27, štev. ¥elja v Ljubljani hi i.-i> pošti: **• '*» ... k at* jta Ml .... «•*. la inozemstva: c** let« ... K !*#•— |*»1 leta . . . . „ ?»■— 'Mtrt let« ... , ar— » *«*ec .... «■— V T4ubtjanl, petek 80. Januvarja 1920. Poštnina pavšallrana« m. leto. ’ arttrikt M jicfiUJajt J Ud knjižnica »tnln* j>6 nakaznici. ^Juty'ana. mS0 MM 1 Bil se itratnoajo p« pttMtJmem prest««' in sicer i mm vitek ter 55 mm drek prosier u enkrat 1 K» sa vatkrst popast ''lučmio rio Ra ptsateae narofbe kres pe»nj*t-.e denar]« te a* •Metne otirati. 1 Uredništvo ja v Ljubljani, FnmčiSfeanaka raHca štev. 0/L Telefon štev. g6o. — Upravništvo j« na Marijinem trgu llov. & Telefon štev. 44- Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna Številka velja 60 vin. Vprašanjem glede inaeratov ▼or dopisnica ali znamka. -Rol opisi i. dr. m naj priloži za odgo- — DopC J naj ne frenklrajo. — se n* vračajo. Rok za kontni odgovor na ultimat podaljšan do sobote. 1I5U Pariz, 18, IS Pari* Jo sedaj Štospeta nota atgJegk« vlsri® gleda fodmrnk voka, ki ga Je prosite Ju-StofavHa ia odgovor m wtolog an- tante. Zato so zavezniško vlade r se zatrtate, Je opozicija spre- fetičnira nakanam Italije ki njenih '•'f Predlog vlade, da ne bo »prav« zaveznikov. iMn se sme pričakovati. "" ‘ ‘ bo parlament eJcHcac v »ajkrai- času. .;wm **» iw sprav* »imj »to m razgovor notranje politike, gk h ik& vlada skliče parlament j' »vrfio šem Sestava koncentracijske vlade. Beograd, 39. (Iavirno poročilo), ,V potttičnib kroglH smatrajo kbt m-Hvo, da bo pr«ao pod pritiskom te žavnega zunanjega položaja do no Milne rekonstrukcije vlade. Sedanji :%tnokratično-sacljalistlčai kabinet So odstopil hi naredil prostor kon-'■'jntracliskemu ministrstvu, Opozi-Uskl blok zahteva, da se poveri se- »tava nove vlade njegovem« predraga w to dosedanjega pariškega postaaik* Vesniča, ker bi Pro-M in Pašič naletela pri nasprotnikih 'm prevelik odpor. Demokratska **-Jsdnica pa stoji na stališču, da mora sestaviti tudi novo vbdo sedajol mi-nlstrskl predsednik Davidovla. ^AŠE MEJE PIROT i MADŽARSKI. UDU Ljubijaria, 29. Povodom tesnilkih vesti, da pripada po miomih pogoji«, vročeni« v Pariza mdfarskl mirovni delegaciji, Prekmurje Madžarski, se uradno ugotav-ta: Po mirovnih pogojih, ki »o blH Uročeni madžarski mirovni delegar-iiji pripada državi SHS celo Prekmurje in Medjimurje ter ozemlje Oo-le in Ždale v Baranji. ITALIJANSKE REPRESALIJE V SPLITU. LDU Split, 28. Kot represalijo radi adnočnjlfa' demonstracij proti Ita-'M Is havanski pomorski častnik Marchetti davi prišel na trgovski 'arnik »Bosnia* in je v Imenu po-'eitaika vojne ladje »Puglia« prepo-veclal nadaljnje izkrcavanje živeža fa Split ter zapovedal, da se mora rkrcani živež zopet vkrcati. I/ ANNUNZK) MOBILIZIRA'. LDU Pariz, 28. Po došlib poroči-‘h mobilizira Čf Annunado na Reki pet .itulkov. ZAVEZNIKI ZAHTEVAJO, DA NIZOZEMSKA TRAJNO INTERNIRA VILJEMA. LDU Amsterdam, 38. »Dally Ex-jnress« javlja, da bo prihodnji korak »»veznikov proti Nizozemski naj-večjega pomena. Vprašal! bodo nam-rač nizozemsko vlado, je-H z ozirom na svoj odklonilni odgovor pripravljena Jamčiti za to, da bo bivže-ga nemškega cesarja na Nizozemcem prijela in ga trajno internirala, da bi preprečila, da bi Viljem ne mogel priti v Nemčijo, ako bi se polo-iaj v Nemčiji tako razvijal, da bi nudil cesarju povod, Iznova poizkušati svojo srečo. AMERIKA SE NE PRIDRUŽI ZAHTEVI PO IZROČITVI VILJEMA. LDU Amsterdam, 28. Kakor do smava »Telegraf« Is Washingtona, Je državni tajnik Lansing pri nekem zborovanja v Bostona izjavil, da se Zedlnjeue države nikoli ne bodo pridružile zaveznikom pri njihov! zahtevi glede Izročitve nemškega cesarja. REKVIZtCIJE ŽIVEŽA PRI PRE-KUSPCUL Beograd, 29. (fevlrifo E«wo5ilc). Ministrski svet te sklenil, fia Iz ved* itrogo rckVIzicjte šivef* pri prckwci«. Obene tabo pooftttB go-»stopante prod oAmibmn la «»»»• B*nt DRA0IN.18KE DOKLADE f A VPOKO.IENCR LIHI. Begrad, 29. jan. Predvideno Je, da se razen aktivnim urad- »fkom in ©sta&n nameščencem povt-9a|o dragkilske doklade tudi vpdko-fencem, kakor te to minister za fl-tuuice obljubil odposlancem udružr> e$a vpokoienerr. OSEMMESEČNA ^OJAtKA SLUŽBA V ITALIJI. LBURfan, 29. Preo«a»ra .votek.« S* tačekan« sprejeta r poaamezcc-»tJfe. Vojaška siktžJm Bo trajate enl oBvet,« nos« borite se je z junaštvom, Id m« ni primere, topno s svojimi z« -vozniki. ItaHja »f bik v početo vojsk® »• prijatelj, n« sovražnik mteutt ; fed! nevtralna ni bite vafcd svol® neodločnosti. Ona ni bila navdahnjena od nobenega plemenitega načete pravlčnos«. Hladno je preračunavala. Uvidela Je, na kateri strani bo zmaga, postavila s* te na to stran, zahtevala pa za to plačilo. Kupčija se je sklenila pismeno. To Je londonski pakt. S končano vojsko stopite J* »* dan nova država Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki ni bila zidana na kali prikriti, ampak na opetovano javno proglašeni podlagi. Srbi, Hrvati in Slovenci niso zahtevali za svojo novo državo nečesa, kar le pripadalo kakemu togemu narodu !n ter ni slišalo njim; zahtevali so samo ta teritorij, ki te v kompaktnih masah obljuden po Srbih, Hrvatih in Slovencih; zohtevaH so, (te bodi Ja- dransko moijte svobodno ta obljuWK •o. d* bodalo Ato. ki «h pridobite (ta 8ev«rn«m Jadranskem morju, svobodna trgovska pristanišča. Akodavno J* Bite londonska po« fotHra talno sklenjena fe vendar Ju-foslovanskl odbor zaslutil atentat naperjen pro« svoiema natodtt ta ]* takoj prott določbam tega pakta' energično protestiral. Vsled tega Sida vsak dvom o tem, da Je pakt n sovraštva proti željam In pravicam Jugoslovanskega naroda. Kar Se ttče mej, M JIH zariše londonski pakt*j?ravi Barttett, da ni bila nikoli kaka ntefa. na papirju zarisana z ve-Cte zvija«HJS to mejo bi bite Jugo« kavlja poprohoma zadušena, oropa« aa svobodne pomorske trgovine iu ifbarstva. Cestni ropar, ki podari kakemu drugemo uro, ki si jo je a rilo osvojfl, prenese ravno toliko pravice »a