fttev. 68
IZHAJA VSAK DAN
tadl ob nedeljah in praznikih ob 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj. P+aamltne Ste*, se prodajajo po 3 rtvč. (6stot.) v mnogih tobakarnab v Trstu in okolici. Gorici, Kranju., Št. Petru, Postojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ićini. Dombergu itd. Zastarele 8ter. po 5 nvč. (10 stot.). OOLAei 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v široko-ti 1 koione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvalo, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. vim Za ogia-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v-aka oadaljna vrsta E 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddeiek uprave .Edinosti". — Plar-uje se izključno le upravi „Edinosti".
- Plačljivo in nto2!j<vo v Trstu. .......
TRST, sredo 9. marca 1910.
Tečaj XXXV.
Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko.
V edinosti je moil
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na n&-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vuoanln4 na nedeljsko lzdanj* „EDIJfSSTZ" stan«: at
••lo lato Kron 5*20, za pol lata Kren 2*60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vaua pisma se ne sprejcnEjo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Ga'atti 18, (Narodni 0om) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
____ Giorgio Galatti štev. 18. -==
PoStno-hranilnRnl račun Jt. 841652. TELEFON Ji 11-57.
Slovenski delavci!
Hudi časi se pripravljajo za slovenske delavce v Trstu. Dane3 je na vrsti prosta luka, jutri morda pride na vr^to kaka druga skupina. Prepojeni dolgoletnim sovraštvom d«» slovenskega ži Ija, hočejo vasi Ustni sotrpini, italijanski delavci, oslepljeni od divje
dur utemeljil nujnost svojega predloga, je Dunaj 8. Bolgarski car Ferdinand je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri. odpotoval v Sofijo.
Proračunski odsek.	Carigrad 8. — Turčija je naročila dve
DUNAJ 8. - V današnji seji proračun-	e^000 ton' ki morate biti 8°"
skega odseka so bili izžrebani poročevalci. lovl v 10 mesec1"-_
Sprejet je bil predlog, da se nakuje nove	v	■■■■■■
^n^'^pUri^^ Za nase delavce v svobodni luki.
ljen posl. Sylvester.
š e m ozemlju.
V b<»ju odločuje tisti, ki je dobro
pripravljen za boj. Na spletkari je nasprotnikov ne smemo molčati. Vabimo Vas t«»rej, da prihitite* vsi do zadnjega v tem kritičnem trenotku na VELIKI
protestni shod
ki ga sklicuje podpisana Nar. Del. O.
za danes, sredo, dne 9. marca
točno ob 8. uri zvečer v velisi dvorani »Narodnega doma« v Trstu s sledečim dnevnim redom :
Gonja proti slovenskim delavcem, ki .si iščejo zaslužka. TRST, 9. marca 1910.
Odbor N. D. 0
Hrvatski ban v Budimpešti. — Razširjenje volilne pravice na Hrvatskem.
BUDIMPEŠTA 8. Ogr. biro poroča:
. ..	u.x -i Hrvatski ban dr, Tomašič je danes predpo-
etrasti m megaloma lje svojih sebičnih, ludne posetn ministerskega predsednika
voditeljev, izriniti Vas slovenske de- grofa Khuen-Hedervary-ja, ki je povabil bana
, .	, v,	.	na obed. Ban odpotuje jutri popoludne na
lavce od vsakega zasluzka na tem, nar^. kjer bo y četrtek zaprisežen od ce.
sarja kakor tajni svetnik. Tekom jutršnjega dne bo ban poročal ministerskemu predsedniku o položaju na Hrvatskem. Hrvatska politika stoji pred raznimi reformami. Mej temi zavzema prvo mesto razširjenje volilne pravice na Hrvatskem. Po tem načrtu se število hrvatskih volilcev pomnoži v taki meri, da bo številno razmerje odgovarjalo približno številnemu razmeiju sedanjega ogrskega volilnega razmerja. Razširjenje hrvatske volilne pravice provzroča v hrvatskih političnih krogih veliko zadovoljstvo.
Razburjenost na Dunaju. Avstrija, Rusija in balkanske držaje.
DUNAJ 8. — Kljubu pomirjevalni izjavi ruske vlade, da obiska bolgarsk. in srbskega kralja na ruskem dvoru nista naperjena ne proti A.-O., ne proti Turčiji, vendar tukajšnji politiški krogi ne morejo skriti svoje vznemirjenosti. Osobito se je opazilo, da sta se bolgarska ministra Malinov in Poprikov mudila na Dunaju, od kjer sta odpotovala, ne da bi bila obiskala našega ministra za vnanje stvari grofa Aehrenthala. To vse se pripisuje vplivu Rusije.
Letošnji cesarski manevri.
DUNAJ 8. Letošnji veliki cesarski manevri se ne bodo vršili, kakor seje prvotno nameravalo, na južnem Ogrskem, ampak v Galiciji.
To se ima očividno smatrati kakor demonstracijo proti Rusiji.
Milovanović v Carigradu.
BELIGRAD 8. „Dnevni listtt javlja, da je o priliki obiska ministra Milovanoviča v Carigradu došlo do sporazuma, da se začne takoj graditi srbsko-turški del donavsko-jadranske železnice. Dalje je bilo sklenjeno, da se uvede pogajanja za novo trgovinsko pogodbo. Dalje je določeno, da obiščeta meseca maja srbski kralj in prestolonaslednik Carigrad.
Kralj Edvard v Parizu.
PARIZ 8. Predsednik Falieres je vspre-jel danes angleškega kralja Edvarda in se žnjim eno uro in pol prisrčno razgovarjal.
Stanje dr. Luegerja.
DUNAJ 8. Večerni buletin o stanju dr.
BRZOJflUNE VESTI.
DRŽAVNI ZBOR.
DUNAJ 8. Zbornica je pričela prvo čitanje finančnih predlog. — Posl. Korošec je rekel, da pomenja nameravani zakon glede obdačenja vina katastrofo za vinogradnike a bo silno škodoval tudi drugemu kmetijstvu. Govornik je izjavil, da bo njegova stranka enodušno glasovala proti vinskemu zakonu. — Posl. dr. Dam m je zahteval, naj se ustvari okvirni zakon, v katerem bodo vsi nameravani davki prikazani kakor enotni zakonodajni čin.
Posl. Renner je v imenu socijalnih demokratov odklonil predlogo. Posl. Redlichj je kritikoval upravni zistem, ki je zelo drag,, Luegerja se glasi: Temperatura 38, utiipa-izlasti zahtevajo železnice nujnih prihrankov. J nje 90 slabotno, delavnost srca slaba, izpu-Nujno je potrebno, da se zniža osebje, a da J ščanje urine minimalno. Dihanje površno, bo tudi na vseh poljih uprave bolje disci- \ deloma pretrgano. Poziranje težavno. Zavest plinirano. — Posl. Bielohlavek je izjavil, da bo glasoval za finančne predloge, izvzemši davek na mineralne vode in vinski davek. Krščanski socijalci bodo enodušno glasovali za pravo nemško-nacijonalno stvar: toda ostavke dr. Schreinerja ne smatrajo kakor narodno važne stvari. — Nato je bila razprava prekinjena. Zbornica je nato razpravljala nujni predlog glede železniške katastrofe pri Uharskem. Potem ko je posl. Pa-
zelo zmanjšana. K temu opažajo zdravniki : Bolnik je prebil dan spe v apatičnem stanju. Na glasno klicanje komaj reagira. Delovanje srca in dihanje kažeta mimogrede vzbujajoče povspeševanje.
Deficit Španske.
MADRID 8. — Zaključni račun za poslovno leto 1909 pokazuje primanjkljaja 30 mil. peset.
PODLISTEK.
Lastna ovira...
Zgodba iz igralskega življenja — Po Maks Bernu VALO BRATINA.
—	Kaka ideja I
—	To ni moja ideja, — je odvrnila Tilka, ne da bi odvrnila oči od kanarčka in je previdno operirala dalje. — Vsaki veščak v postrežbi te vrste ptičev vam potrdi, da je treba večkrat pristriči ne samo krem-peljčkov, temveč tudi preostri kljunček... Tako, sedaj sem gotova I
Nastavila je svoje rudeče ustne k poljubu, in pritisnila nanje rožni kljunček malega jetnika, ki je se svojima Še manjšima očkama radovedno gledal, kaj bo, in je na-
pravila s tem tako ljubko sliko, da sem nedolžnega falotka v resnici zavidal.
Potem, ko je zaprla svojega varovančka zopet v njegovo kletko, je stopila k pripro-stemu umivalniku in si splaknila roki. Medtem, ko jej je padala voda v svetlih krogljicah od ozkih prstov, je dejala:
— Oprostite, da sem tako neženirana! Toda, ker moja sobica ni nikak salon, mi
tudi ni treba toliko gledati na formo.--
No, in šele sedaj vas morem prav pozdraviti 1 je zaklicala črez nekoliko trenotkov, med tem ko mi je srčno stisnila obe roki. — Kako sem vesela, da ste prišli !
Oba sva sela, in brzo se je pričel živahen pogovor.
