Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna službe 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Genij našega toda Narod, ki je postavil Ivanu Cankarju spomenik, je v največjem svojem sodobnem pisatelju počastil samega sebe. Le znamenje naše prirojene skromnosti je, če slavnost odkritja ni bila zasnovana v tako velikem stilu, kakor hi ga tak dogodek bil zaslužil. Za to skromnostjo pa se skriva ponos ljudstva, ki se zaveda, da je v svojem vrhniškem sinu doseglo tak višek kulture, izrastle iz njegovih lastnih sil, iz slovenskega duha, zemlje in zgodovine, da mu ni treba šumnega zunanjega poudarka. Notranjo bogastvo naše narodne duše govori samo po sebi kakor so si Cankarjeva dela sama po vse ovire premagujoči moči genija svojega stvarnika utrla pot med prve kulturne narode sveta, čeprav so pisana v jeziku, ki ga govori samo poldrug milijon ljudi, stisnjenih v ozki pas med vzhodnimi Alpami in Jadranskim morjem, Cankar sam je nekatere negativne lastnosti Slovencev bičal z neusmiljenim sarkazmom, zato pa iz celotnega njegovega dela še bolj izstopajo svetle črte našega narodnega obraza, vrezane v zgodovino tihega, malokda j po kakšni uporniški kretnji prekinjenega trpljenja. Iu še to. kar se etičnemu ocenjevanj« potomcev prikazuje kot napaka, je bilo v mnogih slučajih potrebno, cla je maloštevilen rod prestal navale, pritisk in pretrese, ki bi ga bali zlomili in zdrobili, če se nc bi bil znal pred viharjem ukloniti. Marsikdo, ki se danes postavlja Cankarju ob stran kot vzvišen in jedek kritik naše malenkostne vsakdanjosti, bi za njegovega življenja najbrž nc bil stopil iz vrste onih egoističnih, prikritih in ponižujočih so povprečnežev, ki jih jc" Cankar grajal brez obzira, a jc na dnu njihove duše vseeno videl, kaj pod gruščem in smetjo Aleši iz Razora skrivajo lepega in neminljivo vrednega iz zakladnice naše ljudske duše. Cankarjevo delo ni samo register naših hib in grehov, ampak tudi epopeja onih pozitivnih vrednot, ki so našemu ljudstvu pomagale, da se je ohranilo in po kraljevski poti križa dvignilo do svoje današnje stopnje. Da je v tej naši borbi za naroda vredno življenje, rastoče iz prostega životarjenja na gmoti da za gmoto v višine najizbranejšega du. hovnega snovanja, prvenstveno vlogo igral naš jezik, po kutcrcni smo iz sužnjev postali svobodni ljudje, to vemo žc iz šole, kjer so nam naši učitelji pripovedovali o pomenu Prešci-novega dela. Pa so se najbržeje tud,i naši učitelji premalo zavedali in premalo čutili, kako velik, dalekosežen in globok jc bil ta pomen, kakor tudi mi to delo še vse premalo cenimo in našemu gorenjskemu velikanu duha vse premalo hvale zanj vzdajamo. Da ni bilo njega, bi danes iz vseh slovanskih plemen, ki vsa, ue-izvzemši najmanjše tam v Lužicah, imajo vsako svoj lasten književni jezik, edino Slovenci tega ne imeli, pa bi z njim bili izgubili, oziroma ne bi bili razvili onih kulturnih, etičnih, rodnih vrednot, ki v naši ljudski biti ]>očivajo, pa bi naša govorica kvečjemu šc kot umira- , joče narečje životarila v ustih starcev v naj-oddaljenejših rov ta h. Tako bi bila naša ljudska duša počasi usahnila; po zaslugi poeta iz Vrbe pa jc njena govorica danes jezik visoko izobraženega južnoslovanskega naroda, ki ima vaižno mesto na mejni črti med zapudom in i s tokom. i K nezasluteni obogatitvi tega jezika ln s | tem naše ljudske duše je za Prešernom največ pripomogel Ivan Cankar; iz njega vemo mnogo o sebi, kar bi nam bilo sicer ostalo prikrito; posvetil je v naša brezdna, pokazal na plitvine, nas do dobra prerešetal in nam pomagal, da smo spoznali za laž in pretvaro marsikaj, kar smo imeli do njega za resnično in pristno. Bil je v marsičem naš Nietzsche, pa nas ni zapeljal v popolno zanikanje ko ta, ampak k tisti čisti in pristni človečnosti, ki je nujno potrebna, če hočemo v religiji Bogu služiti zaradi vesti v resnici in odkritosrčnosti. Tc strune so zazvenele v nas po dotiku n jegovega genija, ki nam jc govoril v jeziku, katerega jc izbrusil in izlikal do jasne prozornosti in tenčine pa obenem do moči, ki pretresa in očiščuje. Smemo sc šteti srečne, da imamo rod, ki v iskreni ljubezni do slovenskega ljudstva sledi Ivanu Cankarju. V ljubezni, ki nc išče koristi, ampak jc vsa dar in udanost; ki vrača rodu, kar jc. od njega prejela. Treba pa nam je v času. ko sc zopet z vso močjo čutijo posledice ogromnega sunka, ki jc omajal temelje takozvnnc »nove dobe*, več tistega poguma, ki ga jc imel Ivan Cankar, več ponosa ln zavesti, kaj Slovenci moremo in znamo in kakšno vlogo moremo in moramo igrati, da sc okrepi in dvigne jugoslovanstvo pa da se tudi prerodi in obnovi človeštvo krščanske Evrope. To svoje poslanstvo bo slovensko ljudstvo izpolnjevalo polnovredno le po tradiciji Prešerna in Cankarja, v njunem duhu in v njunem Jeziku, ki fe*ga duha najpooplnejše razodeva pa je zajet iz globin slovanstva in jugoslovan-stva, katero obenem izpopolnjuje. Tersegluv. Dunajska vremenska napoved. Za enkrat je le verjetno, da se bo vreme še nadalje zboljšalo, v sploSnem pa bo še vedno trajalo negolovo hladno Treme. Preizkušnja male antante? Zelo majhno navdušenje Češkoslovaške za agrarno zvezo Jugostavija-Romu- ntfa - Huda opozicija čeških agrarcev (Od našega češkega poročevalca) Praga, 11. avg. b. Nervoznost, ki jo je povzročila konferenca v Sinaji, (raja naprej, češko javno mnenje še vedno išče jasnega stališča, ki naj ga zavzame v tem vprašanju. Cehoslovaška se nahaua v težavnem položaju. Politične simpatije jo vežejo z Jugoslavijo in Romunijo, s katerima je sedaj že 10 let skupno motrila in reševala večja in važnejša evropska vprašanja, osobito ona, ki so imela kakšno zvezo s politično neodvisnostjo nasledstve-nih držav. Kulturno prijateljstvo med Cehoslovaško in Jugoslavijo je starejše od politične koncepcijo Male Antante. Narodnostne vezi med Čehoslovaki in med južnimi Slovani spadajo med najlepši dokaz nesebičnega prijateljstva rlveh narodov, ki sta v istih okoliščinah morala braniti jezik in narodnostne tradicije proti tujini silam, ki so ju hotele raznaroditi. To so veliki zakladi, ki bodo vedno garantirali odkritosrčnost odnošajev med obema državama. Človek bi bil zato pričakoval, du bo Cehoslovaška v luči le lepe prošlosti pozdravila inicija-tivo Jugoslavije, ki ima namen utrditi in trdno med seboj povezati tudi gospodarske odnošaje držav, ki so že tako dolgo sodelovale na drugih poljih. Če do danes še vedno čakamo tega navdušenja od strani čehcslovaškc državo, nas to ne sme spraviti iz ravnotežja. Kdor reče gospodarstvo, reče tudi denar in kdor pravi denar, ta mora vzeti v obzir tudi privatne interese posameznikov, ki niso vedno v skladu z interesi države. To se je v Čeho-slovaški tudi pripetilo. Morebiti bomo morali čakati še dolgo, predno se vse plasti naroda, tudi čtae, ki bi eventualno morale privoliti v žrtve, spo-prijaznijo s sinajsko ide;jo balkanske poljedelske zveze, spojene s čežko industrijo; ideje, ki je garant za nadaljnji obstoj Male Antante, kadar bi ta iz čisto političnih razlogov postala nepotrebna. Prvi vtis, ki ga je zapustila sinajska konferenca v Pragi, ije bil ta, da se hočeta Jugoslavija in Romunija od Male Antante oddaljiti, češ, da jo za enkrat zadostila svojim potrebam: Habsuržanov še ni nazaj, reparacijsko vprašanje je bilo v llaagu in pozaieje v Parizu ugodno rešeno. Ko so pa začela prihajati dopolnilna poročila, da nameravata obe balkanski državi zaprositi Cehoslovaško za sodelovanje, kakor hitro bosta med seboj edini, se ic prvotna nezadovoljnost spremenila v neko dobrohotno nezaupljivost, ki se seveda dan za dnem veča, ker stališče, ki ga rccimo zavzema čehoslo-vaška industrija, ali pa češki agrarci, ni spodbudno. Nekateri krogi, katerim načeljuje -Prager Tagblattc, oziroma židovski velekapital, se tolažijo s tem, da so balkanske države bile samo radi >ka-tastrofalnega gospodarstva-: prisiljene do teh eksperimentov« in da jih bodo opustile, ako Bog da lepo vreme in dobro letino na Balkanu, v ostali Evropi pa pomanjkanje žita. Gospodarski krogi smatrajo položaj za manj tragičen. Po njihovem mnenju sta Jugoslavija in Romunija hoteli pred vsem doseči tri stvari: 1. Kolikor mogoče nizke carine na svojo poljedelsko pridelke v Čehoslovaški; 2. centralizacijo prodaje žitnih pridelkov v dveh pod državno kontrolo stoječih prodajnih družbah; 3. carinsko zvezo glede gotovih pridelkov, ki pa se šele imajo določiti. Obe prodajni centrali, romunska in jugoslovanska, bi izvoz poljskih pridelkov v čehoslovašiko tako usmerili, da bi Cehoslovaška plačala protivrednost uvoženih agrarnih produktov v izvoženih industrijskih pridelkih. To je po mnenju nacijonalnih ekonomov čist« ugodna baza za nadaljnje pogovore med balkanskima državama in med Cehoslovaško. Seveda se bodo pojavile težave, tako govorijo, ko bo treba ustanoviti imenovani dve izvozni društvi in njima dati delazmožno obliko. Nekateri industrijalci pa sc prav resnično boje agrarnega bloka, ki bi naj imel nainen napra- viti pritisk na Čehoslovake, da nakupuje na Balkanu svoje živežne potrebe proti istovredni kompenzaciji v industrijskih pridelkih. Cehoslovaška namreč ima sijajen trg za svojo industrijo v Jugoslaviji, medtem ko balkanski uvoz živeža v Cehoslovaško ne dosega niti četrtinske vrednosti češkega industrijskega izvoza na Balkan. Čehom bi bilo popolnoma vseeno, ali se Jugoslavija in Romunija zvezeta ali ne; kar jim dela skrbi, je zah-leval, postavljena na sinajski konferenci, da bosta ti dve deželi kupili samo toliko industrijskih pridelkov, kolikršna bo vrednost agrarnih pridelkov, ki jih bo v Jugoslaviji in Romuniji kupovala Cehoslovaška. V tem baje leži tragika alternative. Če balkanski državi dosežeta to, kar nameravata, potem bo morala Cehoslovaška industrijski izvoz v obe državi za polovico zmanjšati, ali pa svoj agrarni izvoz od istolam za dvakrat povišati. Češka namreč proda v obe državi za dve milijardi č-Kron blaga in ga kupi od tam le za 750 milijonov č-Kron. Vprašanje tako postavljeno, postane jasno in nevolja čeških industrijalcev razumljiva. Češki agrarci pa so naravnost jezni, če se jim govori o možnosti, da bi ČSR morala vsaj napram agrarni dvozvezi na Balkanu izbrisati uvozne carine na poljsko pridelke. Poljedelski protekeijonizem je zanje politična formula in kakor hitro bi tam popustili, potem morajo kot politična stranka seveda izginiti. Vseeno pa prevladuje mnenje, da bodo čehoslovaški voditelji črpali v velikem zakladu starih prijateljskih tradicij do bratov na jugu nove smernice. da bodo znali narod prepričati, da so za vzdrževanje ljubezni potrebne včasih tudi žrtve, in da se bo slednfič ustanovila v srednji Evropi močna enota, koristna njint samim in pa njenim balkanskim zaveznicam. U. Znamenit govor dr• Ulirtha ob proslavi ustave Berlin, 11. avg. as. Na olicielno proslavo obletnice weimarske ustave, ki je bila danes v sejni dvorani nemškega državnega zbora, se je zbrala ogromna množica ljudi pred parlamentom. V dvorani sami pa so bili samo povabljeni gostje. Tudi diplomatski zbor je prišel polnoštevilno, na čelu doyen papežev nuncij. Ko je prišel državni predsednik Hindenburg, so ga pozdravili s tem, da so se dvignili s sedežev. Nato je imel slavnostni govor notranji minister dr. \Virth. V svojem govoru je naglašal, da v Nemčiji ni tal za diktaturo. Nemški narod je danes, kar se tiče notranjepolitičnega po- ložaja morda najbolj svobodni narod na svetu, toda političnega človeka in politične ideje omejujejo interesne organizacije. Svoj govor je končal s pozivom na mladino, naj ne napravi državnega zbora nesposobnega za delo z negativnim radikalizniom. Po tej slovesnosti v državnem zboru je odšel Hindenburg v spremstvu predsednika državnega zbora Loebeja, državnega kanclerja Briininga in več drugih ministrov na rampo pred državni zbor, kjer ga je množica navdušeno pozdravljala. Nato si je Hindenburg ogledal častno stotnijo, postavljeno pred drž. zborom. S tem je bilo slovesnost končana. Skrajno izzivalen govor ministra Treviranusa Treviranuu zahteva korekturo nemško-potiske meje in govori o krivicah mirovne pogodbe rovati le tako, da Nemčija in Poljslta nc bosta v večnem nemiru radi nepravičnih meja. Prišel bo dan, ko bo boj za pravico osvobodil Nemčijo in Evropo. Pariz, 11. avg. as. Govor Treviranusa jc v pariških listih izzval najostrejše proteste. »Intransi-geant« piše: To ni več odkrit napad, kajti, kar je včeraj storil Treviranus proti mirovnim pogodbam, jc prej neke vrste ultimatum. List zahteva, da mora nemška vlada takoj desavuirati drznega narodno-socialističnega in po revanži hlepečega ministra, posebno, ker njegov resor po izpraznitvi zasedenih krajev nima več pravice do obstoja. Tudi »Temps« odklanja izvajanja ministra za bivše zasedene pokrajine. »Nesramna drznost — tako piše — jc, če si nemški minister, posebno pa šc minister narodnosocialislične barve, kakršen je Treviranus, upa govoriti o kršitvi pravic po mirovnih pogodbah. Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno samo s flagrantno kršitvijo pravice.« Berlin, 11. avg. as. Današnja proslava obletnice nemške ustave sc oficielno praznuje svečano. 