podarjenega kakor H je. •ntenta prenesi* s tem, da je terito« rij togega naroda milostno podarila Italiji. Tako neopravičeno umeša »j* v neodvisnost Jugoslovanske države da s* podpre« tamo * teorijo, d« bodi Brutalna ills višja nego načelf Internadjonalnez* prava in pravlč« nos«. Londonsld pakt |e bil zasnovan v popolnema drugem svetu, ki »o ga nadaljna tri vojna leta dobesedno razstrelila v koščke, tako d* *e zamere le najbolj slepi vseh slepcev vara« z vero, da se da ta pogodba Se Izvrši« v sedanjih razmerah. d) Italija p« tudi po princip« imnoodiočbe narodov nima noben« pravice do spornega teritorija. Jugoslavija Je £ neverjetno potrpežljivostjo ta dobrodušnostjo čakala n* kako akcijo najvišjega sveta mirovne konference, po kateri bi mogd njen testni narod Izrazi« svojo sa-modločbo, da-li Koče op«ratl za državo Srbov, Hrvatov in Slovencev ta oliranl« Integriteto te države, a« da se hoče podvreči Italiji. Vsak dan. v katerem se otoka temu narodu priznana pravica samoodločbe, pomeni rop tega, kar je postala sveta pravica, pomeni kršenje intemacijo-nalnega prava. Italija potemtakem ni v stanu opravičevati z nobenim principom Internacionalnega prava polaščenie Jugoslovanskega teritorija; in ako nadaljuje pregrešiti se na zemlji Jugoslovanov, polaščati se njihove po« £sti ta ogrožati njih življenje, potem, ajo Jugoslovani pravico izgnati hudodelca s silo, in upravičeni bodo pozva« zedinjene države Amerike ta afSrance m pomoč, ker so le-tl zastavil! svojo Čast, da se ne dogaja tak napad na tiflh lastnino in pravico. Ako bi bili Jugoslovani primorani žive« pod drugo vlado kakor VLAD. LEVSTIK: Nadaljevanje. Višnjeva repatica. »Tudi ona ugaša v meni,« je omislil z grenkobo. »In vendar bi 'o rad pogledal i« enkrat... če itegnem... In če smem!« Šofer Je vstopil prvi, Senegalec m njim; vsak Je stiskal pod pazdu-to eno tistih dalekonosnih nemških avtomatičnih pištol % leseno torbo, ;« se zapne v držaj in pretvori orožje bliskoma v Izvrstno karabinko. »Kaj pomeni to?« se Je začudil S rol, kazoč na ubijali. »Kje sta jih obila? »Kupila,« Je suho rekd Jaeques. >Da se ni mudilo, bi Jih' lehko Imela zastonj.« »In čemu Jih potrebujeta?« . »Lepe vprašanje! Karkoli sem >b«i!bil, tega gotovo nisem, da naj se dam zgrabi« kakor jagnje... Vaša milost,« — njegov glas Je izražal (aJost in posmeh, — »vaša milost *ma pač hud nahod, ako ne duha, 9° dem smrdi zadnje dni. Kdo hodi, i?® Primer, ob treh zjutraj budit itad! » takimle koščkom papirja, če 'urna slabih namenov?« To rekšl fe bodal grofu droban ovoj. »Nu, bedak u Pravim, kdorkoli te: nisem se »»oko! premaga«, da ga ne bi bil vprašal, odkdaj mu raste predivo na kljunu, bo ga vsak dan vidim lazi« obritega okrog vogalov...« Pustolovec Je zlovoljno raztrgal ovoj in bral: »Neznan prijatelj svari takoime-oovanega grofa Kflnnigsbrucha. Po-Hclja ima v rokah dokaz, da Je identičen z zločincem, ki ga iščejo francoske oblas«; s tem Je dana obenem podlaga za preganjanje radi tukajšnjih sleparij. Po zanesljivih informacijah bo aretiram jutri, najkasneje v prvih popoldanskih urah. Ako se želi reši«, ve sam, kaj mu preostane.« Grofov pogled se Je stemnil, in preziren smeh mu Je spačil obraz. »Nič podpisa,« je zamrmral, »kakor b! bito treba dolgo ugiba«, 'da Je črnilo iz tonika komisarja Sko-byl!a... Eh, bal sem se tega nati-hem! Jacques,« Je povzel glasno, »tvoja opreznost Je v tem slučaju odveč. Kdo, praviš, da Je prinese! karto?« »Vohun, ki sem ga zadnjič pokazal vaš! milosti.« »Pusti naslove; Bodimo, kar zrno.« »Ah!« Je zasopel šofer z neizmernim olajšanjem. »Vendar enkrat?« »Da. Vohun, praviš! Vse se ujema, Jacques, ta vajini pištoli sta nepotrebni. Komfsar, ki M moral pa- ziti, (te ne pobegnem, ml pig« anonimno pismo ta me vabi takorekoč na mojo lastno aretacijo: jutri popoldne — ob dveh, recimo! — Haha-ha... Migljaj te razločen, kaj pra-viš?« »Šarmanten, človek,« je zagodel Jacuues, treba Je reči.« Senegalčeve oči so se prevalile v znak veselega umevanja. Grof Je trudno pristopil K nflma: »To pomeni, draga moja, da Je ffas prišel Požurita se; vzllc vsemu Je bolje, ne čakati dneva.« »Btavo!« Je vzkliknil šofer nenavadno prisrčno ; vse neštevllne gube njegovega usnjatega obličja so zaigrale v živem zadovoljstvu. »Rekel sem. da se izpametuješ.« Takoj nato pa je zazvenel v njegovem glasu dvom. »Se pravi, ako razumem prav, se naložimo to minuto na dok • torjev avto in prhnemo k vragu. Vsi trije — da? Kar smo hnell s seboj, Je pospravljeno razen tvoje obleke In par drobnarij; v petih minutah bomo gotovf.« Tesnobno je čakal odgovora. »Ne,« Je dejal pustolovec počasi. »Jaz ležem spat; trepalnice In kos« so mi kakor od svinca... Vidva, tovariša, odrinita brez zamude, dokler Je tema. NI Jim treba vedeti, kam sta »In tebe aal pustiva ta?« te kril-afi šofer razjarjeno. »Poslušaj go, Hasan! O, da bi te —« »Poslovimo se kratko in moško, Brez omlednih besedil« Uprl Jima .1* «čt y oči ter Ju prijel za ramen«. »Hvala vama, prijatelja — hvate za vse... Jaz sem bil vajin brat, vidva moja; le mi zaznamovani vemo, kaj to pomeni. Bodita srečna In glejta, da vaju še dolgo fte najdejo kremplji njih lopovske pravice, kateri smo skupaj tolikanj in tako uspešno podstavljali nogo!... Moje stvari poberi ta, če vama Je kal do njih; Jaz B* potrebujem ničesar. Vzemita denar ta kar je vrednosti... razdelita H, vsak polovico...« Talro govoreč, i* tiščal SmučiklnSove bankovce šoferju v roko. Toda Jacques je odskočil, kakor ta ga pičila kača. »Norec!« je zarenčal z Jezno už;v-fjenim glasom in vrgel tisočake po tleh. »Sami ti odpirajo vrata — ta ti ostaneš? Kaj misliš početi?« »Prisilim fln, nočem njihove mi-iostt! Moj beg se Jim zefi manjše zlo — to Je mogoče ta celo verjetno: aH to Je njihova stvar. Ce oni nočejo, hočem Jaz; nikoli nisem bil enega mnenja s policijo in tudi zdaj ne mislim biti. Primem flh’ za uhfje, tor Jim potisnem smrček tj«, kamor spada: računbnol In računali bomo.