Tilka je zašla v tako neprisiljen ton, in je delala gospodinjo s tako gostoljubno pazljivostjo, da sem se čutil popolnoma domačega.
Sedela sva ob odprtem oknu in odzu-naj je prihajal topel večerni zrak. Nebo je bilo prozornočisto... Samo visoko, visoko gori v neskončni
Z javnega shoda N. D. O. v nedeljo dne 6. marca.
(Zvršetek.)
Za besedo se je oglasil dr. Brnčić, ki je izvajal v glavnem tako-le:
Znano je, kako uprava javnih skladišč favorizira ptuje elemente in zapostavlja naše delavce, posebno pa ob oddajanju del potom akorda. Znani konsorcij naj bi užival monopol za vedno. Slednjič se je vlada odločila, da ne odda dela nikakemu konsorciju, ampak je sebi pridržala oddajanje dela. Tako slednjič vendar nismo več odvisni od vsemožnega Colje. Še posebno pa ne smemo dopustiti, da bi se v novem svobodnem pristanišču ugnezdila taka pristranost, marveč naj se jednakomerno upošteva tudi slovenski živelj. V ta namen se je predstavila g. namestniku deputacija. Namestnik je obljubil, da se zavzame tudi za slovenske delavce. Mnogokrat se je na tem mestu marsikaj očitalo g. namestniku, ali to pot moramo lojalno priznati, da se je izkazal pravičnega nasproti našim zahtevam. Odbor N. D. O. se je predstavil tudi ministru za trgovino Weiskirchneiju, ko se je le-ta nedavno mudil v Trstu, ter ga zaprosil, naj že enkrat se svojo avtoriteto napravi konec zapostavljanju našega delavstva v stari svobodni luki. Minister je zagotovljal, da ima najbolje namene in hoče, da naj bo delo pristopno vsakemu delavcu. Po teh zagotovilih smo mirne duše pričakovali otvoritve nove svobodne luke in smo bili uverjeni, da tudi naši lačni ljudje pridejo do koščeka kruha. Ali zgodilo se je nekaj, za kar bi tudi najostreja beseda ne bila dovolj ojstra. Obljubljeno nam je bilo, da se bodo delavci vsprejemali po vrsti brez vsacega druzega obzira. Ali kaj se je zgodilo ? Mogotci so sestavili svojo tajno listo, iz katere so izključili vse delavce, navedene v naši listi. (Velikansko ogorčenje po vsej dvorani). V listo so stavili stabilne delavce iz konsorcija Colja, a na njih mesto je ta postavil zopet svoje kreature. Iskali so celo po mestu ljudij, da so spopolnili potrebno število. Naše delavce pa so kar podili proč. Ali nikdo ni hotel nositi odgovornosti, eden se je izgovarjal na druzega. A kar je najbolj vnebovpijoče, je to, da so vsprejeli tudi nekaj regnikolov (če bi bilo potrebno, je pripravljen navesti tudi imena). Doznavši za to je odbor N. D. O. poslal deputacijo k namestniku s prošnjo, naj zastavi vso svojo avtoriteto v to, da se ta nečuvena krivica odpravi. Namestnik je zagotovil, da se je to zgodilo brez njegovega znanja in je dal svojo besedo, da da ukaz, naj se tudi delavci naše liste uvrste v skupno listo. Ali mogotci se niso uklonili niti temu ukazu g. namestnika. Ves teden so romali in intrigirali proti našemu delavstvu. G. namestnik pa je nastopil energično: pozval je k sebi glasovitega Minasa, ter mu ojstro povedal, da ne dopušča take krivice. Tudi namestnik je b^l uverjen, da so naše izpustili iz liste le zato, ker so Slovenci, j Zagrozil je Minasu, naj se sestavi nova lista, v kateri bodo tudi naši delavci. Še le sedaj je Minas obljubil, da da sestaviti novo listo. A včeraj smo dobili sporočilo, da so v listo vsprejeti tudi naši delavci in da je sestavljena po alfabetu. Dotični naši delavci naj gredo torej za gotovo vsako jutro v
novo svobodno luko. Ne bodo sicer vsprejeti vsi hkratu, ali v nekoliko dneh pridejo gotovo vsi na vrsto. Dosegli smo torej v tej borbi lep vspeh. Veliko naporov in truda je trebalo od naše strani, ali tudi g. namestniku moramo hvaležno priznati, da je zastavil vso svojo eneržijo za pravico našega delavstva do — dela! (Viharna, dolgotrajna pohvala).
Dr. Rybaf: Tudi ta slučaj kaže, kako se moramo mi boriti za vsako mrvico pravice. Vspeh pa je vsakako zadovoljiv. Sicer ni še doseženo vse za naše delavstvo v svobodni luki, ali pomisliti treba, da se v takih borbah nikdar ne doseza vsega hkratu. Treba se pač boriti korak za korakom. Delavci so dolžni hvalo vsem, ki so se trudili zanje. Pred vsem pa se moramo zavedati, da to, kar se je doseglo, je doseženo proti in ukljub Minasu, ki je prepojen od sovražtva proti našemu delavstvu. Ne pozabimo, da so mogotci še v zadnjem hipu poskušali vse, da bi izključili naše delavce in da bi vsprejemali samo Italijane. (Pojavi ogorčenja). Ali bodite uverjeni, da se bo skrbelo, da tudi na drugih mestih izvedo o tem postopanju. Tudi na Dunaju vedo že o zistemu, ki so ga vzdrževali Minas in njegovi podajači.
Vprašanje dela v svobodni luki je žalosten kapitelj v zgodovini borb našega delavstva. Na dan otvoritve nove svobodne luke so bili naši izključeni. In kakor da to ni dovolj, so v zasmeh nam vsem vsprejeli tudi nekaj regnikov. Proti temu smo protestirali na kompetentnem mestu in sploh proti temu, da se na državnih ali od države odvisnih podjetjih vsprejemajo tudi inozemci. Govornik je sprožil to vprašanje tudi v jugoslovanski zvezi. Razložil je vso stvar in zagotoviti mora, da je med poslanci izzvalo to splošno ogorčenje. Sklenilo se je storiti vse možne korake, da temu škandalu napravi konec s tem, da se poklicanim faktorjem popolnoma pojasni žalostni položaj naših delavcev v svobodni luki. (Burno pritrjevanje in pohvala). V interesu te akcije je govornik pozival vse delavce, naj nabirajo potrebne podatke — kolikor možno tudi imena —, ker koraki poslancev izdajajo veliko več, ako so oprti na konkretne podatke, sosebno proti ljudem, ki utajujajo celo stvari, ki se dogajajo tu pred našimi očmi. Potem si lahko mislimo, kako zvračajo še le gori na daljnem Dunaju. Govornik je zaključil s pozivom do delavcev, naj se trdno oklenejo N. D. O., ki se odločno in vstrajno bori ne le za ugled, ampak tudi za kruh slovenskega delavstva. (Živahna pohvala in pritrjevanje).
Predsednik shoda Kranjc je priporočal dotičnim delavcem potrpljenja. Kar vsaki dan naj gredo zjutraj k vsprejemanju delavcev. A tudi poslancem je pokladal na srce izlasti usodo volarjev in premikačev, da jih ne bodo kar puščali brez zaslužka, kadar je slučajno malo manje dela, vsled česar morajo siromaki delati dolg. A glede stabilnih delavcev naj se odpravi vsako krivično favoriziranje.
Ko je bilo poročilo dra. Mandića soglasno odobreno, je predsednik zaključil ta važni shod.
*
* *
modrini je plaval osamljeno mal, bel oblaček, obrobljen z zlatom zatonelega solnca... Meni se je zdel kakor velik papirnat zmaj, ki se je iztrgal v obup igrajočega se dečka...
V bližini je ležala zapuščena gmajna, kamor so se hodili podit otroci in mnogokrat so spuščali v zrak dolgorepne papirnate zmaje; in zazdelo se mi je naenkrat, da slišim od te strani skozi drugo Topotanje tudi glasen šunder in kričanje igrajočih otrok...
Moja domovina in moja davno minola otroška doba, polna one naravne poezije, kakoršne pozneje nisem nikoli doživel, je vstala pred mojo dušo... Zamislil sem se...
Z mojo minolostjo sem združil nehote tudi Tilkino minolost, kakoršno sem si predstavljal po dosedanjem opisovanju.
Kako zelo sem imel Tilko rad, sem spoznal iz tega, da me je navdajala vsaka davno minola mračna ura njenega življenja z zapoznelo skrbjo.
Pogledal sem jej v obraz, da bi videl
V včerajšnje poročilo o tem shodu se je vrinila neljuba pomota. Po tem poročilu bi bil g. dr. M a n d ič t svojem govoru izjavil, de je uprava javnih skladišč pripravljena pogajati se z delavci glede pokojnine. To poročilo ne odgovaija stvari, kajti dr. Mandić je v tem oziru izjavil sledeče: „Tudi glede pokojnin moramo b. ležiti lep vspeh. Dosedaj se je plačalo pokojnino po 40 letih službe in je pokojnina znašala dve tretjini
sledi njenega zgodnjega trpljenja, ki jih je momentano zakrival ljubek smehljaj. Bila je teko brezskrbno vesela, kakor da jo sreča spremlja že od mladih nog in je. ni nikoli zapustila same; tako radostna, kakor da jo je vzgojila sreča sama!