2e včeraj pa je na proslavi patriotičnih društev vzhodne in zapadne marke dal minister za zasedene kraje in znani voditelj ljudskih konservativcev Trevirauus take izjave, ki bodo brez dvoma povzročile na Poljskem nevoljo, ker je problem vzhodnih mej obravnaval na zelo malo diplomatičen način. Niti državni kancler niti zunanji minister nista prej vedela za ta govor, katerega zato tudi ne bodo mogle odobravati najmerodajnejše instance. Treviranus je rekel, da je »obrezana dežela ob Visli nezaceijena rana na bolnih pljučih Nemčije«. S krutim pritiskom je Wilson silil na to, da se vzhodna Prusija odreže nenaravno od Nemčije. Nemško mesto Danzig jc bilo obsojeno v stanje, ki ni ne to ne ono. Bodočnost poljskega soseda, ki svoje državne moči niti najmanjc nc more pripisovati nemškim krvavim žrtvam, se more zava- Pomenljiva poljska nacionalna maniSestacija Varšava, 11. avgusta. A A. Včeraj je bil v Ha-domu !>. kongres bivših poljskih legijonarjev. Kongresa so se udeležili maršal Pilsudski. predsednik vlade Slavek, minister pravde Car, minister notranjih zadev Jožefski, minister vojne Prister, minister pošte in brzojava Berner in minister agrarne reforme Stinijevič, dalje predsednik senata Hi-manski, bivša predsednika vlade Marčevski in Svi-ialski. mnogo generalov, višjih uradnikov in več kot 10.000 Občinstva. Po posvetitvi spomenika, postavljenega v spomin legijonarjem, so legijonarji in druga društva defilirali pred maršalom Pilsudskim, ki ga je zbrana množica burno pozdravljala. Po končanem defileju je bila plenarna seja kongresa. Pozdravno besedo jc imel predsednik vlade Slavek, ki je v svojem govoru omenil, da so dela poljskih legijonarjev zvesta ideologiji maršala Pilsudskega, ki se naslanja na narodno etiko vseh razredov druž be in ki jo vse svoje moči posvetil državi. Za predsednikom Slavekom je govoril general Šmidel, ki je pozdravil vse bivše legijonarje in zahteval, da vsi državljani pomagajo iz narodne ljubezni domovini za njeno blaginjo. Po izglasovanju resolucije je. kongres sklenil svoje delo. vsi prisotni pa so priredili burne ovacijc maršalu Pilsudskemu. Resolucija legionarjev se glasi: Legijonarji bodo zvesti svojim tradicijam dalje podpirali z v s o. m i svojimi napori m n r -šala Pilsudskega v njegovem stremljenju, da doseže nove oblike poliiienega življenja na Poljskem. Zato obsojajo vso one, ki pri notranjih poljskih bojih iščejo pomoči od zunaj. Deveti kongres poljskih legijonarjev je ponosen, da se prvič vije na morju zastava predsednika poljske republike kot sijajen znak poljskih pravic do izhoda na morje in dokaz, da bo poljska zastava ostala na morju kot znak moči nove Poljske. Legijonarji smatrajo sedanje meje Poljske za definitivne in jih bodo brcnili kakor doslej ludi v b o d o č e do poslednje kaplje krvi-. Papež evharisiičnemu kongresu v Zagrebu Jugoslovanski škofje v Zagrebu Vatikansko mesto, II. avg. p. Sv. oče Pij XI. jc ol> priliki imenovanja msgr. P c 1 -1 c g r in e 11 i j a . apostolskega nuncija in naslovnega škofa Adnne, za papeževega delegata na cvharističnem kongresu poslal pismo, v katere izraža svojo radost nad kongresom in svoje linde. da bo kongres mnogo pripomogel k razširjenju češčenja sv. Evharistije. Sv. oče v pismu opozarja nn korist pogostega obhajila. Nadeja sc. da bo kongres imel to posledico, da bodo verniki pogosteje pristopali k Gospodovi mizi. Pismo se zaključuje z imenovanjem za delegata in podelitvijo vseh običajnih odpustkov nn cvharističnem kongresu. Apostolsko pismo sc odlikuje po očetovski prisrčnosti in kaže očetovsko naklonjenost sv. očela in njegovo skrb zn naš narod in za njegove duhovne dobrine, Zagreb, II. avg. p. Osrednji odbor zn evharistični kongres opozarja vse udcicžencc, ki so brzojavno naročili legitimacije, da naj v Zagrebu obdržijo vozne karle. ki jim bodo skupno /. legitimacijami, ki jih bodo dobili pri osrednjem odboru, dajale pravico za brezplačen povratek. Nocoj je prispela skupina češkoslovaških katoličanov, ki bodo pripravili \ se potrebno za bivanje večje skupine Čehoftlovakov, ki prispe jutri, po številu več kot nad 200. Na kongrem pride tudi okrog 130 Čchoslovnkov, ki sc nahajajo nu letovanju na našem Jadranu. Grško katoliški škof dr. Gnjdič iz Prešove pripelje skupino Ukrajincev. Irnnoozi pridejo i>od vodstvom abeju 1'ramboitsca v četrtek. Tudi Švicarji pridejo na kongres pod vodstvom msgr. Perretiju. Grndiščnnske Hrvate, ki pridejo v četrtek, bo vodil duhovnik Horvat. Poljske udeležence |ni Ivo vodil Kaczinski. Za časa evharističnega kongresa sc bodo. kakor smo žc |>oročali, vršile konference jugoslovanskih katoliških škofov. Konference se pričnejo jutri in bodo trajale do četrtka. Dane, so prispeli v Zagreb nadškof vrhbosnnski dr. šnrič. škof mosturški msgr. Mišic, škof k rižev sk i Njarndy. livarski dr. Pušič, zastopnik kotorskega škofa msgr. Miloševič, popoldne -o pr: si i -kof djakovski dr. Akšniiitivlč. Ijunski dr. Rožman. krški dr. Srebrnič, fijski administrator dr. Budnnovič. Jutri prišli šc ,,stali Š-knfje. med njimi priinas s k i dr. Dobrcčic. in nrizrenski škof dr. dovec. I jUi>-ško-bodo srb-Gni- Nezgoda ministra ! dr, Korošca i LjnMja.ua, 11. avgusta. AA. Minister za Sume J Ln rudnike dr. Anton Korošec se je na Mrzlem j Studencu pri padcu na trdem terenu tako nesrečno j ranil, da se jc moral včeraj zateči v Ljubljano v zdravniške oskrbo g. dr. Kumauerjn. Naša vtada v pomoč radarjem Belgrnd, It. avg. /. Ob vlogi, ki jo je vlado prejela od rudarskih organizacij radi brezposelnosti, in radi težkega stanja, v katerem je rudarska industrija, se bodo prihodnji teden vršile konference v tej stvari zainteresiranih ministrstev. Te resolucije se bodo obravnavale. Zlasti se bo obravnavala možnost izrednih ukrepov zn pomoč rudarskim delavcem. Na tej konferenci se bodo obravnavala vprašanja plasiranja naših dobrih delavcev po rudnikih Francije in drugih držav. S temi državami bi se sklenile stične pogodbe, kakor jo že imamo z Nemčijo. Na vsak način se bodo napravili učinkoviti kornki za zaščito rudarjev. Za prizadete po neurm Belgrad. 11. avg. z. V finančnem ininistr-stv u so končana dela na zakonskem načrtu za znižanje davkov za kmete, ki so trpeli radi neurja. To je prva pomoč kmetom, dn se olajša težka gospodarska kriza v državi. Zakonski načrt se bo poslal po 15. avgustu predsedniku vlade. Gradnja železniških prog Belgrad. 11. avg. z. Spomladi se bo v var-darski banovini nadaljevala gradnja prog, ki bodo ■ajvažnejša središča le banovine vezala z ostalimi deli države. V prvi vrsti se bodo gradile tele zveze: Prilep—Bogomilje—Veleš— Skoplje — Gostivar — Ohrid, dalje Miirovica—Peč. Na jesen in preko zime se bo delalo saino na progah Rašfca—Mitro-vica in Kuršumlija—Prokuplje—Priština, za katere so potrebni krediti že odobreni. Poincare proti nemškim nakanam Verdun, 11. avg. AA. V govoru, ki ga je imel V Craillonu v deparlinentu Gornje Meuse pri odkritju spomenika v vojni padlim bojevnikom, je Poincare med drugim rekel: Francija, ki je že v naprej plačala kupno vsoto za obnovo opustošenih krajev, nima nikakega drugega jamstva za pokritje svojih izdatkov kakor nemške obljube. Ko je zmagoviti narod pokazal s svojim viteštvom, da veruje svojemu nasprotniku, je najmanj, kar sme zahtevati v zameno od tega protivnika. da ne skuša neprestano izpremeniti pogodb in izbrisati podpisa pod sgimi ~ Kronanje kralja Karola Bukarešta, 11. avg. p. Sklenjeno je, da se bo Trsilo kronanje kralja Karla II. v Albi Juliji dne 21. septembra pod vlado dr. Maniuja. ker se temu nobena stranka ne protivi. Pri kronanju bodo zastopane vse politične stranke. Veliki vojaški manevri v Alpah Pariz. 11. avg. as. Ne samo v Loreni, temveč tudi v Alpah med St. Maurienne in Mondane bodo začetkom septembra veliki vojaški manevri, ki bodo trajali deset dni in katerih se bode udeležili vsi alpski lovski bataljoni v vojni moči, dalje mnogo pešpolkov, veliki oddelki lahke in težke artilerije ter en polk tankov, skupno 50.000 do 60.000 mož. Vojni minister Maginot se jih bo udeležil osebno. Pariz, 11. avg. as. »Matin« demantira senzacionalno vest »Echo de Parisa«, da se bodo veliki jesenski manevri v Loreni odpovedali ali zmanjšali radi olroške epidemije v Alzaciji in Loreni. Vojno ministrstvo manevrov še ni odpovedalo. Tudi že ponehuje epidemija ter je verjetno, da se bodo yršili manevri v polnem obsegu. Italijani beže v Francijo Tariz, 11. avg. as. Preteklo noč sc je 30 italijanskih beguneev v spremstvu več ieensk in otrok zgubilo ponoči, ko so hoteli abeiati v Francijo čez ledenik Roche Melan. Našla, jih je francoska patrulja in odpeljala v Bessans. Ko so stopali v dolino, so našli še truplo begunca, ki je na begu omagal in zmrinil. V svoji beleinici je še »pisal bvoJc zadnje nre in prosil, da obvestijo njegovega očeta o njegovi smrti. Mihajlov obtožen tudi umora Protogerova Sofija, 11. avg. as. Bolgarski pravosodni minister Je odredil, da se poleg obtožbe proti voditelju macedonskih revolucionarjev Ivanu Mihajlo-vu radi navajanja k umoru časnikarja Kundeva uvede proti Mlhajlovu tudi preiskava radi sokrivde pri umoru genrrnln Protogerova. Mihajlov je večkrat ▼ macedonskih komunikejih in brošurah javno priznal, da je bil Prologerov umorjen po njegovem naročilu, nc da bi bila sodiščn do sedaj na to reagirala. Zato je nenadni nalog pravosodnega ministra Javnost zelo presenetit. V macedonskih krogih sc Izjavlja, da sc Mihajlov, proli kateremu jo bila Izdana tiralica, le več mesecev nfthaja v inozemstvu, da se zdravi proti jetiki. Bančne zbornice Belgrad, U. nvg. z. V trgovinskem ministrstvu so končana dela nu zakonskem načrtu o Imnčnili zbornicah, ki sc bo tc dni poslal zainteresiranim organizacijam, du o njem izrečejo svoje mnenje, nukar bo zakon dobil svojo kontnoveljuN no besedilo, Zahteve belgrajskih gospodarskih krogov Belgnul, 11. avgusta, m. Že parkrat smo poročali o raznih vlog.ih belgrajskih gospodarskih organizacij, da bi se Belgrad gospodarsko dvignil, Danes so' bel«rajski trgovci poslali belgrajskemu županu zanimivo vlogo, v kateri obžalujejo, da Belgrad ni več obmejno mesto. Stavljajo tele zahteve: 1. Da pri merodajnih činiteljih doseže, da se izda zakon, .s katerim bi se Belgrad, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo in Skoplje proglasili za trgovinske in industrijske centre naše kraljevine. 2. Da bi se •/. isliin zakonom proglasili Dubrovnik, Split, Melkovii iv Sušak za pristanišča, za katera se za uvoz in izvoz našega blaga upeljejo posebni i ari/i. 3. Da se s oosebnimi privilegiji izenači geografski položaj Belgrada in ostalih mest z Belgradom in sicer na ta način, da bi se iz Belgrada do kalere- koli obmejne točke lahko izvažalo, oziroma uvažalo blago po istem tarif u, kakor na primer iz Ljubljane do katerekoli točke naše driaoe. 4. Da se z ugodnostniml tarifi trgovinskim in industrijskim podjetjem zasigura njihov delokrog. 5. Da se razni izvozni in uvozni tarifi znižajo. 6. Da se o teh industrijskih centrih znižajo državne carine za 10%. 7. Da se občinske takse znižajo. 8. Da obfive na svoje stroške zidajo IroSarln-ska in carinska skladišča in da država zagotovi vsem uvoznikom prednost pred drugimi. Ta vloga belgrajskih trgovcev, ki ni prva, je zelo simptomatična za delovanje gospodarskih institucij v Belgradu, ki se na vsak način prizadevajo, da v Belgradu kot prestolici dobijo ludi tozadeven položaj v gospodarskem življenju. Litva naj plača nemško-polj Varšava. 11. avg. rr. Vest o poljsko-litovskih pogajanjih, ki naj bi razčistila razmerje med obema državama in odstranila vprašanje Vilne, ni bila potrjena. Vseeno pa obstoji mnenje, da je neka tuja velesila takoj po internaciji Voldemarasa predlagala Poljski, naj napravi koncesije Litvi, ker je važno, da je fronta proti sovjetom strnjena in močna. Nasprotno pa se je slišalo, da je baje Anglija svetovala Poljski, da bi bilo bolj v njenem interesu, če se pokaže popustljiva v vprašanju koridora, ker bi v tem slučaju velesile skušale odškodovati Poljsko z delom litovske države. Poljska vlada je to novico zelo kategorično demontirala, a v litov- skih krogih se razburjenje, ki ga je povzročila, še ni poleglo. Voldemaras je pisal iz svoje internacije, da te nakane odgovarjajo resnici, ker velesile niso nikdar smatrale Litve za stalno neodvisno državo, ampak so jo držale samo za slučaj potrebe, ko bi služila za odkupnino v kakem poljsko-nemskem sporu. Sploh Voldemaras povzroča vladi velike skrbi. Nihče ne verjame, da bi njegova internacija dolgo trajala, ker so za njim vsi nacionalistični elementi Litve. Vsekakor se v Litvi pripravljajo dogodki, ki utegnejo saj v izvestni meri zopet razburkati severovzhodno Evropo in nekaj tudi ostali svet. V Avstriji ostane katoliški zakon nerazdruzljiv Dunaj, 11. avg. d. Vrhovno ustavno sodišče je izreklo svoje definitivno mnenje o veljavnosti tako-imenovanih »Severjevih zakonov« ali »dispenznih j zakonov«. Po avstrijskem zakonu je bila razporoka i za katoličane nemogoča. Po prevratu pa se je uved- I la zakonu nasprotna praksa s tem, da so civilne oblasti, oziroma kabinet državnega kanclerja izdajali posebna dovoljenja, na podlagi katerih se je ločeni katoliški zakonski zopet mogel civilno poročiti. V zadnjih desetih letih je bilo na ta način razporočenih in zopet civilno poročenih nad 50.000 parov. Ob priliki razsodbe o veljavnosti dispenzne poroke, ki je bila predložena ustavnemu vrhovnemu sodišču, je slednje razsodilo, da imajo pravico sklepati o veljavnosti zakonov ediaole pristojna sodišča in da administrativne oblasti ne smejo posegati v to vprašanje. S tem bo vendar enkrat onemogočeno, da civilne oblasti pred nosom državnega zakonika, ki razporoko zabranjuje, rušijo na zahrbten način vezi zakona. Veselje je v sveh dobromislečih krogih veliko, ker je bil že čas. da oblast poseže vmes. Židovski tisk seveda vpije o »reakciji« in »sred-: njem veku«, v katerega je padla uboga Avstrija. Madjari o agrarni konferenci v Sinajji Bndimpešta. 