« »Samo zato, da sl nazadnje razbijaš glavo? Hvala lepa! In če se že misliš ugonabljati, kako da pošil]a$ naju stran?« »Ker vaju nimam po čemu žrtvovati. Jacques, jaz hočem, da gresta) zahtevam ta ukazujem .Ti veš, da s« ne šalim!« Njegov glas Je pojeklenel, »AH me hočeš ubogati izlepa?« »Narobe!« »e fe srdito odrezal lofer. »Prav narobe. Po svojem treznem, dolgo In dobro premišljenem sooznanju ti odrečem pokorščina — da veš!« »jacqtres? Kakor sva. kar sv« — ako bi te fmei ubiti, ker napotit« Ješ moji volji, te ubitem!« »Prava reč, hahaha ... Ubij mol to je nazadnje isto. Zakaj moj trdni sklep je tak, da si zlomim tilnik S tabo vred. Ako boš ti računal 2 njimi; bom računal tudi Jaz.« Udaril se Je. po žepih, ki so bili polni nabojev, »Gostil jih bom s temle, dokler bo kaj, zadnji strel pa je zame. To te vendar ne moti? Le ubij me; staremu apašu Je kaj do smrti!« Rezka se je zasmejal ta prekrižal roke. Pustolovec je pobesil glavo; srce v njegov ih prsih je govorilo. Ali je Imel pravico darovati človeka, ki razen njega ni Uubil žive duš* n« *vetu?> ona ki »o si jo sami izbrali, potem ni več časti med državami kakor med posamezniki in internacijonalno pravo postane ie krinka, ki skriva grimase dvornega norca na dvoriti velesil, kadar igra ašenilien s kar> in z zvončki vioge norca v trajno sramoto svojega kralja ali mojstra Bartletl konča svojo razpravo s pripombo, da se gre v tem slučaju za veliko več kakor za kaka rahla čustva, gre se za fundamentalne principe prava med civiliziranimi narodi: Miče v spomin krasot besede velikega Amerikarica Lincolna: »Ni moja dolžnost, da zmagam, toda mo Ja dolžnost je. da sem pravičen. Ni moia dolžnost da uspevam dolžnost rni je. da živin« po svojem spoznanlu Stati moram na strani onega, ki ima prav tako dolgo, dokler ie pravica na njegovi strani, in zapustiti ga ako bi kreni! na krivično nor « Na posled citira besede angleškega ministrskega predsednika l.loyd Georga. ki ;lh je le-ta spregovoril 14. de% cembra 1917. ker bi te besede utegnile veljati tudi za naše vprašanje: »Čestokrat so se pojavile, v svetovni zgodovini zh*č*nske države. Sed«? Imamo opraviti z eno tako In vedno bodejt hudodelske države, dokler m postane plačilo za mednarodne zkv čine preveč nesigumo. da bi se zlo čin obnesel, in dokler ni kazen r tak zločin pregotova. da bi bil Jati Se privlačen.« To ie kratka vsebina brošure amerikanskega odvetnika. Zanimiv« bi bilo čuti odmev na ta spis pri naših zaondnih sosedih. Albansko vpraŠanfe. Z vprašanjem našega Jadrana ae mora rešiti tudi vprašanje Albanije. Zato se danes itaiiia trudi, da bi uresničila svoje ideale, ki gredo za tern. da postane Jadransko morje njeno lastno morje. Zato potrebuje Italija vzhodne iadranske obale. Boj, ki ga danes vprizacjajo Italijani za Jadran, ni nov. Današnja bitka je samo epizoda v dolgi desetletni zgodovinski borbi za to vatno obalo. Iz Jadrana hoče Ita-lija stvoriti nove Dardanele. Iz tega razloga se le tudi potez&ia za Va-lono dokler je ni dobila. In s posestjo Valooe si Je vstvarila motnost. da lahko vsak čas zapre brto-diškc ožino. Ta italijanska politi' .j ni nasprotovala samo bivši Avstriji. Kakor Je biia najprej na poti habsburški monarhiji. nagaja danes tudi nam. KaJd v slučaju, da se u ve'Ja vi jo italijanski nčarti. se bo morala naša pomorska trgovina boriti z vsakovrstno konkurenco, lii ta konkmt-nea bi bila tem opasnejša in neznosneiša. čim več zemlje hi Italila imela na albanskem obrežju. Zato se naša politika po Italijanih projektirani razdelitvi Albanije upira in zahteva, da ostane Albanija avtonomna država kakor je biia že leta 1914. pred svetovno vojno. Albanija ie nastala kot plod nasprotnih koristi med Avstrijo in Italijo. Vsako povečanje italijanske posesti v Albaniji bi se danes izvršilo v našo škodo. Zato pa smo primorani zahtevati, da se Albanija ne deli dalje v interesne sfere, temveč da ostane kompaktno samostojna, ker ie na ta način bo med Italijo in Jugoslavijo znosno premirje. Dolžnost naše vlade bi torej bila, da pomaga zahtevam predstavnikov Albancev in da stvori država ki ne bo — kakor Je hija pred šestimi Jeti — država neredov in nemirov. temveč država, ki je življenja vredna in zmožna. Wilsonova načela morajo obvelfati tudi za Albance, ki gotovo ne bodo cepljall več za švabskimi princi Wiedi. temveč bodo sami izbrali obliko vladavine In vladarja. ki ne bo podžgal strasti na nobeno stran, temveč se bo trudil v dobrobit njihovega narod* Čeh oslova ški legijo- urni v Ljubljani. = Med sviranjem lastne godbe je včeraj ob 7. uri zjutraj privozil Iz Trsta na glavni kolodvor v Ljubljani prvi večji transport čehoslo-vaŠkilt legijcmarjev. Transport obstoja iz udobnih vlakov, katere k čehoslovaška republika dostavila direktno do Trsta. Transport tvori prvi legijonarski pešpolk, mistr Jaa Hus, najstarejša legijonarska formacija, obstoječa po večinj iz borcev Izza leta 1914. Polk se Je 9. decembra lanskega leta vsidral v Vladivostoku na laponske ladjo »Yooama ru«, je vozil progo Singa.pore-Port Said do Trsta. Pred tržaškim pristanom bi bila ladija kmalu postat* žrtev min. ker Je zavozila v nevarno polje min. V Trst Je transport dospel dne 27. L m., naslednjega dne Zvečer pa J« polkovni štab z 50 častniki in 450 mož nadaljeval pot v svobodno domovino. Poveljnik polku je 25-letni, mladi legijonar - polkovnik Karel Kutlvašer. Polk ima izborno lastno godbo, izvežban moški zbor in lastno gledališče, tako do ie b la dolgotrajna — nad sedem nedelj trajajoča — vožnja po morju legionarjem Jake zabavna in prijetna. Okolu 8 ure so legijonarje pozdravih poverjenik z« pravosodMvo dr Vladimir Ravnihar, za garnizijo zastopniki dravske divizije in komande mesta — številni jugoslovanski častniki. imenom mesta Je pozdravil legijonarje mag. ravnatelj dr. Miliu-tin Zarnik. Pred odhodom vlaka Je legijonarska godba izvajata i muzikalno preciznostjo arije iz »Prodane neveste«, pevski zbor oa Je v slove zapel legi Jon a rsk o »Češka vlast«. Ob 10 uri dopoldne Je rransporl od šel proti Mariboru med Iskrenim nazdravljcnjem tukajšnje čehoslova-ške kolonije. — Ve« polk je Izborno opremljen In kompletno oborožen. Drug! transport broječ 4.