— Vi se čudite moji dobri volji, — je dejala — o, jaz imam dneve, v katerih mi je smejanje potreba. V takih urah mislijo mnogi, da jih izrogavam: kajti jaz se smejem vsemu. Tresoči solnčni kolobarčki na širokih listih debele buče mojega visečega vrtička na strehi, kakor smešno poskakovanje mojega najljubšega vrabca, kratko: naj-neznatnejše stvari me lahko spravljajo v najboljšo voljo. In če ob takih dnevih, ko hočem videti življenje na vsak način lepo, stopajo pred-me tudi najneprijetnejše stvari, jaz, kljubovalna duša, grem brezobzirno preko vsega in se smejem usodi lahkomiselno v obraz. Sicer pa teh praznikov razposajenega veselja ni ravno tako mnogo, da se na zadnjega komaj še spominjam.
1 S	(Pride še.)
Stran II.
„EDINOST « št. 68.
V Trstu, 9. marca 1910.
prejšnjega zaslužka. Od sedaj naprej bodo delavci opravičeni do pokojnine že po 35 letih službe in bo ista znašala celi prejšnji zaslužek, in sicer, kar je gotovo uvaževanja vredno, vzemŠi za podlago odmerjenje tedenske mezde delacev. Razun tega se je doseglo od generalnega akorda c. kr. javnih skladišč, da se je priznalo delno pokojnino onim delavcem, ki so izslužili deset let ne-glede nato, ali so prekoračili 35. leto življenja. V teh slučajih bo pokojnina znašala 40 odsto in se poviša vsako leto za 2'4°f0 do 35 uslužbenega leta, kadar se doseže celo pokojnino.
Invazija Slovencev v novi svobodni Suki.
To je bomba, ki jo je včerajšnji „Pic-colo" vrgel med itak razdražene duhove v slovenskem taboru in med prebivalstvo tržaško. Bomba, to je menda edino pravi izraz. V istem trenotku, ko naši slovenski delavci na neštevilnih shodih kličejo po zaslužku v novi svobodni luki in razkrinka-vajo vsemu tržaškemu prebivalstvu peklenske mreže, ki so jih gospod Silvij Pagnini in njegovi trabanti, zbrani okolo Camera di Iavoro, izpleli proti našim domačim slovenskim delavcem — v tem trenotku alarmira „Piccolo" tržaško javnost pred nemarnostjo, ki baje grozi italijanskim „trža£ 5m" delavcem od strani „kmetskih" dela< ev- „pri-vandrancev", oziroma denarnih zavodov in političnih krogov, ki da jih ženejo v ospredje.
Človeka se polašča, ne vemo ali več groza, ali več žalost v očigled tej nedostojni in današnjega stoletja nevredni gonji proti slovenski dlani v Trstu. Naj navedemo za danes v ilustracijo le nekaj dejstev:
1)	Ni res, da je uprava javnih skladišč javno poživljala brezposelne delavce, naj se oglasijo za delo v novi svobodni luki. Pač pa je res, da so gotovi krogi veliko pred otvoritvijo novega pristanišča sestavili listo okolo 160 delavcev in sicer po direktnih podatkih g. Silvija Pagninija t Vsa zadeva se je držala tako tajno, da so naši delavci in celo njih voditelji v svobodni luki o tem brezvestnem preziranju slovenskega delavca izvedeli še le takrat, ko je ta nesrečna lista stopila v veljavo in so italijanski (kamori-stični) delavci nemotjeno nakladali in razkladali parnike pri sv. Andreju. Ali ni to postopanje naravnost nečuveno ? To je prvo vprašanje.
2)	Ni res, da so italijanski delavci, be-njamini Pagninija, sami tržaški težaki, dočim da so v listi slovenskih delavcev sami priseljenci, kmetovalci z dežele. Temu nasproti pribijemo že danes, da je v Pagninijevi listi veliko delavcev, ki niso sploh do sedaj izvrševali slična dela; še več: med njimi je tudi takih, ki ne le da niso Tržačani, ampak ki niti avstrijski državljani niso! ! V listi slovanskih delavcev pa so sami pristni težaki, skoraj izključno sami Tržačani iz mesta in okolice.
3)	Ni res, da so se slovenski delavci priglasili na delo vsled vspodbuje političnih krogov. Temu nasproti pa je res, da so naši delavci do pred kratkim molčali, ker so še enkrat zaupali pravičnosti c. kr. javnih skladišč, ki je njihovim zaupnikom slovesno zagotovila, da delo v svobodni luki pri sv. Andreju ostane za nedogleden čas v državni režiji, in da se ne bo delalo razlike med pripadniki ene in druge narodnosti, oziroma ene ali druge organizacije. Še le potem, ko so doživeli novo kruto razočaranje in spoznali, da se jih je skrivaj in za hrbtom izrinilo popolnoma iz nove svobodne luke, šele tedaj — ponavljamo — so nastopili slovenski delavci in je stopila v akcijo N. D. O. Sestavila se je lista slovenskih delavcev, ki so že mesece in mesece z otroško radostjo pričakovali otvoritve nove svobodne luke in
se je zahtevalo od poklicanih činiteljev, naj se odpravi monopol, ustvarjen na korist italijanskih in na škodo naših delavcev. Ali je tu kaj čudnega ? To je tretje vprašanje.
Odgovor je dan že iz gori navedenega. Ako se ima kdo pritoževati, potem so to gotovo le slovenski delavci. Nameni, ki jih zasledujejo pagninijevski informatorji „Pic-cola" so pač prozorni- Nočemo na tem mestu podrobneje razpravljati o tem vprašanju. Izjavljamo pa lahko in z mirno vestjo, da se peklenski načrt g. Pagnini-ja ne posreči! Zato bodo že skrbeli nači delavci in njih poklicano vodstvo. „Narodna delavska organizacija sklicuje za danes večer ob 8. uri v gledališčno dvorano „Narodn. doma* velik protestni shod, na katerem se spregovori marsikatera odločna beseda. Danes zaključujemo te vrste z nastopnim pozivom na vse delavce, naj se na vsak način vsi udeležijo tega shoda.
II II
Slovenci!
Slovenke!
Vabim Vas na
:: SHOD
ki ga sklicujem dne 13. sušca 1910 ob 10. uri dopoludne v ljubljanski mestni dom.
Izpričajo naj govorniki iz Primorja, Štajerske in Koroške, kaj in koliko je udejstvila za obmejne Slovence družba sv. Cirila in Metoda!
Zavedni Slovenci in Slovenke, Vi pa prihitite, da v mogočnem številu manifestujete za našo družbo v trenotku, ko je narodna nevarnost za našo deco največja in v trenotku, ko se kaže najnevarnejši sovražnik — lastni brat!
V LJUBLJANI, 7. sušca 1910.
Luka Svetec m. p.
sklicatelj.
Stadler in bosanski Hrvatje.
„Crvena Hrvatska" piše, da je spor, ki ga je netolerantni nadškof Stadler izzval med hrvatskimi katoliki v Bosni, jako sličen onemu, ki je bil svojedobno navstal v Dalmaciji, ker je bil rečeni list naglašal, da hrvatska politika v Dalmaciji ne sme biti odvisna ne od Dunaja, ne od Rima. Tudi tedaj so išli duhovniki v boj proti temu nazoru, češ, da je protiverski.
Nekaj povsem sličnega se dogaja sedaj v Bosni. Tam je začel nadškof Stadler boj proti „Hrvatski Zajednici", ki jo vodi navdušeni Hrvat in dober katolik dr. Mandić. V pravilih te organizacije je izrecno naglašeno katoliško stališče. Ali to Stadlerju še ni zadoščalo, marveč je proti Zajednici ustvaril drugo organizacijo pod imenom „Katolička Udruga". To pa le zato, ker hoče na vsak način, da bodi le on vodja Hrvatov v Bosni in da mu ti slepo sledijo, tudi če vidijor da jih slabo vodi.
Torej le želja za gospodstvom je potisnila Stadlerju v roko bakljo razdora med brati. Vera, ugled duhovščine — vse to je Stadlerju postranska stvar. Ni mu mari pohujšanje, ni mu mari da se s tem Hrvatje v Bosni — ki so itak v veliki manjšini nasproti pravoslavnim in muslimanom — slabijo; ne vprašuje, da-li bo to veri koristilo ali škodilo: vse te obzire in pomisleke žrtvuje on molohu gospodstva. Le temu se Stadler klanja — ta mu je vse!
