ž817 Prodam po jako ugodni ceni 2 avtoomnibusa tipe Sauer s 40 HPf primerna za prometne kraje. Prvi je 3 tonski, 18 sedeže«, drugi 2 tonski, 14 sedežev. Tri tonski voz se lahko prenaredi v tovorni avto. ' Interesenti jih lahko ogledajo v občinskem uradu „Črna pri Prevaljah" kamor je pošiljati tudi tozadevne dopise. Rene L,. Bruyere: 19 iiektorje% meč Human > Zatekla 6ta se k našemu gostoljubju; odklej more Francoz zahtevati od Francoza, da naj postane izdajalec?«; ■Ravnala sta z nami kakor s psi; zdaj je črna žival podivjala in Krize.« je kriknil eden izmed voditeljev. »Nič nas ne bo ustavilo!« »Smrt jim!... Smrt jim!... Predajte nam jetnika!« * Vzeti jih boste morali s silo, ako se vam posreči; nikoli se ne bomo tako ponižali, da bi jih predali drage volje.« »Smrt jim!... Smrt jim!...« ie strahotno ponavljala množica. 3ožja volja naj se zgodi!« sem dejala. »Ce je tako, umorite najprej mene.« Tako govoreč sem se vzravnala in položila roko na srce. kažoč jim, kam naj me zadenejo. -Oho, strela božja! Rad bi videl tistega, ki se dotakne lasu na vaši glavi!< je tisti trenutek zakričal glas. ki sem ga poznala. Prijemaje se za bršljan. ki je rasel ob zidu. je splezal Pierre Škrbozobec na teraso in je ponosno stopil ob mojo stran. »Imel sem posla drugod,« se je opravičil z zasoplim glasom, »in nisem takoj opazil njihovega namena; drugače bi slaba predla tistemu, ki jih je pozval, naj gredo nad Romado... Kaj. tovariši, ali je mar ne poznate? Ah več ne poznate nje. ki nam je stregla v naših boleznih, tolažila nas v naših težavah in lajšala našo bedo? Ali ne poznate zale Chaillette. naše dobre vile in pomočnice?... Pomirite jo in povejte ji. da ue želite od nje drugega kakor požirek vina, ki ga izpiiete na njeno zdravje____« Moj dragi oče je bil prišel vzlic moji prepovedi na teraso in je stopil k meni. Jadrno sem ga odrinila v senco. »Ukažite hlapcem,« sem mu šepnila »naj zawu ua dvorišče nekaj sodcev starine: porok sem, da bo hudega Prijatelji,« sem se obrnila k tolpi, ki je neodločno okušala te pogovore, »dajte, da vam ponudim okrepčilo, ki ste ga gotovo zelo potrebni.« »Da, da... Na zdravje zale Chaillette!...« Kmalu ptem sem hodila med tolpo, ki je še vedno hrumela, in sem delila razjarjenim seljakoin svoje najljubeznivejše smehljaje obenem z najboljšimi vini iz očetove kleti, kakor nekaj .mesecev poprej oficirjem angoulemskih dragoncev. In kamorkoli sem se obrnila, povsod se je oglašal isti klic: »Na zdravje zale Chaillette!« In če mi je to pot vrč trepetal v rokah in je bila moja duša polna tesnobe namestu radosti, vendar se je v njej oglašalo tudi čuvstvo, ki me je navdajalo s tiho srečo: zadoščenje, ker sem si pridobila med tem ljudstvom dovolj ljubezni, da sem mogla s smehljajem potolažiti njegov srd in oteti njegove žrtve ... »Prijatelji,« sem se poslovila, ko so bili sodi prazni in je stopil Pierre na čelo svojih tovarišev, da bi jih odvel, »zanesem se na vas, da smejo moji gostje odpotovati brez skrbi. V trenutku, ko stopijo izpod naše strehe, jim bom dala svojo besedo, da se jim ni bati ničesar žalega.« »Živela zala Chaillette!... Živela dobra Chaillette!...