**) mo? Po vsej Sloveniji se nadaljujejo protestni shodi proti nameravani nasilni rešitvi Jadranskega vprašanja. Vsa Slovenija izjavlja soglasna da Je vsaka rešitev jadranskega vprašanja ki se ne izvede na podlagi načela samoodločbe narodov na'večvi krivica In največja nesreča za naš le toliko teptani narod. Id takega nasiHa ne bo nikoli priznal. — Pred-sedništvu deželne vlade za Slovenilo so doslej dospele v tem smislu sprelete resolucije to protesti z mnogoštevilnih shodov. Nova demonstracHe v UahtJanL Včeraj popoldne ob 2. url se Je zbrala akademična omladina v veliki dvorani Uniona, kjer Je sklenila, da odpošlje protestne brzojavke proti itafllanskemu nasilstvu akademikom vseh zavezniškib narodov. Pr sbodti so odšli dijak! v veličastnem sprevodu z zastavami in med petjem ter neprestanim vzklikanjem proti Italiji po Prešernovi ulici ter Aleksandrovi In Ble*weteov1 cesti pred deželno vlade In od tam po treh kratkih nagovorih na Kongresni trg pred univerzo. Med potom sc se pridružile sprevodu velike množice ostalega občinstva, tako da se Je. nabrale pred univerzo več tisoč liudJ. Raz balkona ie nagovoril množico rektor naše univerze dr. Plemelj, ki Je med burnim odobravanjem pov-darjai. da Je profesorski zbor popolnoma solidaren z omladfno. Po njegovem nagovoru so zapeli manife-stajttJ naše bmme. nakar se Uk le večina razšla. Drugi del pa je odšel še po DunaiskJ cesti proti Italijanskemu konzulatu, kamor pa Je policija pot zaprla. Pred kordonom so se tudi ti mimo razšli, da ne bi dali Italijanom povoda ra represalije našim rojakom v neodrešeni domovini. Protest naše univerz* Ob treh popoldne Je imel profesorski zbor ljubljanskega vseučilišča sejo. s katere je odposlal mirovni konferenci brzojavka v kateri v 0* Annnnzfo orala orožje. LDJJ. Reka. 29. hm. Včeraf Je priplul v tukajšnjo luko že drugi parnik s premogom la Pulja, ki so g» izposlovali v Rimu delegati Consi-glia Nazionaie. Premog bodo dobili meščani za svoje potrebe in se ne bo vporabil za vojno brodovle. kakor le bilo prej določeno. Med premogom so našli tudi orožij in mu-nicija Nova laška oasUstva. LDU. Split 82. lan. Nad 200 uglednih meščanov Iz Knina so včeraj nklenlene odvedH Iz Šibenika v Zadar samo zato. ker so peli rodoljubne pesmi in božične praznike slavil! z običajnim streljanjem. Aretacija povzroči tel lev timoškega štrajka. LDU. Beograd. 29. lan. Vlada Je odredila, da se zapro povzročitelji stavke na timoških železnicah, ker so dovedli delavstvo do tega. da Je na nezakonlten način prevzelo upravo železnic v svoie roke. NalstroŽJe se bo postopalo tudi proti uradnikom, ki so s svolo malomarnostjo zakrivili, da mora delavstvo čakati na svoje plače. Podpis dogovora z Narodno banka LDU. Beograd, 29. Jan. Dne 26. t m. opoldne le bil podpisan dogovor. med vlado kralje viae Srbov. Hr- ta 15 častnikov je dospel v Ljubljano ob polu dveh popoldne. Na kolodvoru sc čehoslavške legijonarje pozdravili komandant dravsko dizije general Krsto Smiljanič, dalje poverjenik dr. V. Ravnihar in za mesto Ljubljano Župan dr. Ivan Tavčar. Transport je odšel ob dveh 25 minut dalje. Zadnji transport. 392 mož in 15 častnikov p« je prispel ob 3.25 ter odšel ob 5.35. Legijonarjl, zlasti zadnjega transporta, so prisostvovali manifestaciji jugoslovanske akademske omladine, katera je oduševljeno vzklikala češko - jugoslovanskemu bratstvu. —• Vse te transporte vodi preko Jugoslovanskega ozemlja vojaški in železniški zastopnik čeho-slovaške republike — r. Vondrdček Skupno je torej štel transport 1392 mož in 50 častnikov. Kakor smo informirani šteje v» Iz Sibirije na potu se nahajajoča Če hoslovaška vojska 50.000 mož. 3 kratkem dospe tudi Masarvkov polk kateremu se namerava prirediti sv® čan sprejem. Vsa Čehoslovaška vo* sk* je dirigirana po morju na Trat. od tu preko Ljubljane v Prago. imenu kulture ln narodnosti prote stlra proti nameravanemu imperija Ustičnernu nasilju mirovne konference. Bled. LDU Ljubljana. 29. Zborovalci zbrani na protestnem zborovanju o« Bledu dne 25. januarja 1920. so sklenili resolucijo, v kateri povdarjafe med drugim: Svečano ln odločno protesti rame proti nasilnostim Italije, ki steza svoje pohlepne roke po naši sveti Jugo slovenski zemlji, ki Jc je zasedla, hoteč odtrgati njene prebivalce od ajs dlnjenega svobodnega jugosloven-skega naroda. Protestiramo proti vsaki rešil vi jadranskega vprašanja tako v zmislu krivičnega london skega pakta, kakor tudi po nič mm} krivični NVUsonov! črti Manlfestactje v Dalmaciji LDU Split. 28. Po vsej Daimadjr m bili veličastni protestni shodi priti Italiji in antantinetn ultimatu. Dota so nam mnogoštevilni brzojavni prelesti. Ir sicer dosedaj od prebival stva Podgore. od frančiškanske«« učiteljišča v Zaostrogu. od franči škanov. prebivalcev in društva »Te žačke sloge« v Zaostrogu. od ob čine Omiš, od prebivalstva ln vseh društev *v Imotskem. od občin P» čiJte In Bol. od Seoske blagajne » Zaostrogu ln od meščanstva v So potru. Vse brzojavke izražajo ogor Čenost in pripravljenost na vse a# o&vobojenje tlačenih bratov. V Dubrovnika. LDU Spltt. 28. Včeraj Je bil v Db brovnlkti pred občinsko hišo velik javen shod. ki ga je sklical In otvorii dr. Clngrija. Resolucija je bila sprejeta z burnim odobravanjem In protestira proti zaveznikom v zadevi Jadranskega vprašanja. Po shodu »c jc razvila velika demonstracija proti hnperijalizmu Italiie In zaveznikov ter manifesticijc za našo vojsko, kr* Ha. regenta ter za Ameriko in Rt* sito. vatov ln Slovencev b Privflhrtraiie Narodno banko kraljevin« Srbije, • katerim se ta banka pretvarja v Narodno banko kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev počenši od 1. februarja L L Kristan v Beogradu. LDU. Beograd. 