Sliki tega razdirajočega demona — pravi „Crvena Hrvatska" — stoji nasproti slika bosanskih frančiškanov, ki nočejo zapustiti naroda, iz katerega so vznikli, ki ne zahtevajo gospodstva za-se, ampak le, da se jim spozna, da tudi oni delajo za svoj narod kakor posvetnjaki. Ti samostanci spominjajo na tiste čase v Dalmaciji, ko je duhovščina stala v prvih vrstah na braniku naroda. Tedaj se ni vpraševalo, kdo bo vodil, ampak vodil je tisti, ki je najbolje znal. In kolikor bolj so duhovniki pazili, da ne vsiljujejo samih sebe, toliko bolj je bilo uvaževano njihovo delo.
Resnico, ki jo govori dubrovniški list, bi s koristjo čitali tudi marsikje po Slovenskem. S polnim prepričanjem pa podčrtu-jemo — saj nje veljavnost potrjujejo vsi sedanji dogodki — izjavo, da naša narodna politika ne sme biti odvisna ne od Dunaja, ne od Rima ! t__
Rusija in obisk balkanskih vladarjev v Petro g radu.
Z ozirom na glasove zunanjih, osobito dunajskih listov, da je obisk bolgarskega in predstojeći list srbskega kralja v Petrogradu naperjen proti Avstro-Ogrski in Turčiji, piše oficijozna „Rossija" :
„Za vsakega nepristranskega opazovalca mora biti jasno, kako neutemel|ena so vsa sumničenja inozemskega časopisja, češ, da stremi Rusija za čim drugim, nego za tem, da se ohrani „status quo" na Balkanu, in da je to nezdružljivo z dobrim razmerjem napram Turčiji in Avstro-Ogrski. Treba samo pazljivo čitati napitnici, ki sta bili iz-menjeni med carjem Nikolajem in med kraljem Ferdinandom v Carskem selu, da se prepriča, kako neutemeljeno se pripisuje Rusiji in Bolgariji tajne načrte. Napitnici sta prežeti od ideje ljubezni do miru. Ista ideja je bila tudi temelj komunikeja, ki je bil izdan ob odhodu kralja Ferdinanda. Obisk imenovanih balkanskih vladarjev torej ne sme vzbujati nikakih bojazni. Oba obiska imata popolnoma oficijelni značaj. Nič čudnega ni, da bolgarski in srbski kralj obiskujeta najprvo ruski dvor. Tradicijonalne zveze Rusije z balkanskimi državami utemeljujejo to popolnoma. Ta okolnost ne sme dati niti najmanjega povoda, da bi se rusko vlado sumničilo kakih namer proti Avstro-Ogrski, ali Turčiji. Kar se tiče posebno Avstro-Ogrske, so vsa sumničenja, ki so bila izražena v listih, izključena že radi spravljivega stališča, ki je je Rusija zavzela v vprašanju vzpostave normalnih diplomatičnih razmer. Bližnja ukupnost ruskih vodilnih krogov z srbskimi in bolgarskimi bo najboljše jamstvo za mir in red na Balkanu, za čemer gredo popolnoma odkritosrčna prizadevanja ruske vlade.
Dnevne novice.
V diplomatsko in konzularno službo
bodo po neki novi odredbi odslej smeli vstopati tudi bosanski in hercegovski poda-
niki. Kar se tiče kvalifikacije, so učilišča v Bosni popolnoma ravnopravna z onimi v monarhiji.
Srbska samostalna stranka v Bosni je izdala na svoje volilce proglas, v katerem jih poživlja, naj se vzdržijo deželnozborskih volitev.
Srbski kralj ne pojde na Dunaj. Dunajski uradni krogi izjavljajo, da so vesti nekaterih Časopisov o obisku kralja Petra pri cesarju Franu Josipu neosnovane.
Razkol v češki klerikalni stranki je z vsakim dnem večji. Smatra se za gotovo, da pride v kratkem do ustanovitve posebne češko-konservativne katoliške stranke. Razkol je provzročilo demokratično krilo stranke pod vodstvom posl. Mislivca, ki se približuje nemškemu krščansko-socijalnemu programu. Ta struja zahteva uvedbo splošne volilne pravice v deželni zbor in občinske zastope, čemur se konservativci protivijo. /C Mladočeški strankarski kongres se bo vršil 2. in 3. aprila. Na programu so: razprava o organizaciji, tisku in strankinih financah, o političnem, gospodarskem in kulturnem programu ter o politiki srednjih stanov.
Velik socijalno-demolcratični shod v Pragi za splošno volilno pravico v deželni zbor se je vršil minulo nedeljo^ Govorila sta posl. Nemec in Jaroš.
Radi antimilitaristične propagande sta bila aretovana češko-radikaina urednika Katina in Hibeš.
Pri sibirski železnici so zopet prišli na sled velikanski slepariji. Na kolodvoru Krasnojarsk je bilo ukradenih za 3 milijone-kron blaga. Uvedli so strogo preiskavo.
lavsko knjižico in knjižico bolniške zavarovalnice (Podpornega društva itd.)
Strokovno tajništvo
N. D. O.
Naši delavci v novi Fran Josipov!
luki. Predvčerajšnim je bilo sprejetih v novi luki 10 slov. delavcev, a včeraj 5. Radi tega je nastal med PagninijancI v prosti luki velik hrup. Groze slovenskim delavcem, da jim ne bodo pustili delati v prosti luki. „Ščavi* naj gredo kopati zemljo. Našim delavcem se groze, da jih pomečejo v morje, da jim polomijo noge itd. Z eno besedo rečeno : Razmere so naravnost škandalozne. To pa pri vsem tem, da je zaposlenih'tam še vedno več italijanskih delavcev, nego naših. Italijani (Pagninijanci) bi hoteli delo v novi luki monopolizirati. Med onimi, ki se najbolj znašajo, je posebno nek suh delovodja. Poživljamo zato vse naše delavce, kr so vpisani na listi N. D. O., naj gredb danes zjutraj in popoludne z delavskimi knjižicami v novo luko, da ne zamude, če pridejo na vrsto, da vstopijo v delo.
Nova nevarnost za italijanstvo Trsta.
Prijatelj nam poroča; Na trgu pred pošto sta se včeraj prepirala in pretepala dva navadna tržaška „mulota". Govorila sta pri tem ves čas slovenski- med seboj. Nekak napredek je tudi to, da smo dobili Slovenci svoje zastopstvo tudi že v vrstah slavno-znane tržaške mularije. Opozarjamo posebno „Iudipendenta", da posveti svojo pozornost temu važnemu in za italijanski značaj tržaškega mesta gotovo vznemirjajočemu pojavu. Predmet je gotovo jako hvaležen in „Ind." ima najlepšo priliko, da napiše par dolgih člankov kakor nadaljevanje onih;, ki jih je pred
Konfisciran kolek. V Gradcu so raz- kratkim-jriobčeval pod naslovom; „Per 1
veljavili razsodbo ljubljanskega dež. sodišča, ki je razveljavilo konfiskacijo kolka 20./IX. 1908 ter ostane torej konfiskacija v veljavi.
Potni listi za v srbijo se odpravijo, da se tako olajša mednarodni promet.
Pogajanja za sporazumljenje med Avstro-Ogrsko in Rusijo — razbita?! Iz Pariza poročajo: V tukajšnjih politiških krogih se smatra prizadevanje za zbfižanje med Avstro-Ogrsko in Rusijo kakor definitivno ponesrečena. Zato se smatra situva-cijo na Balkanu za kritično.
Na vseslovenskem zdravniškem shodu, ki se bo vršil dne 16. t. m. v Ljubljani, se v prvič zberejo k skupnemu posvetovanju vsi slovenski zdravniki. „Društvo zdravnikov na Kranjskem", v katerega rokah so predpriprave, razposlalo je vabila za vsako kronovino po enem poverjeniku. Sicer se pa vabilo z natančnim dnevnim redom objavi še po vseh slovenskih listih. Nekatere skupine in mnogi posamični zdravniki so že priglasili svojo udeležbo. Ker se bo istega dne popoludne vršilo v Ljubljani zborovanje proste organizacije okrožnih zdravnikov na Kranjskem" in se ti vsi udeleže shoda, obeta postati ta jako živahen.
x IX. mednarodni stanovanjski kongres na Dunaju. V dobi od 30. maja do junija t. L se bo vršil na Dunaju IX. mednarodni stanovanjski kongres. Dotični pripravljalni odbor se je sestal že spomladi 1. 1909, in mu stoji na čelu bivši justični minister dr. Klein. Ta odbor je ravnokar razposlal pozive za udeležbo na tem kongresu. Najvažnejša vprašanja, ki jih stavlja stanovanjski problem, so v vseh kulturnih deželah ravnotako skupna, kakor je skupna stanovanjska kriza. Na tem kongresu se bo razpravljalo o sredstvih, ki jih treba uporabiti za ubtaženje stanovanjske krize ter o tem, da naj se najdejo pota, po katerih naj sodelujejo država, občine in samopomoč pri zadetega prebivalstva v to, da pridemo do dobrih zdravih boljših stanovanj.
Pismena poročila o tem važnem problemu sestavljajo najpriznanejši strokovnjaki iz vseh kulturnih držav.
Razen tega se priredi razstava stavbenih načrtov in modelov za mala stanovanja. Ta strokovna zastava naj bi nudila udelež-nikom kongresa potrebno proučevalno gradivo.