11. avg. AA. KoVblro poroča; Na konferenci vladne stranke v Balaton Feldvaru je minister za poljedelstvo Mayer izjavil, da je bila madjarska vlada povabljena od jugoslovanske in romunsko vlade k sodelovanju pri gospodarskih pogajanjih. Šlo je ia vprašanje vzajemnega- nakopa vseh treh agrarnih držav za plasiranje svojih agrarnih pridelkov. Interesi in potrebe teh treh držav se v tem oziru tako vjemajo, da sta Jugoslavija in Romunija priznali potrebo takega sodelovanja in uvideli potrebo zadevnega sporazuma t Madjarsko. Odposlanci madjarske vlade so sprejeli i predloge jugoslovanske in romunske vlade ter izjavili, da pristajajo na mnoga vprašanja. Ves ta problem je še vedno predmet pogajanj in končni sklepi o njem še niso bili storjeni. Zaradi svojega gospodarskega položaja gre Madjarski pri določevanju gospodarskih ukrepov tako pomembna vloga, da ni moči rešiti niti ene gospodarske krize v Evropi, ako zapostavimo ali prezremo Madjarsko. Madjarska vlada ima dovolj sredstev na razpolago, da brani svoje interese pri teh pogajanjih. Budimpešta, 11. nvg. as. Danes jc bil parafiran dogovor o začasni ureditvi madjarsko- romunskih trgovinskih odnošajev. Konfni podpis začasne pogodbe sc bo izvršil potem, ko sc uredijo še nekatera nerešena vprašanja. Turško-perzijski spor Carigrad, 11. avgusta, as. Ministrski svet v Angori je sklenil, da napravi zadnji poskus za mirno rešitev konflikta s Penijo. Turči;:a bo predložila perzijski vladi nove predloge zn popravo meje in skupno zatiranje kurdskih vstaSev z vojaško akcijo v gorovju Aratata. Ministrski svet se je nalo odgodil, dokler ne pride perzijski odgovor. Hudi boji ob „vratih v Indijo" London, 11. avg. as. Kljub močnemu bombardiranju prihajajo Afridi čez mejo in zahtevajo od Hadžija Tum Ayznija, ki je pred kratkim napadel Pešavar, da sc pridruži njihovemu boju. Ogrožena je ludi No\vshera, 20 km za Pešavarjem. Obsodbe v Indokiiaju Pa* iz, 11. avg. as. Izmed 148 indok i ol jskih domačinov jih je bilo radi zadnjih nemirov 12 ob-: sojenih na smrt, 11 na dosmrtno prisilno delo, 8 nn 10- do 20-letno prisilno delo, lil n« deportacijo, | ostanek pa na daljšo ali krajšo ječo. Oproščen ni bil nobeden. Komunistični kravati v Kavali Atene, ti. avgusla. AA. Pri včerajšnjih komu-, nlsličnih demonslracljah v Kavali je prišlo do pre-I lepov. Moralo je intervenirali oroiniStvo, ki je are-! tiralo 18 oseb. Grška iadja nasedsa 1 Atene, 11. avgusla. AA. Snoči je neka pomožna ladja grSke mornarice nasedla pri utoku Lgiiii. IV •odko so rešili. Turčija čuti potrebo po opoziciji Ankara, 11. avg. AA. Šeti bej, bivši turški veleposlanik v Parizu, je poslal predsedniku republike Kemalu paši pismo, ki v njem formulira neke kritične opazke k vladni politiki. Šeti bej izjavlja, da je težkočam v Turčiji vzrok to, da ima samo eno vladno politično stranko brez vsake opozicije. V pismu izraža dalje namero, da ustanovi opozici-jonalno republikansko stranko in prosi predsednika republike, da mu glede tega pove svoje mišljenje. Polet R 100 do Niagare London, 11. avg. AA. Iz Montreala poročajo: Zračna ladja »R 100« je včeraj odletela z letališča v Montrealu, da poseti mesta Ottawo, Toronto, Ha-inilton in Niagarske slapove, ter se vrne v teku današnjega dne v Montreal. Pri odlctu se je na letališču zbrala množica pol milijona ljudi, kolikor jih Kanada še ni videla. Samo vrsta avtomobilov je bila dolga 15 milj. Zrakoplov je letel do Ottawe, kjer je dali časa krožil nad mestom, nato pa je od-letel dalje proti Torontu. Z zemljo je bil v brezžični zvezi. Po povratku v Montreal se bo zrakoplov pripravljal za povratek domov na Angleško, kamor odleti v nekaj dneh. Velike poplave v Mandžuriji Tientsin, U. avg. AA. Iz Mandžurije poročajo o velikanskih poplavah. Število utopljencev gre v stotine. Več tisoč oseb se je zateklo na železnico, ki vodi v Mukden. Skoda znaša več stotisoč dolarjev. Ogromen požar Vancouver, 11. avgusta. AA. Ogromen požar je npepelil novozgrajeni dok kanadskih nacijonal-nih železnic, Skoda znaša 200.000 dolarjev. Gradbeno podjetje bi bilo moralo oddati dok železniški družbi v dveh dneh. Smrtna nesreča pri avtodirki Grenoble, 11. avgusta. AA. Pri hitrostni avtomobilski dirki v Daufineju je tekmovalec Edvard Grammond s svojim avtomobilom zagrabil drugi voz in se ubil. Miss Johnson je potrebna miru London, 11. avg. AA. Angleška letalka miss Amy Johnson, ki se je proslavila s svojim polelom iz Anglije v Avsiralijo, je danes zletela v Muli, svoje rojstno mesto, kjer so ji pripravili veličasten sprejem. Po končanih svečanostih se bo letalka na zdravnikov ukaz za nekaj dni umaknila iz javnega življenja, ker je potrebna popolnega miru. Italijanska kolesarska dirka Vizcnca, 11. avgusta. AA. Pri izločilnih kolesarskih dirkah so zmagali dirkači Ouerra, (irandi, Binda, Rallesini in Panciera. Dirkam Je prisostvovalo nad 50.000 glodalcev. Zmagovalci bodo zastopali Italijo na predsloječih dirkah za svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Nesrečen ureekertu London, 11. avg. as. Angleikl vvctkeml minulega tedua je i;vkto\id 17 sunlujk žrtev in nad JO ranjencev* BSK premagan Belgrad, 11. avg. m. Danes je prispela vest, daje bil teain BSK, ki je igral včeraj v Rio de Janeiro, premagan s 4:1. Poraz je v Belgradu napravil zelo globok vtis. ker je jugoslovanska reprezentanca ob priliki tokom za svetovno prvenstvo Brazilijo premagala. Dve novi tobačni tovarni Belgrad, U. nvg. z. V monopolski upravi sc proučuje vprašanje zgraditve dveh novih tobačnih to varn. Ena bi se zgradila v Mosta r- ju. Za drugo pa kraj še ni določen. V teh dveh tovarnah bi se izdelovali najfinejši tobačni proizvodi zu izvoz. Proračuni in načrti so že odobreni. Stroji se bodo nabavili iz češkoslovaške in Nemčije. Izvršilno plačevanje davkov Belgrad. 11, avg. z. Po naredbi finančnega ministra sc bo z jutrišnjim dnem pričelo izvršilno plačevanje davkov v vsej državi. Samoumor Slovenca v Novem Sadu Belgrad, 11. avg. m. Iz Novega Sada poročajo, da je snoči skočil v Donavo in utonil Franc 1< o 1 e r iz Logatca. Bil je zaposlen v Belgradu kot trgovski potnik in je precej zaslužil. Vesti iz cele države Belgrad, 11. avg. m. V Nišu je policija aretirala občinskega tajnika Spasoja Živkoviča, ki je poneveril približno poldrug milijon občinskega denarja. Belgrad, 11. avg. m. »Pravda« poroča iz Sarajeva o smrti znanega sarajevskega odvetnika dr. Sušnarja, ki je bil nedavno najden mrtev. Policija je ugotovila, da ni izvršil samoumora, marveč jc bil ubil. Belgrad, 11. avg. z. Cene opija v Skoplju znašajo 1480 do 1500 Din. Prodajalci pričakujejo boljših cen. Računa se, da bo to leto v Jugoslaviji 32 vagonov opijuma pripravljenega za izvoz. Zagreb. 11. avg. p. Županstvo je izdalo razglas s katerim se odreja pregled prodajalmc. živeža. Radi velikega števila tujcev, ki pridejo v času kongresa v Zagreb, se hoče zabraniti vsako navijanje cen. V vsakem lokalu morajo biti izobešene" cene vsega, kar se lam prodaja. V slučaju prekoračenja cen ali .špekulacije se bo zahtevalo, da se kršiteljem vzamejo obrtna dovoljenja. Drobne vesti "VVindsor, Ontario, 11. avgusla. AA. Henry Ford je izjavil novinarjem, da bo trajalo industrijsko leto v motorni industriji 10 mesecev. Svojo napoved opira Ford na dejstvo, da je treba industrijo kontrolirati tako, da bodo delavci lahko stalno zaposleni. London. 11. avg. as. >Sunday Hispask do-znava iz poučenega vira. da namerava MaeDonald-ova vlada uvesti 10 odstotno zaščitno carino u rse ugotovljene fabrikate. Rim, 11. avg. as. Nocoj je na krovu Marcoai-jeve jahte vElectra«, ki se nahaja v pristanišču Citta Vecchia, nastal požar, ki jo uničil ves prednji del ladje. Zopet karambol v Kranju Kranj, 11. avg. Danes popoldne ob 6 sta na ovinku savskega mostu pred Delavskim domom trčila skupaj avtomobil g. Razborška iz Tržiča in kolesar Franc Merala, posestniški sin iz Mavčič pri Kranju. Na savskem mostu vlada v tem času okrog 6. ure zvečer največji promet in ni čudno, da je kolesar Merala zavozil vmes med avto iu neko konjsko vprego. Ko se je avtomobil, ki je vozil proti Kranju, na ovinku obrnil, je z zadnjim delom oplazil kolesarja, ki je padel. K sreči razen neznatnih prask in strahu kolesar ni dobil večjih poškodb in tudi kolo ni dosti poškodovano, avtomobil pa je dobil neznatne odrgnine. Prva celotna izdajal Doktorja Franceta PreSerrca €§®iO Cena Din -tO*—, eleg. vezana Din 55*— Jugoslovanska knjigarna v Ljubi j ml. o Donavi, na Jadranskem morja, kako tudi v zračnem prometu / Pojasnila vseli vrst. kakor tudi sejmske izkaznico (po 50 Din) se dobe pri WICNER NCfrSfc A. G., W1EN tli kakor ludi za časa jesenskega sejma v Leipzigu pri informacijskem uradu v Leipzigu, Avstrijski sejinski urad, ler pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska r. 31. Josip Zidar, Dunajska ccsta 31 „ Zveza »a tujski promet v Sloveuijl Dunajska cesta 1 Cankarjeva proslava na Vrhniki Cankarjev spomenik. Kakor je obširno že poročal »Slovenski list«, se je v nedeljo, dne 10. t. m. vršila na Vrhniki velepomembna slavnost: Vrhničani so odkrili svojemu velikemu rojaku na Glavnem trgu krasen spomenik iz brona, a na njegovi rojstni hiši na Klancu mramornato spominsko ploščo. Slavlje je privabilo v lepi trg ogromno množico ljudstva iz vseh bližnjih krajev, zlasti pa so se ga v častnem številu udeležili Ljubljančanje. 2e v soboto zvečer so se pričele slovesnosti s krasno uspelo spominsko akademijo v dvorani Rokodelskega doma, ki so jo poselniki napolnili do poslednjega kotička. Koncert domačega godbe-nega društva na Glavnem trgu pa se je zaključil z imenitno bakljado, ki je krenila do Društvenega doma. Nedeljsko jutro, ki je napočilo kakor nalašč ob najlepšem vremenu, da so bile hiše in polja in ceste kakor umite, da se izrazimo po Cankarjevo, je privabilo od vsepovsod toliko množico udeležencev na Cankarjevo in vrhniško slavlje, da Vrhnika gotovo ne pomni enakega navala ljudstva. Poleg rednega jutranjega vlaka je pripeljal goste poseben dolg vlak, ki je kmalu po 8 krenil ves natrpan občinstva proti Vrhniki. Na lepo ozaljšanem vrhniškem kolodvoru je čakala na goste vrhniška godba, za katero se je razvila vieličastna procesija došlecev ter je krenila proti Glavnemu trgu, kjer jo je pozdravil odbor za postavitev Cankarjevega spomenika, kateremu gre — mimogrede povedano — ne le čast za to, da je svoj smoter res dosegel, marveč tudi za to, da je slavnost tako izvrstno organiziral in ves potek tako izborno izpeljal, da so bili vsi udeleženci zelo zadovoljni in da ni prišlo do nobenega incidenta, kakršni se pri takih priložnostih kaj radi prigode. Izpred gostilne »Mantova« je krenil slavnostni sprevod po dolgem drevoredu naokrog mimo farne cerkve, skozi trg do klanca in po klancu gori do sv. Trojice, kjer je daroval brat pokojnega Ivana Cankarja, monsignor K a r 1 o Cankar, sv. mašo zadušnico. V nabito polni cerkvi pa je našlo prostora le neznatno število vseh udeležencev, ki so napolnjevali ves lepi prostor vrhniškega gaja pred cerkvijo. Po svetem obredu so se podali udeleženci pred Cankarjevo rojstno hišo na Klancu, kjer je župan vrhniški, dr. Marolt, s krasnim Cankarjevi materi posvečenim govorom odkril spominsko ploščo iz črnega marmorja, v katero je z zlatimi črkami vklesan napis: V' tej hiši sc ye rodil dne 10. maja ivan Cankar, slovenski pisatelj. 1876 Domači pevski zbor, ki ga vodi g. Grum, je zapel pretresljivo Nedvedovo »Našo zvezdo«. Nato se je vršila poglavitna svečanost, odkritje Cankarjevega spomenika na Glavnem trgu. Predsednik odbora za postavitev Cankarjevega spomenika, g. Fran Jurca, je pozdravil najprej goste, nato je govoril o križih in težavah, ki jih je imel odbor ter o rešitvi, ki so mu jo ponudili vrli ameriški rojaki s tem, da so onstran oceana začeli nabirati prispevke za spomenik. Na slavnostni tribuni so bili zbrani gostje, ki so došli v velikem številu, med njimi smo opazili zlasti: zastopnika bana, g. dr. Otmar Pirk-majerja, zastopnika poveljnika dravske banovine gosp. polkovnika Mi I i č e v i č a, zastopnika ljubljanske mestne občine, podžupana prof. J a r c a in občinskega svetnika L i k o z a r j a , zastopnika finančnega ravnateljstva g. svetnika B a j i č a , zastopnika prosvetnega oddelka dravske banovine g. dr. Franca Kotnika, zastopnika ljubljanske politične uprave g. dr. Rudolfa A n d r e j k o, zastopnika profesorskega društva g. J e r a n a, zastopnika TOI, g. Ivana O g r i n a, zastopnika Prosvetne zveze g. prof. Dolenca, zastopnika Matice Slovenske g. Jos. Vi d m a r j a , zastopnika PEN-kluba g. prof. K o b 1 a r j a , zastopnika emeriških Slovencev gg. Frana Gabrovška in Antona J u r c o. Slavnosti je prisostvoval tudi g. prof. Bartolomeo C a 1 v i, profesor mantovske realke, odlični prevajalec Cankarjevih del v italijanščino, ki se mudi te dni v Ljubljani radi študij v licejski knjižnici. G. predsednk Jurca je na koncu svojega govora dal znamenje za odkrtje spomenika, ki se je vršilo ob strelianiu iz topičev in sviraniu državne himne G. tajnik odbora Slavko V u k je prečital številne došle brzojavke, nato pa je govoril slavnostni govor g. Fr. S. F i n ž g a r. Njegov krasni govor je prinesel včerajšnji »Slovenski list« v celoti, radio-posfaja ga je oddala — kakor ves ostali slavnostni spored — v svet, a kljub temu hočemo navesti tu še enkrat nekaj misli iz njega: Po uvodu v katerem je proslavil govornik spomin Cankarjeve matere ter pohvalil trud pisateljevih rojakov, ki so spoznali svojo narodno in človeško dolžnost, da postavijo spomenik Ivanu Cankarju tam, kjer se je rodil, dasi si je tako rekoč že sam postavil s svojimi deli drugače trden spomenik kot bron, je postavil vprašanje: Kaj je bil Ivan Cankar? »Naj nam odgovori sam. Vprav v tej lepi Vrhniki je bilo,« — je govoril Finžgar — «ko jc sedel v krčmi ves trpek in sodil o javnih napakah naroda. Tedaj ga je vprašal nekdo: »Hudi sodnik, povejte nam, kdo ste?