29 lan. Včeraj se Je vrnil iz Ljubljane v Beograd minister za šume m rude Anton Kristan. Tržačani Iščeta zvez. LDU. Rim. 29 lan. Tržaška trgovska zbornica Je povabila graško ta dunajsko trgovsko zbornico, da bi s« takoj začela pogalanja radi vzpostavitve trgovskih odnošalev v Jadranskih pristaniščih. BEDA VOJNIH UJETNIKOV V RUSIJL LDU. London. 28. Jat*- Kakor doznava »WestmJnster Oazette«, Je poseben komite Rdečega križa dohh dovoljenje, da odpotuje v Odesa kler bo izkušal olajšati bedo tamkaj se nahatajočih vojnih ujetnikov. Baje Je 60.000 teh ujetnikov že poginilo vsled gladu ln raznih bolezni. Med ostalimi 40.000 ujetniki vlada vsled pomanjkanja velika umrljivost Boljševiki v vojnL Fock bo braafl Poljsko F LDU. Moravska Ostrova 28. i Kakor pišejo poljski listi, fe določen general Pocb s« generalisima antantnih armad, da prevzame »trate-gično vodstvo n* vzhoda »ko bi boljševiki napadli PoHsko. Kal Francoza natbotf peča, LDU. Berlin. 28. lan. Po vesteh iz Pariz« le Franci!« pri posvetova-nfih vrhovnega sveta ki so se nanašala n* približanje k Rušili, izrazila svojo pripravljenost, da sklene takoj mir « Rušile, ako zalamči sovjetska vlada, da se btnJo izplačale francoske terlatve na Ruskem. Pollaki prodiralo Proti boliš«vikont F LDU. Pariz. 79 lan. Iz V aršave se poroča, da ie pcHsko-latiška armada v (»dseku Dvtnska prodrla do reke SarJanke (pri toku reke Dvine) Razen malega pasu ozemlja Je te sva Latiška osvobolena boiJšrvikov Splošna mobilizacija ruskega prota tari jata. LDJJ Berlin, 29. »Vorwfirts« ob javlja brezžično brzojavko b Mo Konec železničarske stavke r Italiji. LDU Bologna 26. Agenzta Stefani poroča: Železničarji so danes na nekem zborovanju sklenili, da prično jutri ob desetih zopet delati v polnem obsegu. Napad na orteot-eksores. LDU. Berita. 29 lan (DunKUJ »Deutsche Allgemeine Zeitung. tav-U* z l ugana: Pri Veroni so stavkajoči železničarji izvršili z bomba kt le bita napolnjena z nitroglicerinom, napad na orientni ekspresni vlak. Pri tem so bile poškodovan« tračnice. Lokomotiva In pet vagonov Je skočil Iz tira. K sreči ni bil niiiče po-škc*dovan. Druga sela zveze narodov. Ustanovitev mednarodnega sodišča. LDU NVashingtoti. 29. »Sun« javlja, da bo prihodnja seja sveta zvez« narodov dne 10. lebruarja v Londonu. Ustanovil se bo stalen mednarodni sodni dvor. Nemčija se brani Izročiti vojne zločince. LDU Pariz. 27. Agence Havat poroča: V svoji noti k lede izročitve krivcev, ki so obdolženi vojnih zločinov. opozarja nemška vlada na možnost, d« bi vsled tega mogli nastati v Nemčiji gospodarski ta politični nemiri, in ponavba sva) predlog, naj bi se obdolženci sodili v Nemčiji ob sodelovanju zavezniških zastopnikov. Madžari prosita za podalBanle roka za odgovor. LDU Budimpešta., 27. Madžarska mirovna delegacija Je prosila, na) bi se rok. do katerega mora predložiti svoje protipripombe k mirovni pegi ob«. podaljšal do 12. februarja t L da b' mogli nekateri člani delegacije prisostvovati prvi seji madžrrske naiodne skupščine, Id se bo vršila 7. februarja. Votitv# m Madžarskem. LDU. Budimpešta. 28. Jan. Do nocoj so znani rezultat! volitev v 154 volilnih okrajih. Izvoljenih !e bilo 65 krščanskih nacionalcev. 57 članov stranke malih kmetovalcev. 4 narodni demokratje. 2 kandidata brez stranke ta 1 krščanski sociaiec. Volilni rezultati Jr. novih volilnih okra-lev še niso znani. BORZNA POROČILA. LDU Curih, 28, Dunaj 1.75, Praga 5.75, avstrijske krone žig. ta ne-žig. 2. LDU Dunaj, 28. Deviza na Curib 4675. Kurzi v prometu: Zagreb 255 do 270, Praga 330— 350, kronski bankovci 225—245. • — Konjerelski odsek bo oživela slovenska kmetijska družba v Ljubljani z« pokrajine bivše Kranjske ln boroveljskega okrajnega glavarstva na Koroškem. Odsek št 2 za Spodnje Štajersko ln velikovški okrai Že deluje. Kmetliska družba poživila vse one svoie člane, ki hočejo pristopiti tudi k samostojnemu konjerejskemu odseku, naj javijo to najkasneje do 15. tnarca t 1.. ter pošljejo objednem 5 K kot letno udnino. -f Za poljedelce. Na ministrski seji Je bilo 24. t. m. sklenjena da se nabavi za 150 mlHjonov din. 10.000 pluga« ta 30000 .vakn. foton se skve, da se je Sinovjev izjavil, da ho uvede! splošno mobilizacijo ruskega proletariata. Armada. k1 b« izšla i* te nov* mobilizacije, bo dorta v Jugoslavijo, ransport čet pa je zelo otežktičen, ker ni za tako dolgotrajno vožnjo primernih transportnih ladl) na razpolago. —Pozor pred židovskimi uradniki. Iz Trbovell nam pišejo: Slovenski listi so poročal!, da premesti trboveljska premogokopna družba svoj sedež z Dunaja v Ljubljano. Kakor num ie znano, ie nameščeni'* v centralnih uradih trboveljske družbe veliko šlevilo — nad 70! — židovskih uradnikov. Vsi ti bodo skušali seveda priti tudi v Ljubljano. Treba bo misliti na to. da židovski pritok uradništva pri tej in drugih podobnih družbah kolikor mogoče omejimo To ne samo zato. ker si prav nič ne želimo, da bi židovski živeli preplavil tudi našo Slovenijo, ampak predvsem vsled tega. ker smo mnenja, da dosežejo take premestitve le potem svoj namen ako pridelo tudi na osrednia in vodilna me3ta domači Hudie. Opozarjamo vlado, da se bo ob tei priliki gotovo zopet poskušalo vtihotapiti tudi nekal onih Itudl. ki so jo ob prevratu bodisi prostovoljno, bodisi iz strahu pobrisali preko meje. — Verlag fiir vaterlSndische Literatur. Dunajski Habsburgove! sc zadnja leta vojske izdajali neko knjigo »Unteilbar urid untreubar« v proslavo avstrijskih in madžarskih generalov ter habsburške dinastije. Te knjige, v celem bi naj bilo tega troje delov, so vsiljevali razni čifutskl agentje našim ljudem In marsikateri, ki bi bil takega vsiljivca najraje na cesto vrgel, se je. upoštevajoč takratne »Slovanom uvodne« razmere odal in podpisal naročiini list. Mnogo jih je tudi sprejelo 1. knjigo. Sedaj ponuja družba, ki izdaja to delo. naslednji 2 knjigi ter pošilja svojim naročnikom v Sloveniji