V Avstriji vlada za ta kongres izredno zanimanje, kar se najbolje zrcali iz sestave pripravljalnega odbora, v katerem sede, brez razlike strank in narodnosti, najrmenit-nejši poznavalci na stanovanjskem polju vse Avstrije.
To zanimanje je pač lahko umljivo; saj je to prvi stanovanjski kongres, ki bo zboroval na avstrijskih tleh. Pa tudi iz inozem-r stva je pričakovati obilne udeležbe. Kdor bi se hotel udeležitli tega kongresa, mora to naznaniti kongresni pisarni Dunaj I. Stubenr ring št. 8. _
Domače vesti.
Slovenski delavci! Radi nepričakovanega dogodka največe važnosti, naprošeni so vsi delavci, naj pridejo nocoj točno ob 6.30 zvečer v dvorano N. D. 0.
Strokovno tajništvo.
Člani IT. D. 0., ki so se priglasili pri podpisanem tajništvu za delo v novi prosti luki, naj se takoj zglase.
Treba je tudi prinestii sehoj de-
integrita di časa nostra". Nevarnost, ki na-vstaja s slovenskimi „muloti14 italijanskemu Trstu, je naravnost strašna. Gospodje naj torej razmišljajo še pravočasno, kako bi se dalo odvrniti to najnovejo grozno nevarnost !
Od c.*kr- državne železnice. Mi se
vedno pritužujemo, da naš jezik nima in ne dobi veljave pri železnici in to tudi ne pri c. kr. državni železnici. In zakaj ne? Morda nam uprava kakor taka noče priznati našega jezika? Ne,- ker ona je primorana po svejih lastnih predpisih, upoštevati slovenski jezik na slovenskih tleh in do gotove meje tudi v nemškihr italijanskih ali ogrskih krajih. Torej tu tiči zopet nekje drugje virok, in to so zopet le nemški uradniki m uslužbenci, torej zopet tuji gospodarji na domači zemlji, ki jih nam vzgaja mednarodna organizacija železničarjev v bratski ljubezni z nemško-nacijonalnimi železničarji.
Poglejmo si zdaj enkrat oddajo blaga! Tu prihajajo v poštev tovorni listi. Ne samo, da se oddajalec blaga mnogokrat ne more zgovoriti s službujočim uradnikom, mu le-ta še prav oblastno zavrača tovorni, list s pripombo, da mora bili tovorni list slovensko, ali tudi nemško pisan, Ali ima on pravico do take neomejene samooblasti? Ne, in zopet ne ! Naj čita vsakdo tale prepis:
§■51 tarifa, odstavek XXI govori: Razun v nemškem jeziku se smejo v tistih.de-želah, kjer je še kak drug deželni jezik v navadi, napisati tovorni listi tudi v drugem deželnem jeziku. Na Ogrskem se pišejo listi v ogrskem ali nemškem jeziku, v Hrvatski in Slavoniji tudi v hrvatskem jeziku. Ako so pa pošiljalve namenjene na postaje, v katerih jezik, ki se je v njem izpolnil tovorni list, ni v deželi v navadi, se mora pristaviti vsem vpisom v tovornem listu tudi nemški prevod. Pri pošiljatvah iz Hrvatske in Slavonije na Ogrsko je pristaviti namesto nemškega ogrski prevod.
Iz tega sledi: Slovenci imajo pravico napisati tovorni list samo v slovenskem jeziku, ako se pošlje kako blago zopet v slovenski kraj in v mešane kraje, ki imajo svojo postajo in je slovenski jezik v navadi, na primer v Trst, Gorico, na Primorskem, Celovec, Beljak na Koroškem, Maribor, Celje na Štajerskem^
Pripisati pa se mora nemški prevod na primer, ako se pošlje blago v Špital ali Št. Vid i. t. d., na Koroškem, ali v Frohnleiten ali Miirzzuschlag na Štajerskem, akoravno je sicer na Koroškem in Štajerskem slovenski jezik v deželi v navadi, ne pa v teh krajih, oziroma postajah. Nikakor pa se ne sme na Slovenskem od sprejemne postaje zahtevati, da bi morda moral kdo v slovenskem kraju dodati nemške prevode zopet v slovenski kraj oziroma postajo ali v kraj, oziroma postajo, kjer je poleg drugega jezika slovenski jezik kakor deželni jezik v navadi.
Vse to smo omenili, ker se take nepravilnosti in naravnost slovensko ljudstvo, oziroma slovenske odpošiljatve žaleči slučaji dogajajo in ponavljajo in to posebno dosledno, kakor je že znano, v Gorici. In tu se vidi, da marsikaterokrat ni vzrok uprava železnice, ampak le dotični zagrizeni nemški uradnik in načelnik, ki daja svojim podložnim uradnikom in uslužbencem take zagrizeno nemškonacijonalne ukaze. In ako je slučajno še dotični uslužbenec v magazinu Nemec ali ftaljan, ali internacionalen nem-čur ali italijanaš, potem seveda te vrste u-službenci tem rajši izpolnujejo ukaze zagri-ženega svojega načelnika.
Tu se zopet vidi, kako je potrebno zastopati stališče: Na slovenski zemlji— siužbo slovenskim železničarjem.
V Trstu, 9. marca 1910.
EDINOST" št. 68.
Stran IH
C. kr. ravnateljstvu državnih železnic pa bi priporočali, da vendar enkrat upošteva dejstvo, da teče proga po slovenskem ozemlju in se okorajži ter pošegeta nekoliko prenapeto nemškonacijonalnega načelnika v Gorici in mu pove, da naj si je v svesti, da živi med Slovenci, in da nima pravice zahtevati, da se tovorni listi v slovenske kraje izpolnijo samo v nemškem jeziku, ali pa s prevodom. Naj ga ravnateljstvo opomni, da se nauči dotičnih predpisov, posebno pa omenjenega odstavka XXI, § 51.
x Izseljevanje preko Trsta 1. 1909. Vsled izboljšanja položaja na svetovnem trgu proti koncu 1. 1909 je rastlo izseljevanje tekom 1. 1908 v precejšnji meri.
In sicer je došlo decembra meseca iz Trsta v New-York 729 izseljencev proti 690 v prejšnjem lelu; v južno Ameriko pa '705.
Tekom vsega leta 1909 je odšlo iz Trsta v Severno Ameriko 15.914 oseb nasproti 5260 v letu 1908 in v Južno Ameriko 5468 nasproti 5011 v prejšnjem letu.
Damska soareja „Trgovskega izobraževalnega društva — v odgovor na napad slovensko pisanega lista na našo družbo sv. Cirila in Metoda je vspela tako lepo, da se le malo dosedanjih zabav tega društva daja primerjati žnjo, izlasti pa glede ukusnega aranžiranja. Damski odsek pod vodstvom neumorne rodoljubkinje gospe Irme Mahnetove je priredil soirejo, ki se je odlikovala po eleganci in prisrčni neprisiljeni zabavi in ki je dosegla, razen popolnega moralnega tudi znaten materijelen vspeh. Hvala g. prof. Umeku, ki je imel velik del zasluge na lepi prireditvi. — Čestitamo damam najiskreneje!
Za to soarejo so darovali: Gg. J. Gorenjec, Levstikov kip; Stanko Komorski, knjigo Slov. šaljivec; Ervin Šešerko, škatljo pis. papirja ; Križmančič & Breščak, 12 ba-tistastih žepnih robcev; G-ca Fany Entor, škatljo pis. papirja; Zorka Kravos album za poezije; Ivanka Marušič, album za slike; Pepca MaruŠič, 1 kip ; Ema Germek ročno torbico; Adela Germek, vazo za cvetlice; Marija „ Dobrila, krasno pripravo za pivo ; Fany Čebul, vazo za cvetlice ; Fany Lumber, vazo za cvetlice; Mary Gulič, 2 vazi za cvetlice, galant. predmet; Matilda Kariž, 6 raznih šaljivih predmetov; Ortenzija Mrak, 12 krasnih razglednic; G-a Irma Mahne, 2 vazi za cvetlice, 2 čaši s trobojnico ; Osobje g. Gorenjčeve trgovine, 5 šaljivih predmetov.
Vstopnino preplačali, oziroma darovali so: F. Z. 4 K; Ivan Millonig, Žorč Viktor, R. G., Dolenc po 2 K; Detela Stanko, V. P., V. Zega po 1 K; L. Švagelj 60 stot.; N. N. 40 stot.; Benko 20 stot.
Ker se niso vdeležili plačali so: Antonija Vatovec K 1 50; Josipina Furlan, Terezija Vatovec, Drago Žudengo, Ant. Mahne, Angela Bekar, Svetka Micheluzzi, Štefanija Čermelj, Tončika Odinal po 1 K.
Za sobotni koncert trž. podružnice „Glasbene Matice" je poleg vseh lož razprodanih že dober del sedežev. Kdor si hoče še izbrati sedeže po svoji volji, naj to kmalo stori. Sedeže je dobiti pri vratarici „Nar. doma" po K 3, 2 in 1*50 z vstopnino vred.