« — Cankar pa mu je ponosen odgovoril: »Slovenski pisatelj sem!« Nato je govoril Finžgar o tem čudnem in pri nas skoro nepoznanem, zato tudi s tolikimi težavami in bridkostmi združenim poklicem, kajti »Resnica je posoda vsega drugega: lepote, svobode, večnega življenja«. Nazadnje je vprašal govornik: »Čigav je sedaj Cankar? (Obrnjen proti sohi.) Odgovori narodu sam, Ivan!« Vaš sem, bele ceste, vaš sem, dobrave in vasi, vaš sem otroci, vaš, dekleta in fantje, vaš, ve matere trpinke, vaš, vi delavci, ki s sragami potu močite to našo lepo zemljo, vaš, vi vodniki naroda.« Vsem nam drži pred očmi zrcalo lepote, resnice in pravice. Ne zaprimo oči. Poglejmo vanj! Poglej, Ivan, svoj narod okrog sebe! Hvala ti za tvojo slovensko besedo, hvala za vso lepoto domovine, ki si jo utelesil, za vso resnico, ki si jo razodel, za pot, ki si jo pokazal in še za bič, ki si nas tepe!, pa ne krvav od naše krvi — spleten od kapljic tvojih srčnih srag — in še hvala za poveličanje, s katerim si poveličal naš slovenski rod in pred vsem svetom izpričal resnico: Ljudstvo, ki ima Prešerna in Cankarja — pa če bi ničesar več ne imelo Slava Cankarju!« Za Finžgarjevim govorom, ki se je vseh navzočih globoko dojmil, je recitiral učitelj Pavel J a pel j Fr. Jurcevo pesem: Cankarju. Mešani zbor je pod taktirko g. Gruma zapel pesem »Sla-vospev Ivanu Cankarju«. Govorili so v imenu mestne občine ljubljanske g. Likozar, v imenu ameriških rojakov g. Anton Jurca, g. Vahen, g. M. Koprivec, zastopnik Krekove mladine in g. Gabrovšck iz Severne Amerike ter zastopnik Sokola. Vence so položila razna društva in mnoge ustanove. Videli smo venec vlade, Sokola, županstva Vrhnike, pevskega društva »Ljubljanski vrh« iz Amerike, Prosvetne zveze, univerze kralja Aleksandra, Združenja jugoslovanskih učiteljev, Slovenske Matice, Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov na Vrhniki, vrhniške »Prosvete«, vrhniške »Prosvete«, vrhniške šolske mladine ter vrhniškega Sokola. G. predsednik Jurca je nato izročil spomenik v varstvo irški občini vrhniški in župan g. dr. Marolt je svečano obljubil, da bo vrhniška občina nadalje skrbela in negovala spomenik. S tem je bila slovesnost odkritja Cankarjevega spomenika na Vrhniki zaključena. Pri banketu, ki se je vršil za vabljene goste v dvorani Rokodelskega dotna, in ki je potekel v najlepšem razpoloženju, so bile izrečene mnoge pomembne napitnice. Govdrili so: g. župan vrhniški dr. Marolt, pomočnik bana g. Pirkmajer, podžupan ljubljanski prof. Evgen Jarc, rektor ljubljanske univerze dr. M. Dolenc, ki je nazdravil kiparju Jur-koviču, tovarnar Lenarčič, g. Jurca, predsednik odbora za postavitev Cankarjevega spomenika na Vrhniki, g. Slavko Vuk, tajnik imenovanega odbora, g. Ivan Ogrin v imenu Zbornice za TOI, g. Flegar, župnik Finžgar, ki je omenil zasluge g. prof. dr. Calvija, nazadnje pa je odgovoril v slovenščini g. prof. Calvi, ki se je zahvalil. Na veseličnem prostoru na vrtu g. Lenarčiča pa se je zgodaj popoldne že prav lepo razveselila ljudska veselica, h kateri je prišlo še veliko število udeležencev, ki so se z avtobusi in z zgodnjim popoldanskim vlakom pripeljali na Vrhniko, Daje bcguto\ blago ptno Rudarska konferenca v Trbovljah Bratovska skladnica — nn robu propada. Trbovlje, 11. avgusta. V nedeljo popoldne se je sklicala rudarska konferenca, katere se je udeležilo veliko število delegatov iz raznih rudnikov, ki so zastopali bratovske skladnice ali II. rudarsko skupino. Poročal je najprvo tajnik Delavske zbornice g. Uratnik o sklepih mednarodne borze dela v Ženevi in kak jo. položuj rudarskega stanu v drugih državah. V glavnem jc zabeležiti da vlada v vseh drugih državah, razen v Franciji, velika brezposelnost, da se mora rudar povsed boriti zu svoj obstanek. Za njim je |>oroeal član upravnega odbora g. Šober o stanju bratovskih skladnic. Poročilo jc uničujoče vplivalo na prisotne, ker je bilo iz govora ruzvidcti, da stoji rudarska zavarovalnica za onemoglost — bratovska skladnica — na robu pogina. — Orisal jc živ-Ijensko pot bratovskih skladnic od ustanovitve v 1. 1874. do spopolnitve v 1. 1889., do prevrata in v povojni dobi. Temelj bratovskih skladnic, ki so ga gradili naši očetje, je bil z vojno skoraj uničen, zrušiti ga je pomagal novi pravilnik, ki jc prišel v veljavo 1. 1925. z novimi visokimi, u še ne dovolj visokimi dajatvami vpokojencem, ne da }>i poskrbel za kritje kot u. pr. v Bosni. Po dveh letih so se že zdatno pokojnine znižale, a vse ne pomaga nič, ker je z naraščajočimi vpokojitvami vsukomesečni primanjkljaj. V maju je primanjkljaja okoli 50.000 Din, v juliju že 61.000 Din. — Premoženjsko stanje skladnic rapidno padu. Velik udarec /a bratovsko skladnico je bila tudi pariteta dinarja I : 4, medtem, ko so sc pokojnine nakazale /. novim pravilnikom po stanju prejšnjega pravilniku nerazmerno. Letna /guba znaša okoli 1,800.000 Din. Danes je 1280 vpokojencev po novem pravilniku, in že za začetno število 282 vpokojencev ni dohodek za izplačilo penzij zadostoval. — Stanje bratovskih skladnic je skrajno obupno, treba jc hitre pomoči od vlade. Pu tudi rudarji in pod-jetju morajo prispevati večja vplačila v njo, drugače pride dan, in to ne bo dolgo, ko sc utegne zgoditi, da vpokojenci nc dobe pokojnine. Zelo razburljiva debata se je vršila ob raznih poročilih, du rudnik delavce vpokoji, nato jih |m kliče nazaj na delo. Ker ne plačajo ti in ne podjetja nato nobenih prispevkov, jc bratovska skladnica dvojno oškodovana, nezaposlenim se pa odjeda kruh. Končno jc bila sprejeta za sanacijo bratovske skladnice važna resolucija, ki je bila poslunu ua \sa važna višja mesta. Skakalci z državnega prvenstva, (ki leve proti desni: Strnad, Kordelič (oba lilirija). Oeutz trener, Grilc (K. S. K.), Ziherl (Ilirija). Bolnik v ognju in dimu Mirna, 10. avgusta. Fr. Brinovc, zasebnik na Mirni II, jc že dalj časa bolan, da ne more iz postelje. V soboto [>onoči jc hotel narediti luč, pu mu je koncc zareče vžigalice padel na posteljo, ne da bi bil mož to opazil. Užgalu sc je odeja na postelji. Ker pa liolmik ne more iz postelje, jc vrgel odejo na tla in / zvoncem klical nu pomoč. Čez četrt ure jc zaslišala zvoncu je sostanovalka ga. Unši Bule, hitro vstala in poklicala gospodarjevega sina. Oba stu odšla k bolniku meneč, da mu je trebu dati zdravila, ali da mu jc slabo. Ko pu odpreta vrata, se zavali naproti njima cel val dima, da nista mogla naprej, šele ko se je dim nekoliko polegel sta mogla v sobo, ki |ki na začudenje bolniku ni bilo posebno hudega, pač ]Ht je bil v nevarnosti, čc bi šc par minut zamudila, da bi se bil zadušil, ker je bilu odeja kup pepelu. Čc bi bil v sobi zrak. bi se užgulo in bi bolnik zgorel v postelji. Doktor Fohn zop?} na delu Ljubljana, II. avgusta. Z dr. Kolutom so imele naše in avstrijske oblasti žc mnogo dela. Rodil se je I. 1888. v Celju in je pristojen \ Italijo. Svoj čas jc bil praktiku nt pri okrožnem sodišču v Celju, kmalu pa se je pričel baviti s sleparijami in tatvinami. Njegova spccialitcta so zlasti tatvine muzejskih in starinskih predmetov. Zadnje čase se je pojavil v okolici Kamnika, kjer jc vlomil v pisarne tvrdke »Kaolinc in odnesel 4600 Din. Izvršil pa je v okolici Kamnika šc druge tatvine. Iz kamniške okolice pa je kmalu izginil in sedaj pravijo ljudje, tla se je pojavil v okolici Kranja neki doktor, ki krade in slepuri. Gotovo je to zopet dr. Fohn, Za gimnazijo «« v Murski Soboti Murska Sobota. 10. avgusta. Dozuali smo, da namerava zastopstvo Slo venske krajine te dni obiskati g. bana D. Ser. necn v zudc\i gimnazije. Stojimo namreč prco začetkom novega šolskega letu, a nihče nair še tle more povedati ali bomo imeli višje raz rede ali ne. Tu negotovost je nekaj neznosnega. Višjcšolci ne vedo, kuj bi začeli: ali bi čakali, knj pride, ali |ki bi si na drugih zavodih preskrbeli mesta. /. dijaki vred trpijo tudi starši. Letošnja letina jc tako slaba, da se s strahom vprašujejo, kako bodo plačevali za sinove, ako bodo morali izven Murske Sobote nadaljevati študije; v Soboti imajo z ozirom na plačevanje razne ugodnosti, ki jih drugod n c bodo imeli. Gospod ban jc lani pokazal naši gimnaziji veliko naklonjenost, ker je \ prvi vrsti ravno on pripomogel, da so se višji razredi \ preteklem šolskem letu ohranili. Obljubil jc tudi nadaljnjo pomoč. Radi tega se z velikim zaupanjem obračamo nanj in ga prosimo, naj prevzame višje razrede popolnoma banska uprava. Vzdrževanje štirih razredov za to upravo ne bo preveliko breme. Slovenski krajini pa bo na tu način rešeno prepotrebno kulturno ognjišče. Mnoiica o red spomenikom. Pesek podsul mladeniča št. Jernej, 9. avgusta. Pri posestniku Janezu Udoviju na Mihovem nameravajo sezidati nove svinjake. Na kmetih pa pripravljajo materijal za zidavo takrat. kadar ni drugega nujnega dela: enkrat nekaj, drugič nekaj. Tako tudi v jietek dne 8. avgusta pri Udovčcvilt niso imeli posebno nujnega opravila in so šli pripravljat materijal /a zidavo svinjakov: kopat pesek. Za tako delo jc dobro vsako vreme, tudi če nekoliko dežuje, kakor je ta dan. Seveda je v takem vremenu veliko večja nevarnost, da se pesek podsuje. Tako je bilo žalibog tudi včeraj. Ko so že par xo/ peska nakopali in ga odpeljnli domov, je pričelo vodno bolj in bolj deževati. Domači sin, 20 letni Jože je čakal v gramozni jami, de se vrnejo z vozom po pesek. Ker je bil pa že truden in je začelo precej deževati, si je poiskal prostor zn zavetje pred dežjem v izpod-k o pati i gramozni jami. To jo bilo zanj usodno. Zemlja se je namočila in prcccj velika plast se je odtrgala in ga |>odsulo. Ko so sc domači z vozom vrnili, je bil že mrtev. Slična nesreča je prod leti doletela tudi njegovega strica Jožefa. Res je. da nesreča nikjer ne počiva, zato |wt je treba pri podobnih opravilih veliko previdnosti. Dr. Volavšek zopet ordinira Pogreb f prof. Gašp. Porenta Št. Vid nad Ljubljano, 11. avg. Kdor je po/Jiul pok. profesorju, ga jo uio-»al vzljubiti. Bilu ga jo dobrota, bilo ga je odpuščanje in potrpljenje. Njegov prisrčni nasmešek v (»zdravili, odsev njegove čudovito lnelrhe notranjosti, polne ljubezni iu vere v življenje, v solnce in poštenost rodu in sveta. Tak nasmešek mu je ostal, ko je uosil obvezano roko, ki si jo je zlomil, ostal mu je do smrti in ostane v spominu njegovih dijakov in ljudi, ki so ga poznali do smrti. Vse, kar je ustvaril, in ustvaril jo dosti----zavodarski, torej tudi njegov rod ni majhen, — vse je ustvarjal z ljubeznijo, ki jo je pa črpal v kapeli, jo razlagal v šoli, nu costi, v spovednici in v pismih. Njegova pisma, skromna kot je bil on kot umetnik skromen, ljubeč zatišje, so bil« mehka, dobra kot je bila njegova loška nežno skoro materinsko božajoča besedu skromna, vselej pa pesem ljubezni in dobrote. P i sit nu so bilu drobno z drobno nežno roko, ki je delila blagoslove na skrivaj, ker smililo se mu je vse. Smilila sc mu je roža ob poti, smilil se mu je nebogljeni vrabič, ki je zašel iz gnezdu, ure in ure je molil za svoje dijake med vojsko ... Njegov pogreb je bilu procesija potrtih njegovih prijateljev, njegovih učencev in so-profesorjev. S sklonjenimi glavami so ga spremili na šentvidsko pokopališče, kjer se pre-čndno hitro polni zavodarska grobnica, grobnica družine usmiljenih sester, dijakov in profesorjev in prefektov. Od vseh strani so se pripeljali duhovniki, advokati, profesorji, nekdanji učenci, Šentvidsko ljudstvo se je vsej tej dolgi procesiji tudi pridružilo, saj je postal njegova last in gu je v resnici ljubilo in spoštovalo. Kapela v zavodih je komaj zmagovala, še na prostranih hodnikih so prisostvovali ljudje sv. rnaši, ki jo je za pokojnika daroval prevz. g. škof dr. Rož man. Žalostno je odjeknila pred vrati pokojnikove sobe žalostinka, dirigiral jo je učenec Porentov, Matija Toinfc, težko je jmdala v duše n« pokopališču, ko je zemlja vzela, kar je terjula. V imenu starešinstva se je od |>okojnika poslovil g. Narte Veli konja in tudi njemu beseda zamirala, ker slovo od Gašperja Porente je bilo nenadno udarilo med nos, da nismo mogli pojfiiti resnice, da ga ni več med nami in da je njegova trta osamljena, in da med slikami v njegovi sobi ni več gospodarja umetnika, ki je bil umetnik barv, ljubezni, dobrote iu skromnosti. Trojni jubilej krščanske družine Tabor bojevnikov na Brezjah So Sc med našim narodom možje, kot da bi bili izklesani iz skale triglavske, neustrašeni borci za sveto pravo zemlje naše ln jakl kot nakovalo kovača. Pa naj je Se tako lilo v potokih ravno ono dni pred našim zborom, pa naj so nam neštete prireditve teh dni vzele najmanj 5000 molž, pa naj je bila tudi odbita prošnja, vendar niso klonili možje in kljub vsemu se je v soboto že in v nedeljo zbralo preko 5000 odličnih mož trpinov iz vojne in ki še sedaj tvorijo jedro našega ljudstva. Prišli so k Mariji, da jI položijo težave, da se pogovore ž njo kot preprosti otroci in da jim Ona vlije novega poguma in nove vztrajnosti. Kako veličasten prizor! Do zadnjega kotička napolnjena cerkev breška in pred oltarjem mogočen zbor bivših borcev pevcev. >Ti, o Marija!