celo poštne Ctke naše poštne hranilnice, pri kateri ima svoj lastni račun. Bilo bi pač umestno, da temu dunajskemu založništvu za patriotično literaturo vlada prepove vsako nadalnje delovanje v naši drža,vi ter zapleni pri poštni hranilnici po naših državljanih vplačan denar in ga vrne prevaranim naročnikom. — Razširjenje poslovanfa poštnih uradov Loče nrl BIsčkcin lezem Žrelcc ln Loga ves. Pri imenovanih poštnih uradih (na Koroškem) se !e uvedel celokupni poštni promet. — Razpisani poštni uradi: Poštarsko mesto v Ribnici na Pohorju (II/2). poštarsko mesto pri poštnem uradu Stari trg pri Kočevju (11/2); odpravniška mesta: Grahovo pri Cerknici (III/2). Komenda (HI/2). Nemška Loka (111/2), Kotmara ves (111/5). Rok za natečaj 14 dni. — Osebna vest. Poštarica Franja Draj uličeva v Starem trgu pri Kočevju je premeščena v Medilo Izlake. — Iz ooštne službe Gosp. Franc Šemrov, višji poštni kontrolor, nam sporoča, da v Beograd ni stalno premeščen. aninak. da le le začasno nrt-deijen ministrstvu pošte in brzoiava. — Višji poštni kontrolor Fr. Hafner. ki je v zadnjem času vodil poštni urad v Tržiču. je prldcljen poštnemu brzojavnemu uradu v Celju. —- Zopetna otvoritev poštnega urada Turnišče. S 1. februajem 1920 se zopet otvori poštni urad Turnišče (Prekmurje) za celokupni promet. — Poizvedba. Komur je znano sedanje bivališče g. Franceta Gabrijelčič, bivšega učitelja v Ložicah pri Kanalu, o: iroma njegove soproge, naj blagovoli to sporočiti orožniškemu stražmojstru Antonu Peršolja v Mariboru. Plesničar Rafael I* Trnova pri Dorici naj nam nemudoma sporoči tvoj naslov, da mu zamoremo dati odgovor glede njegovega denarja. Ljubljana. «= Gibanje obrtnikov. Ljubljanici obrtniki so imeli včeraj dopoldne pri »l.evu« na Gosposvetski cesti s oiek, katerega so se udelež iš Prioadnikl vseli političnih strank. Razpravljali so o osamosvojitvi obrtniškega in trgovskega stanu. = Svarilo ljubljanskim trgovcem in drugim darovateljem dobitkov za srečolov podčastnikov. Po Ljubljani nabirajo, za srečolov dalje-ilužrčih podčastnikov en korporal in dva vojaka dobitke, kJ pa v to niso pooblaščeni. Veselični odsek dalje-služečih podčastnikov svari občinstvo. da bi tem neupravičenim nabiralcem kai izničilo. Vsi. ki so jim šli na led, naj sporočijo veseličnemu odseku v šentpeterski vojašnici, kaj so darovali in obenem natančno po-pišeK one tri osebe, da bo mogoče dognati njih identiteto, — Tatvina na železnici. Dne 19 t. m. so štirje mladi zlikovci, dva še 12 letna šolarla — s silo vlomili na glavnem kolodvoru v vagon, natovorjen r amerikanskim milom. Od nesli so P zabojev amerikanskega mila v skupni vrednosti 30.000 K Vlomilce so sedai izsledili in zaprli = Tatvina pnevmatike. Franu Zormanu, upravitelju pokopališča pr Sv. Križu so neznani tatovi ukradli štiri avtor'Revmatike v vrednost' 12.000 kron » Obsojen bazardlst. Ljubljansko okralno sodišče ie včeraj obsodilo konjskega mesarja Rudolfa Pušnika Iz 1-iubliane na 1000 K globe zaradi hazardiranja. Pušnik je igral »21« • posestnikom Jožetom Skati-, stanujočem na Rebri v l iubl.iarl Skalla le pri tem nad 25.000 krop izgubil. = Žepna tatvina. Neznan tai Je včeraj na Vodnikovem trgu pn mesarskih stolnicah IzmaknIV prož nema delavcu tužne železnice An tonu Ga leti denarnico 8 3on K. = Tatvina suknje. Neznan tat je odnese! g.C l.pšinu. sinu lesnega trgovca iz kavarne »Zvezda« vol neno. zeleno kariranc zimsko suknio vredno 2000 K Tatvine Je osumljen neki mlad '"'"•ek Maribor. Jugoslovanski akademiki v Mariboru tz.vršulemo prijetno dolžnost. da se tem potom zahvalimo vsem. ki so pripomogli k lepo usoe lemu akademskem« ntesu. Dar dHaškl kuhinj! v Mariboru. Mesto venca na ernb pokolnecn predsednika reškeca - Narodnega Veča dr. Andrlje Bakarčiča. so da rovall nlevovi pogrebci pri Balonu In v Narodnem domu 500 K za tu-kalšnio diJaško kuhinio. Zmrznjeno dete naldenn. Pred nar drevi so našli pri Dravi bliz.u volašnice kakšnih O mesecev staro dete. k! le bilo zavitn v rjuhe In popolnoma zmrznjeno. gotovo za zločin, ki pa še ni polasnjen. Cel'-e. Občesfovensko obrtno društvo v Celju skficule svoj redni letni občni zbor na nedeljo dne 1. febrn-aria dop. ob 9. v Narodnem domu Občni zbor le sklepčen ob vsakem številu navzočih. D ro št v s na in uradna obvestila. Sestanek modroslovcev v svrho ustanovitve modroslovne strokovne organizacije se vrši v petek 30. jan. t l. ob 11. uri v zbornici deželnega dvorca. Gospodi zaupniki političnih strank, ki so določeni za pregledovanje vprašalnih po! za cenejšo prehrano, se vabijo, da sc zanesljivo zglase v soboto, dne 31. januarja 1920 ob 6. uri zvečer v mestni povelovalrdcl radi pregleda rol in vloženih pritožb. Planinski ples. ki ga priredi v nedeljo 1. februarja planinsko društvo, bo prirelen kot velika olaninska veselica. Za okrepčila bo skrbelo društvo v svoji režiji. V mali dvorani bodo postavljeni trije, v veliki štirje paviljoni. V sokolski telovadnici nadaljni trije paviljoni. Poleg tega bosta še posebna pavillona za cvet-H!ce in za srečolov. Postrežbo le prevzel mnogoštevilni damski odbor. Pole* tega bo skrbel za okrepčila tudi gostilničar Narodnega doma. Ples sam se bo vršil v veliki dvorani in sokolski telovadnici. V prvi bo svirala vojaška godba, v drugi pa zasebni orkester. Nastope planincev bo spremllala domača godba. Lovski krogi. Podpisano društvo opozarja, da nameravamo dobiti večjo količino divjačine, predvsem jerebice, za poživljenje slovenskih lovišč, ki so med vojno neizmerno mnogo trpela. Dogovarjamo se z nekaterimi veleposestniki v Nemški Avstriji, ki so pripravljeni prepustiti nam nekaj divjačine. Cene še niso fiksirane, vendar niso pretirane. Poživljamo tiste lovce, ki s! hočejo nabaviti jerebice itd. naj to nemudoma sporoče podpisanemu odboru. Stvar ie nujna ln bi priglasov po 5. febr. ne mogli več vpoštevati. Odbor »Slovenskega lovskega društva« v Ljubljani, Miklošičeva ulica štev. 8, Maturantsko društvo poštnih prometnih In čekovnih uradnikov v Ljubljani vabi svoje č'ane k važnemu sestanku, ki se vrši v petek 30. januarja ob 20. uri v restavracij g. Mraka na Rimski cesti. Zenska podružnica sv. Cirila In Metoda na .Jesenicah priredi v so boto, 31. t. m. v telovadnici »Sokola« veselico s plesom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 4 krone Občni zbor Narodne čitalnice v Ribnici se ne viši 2 febr. amt>«l' 8 februarja ob .1 uri popold. v dru štvenih prostorih. Pevski zbf?r Zieze Jugoslovanskih železi'ičarlcv Ima danes (petek) to čno ob 8 uri zvečer pevsko vajo. v nevih daritvenih prostorih 7. J 1 Gradišče št. 7 nasproti dramske?