Ker smo opetovano že čuli, da nekateri pomotoma domnevajo, da bo ta prireditev v nedeljo, naglašamo, da bo koncert v soboto- 12. t. m.
Glede ure začetka izražamo željo, da bi se o tej priliki enkrat ovrglo s staro tržaško in slovensko navado netočnosti. To velja za prireditelje in za občinstvo. Ura začetka je določena in naj bo tudi 8 in pol zvečer.
„Moč uniforme", se vprizori v nedeljo ob 4. uri popoludne v Barkovljah. Kakor je razvidno iz lepakov so pevske točke v dobrih rokah, tako, da -bo prilika slišati našega priznanega tenorista v svoji ulogi. Zanimanje je že sedaj veliko, zato prosimo še enkrat, naj si vsakdo nabavi že prej vstopnico. Torej ob 4. pop. v nedeljo v Barkov-Ije!!
Iz Škednja. V soboto, 12. t. m. se bo vršil ples v prid otr. vrtca Lege Nazionale pri Beniču. Naši ljudje že vedo, da na tem plesu nimajo ničesar iskati! Na to se zanašamo!
Tržaška mala kronika.
Iz velemestne luže. Pred časom smo poročali, da je bila vsled poprej anonimnih, a potem osebnih ovadb sovodnice Ane vd. Giacomelli aretirana (potem pa proti kavciji) izpuščena na svobodo Vincenca Kovačić, lastnica in voditeljica več tolerančnih hiš, češ da je ta-le hudodelnim načinom postopali proti svojim „varovankam". Kakor se zdi, je Kovačičeva radi tega začutila smrtno sovraštvo proti ovaditeljici. Giacomelli jeva je predvčerajšnjem šla na policijo in rekla, da je Kovačičeva najela nekoga, ki naj njo ovaditeljico, ubije. Popoludne ob 4. uri da se ji je dotični človek, znani zločinec 50-letni Avgust Malombra, v kavarni „Cesareo" približal z dolgim nožem v roki, jo prijel za rame in ji zaklical : Ta-le ti mora vdreti v želodec! Za-to da se ona grozno boji, ker da je najeti Malombra tak človek, ki je v stanu izvesti ta zločin. Tudi drugi ljudje da so jo opozorili, da je Kovačičeva najela ljudi, ki naj jo ubijejo.
Vsled te ovadbe so iztaknili in aretirali Malombro, pri katerem so našli nož in dve britvi. Zanikat je, česar se ga je obdolže-valo ; rekel je celo, da je Kovačičeva njegova sovražnica.
Kakršnja mati, takršnjen sin ! Včeraj popoludne je 15-Ietni mesarski vajenec Bruno Bertoni stanujoč v ul. Donota št. 20, postavil na tramvajski tir patrono, ki se je, strta od voza, razpočila ob silni detonaciji. Ko ga je redar aretiral, je pobalin prisolil redarju močno klofuto na desno oko. Ko je prišla mati, je ista imela še drzno čelo apostrofirati redarja z besedami : „Vi bi zaslužili še par klofut". Sina so pridržali v zaporu, mater pa začasno izpustili.
Umrla je ona Ana Keršovani, ki je predvčerajšnjem poskusila zastrupiti se s karbolno kislino, ker jo je redar Jakob Baitz zavedel, a ko je postala mati, zapustil.
Samomor deklice. Roza Fabris, stara 21 let, zaposlena pri krojaču regnikolu Ang. Spangaro, ki ima delavnico na Korzu št. 18, je včeraj popoludne ob 3. v isti delavnici izpila močno dozo karbolne kisline. Zdravniška postaja jo je pripeljaja v bolnišnico, kjer je revica umrla ob 4.30 Nesrečnico je zavedel dotični krojač in temu je pripisati vzrok samomora.
Koledar in vreme. — Danes: Frančiška Rim. vd. — Jutri: 40 mučencev.
Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -h 15° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Ilirija" od Sv. Jakoba vabi svoje člene k rednem zahajanju k pevskim vajam, ki so vsak torek in petek od 8—10 ure zvečer. Ob enem se naznanja, da bo I. zabavni večer na Sv. Jožefa dan v gostilni Babičevi od 4. ure popoludne naprej. V to svrho pa vabi Jože vse Pepčeke in Pepice k nocojŠnemu posvetovanju. Naj nihče ne manjka, ker je stvar zelo važna!
Odbornice in poverjenlce ženske podružnice CDM. so vse vabljene na važno sejo v četrtek dne 10. marca ob 4. uri v prostorih Nikolajevega zavoda.
Členom Glasbenega dr. „Trst" se naznanja, da se udeleže vaje v „Narodnem domu" v Barkovljah, ki se vrši danes z v. ob 8. uri. Ker je predstava že v nedeljo, upamo, da se vaje udebže sploh vsi izvršujoči člani, posebno radi raznih predpriprav, ki se tičejo nedeljskega nastopa.
Nar. del. organizacija.
Seja odbora skupine N. D. O. „plinarna": se vrši jutri zvečer točno ob 8. uri v društvenih prostorih pri sv. Jakobu.
Član N. D. O. star 15 do 17 let dobi službo. Zahteva se čedna pisava. Natančnejše pove strokovno tajništvo.
DAROVL
Slov. učiteljsko društvo za Trst in okolico se je prijavilo k obrambenenu skladu druž. sv. Cirila in Metoda ter hkrati tudi odposlalo 200^ kron osrednjemu vodstvu v Ljubljano. Živeli naši zavedni učitelji!
—	Koprivčani zbrani v veseli družbi nabrali 4 K 10 stot. za revno ženo v Koprivi. — Denar hrani uprava Edinosti.
—	V gostilni pri Birsi nabralo se je po raztolmačenju pravljice o kralju Matjažu po g. Jajčiču, (zdaj vstaja kralj Matjaž) v protest izdajalcu „Cirilmetodarije" 3 K. Okoličan dodal še 50 stotink. — Denar hrani uprava.
—	V protest proti „Slovenčevim" napadom daruje naš vrli g. Jernej Novak 4 K. V isti namen z Gorenjskega g. Alojzij Legat
1	K. — Denar hrani uprava lista.
—	V odgovor „Slovencu" so poslali: Društvo „Straža" v Truškah 10 K. Postaje-načelnik v Avčah 3 K. Anton Ivančič iz Javorja 2 K. Dragotin Gobec iz Podgrada
2	K. Niko Dominco iz Dunaja 6 K. Franc Dekleva iz Zelenike 5 K. — Za vdovo Petvar so poslali: gospe Laura Zwitter 6 K, M. Jamšek in M. Draščik iz Opčin 4 K. Pro-stoslav Osipovič iz Sežane 10 K. — Denar hrani uprava.
—	Zbirka srednješolcev ▼.a obrambeni sklad „CMD." v protest proti „Slovenče-vemu" članku: (Pola 5.) G. Naj 1 K. Rodbina Batista 1 K. Lenček 1 K. Lenassi 1 K. Obitelj Grom 2 K; (Pola 6.) Mihael Kuščer 10 K. Ana Kuščer 1 K. Nada Vinšek 2 K. Kati Bajt 2 K ; (Pola 16.) F. Peric 20 stot. Roza Peric 50 stot. Urš. Peric 40 stot. E. Peric 10 stot. F. Peric 1 K. A. Godnig 1 K. R. Vrabec 40 stot. Iv. Bidovec 40 stot. Slavica Bavdaž 1 K. Iva Mugerli 1 K. Ivan Radovič 1 K. F. Geržina 1 K. Ant. Pavletič 1 K. Mih. Jug 60 stot. Premrl Ivan 1 K. Urb. Krivec 60 stot. A v. Radovič K 120, J. Ulac 20 stot. F. Fazarinc 40 stot. Pire Marko 40 stot. J. Pavletič 40 stot. Petito Pero 30 stot. Požun Jos. 1 K. Vičar Peter 1 K. Cigoj A. 1 K. Antonič Matko 30 stot. Gerzinič Kari 30 stot. Kjuder A. 1 K. Šušter-šič 1. Micka in Nježka 30 stot.
^Potni kovčeki. - Torbice in listnice. - Lastna tovarnah
i i
Ivan Rucker, Trsi al. S. flnfonio 10
Velika trgovina vsakovrstnih predmetov Iz kože za potnike, turiste tn planince.
V lastni tovarni se z-elujejo kovčeki, klobnčnloe, platnena, umetnIzdelana pokrivala sa kovček, ver se Izvršujejo va.kovr.tei popravki. — ZMERNE CENE.
TRGOV NA JE SEDAJ V SLOVANSKIH ROKAH.
D|j£
Slovenci in Slovani vseh dežel!
Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano
r „Ril' Alpinista"
STIfiMO Stev 7.
In vi, Cehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Ceh in govori vaš lepi jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine hribolazce in potovale« sploh.
udani D. Rrnstein.
te trgovii ^ jezik. - r ^^za hribe
BL
Specijaliteta : usnjatl redmeti Kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zelier na 0<j«a|u.
redmeti pripravni is darila. • Neprs-moćljivi angleški • lasci tvrdk* Bouqh-tof P. F snke.istein & Sons. ■■■■■
Novi : dohodi
W za zima ko sazono.