«, vse tri kitice te lepe pesmi so se dvigale kot plamteče rakete k božjemu prestolu: kot da bi šumeli vsi naši gozdovi, kot da bi pozvanjali vsi naši zvonovi, so peli naši možje. Nato je kurat Bonač v zanositem govoru tolmačil prekipevajoča Čuvslva navzočih in zdelo se je, kot da bere misli naravnost ia src sobojevnikov. Z vrha teh piramid zre 40 stoletij na vas, vojaki, je vzkliknil Napoleon pri Embabeku v Egiptu 1. 1798.; na nas, tovariši, pa zro piramide lobanj in okostij naših tovarišev vse do Martina Colariča ln kot zamolklo grmenje lopov: čujemo že njihove glase, ki nas kličejo, vabijo, češ, le tu pri nas je prava zmaga, le tu pri nas je pravi mir. Udari tambur, zatrobi turobno rog, zasvirajte pozavne pesem žalostinko! in dična godba >Sloga.; iz Ljubljane je zaigrala med govorom mrtvaško simfonijo in vlažno je postalo naše okol Omenjal je govornik nadalje pisatelja Trdino, kako opisuje o znanih bajkah o Gorjancih strašno gluho ložo in jo spretno primerjal s krvavo bojno poljano. Vse naokoli razbilo, udje, kosti, mrtvaške glave, oprema raztresena in med tem strašnim razdejanjem zemlje in ljudi dopisnico s tiskano vsebino v 10 jezikih bivše monarhije: Zdrav sem in dobro se ml godi. — Šekspir sam nima hujšega prizora. Pa Trdina nadaljuje: Ko sem končal molitev, so padle z mene hipoma vse stiske in težave. Zdrav in vesel sem skočil kvišku in se zopet oziral po znanem svetu. Videl sem lepi Ljubenski hrib in na njem prijazno cerkev sv. Vida. Tudi mi, bojevniki, smo se ozrli iz grozne lože Karpatov in Krasa in videli na Gorenjskem cerkev sv. Vida, patrona na Brezjah. Nadvse žalostno, da nekateri nočejo in nečejo razumeti te razbičane, na Golgato gnane duše bivšega slovenskega trpina Iz vojne in da jim je Se to v posmeh ali neboditreba. Govoril je o tihem, toda pravem junaštvu trpečih, žalujočih, kot sveča se žrtvujočih ljudi. Ne odrsko junaštvo Jurja na konju, Sigfrieda v blesteti bojni opremi, kraljeviča Marka z buzdovanom. maneC tiho, vztrajno, junaško prenašanje lastnin nadlog in težav. Kristus je prinesel meč na zemljo, ne da ga zgrabiš za ročaj, marveč da ga nosiš kot križ na svojih ramenih: Abstine et sustine. Z veliko hvaležnostjo so bojevniki poslušali besede govornika, to se je videlo na obrazih teh dobrih ljudi. Nato pa je daroval najsvetejšo daritev bivši kurat Kogej in zvoki neumorne >Sloge-: so poveličevali službo božjo. Na koncu je turobno zazvenelo: Blagor mu in Libera. Vsa množica se je po cerkveni svečanosti razprostrla pred ploščo, ki je vklesana kot hra-brostna svetinja na zunanji steni Marijine kapelice v spomin padlim domačinom. Tam se je vršilo odkritje plošče in javno zborovanje. Otvoril Je zbor začasni namestnik predsednika ZSV Fr. Orehek. Pozdravil je navzoče zastopnike oblasti in predlagal brzojavko vladarju. Podpolkovnik Jugo vid od vojnega okrožja Je kot zastopnik naše armade v jedrnatih besedah pozdravil navzoče borce, kar je napravilo najboljši vtis na može. Besede odličnega častnika so tolažilno padale v srca navzočih. Istotako so z velikim odobravanjem pozdravili zastopnika politične oblasti, namestnika okrajnega glavarja iz Radovljice Cermaka, ki je borce prav lepo pozdravil in nagovoril. Govorili so še lepe besede o organizaciji src in duš, o miru, o medsebojni ljubezni, o pravem pozitivnem delu med narodom še tovariši: banski šolski referent Wa-gner, banski Inšpektor Pire. v imenu invalidov Tome iz Ljubljane, domači župan in predsednik odbora za spomenik. Z nekaj primernimi mislimi Je končal še tajnik ZSV Bo n a č, nato se Je prelepo zborovanje na prostem ob 1 v splošno zadovoljstvo zaključilo. Domače dekle je lepo deklamlralo pismo slovenskega fanta z Doberdoba, pevci so nas zazibali z lepim petjem v preteklost težkih dni in kljub vsemu je šlo navzlic črnogledom, navzlic nergačem, navzlic slabemu vremenu. Pripomnimo še, da smo bili mi prvi, ki smo izmed vseh organizacij določili 10. avgust kot naš dan, in Je že rajni Colarič prosil društva, naj so na to ozirajo. Zaman. Ravno lo nedeljo je bilo preko 20 pru-erlitev po Sloveniji okoli. Naši najvztrajnejši pa bodo držali zaobljubo Mariji v hudiii časih: dokler bom gibal, bom šel gori k Vrelcu milosti, tolažbe in pravega miru! Torek, 12. mučenica. G. ravnatelj Ivan Rakovec — 35 let v službi »Slovenca«. Na Brezjah pri Mariji Pomagaj praznuje danes v krogu svoje družine trojni jubilej ravnatelj uprave našega dnevnika, g. Ivan Rjkovcc, ki dopolni prav na današnji dan 60. leto svojega življenju in je letošnjo pomlad obhajal povsem tiho '35 letnico, odkar posveča vse svoje moči prospelui zaupanega mu pod-jetja, in ki bo bližnjo jesen slavil 35 letnico, odkar živi v presrečnem zakonu s svojo soprogo Marijo. Zahvalno sveto mašo daruje za ta trojni jubilej iz posebne prijaznosti družinski prijatelj Rakovčeve rodbine, p reč. g. prior križevn. reda Valerijan Učak. — Naj ljubi Bog ohrani današnjega slavljcnca njegovi rodbini še. mnogo blagoslovljenih let! Številne nesreče na deželi Ljubljana, lt. avgusta. V ljubljansko bolnišnico so včeraj, v nedeljo in danes, v pondeljek pripeljali z raznih strani dežele cel kup ponesrečencev, med katerimi je nekaj smrtno nevarno ranjenih. V Vrh poljub pri Kamniku se je igral v nedeljo 6 letni otrok Franc Klemene. Med igro mu jo padel na glavo velik kos lesa iu mu prebil erepinjo. Njegova poškodba je smrtno nevarua. Žrtev fantovskega pretepu je bil 22 letni Ivan Fabjan iz Godešiča pri Stari Loki. V nedeljo zvečer so v Mednem plesali v neki gostilni. Med fanti se je znašel tudi tuj fant, ki se jc z Fabjanom spri. Tujec je pograbili nož in osuval Fabjana v hrbet. Prizadejal mu je štiri rane. Poškodoval mu je rebra in pre-rezal odzadaj pljuča. Tudi njegove poškodbe so smrtno nevarne. Težje se je v nedeljo poškodoval sodnijskl uradnik Jernej Stante, znan pisatelj. Peljal se je z motornim kolesom iz Celja v Ljubljano. Na cesti pa je padel z motornega kolesa in se precej poškodoval po nogah, glavi in sploh vsem telesu. Zelo težka nesreča se je pripetila davi pri Stožicnh. Služkinja Julijami Jutršek pri posestniku Francu Peršinu je peljala krmo z vozom. Konj pa se je splašil in qulijana je padla pod voz, ki je šol crez njo. Dobila je zelo hude poškodbe po vsem telesu iu je le malo upanja, da ostane pri življenju. 8 letni Milan Habjnn iz Trzina 63, je šel davi v domači hlev. Korij pa ga je z vso silo brcnil v trebuh. Nesrečnega otroka so s smrtno nevarnimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Dninar Anton Dimnik je v Dobrunjah tuko nesrečno padel, du si je zlomil desno nogo. Revež je 68 letni dninar France Petkovšek v Grahovem 61. Doma ima smrtno bolno ženo. Rad bi ji bi! izpolnil neko željo in revež je tako hitro tekel po vasi, da si jc zlomil desno nogo in je moral v Ljubljano v bolnišnico. Posestnik B. L iz Srebernika pri Sv. Petru pod Sv. Gorami je imel navado loviti ribe 7. raznimi razstrelilnimi sredstvi. Blizu vasi Polje pri Sv. Petru je hotel, kot ponuvudi, na zgoraj omenjeni način naloviti nekaj rib. Imel je s seboj baje dinamitne naboje s prižigalno vrvico. Ko jc hotel prižgati vrvico in nato ves nalnij vreči v vodo, mu je na,boj nenadoma v roki eksplodiral in mu dobeseduo odtrgal obe toki v tiiaflen. Dobil je tudi manjie poškodbe na obrazu. Ranjencu je nudil prvo pomoč domači zdravnik, nakar so ga takoj prepeljali v bolnišnico v Brežice. Koledar avgusta: Klara, devica; Hilarija, Osebne vesti = Iz železniške službe. V 1. skupino polo-iajne plače so napredovali zvanilniki II. kateijorije, II. skupine: Miiller Viktor, Maribor glav. kol.; Kra-Ijič Josip, Ljubljana gor. kol.; Arlač Franc, pro-govna sekcija Ljubljana glav. proga; Cvajnar Mihael, Medvode, Klinar Matevž, Jesenice; Krcek Ferdinand, Tezno; Longus Janez, Jesenice; Pagliaruzzi Žiga, Jesenice; Pernat Ivan, progovna sekcija Maribor kor. proga; Poszavecz Anion, Cakovec; Prijatelj Josip, Jesenice: Sabotik Jernej, Breg; Sajko Ivan, Slov. Bistrica; Škufca Josip, progovna sekcija Liub-ljana glav. proga; Vaščer Martin, progovna sekcija Zidani most; Walland Jakob, Celje; Bernard Ivan, Jesenice; Bizjan Franc, Ljubljana gor. kol.; Borsl-nar Ivan, progovna sekcija Celje; Crepinšek Anion, Sevnica; Čuk Leopold, Trbovlje; Drozg Ivan, Maribor; Golob Anton, Celje; Hafner Nikolaj, Ljubljana gor. kol.; Hiršman Franc Ljubljana gor. kol.; Ivan-čič Rudolf, Maribor gl. kol.; Jagecz Peter, Cakovec; Jerina Franc, Logatec; Kastelic Anton, Planina; Kern Alojz, Ljubljana gor. kol.; Knez, Anton, progovna sekcija Celje; Košir Franc, Novo mesto; Koš-njek Janez, Jesenice; Kovačič Franc, Cakovec; Kranjc Jožef, Maribor glav. kol.; Kre.snik Martin, Sv. Jurij; Lapanja Frančišek, Novo mesto; Lovšin Jožef, Ljubljana, glav. kol.; Majdič Ferdinand, Ljubljana glav. kol.; Maslerl Anton, Jesenice; Mi-laveo Frančišek, Brežice; Novak Janez, Ljubljana glav. kol; Ozmec Josip. Maciuec; Pecsel: Ivan, Mursko Sobota; Peric Andrej, Novo mesto; Peiernelj Martin, Ljubljana glav. kol.; Pire Alojzij, Ljubljana gor. dol. proga; Podberšček Mihael. Novo mesto; Pogačar Franc. Jesenice; Pogačar Jakob, Novo mesto; Potočnik Andrej, Zidani most; Prešeren Josip, progovna sekcija Jesenice; Purkart Alojzij, pre-mikač, Jesenice; Ribič Ivan, Maribor glav. kol.; Ro-i gina Jurij, Velenje; Silar Alojzij, Novo meslo; Sino-lej Alojzij, progovna sekcija Jesenice; Strašek Alojzij, Ljubljana glav. kol.; šusteršič Franjo, Ljubljana glav. kol.; Švagan Josip, Maribor glav. kol.; Toma-zin Jakob, Jesenice; Trenil Oton, Maribor glav. kol.; Urbanija Franjo, Ljubljana glav. kol ; Verd-nik Franc, kurilnica Maribor; Žaberl Ivan, Maribor ker. kol.; Žbugar Anton, Novo mesto; Bole Leopold, Šmartno ob Paki; Cibej Avgust, kurilnica Ljubljana L glav. kol.; Cuk Ivan, Kotoriba; Demač Alojzij, Raihenburg; Ferschilz Alfred, Tesno; Golob Janez, Ljubljana glav. kol.; Herman Ivan, Ljubljana glav. kol.; Ježovnik Ludvik, Tezno; Jure Anton. Ljubljana glav. kol.; Justin Ivan, Vrhnika; Kadu-nec Alojzij, Ljubljana glav. kol.; Kotnik Franc, Maribor glav. kol.; Kožar Avgust, Jesenice; Kračman Anton, progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga; Kreiner Franc, Maribor kor. kol.; Lavrič Janez, Novo mesto; Lenasi Avgušlin, Ljubljana glav. kol.; Lukman Franc, Ljubljana gor. kol.; Mally Franc, Tezno; Piletič Franc, Gradac v Beli Krajini; Pintar Franc, progovna sekcija Ljubljana glav. proga; Ra-detie Ivan, Ljubljana gor. kol.; Ravnic Ivan. Ljutomer; Remih Franc, Maribor glav. kol.; Renčelj II. Franc, Ljubljana glav. kol.; Sakelšak Anion, Maribor glav. kol.; Slepič Peter, Šmarje-Sap; Štrekelj Ivan, Ljubljana gor. kol.; Schv/arz Ivan. Ljubljana glav. kol.; Tome Avguštin, Murska Sobota; Ulbl Martin, Sevnica; Verdir Josip, Jesenice; Vrtačnik Franc, Velenje; Widmar Ivan, Ljubljana glav. kol.; Žagar Ivan, Ljubljana gor. kol.; Zivko Ivan, Maribor glav. kol. -k Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, nervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Frani-Joselc-grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi >Frani-JoseI«-voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polnokrvnim, korpulentnlm ljudem, tripečim na protinu in hemeroidih. »Frani-Josefc-grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mala kronika it Nj. Vel. kralj na Bledu. Kakor jc poročal že včerajšnji »Slovenski list« sc je pripeljal Nj. Vel. kralj v nedeljo s posebnim dvornim vlakom ob 7.46 v Ljubljano. Iz Ljubljane mu je šel nasproti do Zagreba ban ing. Sernec. Kralj je nato z avtomobilom nadaljeval iz Ljubljane pot na Bled, kamor ga je spremljal tudi g. ban. Zaradi kraljevega prihoda v Slovenijo je g. ban odložil na nedoločen čas svoje napovedano inšpekcijsko potovanje po logaškem okraju. ic Pogreb f g. župnika Florjant-iia. V petek dne 8. avgusta je bil pogreb duhovnika-trpina, upokojenega žiekega župnika Jožefa Florjančiča. Devet let'je prenašal težko breme neozdravljive bolezni. Ohromel in otrplih udov je zadnja leta bil priklenjen na posteljo, s katere se ni mogel ganiti. Vse pa jc prenašal z vprav svetniško potrpežljivostjo. Cerkveni govornik, čftdramski župnik Fr. H o h n j e c , je njegovo trpljenje in njegovo heroično potrpežljivost s poljudnimi in obenem vznesenimi besedami opisal ter pokojnega g. župnika vsem priporočal kol vzor vprav Jobove potrpežljivosti. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudstva, šolska mladina, požarna bramba in Marijina družba. Na poslednji poti je t žičkega župnika spremilo 26 duhovnikov, med njimi 9 sošolcev. Sprevod je vodil od hiše žalosti do cerkve preč. g. prelat dr. Matija Slavič. Sv. mašo je daroval sedanji domači g. župnik Antou Tomažič. Iz cerkve Je vodil sprevod na pokopališče konjiški dekan mil. g. arhidijakon Tovornik. Pri hiši žalosti, v cerkvi in ob grobu je proizvel žaloslinke, odnosno^ cerkvene pesmi konjiški pevski zbor, pomnožen z žičkim. Pokojnemu župniku Florjančiču časten spomin! it Smrtna nesreča rojaka v ameriškem rudniku. V mestu Ely, Minn. se je v rudniku Sibley smrtno ponesreči! rojak Jurij R o ž m a n. Ko je 19. julija zjutraj dospel na svoj prostor v rudniku sta se les in ruda zrušila nanj s Lako naglico, da je bila rešitev nemogoča. Njegov tovariš se ie koma. rešil, da ga ni zadela enaka usoda. Rajnki je bil doma blizu Metlike. V Ely zapušča vdovo in sedem otrok, starih od 8 do 22 let. it Slovenski grobovi v Ameriki. Nagloma je umrl dne 27. julija rojak Frank Grbec, v starosti (19 let, stanujoč v Clevelandu. V Ameriki je bival -11 let in zapušča tukaj pet sinov in eno hčer Ano omož. Kos. ter »nega brata. Rajnki je bil doma iz Kanala na Goriškem. — Minulo sredo popoldne je umrla v Charity bolnišnici Ana Požun, roj. Dovč. Stara je bila 61 let. Tu zapušča soproga in 6 otrok, 3 hčere in 8 sinove. Doma je iz Male vasi pri Ljubljani, kjer zapušča 1 sestro. V mestu je bivala 28 let. — Umrl. je v East End bolnišnici Steve Brodnik, star 17 let. Poleg matere zapušča 5 sester, Mrs. Rose Martinčič, Mrs. Mary Slaper, Josephiue, Anua in Jeiuiie, ter dva brata, Frank in Stanley. ★ Skupščina U.TU v Belgrndu. Ministrstvo prosvete je s svojim odlokom ON br. 57.309 z dne 5. avgusla 1930 odobrilo učiteljem, prideljenini v pisarnah prosvetnih oddelkov in okr. šolskih nadzornikov, dopust za čas od 15. do 25. avgusla 1930, da se udeleže skupščine UJU v Belgradu. ★ Romani« na Sv. Goro (v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami). Na Sv. gori se bo letos vrsd velik tridnevni romarski shod 6., 7. in 8. sepiembra. Romarske slovesnosti se prično že v pelek, 5. septembra. V sredo 9. septembra je ob 10 sejmska sv. maša. V nedeljo 14. septembra Je pozno sveto opravilo ob 10. Drugi dan, 15. septembra pa več sv maš in slovesen sklep romarskih pobožnosti. Ob priliki tridnevnlce 6., 7. In 8. septembra in potem vso osmino do 15. septembra so podeljeni popolni odpustki. Vsi prijatelji svetogorske^ Matere božje, ki v krasnem hramu božj DIŠAVE SLON žjem, spadajočim med najslavnejše slovenske božje poti, kraljuje že stoletja, ste iskreno vabljeni. — Romarjem, ki se žele poelužitl celjskega mestnega avtobusa, navajamo sledeči vozni red: Železniška postaja Grobelno (restavracija Vuga) odhod ob 18.45, prihod v Sv. Peter pod Sv. gorami ob 16.19 in odhod ob 19, prihod Sv. Peter pod Sv. gorami ob 20.55; odhod iz Sv. Petra pod Sv. gorami ob 5.45, prihod v Grobelno ob 7.50, ln odhod iz Sv. Petra pod Sv. gorami ob 17.52, prihod na Grobelno ob 20.40. — Potniki na In Iz Maribora Imajo zjutraj in zvečer zvezo z vlakom na Grobelnem. KUMfltSKO posodo aluminijasto, emajlirano, modro, sivo, rujtvo, prvovrstnih znamk, ima v največji Izberi vodno oa zalogi tvrdka z železnino STANKO fLORMNClC UuDUono Sv. Petra cesta $5 * Angleški učitelji in profesorji v učiteljski koloniji v Lelaluki. Velaluka, 6. avg.: Te dni je prispelo iz Dubrovnika v Velaluko okrog 50 angleških učiteljev, učiteljic in profesorjev. Na povabilo UFS so v učiteljski koloniji prebili lep ve-čer. Prisrčno Jih je pozdravil v imenu jugoslovanskega fer. učiteljstva šef kolonije g. Slavko Mrovlje, izražajoč veselje, da more pozdraviti kolege in ko- -leginje Vel. Britanije in željo, da bi odnesli najlepše spomine z našega Jadrana in se vrnejo drugo leto še v večjem številu, ker bodo pri nas povsod bratsko sprejeti. Za prisrčno dobrodošlico se je zahvalil vodja angleške skupine profesor mister Jones iz Londona, izražajoč presenečenje nad spre- emom in željo, da bi mogel pozdraviti jugosloven-sko fer. učiteljstvo v svoji domovini. Po pozdrav-nih besedah se je vršil animiran večer s petjem angleških in jugoslovanskih pesmi. Ob 1 ponoči so ob navdušenih klicih odpotovali proti Splitu. * Izletnikom na Jeiersko. Slovensko pla-ninsko društvo naznanja, da imajo izletniki na Jezersko, ki so člani SPD, dovoljen 25% popust na voznih cenah na avtomobilnih vozilih avtoprometne družbe Paar in Straus v Kranju, in sicer na progi Ljubljana—Jezerski vrh. Popust uživajo le tisti člani SPD, ki uporabljajo vozila kot turisti ali izletniki. Izključeni so od ugodnosti pa tisti, ki bi hoteli uporabljati samo progo med Ljubljano in Kranjem, ali dele to progo. Prav tako nimajo popusta prebivalci iz krajev med Kranjem in Jezerskim, če bi tudi bili člani SPD. Ugodnost velja do preklica. Prišla bo v dobro zlasti ljubljanskim iz-etnikom in lažje bo sedaj priti v enega izmed najlepših delov naše zemlje; posebno ugodno bo sedaj delali izlete na Jezersko, na Češko kočo ter ture Savinjske planine. * Utonila je dvelelna deklica Slrgarjeva iz Zgoše. Padla je v rake, voda Jo je nesla do mlinskega kolesa, ki jo je poškodovalo. ir Avto v ognju. V nedeljo dopoldne med develo in deseto uro je kakih 500 korakov od Medvod zgorel nev luksuzen avto znamke Steyer, last tovarnarja Ed. Kocbeka iz Kranja. V avtomobilu sta bila šofer in pa sin lastnika avtomobila. Vzrok požara jo bil ta, kor je odskočil pokrovee pri do-vajalcu bencina, ki se je nabiral okrog dovajalca. Iskra iz motorja je užgala bencin. Ko je šofer ustavil avto in odprl pokrov na motorju, je mahoma zajel plamen ves avtomobil. Takoj so se začele topili šipe, aluminijasti in železni deli. Plamen je švigal kakih 10 m visoko. Avtomobil je popolnoma zgorel. Bil je zavarovan. Sreča je, da ni bilo v bližini nobene hiše, ker bi mogel nastati požar. it Vreinc. Včeraj je v Ljubljani kazal barometer 763.4, toplomer 22.2" C. V Mariboru barometer 761.8, toplomer 21° C. V Zagrebu 762.7 — 23" C. Belgrad 761.8. Sarajevo 764.6 — 20° C. Skop-lje 761 — 28° C. Split 761 — 24" C. V Belgradu Je padlo precej dežja (28 mm). — V teku popoldneva se je v Ljubljani precej zjasnilo in se ozračje Be-grelo, medlem ko Je zjutraj bilo le 11.1" C toplote, v Sarajevu pa celo lo 9" C. Pač pa je včeraj zjutraj znašal minimum toplote na Rabu celih 20° C. Tam je ledaj vendar še vroče, medtem ko pri nas pogrešamo toplote i ljudje i raslllne. ic 0 priliki Cankarjevih svečanosti na Vrhniki opozarjamo na tisto Cankarjevo knjigo, ki je najbolj njegova, ki nam ga prikazuje v najbolj resnični luči: to je Moje ž i v 1 j en je.'— Kdor še ni čital Cankarjevega lastnega življenj ep 1 s a , ne inore trdili, da Cankarja pozna. Pravkar je izšel Calvijev prevod te knjige v italijanščino in mahoma je postal Cankar italijanskim književnim krogom ljub. Koliko jih pa je pri nas, ki še niso čitali te velepomembne njegove knjige! Naročite si Jo nemudoma v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu je Diu 16.—, vezanemu pa Din 20.—. Naročile lakoj, dokler zaloga ne poide 1 it Redni občni zbor udruženja graditelja kraljevine Jugoslavije sekcija Ljubljana se vrši dno 15. t. m. dopoldne ob 9 v posvetovalnici trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, Bethovnova ulica štev. 10. Vabijo se vsi gg. člani udruženja. Ljubljana 0 Stolna konferenca Viceiicijeve družbe naznanja vsem članom in znancem, da se bo brala sveta maša zadušnica za rajno gospo Marijo Ster-liad v stolnici, v sredo, dne 13. t. m. ob pol 7. © Vzajemna zavarovalnica zgrajena. Palača Vzajemne zavarovalnice je sedaj popolnoma dozidana, vendar pa delavci še izvršujejo mnoga notranja dela. V nekatere popolnoma dovršene lokale pa so se stranke že vselile. Kakor čujemo, se bo slovesna blagoslovitev poslopja vršila • šele v jeseni. 0 Tudi Trgovski dom dograjen. Poslopja Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici je popolnoma dograjeno in sedaj izvršujejo samo nekatera manjša dela. Slovesna otvoritev Trgovskega doma se bo Izvršila še ta mesec. 0 Banska. palača v novi obleki. To dni so postavili okoli banske palače oder, delavci pa so pričeli omet palače prepleskavati. Palača, ki ima že dolga leta siv omet. se bo sedaj odela v belo barvo. Njena krasota se bo v novi obleki še bolj uveljavila. 0 Koncert ameriških pevcev v Ljubljani. Kakor že javljeno se bo vršil prihodnjo sredo, dne 20. t. m. v Filharmonični dvorani koncert, na kn-terem nam bodo zapeli gosti iz Londona celo vrsto starih angleških uiadrigalov iz 16. ixi 17. stoletja, nato pa tipične angleške narodue pesmi. Mešani zbor, ki šteje 40 pevcev in pevk, je sestavljen iz članov 7 londonskih pevskih zborov. Seboj imajo tudi znamenitega bariton ista in sopranistinjo, ki bodeta nastopila v pnr samostojnih točkah. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah bodo od srede dalje v predprodaji v Matični knjigami. 0 Slab železniški promet v nedeljo. Kljub temu, da je bila zadnja nedelja lepa in da je bil zrak hladen, kar bi moralo naravnost vabiti izletnike iz mesta, jo bil železniški promet izj-edno slab. Večje število, okoli 1500, se je odpeljalo z obema vlakoma Ljubljančanov le na Vrhniko k slavnostim odkritja Cankarjevega spomenika. Na Gorenjsko pa je bil promet zelo slab. Tako se Je iz Ljubljane odpeljalo ua Otočc le 120 ljudi, ki so se udeležili sluvnosti na Brezjah. © Pozen cvet. Na vrtu ge. Antonije H e r z v Mali čolnarski ulici 13 je jablana pognala lep zapoznel cvet. 0 Poskušen samonmor. V bolnišnico so pripeljali včeraj zjutraj nezavestnega poštnega uradnika Ivana W. Zaradi družinskih razmer se je na svojem stanovanju obesil, vendar pa so domačini lo v zadnjem hipu opazili iu vrv prerezali. VV.-ja so v bolnišnici operirali na vratu in ie upati, da jo bila operacija uspešna. O Frančiškanski most asfaltirajo. Včeraj so pričeli delavol na novo asfultirati frančiškanski most, to se prvavl hodnika za pešce. Ta hodnika »la bila res žc dolgo potrebna nove asfaltne plasti. © Pa so je le vrnila. 2e od konca julija ko pogrešali 24-lelno kontoristinjo Štefanijo Sbašni-kovo. Njeni svojci so se že bali da se je ponesrečila kje v planinah. To razburjenje pn je bilo odveč, zakaj v nedeljo se je pogrešana Sbašnikova živa in zdrava vrnila domov. 0 Skalpirau. Delavec France Prosen pri Ivrdki »Mani« iti stanujoč v Stožicah št. 121 je v nedeljo zvečer pil v neki gostilni v Kolodvorski ulici. Za tem jo zašel v pretep z drugimi pivci in eden od teh je potegnil nož in sunil Prosena v glavo. Posnel mu je lase in kožo s črepinije torej dobesedno skulpiral, povrhu tega pa mu Se ranil črepinjo. © Nesrečen motociklist. Včerajšnji »Slovenija liste je ix>racal o nesreči na Emonski cesti, kjar si je 21-letui motociklist Gustav Levičar zlomil levo nogo. Ta motociklist ima sploh smolo, zakaj že pred dvema meseci si je tudi zlomil pri padcu z motornega kolesa levo uogo, ki joima sedaj dvakrat naiomljeno. Komaj se mu je noga zacelila, pa si jo je žo vnovič zlomil. © Hud pes. Vsak dan se pripeti v Ljubljani slučaj, da kakšen pes koga popade. Talci slučaji so po navadi zelo malenkostni in se ne splača o njih poročati. Tali slučaj pasjega popada, kakor se je te dni pripetil v Spodnji siški, je pa tudi v Ljubljani redek. 8-letna Mira Prek iz Cemetove ulice, hčerka uradnika, se je igrala na prostem, ko jo je napadel pes gostilničarja Ivana Muvsarja. Pes jo dekletce ugriznil dvakrat v noge in enkrat v nos. Dekletce so Oddali v državni liigijeuski zavod, ki naj preiskuje, če ni pes morda okužil dekletce s steklino. O Nesreča delavca. Reševalni avto je bil včeraj dopoldne poklican na Stožice, odkoder je prepeljal v bolnišuico 21-letnega zidarja Viktorja Puklovca pri zidarskem mojstru Erjavcu. Temu je oster predmet odsekal prst na levi roki. © Riziko dela. Manjša nesreča se je pripetila včeraj v Repšetovi mizarski delavnici na Karlovški cesti. Cirkularku je odtrgala mizarju Francu Cankarju en prst z desne roke. Cankar je moral v bolnišnico. 0 Tatvine v Ljubljani. Ivan Koatanjšek, hlapec pri Turku, je prijavil, da mu je neznan tal odnesel za okoli 800 Din obleke. — Kolarskemu mojstru Francu Petkovšku je nekdo odpeljal izpred kavarne Central- lepo kolo. Kolo je bilo znamke »Puch< in vredno 2200 Din. 0 Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; Mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41 (Sv. Krištof.) Maribor □ Zvočni film pričenja. Slovesna otvoritvena predstava prvega zvočnega filma v Mariboru bo vrgel v Muro. Fašalek starejši je bil obsojen na tri dni zapora in globo 120 Din, v slučaju neizterljivosti pa še na dva dni, pogojno na 1 leto; Fašalek mlajši pa na tri dni zapora in 60 Din globe, v slučaju neizterljivosti ua 1 dan zapora, pogojno tri leta. □ Razpis dveh mest. Ped tukajšnji moški kaznilnici se oddasta dve mesti paznikov zvaničtiikav odnos.no slnžiteljev. V poštev prihajajo samo popolnoma zdravi prosilci, ki so velike in krepke postave. Lastnoročno spisane ter pravilno kolekovane in opremljene prošnje je vložiti najkasneje do 25. t. m. pri ravnateljstvu kr. moške kaznilnice v Mariboru. U Prvo slovensko narodno slavje se je vršilo v nedeljo v Apačah po zaslugi tamošnjega krajevnega odbora Narodne Odbrane m prav posebej kaplana Jožefa škete ter zdravnika dr. Pečeta. Iz Maribora se je udeležilo tega slavja Slanstvo posameznih narodnih društev v velikem številu; polno-Stevihio navzoči so bili tudi pevci »Jadrana« pod vodstvom neumornega dirigenta Laha. V Apačah je pozdravil domačine in go«te zdravnik dr. Peče; nato so govoril upokojeni minister dr. Kukovec v imenu oblastnega odbora Narodne Odbrane, dr. Gorišek, Radiivoj Rehar za »Mejo« in Strelsko družino ter dr. Bergoč za ..Jadran :. Veliko narodno slavje bo brez dvojbe v znatni meri pripomoglo k okrepitvi in učvrstivi narodne in državne misli v Apaški dolini. □ Mrtvec — oživel. 