* r>rp?bt> vsi* Šport m turistika $Dortn! klub »lllrlia« priredi v «redn 4 ft.br v gornjih prostorih Narodnega doma »Športni ples. Vstornina za člane K Ih.—. za nečlane K družinske vstopnice K 40.—. Vstop le s člansko izkaznico »!• vabilom Reden občni zbor S. K. »11’rtJ*. se vrši v torek 10 febr v rest. »Novt svet« Dnevni red: I. 1 .etno ooročflo. 2 Sprememba nravll. 3 Volitev ««rt-hora. 4 Delavni načrt za sezono 1920. Turnir llubll šahovskega kluba v kavarni Pvrona Drugi dan. Borb* postala ostrejša. Poljanec dobi lahko proti dr. Čadežu Inž ' avala dosežr v začetku nekal vspeha proti 7unan Čiču na škodo razvofa svolib figur ru» daminem krilu kar sr v kratkem maščule 9 katastrofalnim plazom Tu fI orof Vacraia orldr s prezg«Kl niim napadanjem v kritično »ituac! lo. vendar njegov nasprotnik K»h terna ne zna izrabiti prilike In izgo hi po trdovratni igri Dallr dobe To roš proti Afherlu in Ferian proti dr Pucu KVaeeJI pride 1 uro prepozno vsled česar se štele nl-govo oartlV-7a iz.gttbjieno ^tanfe po drugem dnevu: Ferjan. Poljanec. Toroš. prot Vpgafa ? <1» Čadež Dolenc, inž V* gala Zupančič L Albert. Kalitema KraveM. d*. Rut 0 NSS. Shod N S. S. v Novem meso« V nedtMo 1 febr ob 10 url dos vrši pri VMjndischertu v Kandiji No vomesto velik shod N S S. z dne* rim ledom: političen položat u> oV činske volitve. Politična šola. Danes v petek sr vrši cbičatna politična šola ob 8. uri zv v snodnlih prostorih Narodnega doma. Predava tov Brandner n razrednem bolu. Z ozirom na važnost temeliiteea poznania te velevažnr točke pozivliamo vse naše somišlir nike. kakor tudi vse ont. ki sc za to zanimalo, da se nredavanla sigurno udeleže. Vseh naših organiziranih članov na le dolžnost, da redno obisk uido našo poliiično šolo. Krajevna organizacija NSS v Sevnici. Dne 25. t. m. se ie vršil obč ni zbor krafevne organizacije NSS v Sevnici. Program NSS je Izčrpno ln vsestransko raztolmačil t. č. pred sednik tov. Piši. O dosedanjem delo vanju je poročal t. C. tajnik tov. J Sever. Volilni načrt glede občinskih volitev Je razjasnil tov. R. Vivod in obenem preČital kandidatno listo. Izvoljen je bil v odbor, ki mu nače lune učitelj tov. Piši. kakor tudi čav nikarski odsek. Krajevna organlza cf)a v Sevnici šteje dosedaj 106 «*r ganizlranih članov. Gledališče. Iz gledališke pisarne. Občinstvu blagovoli vzeti na znanje, da »e le renertoir izpremenil v sledeče: V rc .ek 30. ianuaria M I g n o n . Književnost in umetnost. F. M. DosteJevsklJ: pele noči Mali junak. Preložil dr. Vlado Borštnik Nat»snlia in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, 1920. 152 str. Ctna broš. K 10.—, vezanemu Izvodu K 12.—. — 10—12 snopič. Narodne knjižnice narn prinaša v dovr-Šenrni prevodu Dostojevskega sentimentalni roman »Bele noči« ta novelo »Mali iunak«. Prvo delo ie ljubka povest o saniariu In nesrečni deklici. zgodba dveh src, ki iščeta utehe drugo pri drugem v svoii osamelosti, zapuščenosti in nesreči. »MaR Junak« Je prelestna psihološka slika iz one strašne dobe. ko začne zoreti v človeku nezavestno spoznanie samega sebe. ko se začne roraiati spolni nagon s Svojimi duševnimi boji V obeh povestih vidimo, kako globoka 1« posegel Dostojevski! v. človeš- ko dušo in kako mojstrsko to Je razgrnil pred našimi očrni v vseh uje-nih tudi najskrivneiših treslajib in gibih. Prelagatelj Je dodai prevodu Življenjepis Dostojevskega te lite- rarno skico o slovenskih prevodih nlegovih del. Pričujoča knfiga ie nov korak do vsega Dostoievskega v slovenskem prevodu. URADNIŠKE ORGANIZACIJE IN VLADA. Društvo državnih uslužbencev SHS ie sklicalo za sinoči izredni občni zbor. na katerem le hotelo raz-nravMatl p razpustu uradniške organizacije v Zagrebu in vladnih odredbah proti bivšim voditellem te organizacije. zlasti predsedniku dr. Benkoviču. ki ie bil. kakor znano, aretiran. Deželna vlada za Slovenijo je občni zbor prepovedala. Prepoved utemeHiije vlada s tem. da ie društvo nepolitično in Ima svol delokrog otnelen na Slovenijo Ker oa Je postavilo na dnevni red izrednega občnega zbora tudi gori navedeno točko. ki st- bavi s političnim ukrepom državne oblasti Izven Slovenije, Je po mnenju vlade prekoračilo svol delokrog. Zato Je vlada občni zbor prepovedala. Obenem ie ustavila izhajanje uradmškga glasila »Naš glas« ker ie bila kot izdalatelliC1 označena organizacija. ki ne ol* 'i. oziroma ne obstoji več. (Nafortj »Save? lavnih namieštenika«. pozneje »Zveza lavnih nameščencev«, prvi le bil kakor znano razpuščen, druga sploh ne obstoja.) Ker le prepoved oo tem takem samo formalnega značaja, bo Izhajal »Naš glas«, kakor čulemo. nemoteno dalje, samo da ct bo izdaialc ali »Društvo lavnih uslužbencev« ali pa poseben konzorcij. Id se osnuje nalašč v ta namen. Toliko v objektivno informacijo. K e! uramo. da se bo zadeva poravnala na tak način, da nr bo povzročala nepotrebnega razburlenja. lej bi lahko škodilo tako uradištvu kakor državni autoritetL se za enkrat vzdržujemo nadaljnih komentarjev. BOLjSEVIK. Imeli smo dal* Čase lepe. aotčue dneve, nebo brez oblačkov. Jasno kot ribje oko. Zrak Je bil čist, prsa so se širila, srce ie vriskalo v svobodi Ro du’Bern času se mi ie zaželelo spremmbe .Zahotelo sc ml Je meglenih dni, da se vrnem v samosvoja prmišlje vanje. Ko vstanem neko Jutro koncem