Moške < bleke zadnje novosti . Moški Paletot „	, ...
.lope z ovratnikom iz kožu h o vine . . Deške obleke zadnje novosti .... Dedki paletot „ <* .... Oblečice za otroke od 3 do 10 let .„ . • . 1« Paletot ca otroke od 3 do 10 let. „ » „ 20
Velika Izbera inozemskega blag«.
Sprejemajo »e naročila sa obleke po meri. — Spe
cijaiiteta: hlače, srajce, maje ia druge potrebščine-
ALLA ČUTA' Dl TRIESTE
Trst, ulica Giosne Cardncci St. 10 (orej Torr nte).
od E	14 do 49
. „	14 n 50
„ »	11 » 44
„ »	9 a«
n „ 10 „ 2«
Giuseppe Orisi
Uvoz In Izvoz jnjc in perutnine
— Izključna prodaja perutnine —
Trat - nlioa Campanile it. 15
viek-vn« Alberti
: VEDNO VELIKI DOHODI :
kokoši. Specijaliteta: letošnji piščanci za pečenje in praženje. Poulard«, gosi (stare tri leto), kakor tudi PURANI.
90T Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delainica ■■■■
PAVEL ViSINTINI
Trst nI. Glosue Curduccl 31.
FUljalka nI. 8. Bebaatlano 8.
Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
Alfred Frfinkel
TrsoMa družba.
Trst Corso štev. 27
Podružnica:
ulica Cavana št. II
Bloški čevlji:
Št. 30 . 83
K
s pov zami . . 92 box Ealf . . . 102 V, * „ fini . . 6079 „ „ „ amer.
7'— 7 50 9*50 12 5© 16 —
Ženski čevlji:
po zmernih cenah
Gostilna „Al Binnasio" ^SETi
ona pijače in jedila prve vn-te. Priporoča se sluvn občinstvu za obilen obisk H. K o s i č.	123'
Vesti iz Goriške*
Iz Repentabra. V gostilni Ivana Rav-barja je nabrala vesela družba v protest
Pristno Umsko sukno
Pomladna in poletna sezona 1910
Kos dolg 3-10 m za popolno moško
obleko (jopič, hlače in u: telov-
1 kos 7 kron 1 kos 10 kron 1 kos 12 kron i 1 kos 15 kron
II kos 18 kron I kos 20 kron
Kos za salonsko obleko K SO. Blago za površnike, loden za planince, svileni fcam^arn itd. razpošilja po tovarn, cenah soli ina n reelna
TRGOVINA S SUKNOM
Siegel - Imhof v Brnu.
Uzorei gratis In poštn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da naioči blago nara«nost is tovarn meata, velike usodnosti. Radi velike rasprodaje vedno avbie blago. — Stalne, ugodne ©en*. — Tudi majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno.
Št. 253			K	«50
rt	268	box Kalf . . .	i»	S50
n	349	z gumbi . . .	n	O —
n	387	chevreau s povez.	v	12 50
m	362	chevreau z gumbi	n	13-
n	390	črevel čki(trpež).	n	5-
n	405	„ (chevreau)	ti	7-50
0	412	fini čreveljčki		
		(chevreau) . .	n	IO —
r»	461	odprti čreveljčki	n	3 —
n	467	lakirani odprti		
		čreveljčki .	v	3-SO
I20 podružnic v Avstro-Ogrski.
Čudovito nizke cene
dvokole«, ilv&lnlh »tro-Jov, vsakovrstnih gramofonov ta gostilna, kakor ■udi različnih na|noveJ«ih ploič. Izvriujolo so tudi »ao popravo. - Pri tvrdkl
??
Batjel, Gorica, Stolna ul. 3-4 _ _
Prodaja na obroke. - Ceniki franko._
Odlikovana delavnica in zaloga
sedlOTja in potnih predmetov
j FRIDERIK HERTAU8, TR8ulica Stadion štev. IO.
a ■ ■ ■ ■HSBESHHSTHTl'BaiiiS'eetial
£iran IV.
»EDINOST« St. 68.
proti „Slovenčevemu" članku 11 K 6 stot. Darovatelji so bili: Anton Lavrenčič, Josip Bušček, Milan Defar, Josip Benčič, Ivan Ravbar, Ivan Sluga, Rudolf Ravbar, Valen. Bizjak, Fran Guštin, Štefan Ravbar, Anton Grlanc, Neimenovani, Ivan Bizjak, Iv. Arh.
Učiteljsko društvo za sežanski okraj bo imelo dne 17. t. m. ob 10 ari predpo-ludne zborovanje pod Repentabrom. Referirala bo g.ca Fani Živec: „Žena v zgodovini in rezvoju kulture". Po zborovanju bo imel novoustanovljeni orkester svojo prvo vajo. Na ta sestanek so uljudno vabljeni vsi udje in udinje društva. Dobro došli pa so nam tudi tovariši in to-varišice iz soseščine in prijatelji šolstva sploh.
x Iz Tržiča. Naše mesto se razvija z uprav mrzlično naglico. Nove stavbe rastejo kakor gobe po dežjn. Na železniški postaji sta se ustanovila dva nova oddelka: eden za dohod in drugi za izvoz tovornega blaga. Tudi se v kratkem napravi v čakalnicah in na postaji električna razsvetljava. Radi rastočega prometa so morali poštni urad preurediti in pomnožiti število uradnikov. — Opozarjamo, kar je naših ljudij, naj pridno slede razvoju mesta in naj ne dopuščajo, da se žnjimi okoriščajo edino-le Lahi in še v večji meri priseljeni tujci!
/ x Deželni hipotečni zavod v Gorici opozarja vse one posojilojemnike, ki imajo pač dovoljena posojila, a jih niso še realizirali, naj store to čim prej, ker je v delu spreminjava obrestne mere od 4 na 4 in pol odst., vsled česar se bodo v bližnjem času dovoljevala posojila pod novimi pogoji in bo v dotični prehodni dobi realiziranje po starem načinu dovoljenih posojil zvezano s kako zakasnitvijo, kar je pač samoobsebi umevno.
Doslej je deželni hipotečni zavod dovoljeval posojila, katerih obresti so znašale nominalno 4 odsto, pri tem je, ker je bila obrestna mera premajhna, dolžnik izgubil po 7 odsto od nominelnega zneska. V do-glednem času pa bo zavod dovoljeval posojila po 4 in pol odsto obresti, vendar ne bo treba trpeti dolžniku tolike izgube, marveč se ista zniža od 7 na 1 in pol posto.
Natančen dan, s katerim prične novo poslovanje, se naznani potom časopisov.
Vesti iz Istre.
Podružnica družbe sv. Cirila in Met. v Dekanih bo imela v nedeljo 20. t. m. ob 4.30 uri pop. v prostorih g. župana Picige svoj redni občni zbor z navadnim dnevnim redom.
Vsi dosedanji členi na delo ! Dolžnost posamičnika bi že itak bila, da pridobi podružnici za občni zbor vsaj še po enega člana; da pa odgovorimo nesramnemu izdajalcu naše krvi v „Cirilmetodariji" na plemenit način, pridobi vsak član vsaj še po dva nova člena!
Naša podružnica obstoji še-Ie leto dni, zato ne šteje še toliko členov, kakor bi bilo želeti. Malo ali nič se ni pisalo o njej. Darov, se je nabralo še precej, a ni prišlo v javnost, ker vsakdo je prispeval po svoji moči s pravim namenom — ne pa da bi se ga v javnosti hvalilo. Pač pa se izve vse na občnem zboru. Torej pridite vsi, ki se zavedate svoje narodne dolžnosti — vsi iz Dekanov, iz ostale občine in iz bližnje okolice, kjer še ni podružnic 1 Le kdor nima srca in more mirno gledati, kako lovi sovražnik naše nedolžne otročiče, našo krv v svoje mreže, da jih odtuji narodu in vzgoji v narodne propalice, v janičarje — le fak ostani dne 20. t. m. doma! Kdor bi ne utegnil priti, naj pošlje pa svoj del blagajniku g. Jos. Picigi, županu v Dekanih. Kdor ni člen ali podpornik ene ali druge naše šolske družbe in trdi, da je zaveden Slovan, ta je lažnik in naš sovražnik ! Saj se ne zahteva, da bi bili vsi kakor blagopokojni g. Kotnik, ampak : kdor da, kar more, da veliko — in moralna vrednost tega daru je slična vrednosti Kotnikovega volila.
Za odbor:	JosipValentič
predsednik.
Druge slovenske de ele.
Napad na celjske Sokole. Ko se je
vračal celjski Sokol s pešizleta v Št. Jurju ob juž. železnici z večernim vlakom domov v Celje, so napadli nemškutarji v Štorah vlak na roparski način in ga bombardirali s kamenjem. K sreči je bil le jeden Sokolov malo opraskan. Ta napad je vzbudil med Slovenci veliko razburjenje.
Umrl je v Ljubljani nagle smrti Tomaž Sedej, v ljubljanskih lovskih krogih dobro znani lovec in ribič.