28. febr. t. 1. je kakor smo že svojčas poročali neznano kam iaginil iz svojega stanovanja v Gosposki ulici št. 52, živčno-bolmi ter za vsako delo nesposobni 23-let«i Anton Volčjak. Vse poizvedbe za njim so ostale brez vsakega uspeha, tak da je prevladalo mnenje, da je umrl oziroma da si jc končal življenje. Te dni pa je prejela njegova mati obvestilo, da se njen sin nahaja v policijskih zaporih v Virovitici, od koder ga bodo poslali nazaj v Maribor. Po petmesečnem presledku se je usoda nesrečnega in bolnega mladeniča vendarle pojasnila. □ Nadaljevalna gradbena dela pri palači OUZD. Pri tozadevni nedeljski notici je pomotoma izostala navedba druge stavbne tvrdke I. Živic, ki je z inženerskim podjetjem inž. Jelenec in inž. Slajmer stavila skuipno ponudbo in ki so se ji skupno z omenjenim inženerskim podjetjem oddala tozadevna gradbena dela □ V počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju se nahaja od 1. t. m. tretja skupina 100 otrok in sicer 07 brezplačnih na stroške mestne občine mariborske, 25 iz tukajšnjega Dečjega doma, 14 iz ljubljanskih dečjih domov, 10 otrok Iz Trsta na stroške tržaškega podpornega druStva, 80 s podporo banske uprave in 14 na lastne stroške. Nadzorstvo v koloniji vodi tekoči mesec šolski upravitelj Viktor Grčar in njegova soproga, v oddelku v Soli pa učitelj Josip Malenšek. Zdravstveno stmiije otrok je kljub slabemu vremenu po-voljno. Pretekli teden je daroval deoi grof Attems ustreljenega srnjaka. Prostov. javna dražba v Frankopantki ulici 23/11. n. levo s« vrli v torek dn« 12. avj. ob 9 dopoldne. Prodalo se bo pohištvo: hrastova spalnica kompl. z modroci, divan, dalje salonska oprava, slike itd. Intereaentj« te vljudno vabijo. □ Z motikami... Na hlapca Antona Hladni-k« iz Prelog pri Vrhpolju so v nedeljo zvečer navalili posestniški sinovi Martin F., Franc R. in Jože M., ter mu z motiko prizadejali težke poškodbe na glavi; Hladnik se je v nezavesti ter oblit s krvjo zrušil nn tla. Nezavestnega so ga prepeljali v tukajšnjo splošno bolnico. □ Nedeljski športni izidi. Na Železni čar je veui Igrišču se je končala tekma za ilirijaneki mladinski pokal med Železničarjem in Rapidom z 1:0 (0:0). — Na Rapidovem igrišču pa sta se spoprijela v prijateljski tekmi Rapid in Svoboda. Rezultat — 4:1 (2:1) za enno-plave. Zmaga je bila zaslužena. —■ Plavalne tekme na otoku se radi neugodnega vremenu niso vršile. □ Železna roka na mariborskem trgu. Tudi v nedeljo se je na trgu uveljavila »železna roka-:. Zaplenjenih je bilo 30 kg črvivih gob ter nekaj neužitnega in gnilega sadja. □ Z motornim kolesom v kobilo. Mesar Fr. Kučer iz Studencev se je peljal v nedeljo zvečer s kolesljem po Ruški cesti; nasproti je privozil na motornem kolesu trg. zastopnik V. Smid. Vprc-žema kobila ee je bojda preplašila, radi česar se je zgodilo, da je Šmid z motornim kolesom za vozil v kobilo, ki je nato poginila. Motorno kolo je močno poškodovano. Kdo je krivec karambola, se bo ie izkazalo. □ Na delovnem trgu. Zaposlitev dobe preko tukajšnje posredovalnice dela: 3 pastirji, 3 čevljarji, 10 hlapcev, 18 viničarjev in majerjev, 1 šofer, 1 oskrbnik, 2 slikarja in pleskarja, 1 mlinar, 1 kurjač, 1 delavec, 1 natakar, 1 slaščičar, 1 fotograf, več vajencev (čevljarske, mizarske, kleparske, pekovske, slaščičarske, slikarske ter usnjarske obrti in stroke), 2 vzgojiteljici, 12 kuharic, 25 služkinj, 3 sobarice, 2 varuški, 1 postrežnica, 1 gospodinja, 1 bolniška postrežnica, 1 perica, 1 plačilna natakarica, 1 podnatakariea, 1 poslužnica, 10 šivilj za perilo, 4 delavke za oblikovanje ovratnikov, 1 šiviljska vajenka ter dve postrežnici. □ Z otoka. Kopalca Branka Sirca je zgrabil epileptičen napad; Elza Banovčeva je pri kopanju padla v nezavest; Edija Novaka pa je ugriznil pes v levo nogo. Vsem trem so sokopalci takoj priskočili na pomoč; tudi je interveniralo moštvo tukajšnjega reševalnega oddelka. O Vspehi posredovanja. V času od 3 do 10. t. m. je iskalo dela pri tukajšnji Borzi dela 220 oseb in sicer 172 moških iu 48 ženskih; 99 službenih mest je bilo prostih; 4 brezposelni so odpotovali; 01 je dobilo zaposlitev. Koncem tedna je ostalo v evidenci še 626 brezposelnih. □ Za strupi jen je z gobami. Včeraj je umrla 25-1 etna poštna uradnica Koza Fleš iz Murske Sobote n« posledicah zastrupljeruja z gobami. Z avto-furgonom tukajšnjega avtobusnega pogrebnega zaroda so jo včeraj prepeljali na Mulo, kjer jo bodo pokopali na tamkajšnjem pokopališču. □ Obmejni promet. Skozi Maribor je v juliju dospelo 15.844 oseb. V istem času pa ije odpotovalo skozi Maribor 18.577. Skupno izkazuje prehod 34.461 potnikov iz raznih držav. Od 1. jan. pa do 31. jul. 1930 je prepotovalo preko muriborske obmejne postaje 167.42 oseb. Novo mesto Visoki obisk. V nedeljo zvečer je prispel z vlakom iz Ljubljane v Novo mesto belgrajski nadškof p. dr. Rodič. Prenočil je v tukajšnjem frančiškanskem samostanu. Danes je bil v Smihelu in v Kandiji v bolnišnici usmiljenih bralov. Nato se je odpeljal v Zagreb. Udeležence evh&rističnega kongresa v Zagrebu, ki so se priglasili pri podružnici -»Slovenca.:, kakor tudi tiste, ki so se prijavili pri vikarju Keku za vožnjo z avtomobilom, vljudno prosimo, da pošljejo 70 Din za vožnjo na podružnico »Slovenca« do četrtka zvečer. Celo skupino bo vodil odv. pripr. Demelrij Veble, ki bo plačal skupni znesek za avto. Udeležence upozarjamo, da je zbirališče 17. avgusta na Trgu Kraljeviča Petra ob pol petih zjutraj. Odhod točno ob petih. Prosimo, da je vsak točen. Za odhod v Zagreb, se pogovorimo med potjo. En avtobus je zaseden s tistimi udeleženci, ki so se prijavili pri tukaSnji Slovenčevi podružnici. Vsi tisti, ki so se prijavili že prej drugje, se naprosijo, da do četrtka zvečer ponovno pošljejo svojo prijavo upravi »Slovenca, da more preskrbeti še drugi avtobus. Udeleženci, ki se peljejo v Zagreb z vlakom in se samo nazaj vračajo z avtobusom, naj se snidejo s tistimi, ki se bodo pripeljali v Zagreb z avtobusom, da boio točno obveščeni o odhodu. Plačajo samo polovično ceno. Vse one udeležence evharističnega kongresa v Zagrebu, ki so se prijavili pri čast. g. vikarju Keku in se mislijo peljati z avtomobilom, prosimo, da še enkrat pošljejo svoje prijave podružnici ..Slovenca radi evidence, ker je g. vikar odsoten. Turisti in izletniki — pozor! Nanovo so zopet markirana sledeča pota: Vavta vas—Toplice— Podturn k razvalinam starega gradu in podzemsko jamo — Rog. Nadalje je od Zajca v Gorjancih markirana pot od drugega ovinka k jami, ki jo splošno imenujejo »Groto<- s podzemskim jezerom. Dalje od tovorniške ceste čez Ponikvo po ozeml ju savske banovine, od koder ie krasen razgled tudi na Gorenjsko stran, Julijske alpe in Kamniške planine ter na Belokrajsko, proti Dalmaciji in v Bosno — na Trdinov vrh. Zelo romantična je pot od Sv. Miklavža na Sušice, Slap, ki je kot Vintgar — Stari grad — jezero brez dna, kot ga opisuje Trdina v svojih sposih. — Dalje od Miklavža na Opatovo goro, odkoder je razgled na vse strani. Kranj Glasovi iz Storžčevega kraljestva. Najbrže je le malokatera gora tako na tih in mireu — pravega planinca edinoie dostojen — način obiskovana, kot Storžič. Do njegovega podnožja ne voai železnica, ne avtobusi, ali sploh kake vrste komunikacijsko sredstvo, v njegovi bližnji okolici ni velemestnih hotelov in zabavišč, zato se priroda Storžičevega kraljestva navdušenemu planincu razodeva in javlja v resnici na čisto neokrnjen, originalen način. Koča na Javorniku je letos po zaslugi gg. Rojcev deloma popravljena, pot na vrh je nanovo točno markirana. Radovedni smo, kako napreduje zapo-četa akcija za zgradnjo koče na Bašeljskem sedlu, za katero je že napravljen načrt. Mogoče ne bi bilo napačno, ako bi se odkupila, povečala in preuredila koča na Javorniku. Stroški bi bili bržčas manjši. Na podružnico SPD v Kranju naslavljamo nasvet, naj s© po svojih organih prepriča, ali je res utemeljena pritožba turistov, da v skrinjici na vrhu, ki je letos nova in večja od prejšnje, sploh ni prave knjige za podpisovanje, marveč samo kuj) malo "primernega razmetanega papirja in listov in se to večji del popisano. Z eno besedo želimo primerne knjige, v kateri bo tudi nekaj praznega prostora. Popravila na farni cerkvi, ki jo je pretekli mesec ciklon močno poškodoval, dobro napredujejo. Streha in zunanja dela so končana in je bilo treba nadomestiti več tisoč kosov opeke. Bolj težavno vprašanje je, kako nadomestiti pobite na steklo slikane šipe v presbiteriju, katerih v naši državi sploh ne izdelujejo. Rešitev se bo zaenkrat isvedL". na ta način, da se bo vstavilo navadno steklo, ki ga bo poslikal slikar g. M. Bradaška. Popolna preureditev prezbiterija je kot že povedano, itak Dovedena univ. prof. g. Ivanu Vurniku. I Ptuj Popravilo mostu. 18. t. m. prično popravljati most čez Dravinjo na banovinski cesti Turniše— Cvetlin. Lažji promet čez most bo ves čas med popravilom odprl, težji pa bo do 1. oktobra zaprt. Pasji kontumac je proglašen tudi v mestu. Škofja Loka Zahvala. — V imenu poljske ieiuke dijaške ekskurziji- is Krakova in Kaloric, se najiskrenejše zahvaljujem vsem, ki so z velikodušno pomočjo pripomogli, da so se izleti po Gorenjski tako lepo izvedli. Imenoma mi je čast zahvaliti se gosp. poslaniku Rep. Poljske in ministru na našem dvoru g. Habiiiskemu z gospo, g. banu Dravske banovine, Zbornici za TOI, gospe dr. Tavčarjevi in delegaciji »Društva ljubiteljev poljskega naroda*:. V škofji Loki pa predvsem čc. vodstvu uršulinskega samostana za gostoljubje, g. Janežiču kot šefu Kol. Fer. Saveza za naporno sodelovanje, Sokolu K. J. za brezplačno prepustitev prostorov za poljsko-jugoslovan-ski večer, godbi gasilskega društva za koncert in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri prireditvi ali pa tudi sicer. Končno celokupuemu škofjeloškemu občinstvu, ki je goste v vsakem oziru dobrohotno sprejemalo. — Tine Debeljak. Trbovlje Redek jubilej. V ožjem domačem krogu jc v soboto, 9. avgusta, obhajal g. Mol Josip, trgovce v Trbovljah, s svojo blago soprogo Marijo, roj. Divjak, 55 letnico, odkar sta se poročila. Jubilanta stu za ta leta še čvrsta in g. Mol še danes upravlja redno svoja posojilniška opravilu, v kateri jc član načelstva že od ustanovitve. On je danes tudi po letih, menda jih ima 87. najstarejši mož v Trbovljah. Jubilantoma želimo še mnogo let v popolnem zdravju ži-> eti med nami. 25 letnico [»roke je obhajal v petek, 8. avgusta, zaslužni ud Vinceneijove konferenco g. Furlan Anton, posestnik, s svojo soprogo Ivano. V spomin si jc dal graditi lično kapelico presv. Srca Jezusovega, ki je tudi drugače v okras Trbovljam. Tudi njemu želimo obhujuU šc zlato poroko. Odlikovanje gasilcev. Ob priliki gusilskeea kongresa sta bila odlikovana z zvezno kolajiio za zasluge gg. Guček Franc, načelnik župe in Hlastan Slavko, vaditelj gasilske zveze, oba iz I rbovedj. Čestitamo! Ne pozabite. Tnboveljoaui imajo lepo navadno, da grobove lepo krase. Zato opozarjamo, du nasade razne jesenske cvetlice in da bomo na svoje pokopališče še bolj ponosni kol smo. Kdor nima časa z grobom sam se ukvarjati, lahko najamejo osebe, ki se s tem ba\ ijo, in bodo to storila za mal denur. Spomenike in enake stvari postavlja pa uprava pokopališča. za modne čevlje Brežice Osebna vest. Prestavljena je bilp n« lastno prošnjo od tukajšnje davčne uprave k davčni upravi Ljubljaua-okolica gdč. Fani Kratncr. Gdč. Kratucr si je v teku tOmeseč-nega sjužbo\aii.ja v Brežicah pridobila obče simpatije vseli in je bila splošno priljubljena luko^ med urndništvom kot med občinstvom. Davčna uprava v Brežicah pa izgubi z njo vestno in marljivo uradnico. — V tukajšnji bolnišnici je namesto g. dr. Luiuueka, kateri je bil prestavljen v bolnišnico za ženske bolezni v Ljubljana, imenovan za sekundarija g. dr. Kovač Josip, kateri je služIjo žr nastopil. Evharistlčni kongres. V dnctli od 15. do 17. t. ni. se vrši v Zagrebu cvharistjčni kongres, kater e.gu sc bomo tudi i/. Brežic udeležili. Radi ugodnih prometnih zvez in neposredne bližine jc omogočeno marsikomu, da se udeleži te lepe slovesnosti. Zato \abimo vse častilce presvetc Evharistije. da sc udeleže kongresa v čim večjem številu in pohite v teh dneh v Zagreb. Rokovo. Kot vso ko leto bo tudi letos običajno praznovanje pri tukajšnji podružnici sv. Roka dn sicer dne 16. in 17. t. m. ker sc pa vrši ravno v tem času Evharistični kongres v Zagrebu in sc ga bodo mnogi udeležili, sc bo vršilo praznovanje tu-li raslednjo nedeljo, dne 24. t. m., tako da se ga bodo lahko udeležili tudi tisti, ki gredo na kongres v Zagreh. Poštni nabiralniki. No\e lično poštne nabiralnike je tudi pri nas nabavila poštna direkcija. Nehaj opazk k plavalnim tekmam bodo propagirali tudi med ostalimi prebivalci plavalni šport, ki ije eden najkoristnejših športov v obče. Ne moremo pa prezreti poslovanju žirije. Organizacija gotovo ni bila na višku. Opaziti je. da se pri nas prireditev za prireditvijo organizira na isti način. Nobenega napredka. Tudi v tem [»ogledu bo morala plavalna zveza ukrenili oziroma p/f-' hodnje prireditve boljše in spretnejše organizirati.'' Končno še, nobena taka prireditev se ne sme ve?'