septembra, vidim zunaj gosto met ■>. Hitro se oblečem ic pripravim n* izprehod, da pozdravim megleno R -tro. Ravnoprav! Zunaj trga sem dal čevljarju pred nekaj dnevi čevlje v popravilo, d« ne bom na zimo bos, sedal grem ponje. Ko grem mimo raztrgane bajte, čujem, kako st joka mai otročiček, ki še govoriti ni znal in mati sc jezi: Noč ta dan se dere naš boljše vik ta nikdo ne zna. zakaj... Pridem k čevljarju. S kneftro le obdelava! svojega učenca, in ker ta je ta zvijal, ker ni kotrpcžljivo nastavi! svojega hrbta, je mojster rac-Ijuten kričal: boijševik. S svojim vstopom *eui povzroCJi, da ie čevljar prekinil svoj posel. Učenca je bilo sratn to )• zbez-d, mojster p« Je pripovedoval cele r •> aiene. kaj k v a* zakrivi ojekv* učenec iu s tem za&tnžrL. Oa ga l* moral občutno kaznovati Ne sporih-pjani se več. kaj mi je vse nakvasd. Zavil je čevlje v star časopis. — Lj. p* je bilo drago popravilo. Od« trgati si bom moral nekoliko od da bo zadobila denarna bilanca ravnotežje. Kratek jutranji izprehod: otnut-kričač, čevljarski vajenec - upomdt —- sami boljieviki. Boijševik Je postala popularna beseda, v vseh jezikih » poznajo -* v natzakomejšlb hribovskih vase uporabljajo, ta kdor nastopi v javne« sil v pismu ali besedi In se le nekoliko dotakne sedanjih razmer ln r & glavnih povzročilcev, ie je boIJJevdt — revoiucijonar. Jtnam zasnovane načrte, hotel sem se poprijeti obšimejlrga dela -• pa kaj. ko bl se le komaj dota*. c3 zakrknjenih birokratov, pa bi tn,d sovražnikov brez števila. Za *ve$ ugled In stari sloves ta ar potegnili sl upno ta mr udarih, mladega rog o vileža-boliševika. B Pokrajinske vesti. Titovo mesto. Kakor povsod drugod širom naše domovine, so vzbudile neugodne pariške vesti tudi pri nas veliko razburjenje in ogorčenje. 25. t. m. se ie zbralo v Narodnem domu več sto prebivalstva, da da duška svoji enodušn! zahtevi, o mestnih ulicah veličastni manifestatičnl obhod, kateremu se le pridružilo nad tisoč meščanov. Sava pri Jesenicah. Drvar Janez Zupančič, stanujoč na Savi pri Jesenicah, Je bil dne 7. t. m. baje tako ptian In razjarjen, da Je vzel te od prevrata sem v drvarnici shranjeno ročno granato ta to vrgel v okno kuhinje, kjer so bili njegova mati, očem ta maj dečko. Granata Je pa odletela od železnega okenskega križa ter padla na tla. kjer je eksplodirala z močno detonacijo Včeraj Je prišel pred dež.e!no sodišče, k! pa se je izreklo za nepristojno v tej stvari. Pride pred poroto. It Zagorja. Delovanje narodnih kulturnih društev v Zagorju napreduje ln se razvija, da je veselje. Tamburaši, pevci. Člani orkestra, člani dramatičnega odseka ta sokoH telovadci s svojimi vaditelji delajo z polno paro z« ljudsko Izobrazbo in razvedrilo. Sokolski dom le postal pravo svetišče In zbirališče vseb. ki ljubijo preprosto ln neprisiljeno zabavo, tet so dostopni kulturi Ir. Izobrazbi. Kakor smo bogati na kulturnem, pa smo siromaki na gospodarskem polju. 7.agorle tako krasan in bogat Industrijski kraj. pa egiptovska tema po ulicah ta stanovanjih! To se tic strinia In ni več moderno. Dosedanji občinski odbor ni Imel dovolj poguma ta podjetnosti, da bi se resno zavzel za električno razsvetljavo, ter tako preskrbel prebivalstvo Zagorja ta delavstvo z ceno ta praktično razsvetljavo. V Zagorju Imamo nekal mož, kf sl obešajo na vrat velik zvcec ln hočejo Imeti povsod prvo besedo. Tl pa poznajo le lastni žep. in ne ljudski blagor. Zato so se prebivalstvu Zagorja odtujili Čudno nazadnjaška je trboveljska premo-gokopna družba. Niti v svoje obrate kakor je nakladišče na postaji Zagorje ni upellala električne razsvetljave. Tako. da moraiio delavd ob slabi razsvetljavi petrolejk opravljati naporno la važno doki, V sedanjih časih, ko Je povsod (*>• manjkanje petroleja ta ljudska po« trebe, se ▼ zgoraj Imenovane*-* obratu poslužujejo petrolejk, dt^l imajo na razpolage elektrika Ka- rl ta bilo treba samo nekaj žičnih v> dov ta dobre volje poklicanih tata« torjev pri rudniškem vodstvu. Po tem bl bile z elektriko preskrbljen* vse rudniške naprave, ozkotirna £o» leznica. apnenice, nakladišče na Postaji ta tudi prebivalstvo Zagorn faj imelo potrebno luč. TrboveJtefca premogokopna družba naj torej kaže svojo naklonjenost preb!varstvu. ter upelje takol električno rs$« svetljavo, ki bo v prvi vrsti v prid njenim uslužbencem ta delavstvu, PtuL. Poročali smo že o priredit vi ptujskih invalidov na katero so vabili z dvojezičnimi vablH. Da Je b9* veselica še bob mednarodna se i* zbrala na njej gruča gostov. Id Je c dl večer izzivalno popeval* ItaHjamk# pesmi ala »Bandera rossa«, »Eviv* ia republica« itd. Pc veselici so t* nadaljevali tudi v kavami Balkan i* niso prenehaB niti potem, ko Jih i* ka varna r g Vučak opozoril, da nikakor n pusti, da bl se danes v dol4 najhujšega laškega tiranstva v njegovih lokalih prepevalo italijanska Svetujemo tem italofilom naj gredo prepevat kam doli v Kalabrija ns< D* puste n* miru. Dravograd. Begunci Jz Dravograda In okolice prlrede na pusma nedeljo v Dravogradu veliko veselico 9 plesom. Cisti dobiček je namenjen najbednejšim med bedrind — begunskim sirotam. Vabimo v* tovariše ta tovarišica da se tee» sestanka udcieže v najobilneišeni številu, ter n* ta način pripravi!« sebi par tako potrebnih razvedrilni!! uric. ob enem pa pomagajo na si ra revnim sirotam. Djekše na Koroškem. Na severa! meji naše Koroške stoji lepa, idilična vas Djekše. Tudi tukaj so pred enim letom še mogočno gospodarili Nemci in daH čisto slovenski obiln! nemški značaj. Odkar se pa v ln v uradih sliši lepa materinščina se ljudje zavedajo svojega rodu t* bi radi čit&ll lepe slovenske knjige, Snuje se ljudska ta šolska knjižnica Prosimo vsa kulturna ta narodna društva ir rodoljube za orispevkr Rj naši knjižnici. Darila sprejme šok-ko vodstvo na DjckSah. Izdajatelj ta odgovorni urednik} Aston Pesek. la milijoni. U>alie.X ©supniL Ts&c ca si torej tohna-krasno mlado je ||g ttjCgOVO gsSvteo? Pogledal je Byr