Deželna blaznica na Studencu pri Ljubljani je prenapolnjena. Novih bolnikov ni več možno vsprejemati.
Vlaka trčila skupaj. — Včeraj sta v Trbovljah trčila skupaj dva vlaka. Tri osebe — vi ako vodja, zavirač in neki delavec — so smrtnonevarno poškodovani.
Stajer ska vina
Q (pripravna za miš-maš) 3
k*£or ludi pristal Opolo is belo z Tisa sisato, sli pa prl*tnt istrski teran domače vnste, Izfcoren lefočk in A>»tl »pumante ?e dobivam sanjo t zalogi
buteljk E. Jurte«, Trst, Acquedotto 9.
——s SPREJEMA POŠILJAT VE. =
ftnbfrt se ifče za mslo družino.
rOS eno CcKIO PlsČu 16 kron. Ulica dei
Bhcchi St 17, IV. n., vrata St. 10.	378
Odda
Edii osti.
dobri id< fa gostilna pod ugodnimi S C pogoji. Kje ? pove Inseratni oddelek
376
CneniPO ki povoji hrvatsko in nemško, spo-UOSpiLd, t-obn» za podučavanje d»ce v slikale ar i u t čnib delih in gosp« dinjet^u, želi mesto kot ■vzgoii'eljica, bi*na upraviteljica pri kaki stari gos rej Pinnene poi udbe na „22" posterestante, Otok, Sla vorija.	3(0
vipsvpko lastnega pridelka, istr.-ko in o poletnem č.-su kraški te»ar», priporoča slavnemu občinstvu Franc Stranca r, 'astnik gostilne rPri Vipavcu" v u'i«j Irrimtria zraven ulice G:uliaiii.	375
n t-blirai a. tudi s brano, se odda v naj^m s 1 aprilom v ulici Farceto štev. 58, II.
979
Pristna v na
Soba
H"Xq ▼ Ajdov?. >ui se proda. — Več se izve pri niS(A lastnika Dragotinu Žigon v Ajdovščini št 142.	354
Zobotehniški pomočnik
dobrimi spričevali išče službe pri kakem zobozdravniku v Trstu ali v drugem mestu. Naslov pove In-
. •	nj;___ii
M-rUni oddelek Edinosti.
700
Dobro ohranjena oprava da'atno
se proda pri Ivanu Dekleva. Kozina.	365
V Dutovljah ri"1 dne
Crho s-Inčnata sobica lepo meblirani se <>d-OUUC dahti takoj po nizki c*ni. — Ulica Fabio Se vero Btev. 13, III. nad	364
Dve veiiki sobi
s kuhin'0 in vodo v ku-kinji s<* oddasti takoj pošteni družni. Ulica dei Fabbri štev. 1, pro nadstropje, vrat« šuv. 6.	777
14. t. m. na pod ugodnimi pogoji hiša z vrtom ter ledenica, 15 minut od Železniške postaje, jako pripravna za gosti'niško ofcrt. Sobe za letovi Čarje. Več se poizve pri Dr. Rumer-ju, notarju v Sežani.	334
cli.vhn kot izterjevalec pri kakem loLC III oIVaUU denarnem zavodu, kot agent gltga ali spleb prir. ernn službo Govorim in pišem slov* neki, hrvatski in italijen-ki. — Po iuiam dobra p pričevali. Por udbe daja Inseratni oddelek Edinosti pod Štev. 3000.
n.LA_ _lr ftnu;„ se proda po n:zki ceni. UCDer gUSUVir Naslov pove Inseratni oidelek Edinosti.____2000

GioVanni di Giov. Kanobel
"H Pošiljat ve, komisije in zastopstva.
Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, poiiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu na vse kraje.
i
TRST, ulica Anastasio št v. i0, TST
Telefon St. 2387.
V ulico Barriera vecchia št. 20
je bilo prepeljano vse blago iz prodajalne ulica Campanile. Razun tega se nabavi veliko zalogo moških oblek za sezono. Na primer
stane popolna moška obleka 12 kron.
V zalog! se dobi tudi perilo, zefir za srajce, nogovice, spodnja krila, predpasniki, prti, prtiči, obrisalke, bluze itd. NB. Hla6e za delo po 180 K
in vse drugo blago po zelo ugodnih cenah. :
Tržašlui posojil, in hranilnica
registrovana zadruga
Telefon št.*52.
Trst, Plozza Cosenna Z, L n.- (1		Jtiod po siaunlh stopnicah)
Hranila* vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in ^S 11 01 jih obrestuje SW TB |4 |0 Kentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a «a vknjižbo po dogovoru 5J/0—6%, na menjice po 6°/®, na rastave	po 5*/,% in na amortizacijo za dalj-io dobo po dogovora o o o o o Ura dre ure : od 9.—12 ure dopoludne in od 3.—& popi ludne. Izplačajo ae vsaki dan ob uiadnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. P 6tno - hranilničiii račun 816 004 1 -	
laa ■almoderneje urejeno ▼»mostno oelloo za shramao vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pusice, a kaierimi se najuspešneje navaja štediu svojo deco
*V> -*F -	-	'-r- .v r ■• '	* ..
»Ž" Seznam blaga
za pomladansko sezono
ki je dospelo v dobroznano prodajaln, manufekturaega blaga
vogal Fonte deli* Fabbra. Blago v združenih tarvah StOt. 60
jfAa firtano, voln. ali svil. IIMAn 1 naprej- -aj" »peljal, ris.	111011 i naprej.
BlflSO delano z. obleke StOt 80 naprej fUQ$0 ^A^^0 KMH 3 naprej.
škotsko za bluza StOt 50 naprej. Punomu fn fant. absolutne novosti.
Izbera zefirja za moške srajce od st 36 nap. Zaloga perkala z in brez roba
Vse to blago nudi, kar je najmodernejšega_jSjuESu
- ZA FOHT-APANSK^ SEZONO, mimn™«im!

Trgouino Jakob Bombic o tatu
Ulio* Olulla štev. ll poznana od Slovencev v okolici in na deželi.
Zaloga vsakovrstn. blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB B1MBIC
TRST, ul. Cavaoa 2
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Si
.:. FRAN LAMPE
Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba točna i » na dom
ALEKS. FRANC MAVER - TRST
žgalmca kaire
TELEFON 1743.
NaJI>o!Jil vir za dobivanja p čeria kave.
Poskusite FI-	ki je naj-
GOVOKAVO tfOclIUllIl finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo
Vedna bogato preskrbljena zaloga lesa In oglja
Smanuet lOincispach
Trst - Via Ireneo della Croce 4,
se priporoča slsivnviiiu občiabtvu v D&b*ro vi-aknvret-ceg4 oglja (mehkega in trdtga«, hiiketa in drv i>o selo ug da<h rcnah pa Aom iu frauco. Nnrciita pprejeuiajo tudi p>>tom dopian c iu s irvrSuJfjo najhitreje. Oglje **> razpečuje v plombiranih vrt ć.th. Z t tturočbe, tudi xn [oskus se priporcći s MpoSiovaijjem
Emanuel Windspach.
■b Fo nizki ceni
ae dobijo hišne in kuhinjske potrebščine, orodja za razna rokodelstva ter žetez-nine. Bogat izbor lončene posode, pri
UMBERTO CESCfl, TRST
Via della Caserma štev. 11. Prave praktične žepne svetiljke „IMPERATOR" po Kron 2-50 komad.
HT----—-
Prodajaln, ur in dragocenosti
G*. BUCHBE
(ex drug Dragotina Vekjeta)
TKt prod^aj?D/veltjet) COKO ŠI8B.36
Bogati izbor zlataaine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in m- nja >taro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlata ni ne, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.

Ugodna prilika!
Z dnem felr uvarja 19 s 0
se je otvorila
H&ira : trgovina.
n IZDELANE MOŠKE OBLEKE n
Velife izbor otrt&kih oblek, površnikov, paletot, raznih h!ač, telovniki fantazija itd. itd.
Prodaje se tudi na obroke
Ul* Madonirna 8, I. nad.
| PASTiLJE Z<\ PRSA

N č več k*. Sij
a
bo edino »redstvo p oti kaš j >, pr-hlaienju, zagriienos i in vsem boleznim oibuln h org> -nov. Žkatlja z t avo tilom 7 0 stotink se ------ do1 i Pamo v lekarni -
PRAXMAREf? - „Al DUE MORI
Trst (mestna hiša) Telefon 377
Caro & Jellinek
Družba- z omejenim poroštvom is^trnacijoii«:^ prevajanju su »elitv
— — tta vae Kraje — — —
s p0860nimi zaprtimi vozovi. 'HtS
i I _ >
, J
s ? ►
I-*
3 T « *
^ s
C ?
Caro 9c
Jelnnek
CcleJ. 16-27 Trst - Ulica Carradon 15 - Jrsi.
Trst - ulica Tivarnela št. 3 i •
&t	Telefon 16-64.	^
l ZALOGA V AK0VRSTNEGA ffl
y Oglja in Premoga,