« so priti, evali ubogi ljudje, ki so malo prej še rjoveli po krvi. Nekaj ur po tem so naši štirje voliči. ki jih je vodil Pierre Škrbozobec sam, odpeljali gospo markizo de Marchezallier in njenega riorrica na bližnjo poštno postajo. V ganjenosti slovesa me je vdova objela z mršavimi rokami, zatrjujoč svojo gorečo željo, da bi se čim prej zmagoslavno vrnila in bi me po kaznovanju upornikov predstavila kralju in vsemu viso- kemu plemstvu na versaillskem dvoru kot svojo ljubljeno sueho. Tudi zaletijivi lic besede; . ..,-.• i mi je boi.išega , bi bilo strani. Videla jih nisem niko, večer, jih je zanesel prav našel pri tej priliki preproste in iskreni, je. da mi bo .ugel kmal ponuditi k.-•dan.! .i okolnostih živi jen,- - #'go\ več. zakaj strah ki sta ga prebila tis; v Švico. Tam j. narkiza eta 1794 umrla od žalosti in bede; markiz si je pomagal > svojo spretnostjo v ročnih delih in je živel ob izkupičku svojih vezenin dokler ga n Bonaparte - po neki priprošnji. ki se je gotovo ni nadejal - črta iz spiska izseljencev. Toda ne prehitevajmo dogodkov; stvari, ki so se godili takrat, so bile tako zanimive, da nisem utegnila misliti na uodočt dni. Ubogemu očetu, ki ie tisto noč ves osivel ni bilo več obstanka »Vrag naj vzame Romado z baronstvom vred!« je pona\lja!. Le česa sem iskal v tem preklicanem kraju? Priprav: prfjago. dušica: vrneva se v najin stari dvorec v ulici Saint-Maui Tam sem živel brez skrbi; tam ni bilo škricev k: bi me preganjali s pravdami, niti ne divjakm ki bi mi stregli oo življenju Kak bedak sem bil. da sem tiščal dr tam in sem se lovil za praznimi igračami častihlepja' Če bi jih bil saj dosegel! Tako pa nisem izkupil drugega kakot bunko v hrbet ..« Na vse kriplie sem si prizadevala da bi pospešila naiin odhod, ki mi je bil v srcu tako dobrodošel. Mesec dni po marchezallierskem požaru še ni minil, ko sva ostavila Romado in sva se preselila \ Saintes. Toda očetu ni bilo nit: tukaj usojeno, da bi našel notranji mir katerega je iskal Razburjenost se ie širila' povsod, celo med sve.v-ništvom in uradništvo-m. posebno pa še med narodom; to pljuskanje političnih valov mu ie bolestno vznemirjalo duha. r,—----- t Tone Knaflič ovarn.n Francka Kaarlič roj. Tomšič poročena KAMNIK VRHNIKA L_______,J Predno kal kupite, ogleite s? oopre ravnokar dospek Krasne angleške šiofe m veiourje za piaščein kosrume v novem lokalu trgovine Mari e Eogei-* Lpbltana ;>v. ^eira cesta ži, 26 , Snežne čevlje sprejema v popravilo tvrdiu M. THS3AB, LJUBLJANA Sv. Petra CP^ta 6 Velour mt od . £in 122 naore) Mš mt od ... Din *ZoO naorej v vseh barvah ja damsfa plašče Gričar Čjf Mejač samo 'i Šelenburgova ulica štev. 3. !ieiuuymiitHl, ŠOPI latllOttl !D POVODI ZVitkl (tole) aVbiagaitie in račuasiie stroje Barve, matrice m spec. papit za razmnoževanje Barvni trakovi Plco in Braco ter ogljem papir c. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6. «Jutrov» roman LUCIFER Katerejra afcozinsfcoi dajete vsebina oreplctma • fan taktičnimi caplftliaji o«1 »» ft^tka 1< Ktn.-a ki urina lajo aavdaftHnfmo "Itatnljo « intftrcoantntm razmotri vanjam v«ak tit( firew»o#-4**aja k mo ra* oftaran}* «xi koQi*t**rnari)a id no pet pr«M»n*#Hnj» tako <1a •»o Sitat*IJi o«etrpno prtfca kovali veako nadaljevanj* romana 1* itlel to m do biva or» opravi «Jutra* t LjuhHant Vsi ki so ga čitali in oni. ki nisc imeli te prilike, na) si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice *olj ^abavat^ Vas ne nore nobena knjiga! Š 'Ulit it Ul< %n» n» f Di> ©carlHfeiilt Vaeh uvoznih., uvoznih .n iranzitmij pošiljk oskrb hitro, skrbno n po na -nižji :arit; 2>' Hajko žurk, carinski posrednik Ljubljana Masarykova 9 nasproti glavni nt narnice Vse mormac'!- brezplačno se ju ine na po opaii.-t.t- » .oooo 3 /•». do torka 2 /Al 'ii s cei od Figovca V sobo! in torek od 9. do 5. u:e popoldan V ne deijo n po edi^e- od /.tre ziutraj, Občinstvo se -1? posebe; opo/arja, da Dodc vozii autobus v nedeljo iri ponedeljek tud izpred raagUuata od 7. ure , jut:aj do poznega večera — Cena Din 5—. Se priporoča >.-•;-. Adamič & Sušieršič li! ■■■■■■■ Priporoča w K mu Kultirija .n mti ateiu T* Kuno »testni trg LJUBLJANA »'od Trančo KANNO LUCKMANN naznanja v svojem in imenu svojih sestra Antonije Hauffan, Atieiine Kosler Jeanette Hodovern.g. Matilde pl. Banmza, Roze Lar sch, Fr ae Gaile Silve Trappen, • 'ec hotela Tratn^ prnoioča svojo bogal. zalogo fllc in baržunasfih '-'lobukou )o ia nižiih cenari 'oDraviia Snatr^ obliki >• rpUrceni Ce!ie, Maribor: lovp Hart^z, 1?. V Ljubljani, dne 26. oktobra 1926 11 _'r.5 Gaspoilfičiis išče slisžso v pisarni. — linam dveletno prakso ko; samosio.na pisarniška moč z lep im spričevali. utem ludi kol biagajuičarka k večjemu podjetju 7. nenai kavcije 112 Cenj. ponudbe posia na ol>I oddeleh „Ju'rat '.lod , sp« iUs nsoč' IU liOlOHOnl penektno in kavcij-, zmožne sare;me s takoišujim na>topom Hotel Union v Celju. rumene ponudbe s sliko in navedbo losedaniega s užbovan a na Hotci Union Ce' e 5 sif, .,'*>; V:,'. . . ;.•. - ■: 8ol3 MOiO LjUHij&na! Mehanična delavnica Anton Kozina Ljubljana, Cegnarje»a ulica štev. ibiizu deželne bolnice; Izdeluje t /azne .nženierske in soIsk> pripomočke Popravlja: geodetske, nydrorretrične, anarate, ris. orodje in izvršu » » ba v priCizno mehaniko spadajoča dela l< i ti* Zahvala. Ob o rebri d M izgubi svoje srčno ljubijtne soproge, gospe Pranje Černe se zahvaljujem cenj. društvu dipl babic v Ljubljani, gg. pevcem "sobno pa pieč. gos odu profe orjn Kotniku za tolažilne obiske ter vsem darovalcem vencev, kakor tudi vsem sort dni-ki m, priiateljem in znancem za m.10-fjobrojno spremstvo blagi pokojnici na njeni zadnji poti. 11243 Vsem najsrčnejša h.ala V Ljubljani, 26. oktobra 1926. Žalujoči soprog Ivan Čerae. n i" : ♦ i ELElCTj?^ A' - . • V, ^ < V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša presrčno ljubljena mam ca, sestra, teta in svakinja, gospa Marija dr. Pavliček-ova posestnica in trgovka na Savi - Jesenice, Gorenjsko v torek, dne '26. oktobra 1926 po dolgi in mučni bolezni preminula, v 47. letu svoje starosti. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 28. oktobra t. 1. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Savi št. 48 na jeseniško pokopališče, kjer se položi v rodbinsko grobnico. Pokojnico priporočamo v blag in trajen spomin. Jesenice} dne 26. oktobra 1926. Sonja, Tatjana, hčerki v svojem in v imenu ostalih sorodnikov. s*adio cevi in potrebščine -.uitJ? najceneje li 48 Zahvala. /a šievilnt zraze globoKera su a ja, k smo j h piejeli ob ugub n-> ya neiodabneg' oprnga, gos od' v Jakoba Segu a /.astopnikom po tne due^ci o, go^pom upravniku, radii š vu, nameščenci n £ avne pošte, z< poko iieni venec, za