* vršiti, da ne bi bili zastopani v sodniškem zboru. Kajti naši tekmovalci ne smejo bili več odvisni od dobre volje ali nevoltje posameznih sodnikovi Juniorske nogometne tekme: Seja medklub-skega odbora danes ob 19 v kavarni »Evropa*. Najlepši skok tekmovanja. Kordolicov salto nazaj s treh metrov. V naši ožji domovini se plavanje, vkljub ugodnim prilikam, nikakor ni moglo razviti. Na raznih tekmovanjih za državno prvenstvo sploh nismo prišli v poštev. Izvzeti so edino skakači, kjer smo bili Slovenci brez konkurence. Reči moramo, da se je plavanje pričelo resnejše gojiti šele lansko leto, ko smo dobili prvi bazen v Ljubljani. Na lanskem državnem prvenstvu so prvič naši tekmovalci dosegli bolliše mesto. Pa še to ne po zaslugi plavačev, pač pa skakalcev, kajti v prvem tekmovanju so se skupno ocenili uspehi plavalcev in skakalcev. Ko je pa plavalna zveza na rednem letnem zborovanju tekmovanje razdelila na juniorsko in seniorsko, skoke in waterpolo, vsuk za sebe, je nastala naenkrat nova situacija. S to svojo odločitvijo je plavalna zveza mnogo koristila. Vsi klubi so se pobrigali za naraščaj. Vse dotedaj je bila tudi v plavalnih klubih ista slika, kot v drugih. — Vsa pozornost je bila obrnjena le na dobre plavače, dostikrat že na seniorje, juncirje pa, ki so naša nada, se je zanemarjalo. Juniorska tekmovanja so radi tega veliko bolj važna kot pa sepiorska. Bali smo se pa, da klubi to ne bodo razumeli. Zadnje juniorsko tekmovanje je pokazalo čisto nekaj drugega. Vsi klubi, brez izjeme, so prijavili k tekmovanju tako veliko število tekmovalcev, kakor jih ni bilo dosedaj še na nobenem tekmovamju. Ne samo številčno temveč tudi kvalitativno močni so bili tekmovalci. Ni še bilo v državi plavalnega prvenstva, na katerem bi bilo doseženih toliko novih rekordov. Niso pa ravno rekordi izraz moči, temveč tudi število onih, ki so dosegli pičle čase za prvimi, ln teh ije zelo veliko. V tem je ravno uspeh organizacijskega dela. Po navadi se je tekem za državno prvenstvo udeležilo le par klubov iz obmorskih krajev. Ni zadnjem tekmovanju so pa sodelovali skoro vsi klubi iz države. Obmorski klubi, posebno Jadran in Viktorija imajo še vedno lahno premoč. Ta premoč izvira najbolj iz dejstva, ker imajo vse moči zbrane v enem klubu. Če bi imeli v Ljubljani en sam klub, bi državno prvenstvo ostalo v Ljubljani. Najboljši plavač je bil VVilfan (Primorje). Na progah, kjer če tekmoval, je vedno zmagal z lepim naskokom pred ronomiranimi nasprotniki. Ni preveč smela trditev, dn so naši plavalci in skakalci v državi brez konkurence. Vsem tekmovalcem se je pa najbolj poznalo pomanjkanje rutine. Treba bo še dosti tekem, da bodo I i mladi atleti in atletinje dobile pravo rutino. Zn razvoj plavalnega športa, posebno že v Sloveniji, bi bilo nujno potrebno, da ne počivamo na doseženih uspehih. Tre-1» bo sledili lanskoletnemu vzgledu Ilirije, ki je prirejala mladinske tekme, posebno še srednješolske. Uspeh, ki ga je dosegla Ilirilja « svojimi plavalci, je precej v zvezi z že omenjenimi tekmami koncem prošle sezone. Zganiti se bodo morali tudi v drugih krajih banovine. Slovenci imamo priliko, da sc v plavalnem športu uveljavimo, t« ne smemo prezretn: kopalni bazeni v Ljubljani. Mariboru in tudi drugod nam morajo vzgojiti dobre in številne atlete. Kajti le številni plaveči tekmovalci Prosimo Vus, gospod urednik, da priobčile z ozirom tia izjavo sekcije ZNS-a /. dne 8. t. m. izšlo v ljubljanskem »Slovencu , naslednje v odgovor: Naša izjava bi bila preslaboten revanž za vse krivde, ki so se v zadnjih letih zgodile nad nami. Ona je bila samo oznanjenje apela, katerega bomo naslovili na vso jugoslovansko športno javnost, da nas enkrat za vselej reši grenkega prepričanja, ki nas že par let spremlja v momentu, ko stopamo na zelono polje: da bo nad nami in našim trudom zopet pela mačehovska piščalka. Modernejša judi-katura daje tudi najordinernejšiin delikventom na polju kazenskega prava, a še bolj strankam v okvirju civilnih sporov možnost odklona sodnika, ki ji je v privatnem življenju nenaklonjen. Sodnik na zelenem polju nima karakterja razsodniku v civilnem sporu, a še manj v kazenskem procesu, temveč nosi v sebi vse karakteristike arbitra, za katerega velja v običajnem življenju že davno pravilo: da se izbira r. obojestranskim privoljenjem. Mi smatramo za resnico, katero lahko dokažeino v vsakem momentu, da je ravno ljubljanska sekcija ZNS-a do skrajnosti izrabljala praznine v pravilih in pravilniku Zbora nog. sodnikov JNS-a. v katerem manjka, protivno duhu moderne judlkature. institut odklona sodnika, neprijatelja ali neprija-teljsko razpoloženega napram enemu izmed tekmujočih klubov. Ali je kdo. ki bi se ne zgražal nad laktom, dn je naše petletno športno delo na zelenem polju bilo nrbiterski presojevnno večinoma od ljudi, zn katere je eklatantno znano, da so fanatični nasprotniki našega kluba in vseh naših športnih aspiracij? Nam je popolnoma indiferent-no kako boste spoštovani gospodje iz sodniške sekcije nazvali ta naš korak: kvalificiranim ali nekvalificiranim, športnim ali nesportnim; aH ga boste stavili pod udar S 25. kaz. Prav. JNS-a, ali kam drugam, mi verujemo, da je naš jasni In vsakomut razumljiv krik pravičen, ker zahteva samo to, ds nam v bodoče ne bodo sodili tekem nu zelenem polju sodniki, ki so izrazito neprijatelji našega klu-ba in vseh naših hotenj. Kdo ima danes pogum trditi, da žalotsna afera v štrbske Plešo ni bila drugo kakor repriza neštetih premijer, odigranih na ljubljanskih igriščih: v škodo našo in samo proti nam?I Ako nas je šlrbsko Plešo redilo velike krivde, proti kateri smo v zadnjih lelth dvigali mnoge apele, nad koliko Štrbskih Plesa bt morala triumfirati naša čista sj>ortna ve«t, dokler bi se rešili v mačehovskih odločb iz piščalko gg Pe-valeka, Cimoermana, Wagnerja in drugih? Proti sodniku g \Vngnerju nismo, dosledni svoji dosedanji navadi, ukrenili nobenih korakov pri ljublj. sekciji ZNS-a iz razloga, ker smo dvomili, da bi našli pri njej kake zaščite, v kar nas še posebno utrjuje zadnja izjava ljubljanske sekcije ZKS-a, ki je polna neresničnih trditev, z* kater« morajo vedeti gospodje iz sodniške sekcije, da nam pripada zaščita tudi pred kazenskim sodiščem. Jančigaj Mirko, ovetic Slavko, iiassi Viktor, Zemijak ravei. Jug Frane, Pišek Matija. Camernik Anton, Bnrmn Adolf, šenica Jože. Jež Alafc. Ur«« Emil, Jug Vinko. Nansenova dežela Sevillska Madonna in Zeppetin nato se je vrnila tudi >Franu. Nansena, ki so ga vsi imeli že davno za mrtvega, so povsod! pozdravljali z največjo radostjo. Bivša Franc Jožefova dežela, največja doslej v arktiku odkrita celina, ima svoj pomen v prvi vrsti v spominu na Nansena. To je sedaj z večnim snegom pokriti veličastni spomenik, ki se je dvignil na severu velikemu možu na čast. Razdeljen je na mnogoštevilne velike in manjše otoke. Kanali, rti in predgorja še čakajo svojih imen. Ker so te pokrajine popolnoma neobljudene, so imeli različni raziskovalci svobodno roko, da jih krstijo po svoji volji. Po i menili, ki jih najdemo zaznamovane na zemljevidih, je lahko spoznati narodnost in leto posameznih ekspedicij in raziskovalcev: Brit. kanal, Aleksandrin otok, Harms-vvorthska morska ožina, Cambridgeski zatok, Wilczekov otok, Wayprechtovo morje, Dežela prestolonaslednika Rudolfa, Pierpont Morga-nova morska ožina, Vanderbiltov preliv, Gra-ham-Bollovv otok, Whitneyjevo morje. Avstrijci, Angleži, Američani, Norvežani in Italijani so deležni na odkritju tega otočja v Severnem Ledenem morju. Trideset izmed- otokov je dolgih približno 10 milj in več, ostalih dvajset je majhnih. Nekateri otoki so dolgi do 50 milj. Kot celotna otoška skupina leži Nansenova dežela nekoliko severneje nego Sval-bard (Spitzbergi). Fridtjcf Nansenova dežela ima izrazitejše arktično obeležje nego Svalbard. Imenujejo jo »najbolj tipično polarno deželo na svetu*. Oblika večine otokov je manj nego 1000 čevljev visoka planota z orjaškimi ledenimi kupolami. Samo pičlih pet odstotkov površine je poleti brez snega. Samo mahovi, lišaji, nekaj vrst trave-in mak rasto na kopninah. Na otokih žive severni medvedi in lisice; mroži in tjulnji vrve po vodah. Od marca do septembra oživlja otoke na tisoče golobov in drugih ptic. Irak, država kralja Faizala. — šteje okroglo 2,900.000 prebivalcev. Glavno mesto Bagdad leži ob reki Tigris. S v en Hedinovo prorohovanje Ko se je slavni raziskovalec Sven Hedin pred 25 leti mudil v Lop-noru v Turkestanu, je naletel na jugu na reko Tarim in na jezero v njeni bližini. Po nekem 1600 let starem kitajskem zemljevidu bi se morala pa reka in jezero nahajati na severu. O tem piše Sven Hedin v tostvarni svoji knjigi: »Na podlagi tega, kar vemo sedaj o ploskovnih razmerah Lopske puščave, smemo tvegati trditev, da bo Tarim kmalu zopet našel nazaj v svojo staro strugo v Kuruk-Dariji. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo ta del zemlje, Karakušin, tako prenapolnil z blatom, da bo reka prisiljena teči zopet proti severu. Najjužnejša veja Ta-rima niha sem in tja kakor nihalo. Če med vsakim nihajem poteče morda 1500 let, je to po geološki uri komaj ena sekunda...« Nekateri znanstveniki se v tem mnenju niso Svoj čas so bili dali Sevillčani Zeppelinu lep bakrotisk slavne Marijine podobe, da bi ga spremljala v Južno Ameriko. Nedavno pa ' so se začele plesti govorice, češ da so Sevillčani sliko samo posodili, sedaj pa da zaman čakajo, da bi jo dobili nazaj. Berlinski listi sedaj to govorico popravljajo tako, da je nekdo Seviličane nahujskal, češ da Iuteranska i posadita Marijine slike ne vidi rada, zato jo pa Sevillčani zahtevajo nazaj. Resnica pa je ta, da visi Marijina slika na častnem mestu v salonu in tu da bo z dovoljenjem Sevillča-j nov tudi ostala in zrakoplov še dalje ohranila pod svojim varstvom. Otroški zločini v Sovjetski Rusiji Francoski časopis »Revue des deux Mon-des« priobčuje članek o propadanju mladine v sovjetski Rusiji in navaja naslednjo statistiko: V teku leta so zapuščeni otroci v Rusiji, izvzemši Moskvo, izvršili 29.527 zločinov. Od tega je bilo 13.011 tatvin, 59 konjskih tatvin, 88 roparskih napadov, 205 požigov, 118 umorov, 324 pokvečenj, 236 nravnih zločinov. Med 118 morilci jih je 20 v starosti od 10 do 12 let, 23 pa celo pod 10 leti. Skoraj vse požige so izvršili otroci, ki še niso dopolnili 11. leta. Franc Jožefove dežele ni več- Ruska družba znanosti je ta del zemlje prekrstila v Nansenovo deželo. Novo ime se temu otočju izvrstno prilega, ker so igrali otoki, ki se grmadijo tam pred severnim tečajem, v eni najbolj dramatičnih dob velikega raziskovalca Fridtjofa Nansena znamenito vlogo. Dežela, ki se sedaj imenuje po njem, mu je dobesedno rešila življenje in njegovo poznejše dragoceno človekoljubno delo, ki je doseglo svoj višek v letu, ko ie skupaj s Herbertom Hooverjeni Gospod dr. Šiler je kot udeleženec slovenske skupine izletnikov v Oberammergau (pod-vodstvom g. Vinka Zora od Prosvetne zveze) prejel gornjo sliko gdč. Preisingerjeve, pred-staviteljice Marije Magdalene v slavni pasijon-ski igri, z njenim lastnoročnim [xxlpisom. Kakor so časopisi jioroeali, je gdč. Preisingerjeva pretekli teden umrla — torej je (njklonila gornjo sliko teden dni pred svojo smrtjo slovenskim posetnikom v spomin. rešil na milijone ruskega prebivalstva, da ni umrlo za lakoto. Fridtjof Nansen in skupina smelih mož si je 1. 1893. na krovu znamenite ladje »Frani« utirala pot skozi plavajoča ledena polja v Severni Sibiriji. Uklenjena v led je ladja 35 mesecev blodila po Polarnem morju, ne da bi bilo kje videti kako celino, popolnoma ločena od vsega sveta. Po splošnem mnenju je bil fi$ansen s svojim moštvom izgubljen. Ker se mu ni posrečilo, da bi z ladjo -»Frani« dospel na severni tečaj, se je Nansen odločil, da gre z enim tovarišem peš na tečaj. Na to pot je vzel s seboj Johansena; odšla sta s tremi sanmi, 22 psi in dvema kajakoma (eskimski čolni). Cilja sicer nista dosegla, toda napravila sta najdaljšo pešpot v smeri proti tečaju, to je do 86. stopinje in 12 minut severne širine; od severnega tečaja ju je ločilo še 228 milj. Ko sta se moža obrnila zopet proti jugu, sta krenila na najdaljšo pot, ki jo je kdaj kdo napravil skozi arktično ledeno puščavo. Johansena je pobil lačen polarni medved, vendar je ostal živ. Slednjič sta dospela na Evin otok, ki leži pred bivšo Franc Jožefovo deželo, sedaj Nansenovo deželo. Tam sta si zgradila kamenito kočo in preživela v njej zimo; hranila sta se v glavnem z medvedovino. Spomladi sta se General Douglas Mac Arthur, novi načelnik generalnega štaba Združenih držav. odpravila na pot na večje otoke. Nansenov kajak je napadel ogromen mrož in zasadil svoje čekane v šibko vozilo; vendar se je Nan-senu posrečilo, da se je s svojim tovarišem rešil na ledeno ploščo, ko se je čoln napolnil z vodo. Ko sta se odpravila, da bi se po dolgem in nevarnem morskem potu vrnila v civilizacijo na Novajo Zemljo, je Nansen nenadoma zaslišal pasji lajež. Takoj je nadaljeval svojo pot in na svojo veliko radost dospel do Fre-derika Jacksona, voditelja angleške polarne ekspedicije. Dasi se je bil Jackson nekaj let preje seznanil z Nansenom, ga sedaj — bradatega, z dolgimi lasmi in temnopoltega — ni spoznal, dokler Nansen ni spregovoril. — Nansen in Johansen sta se nato na kitolovcu angleške ekspedicije vrnila domov. Nekaj dni »Kristijan Bors«, ruski tovorni parnik. ki mu ameriške oblasti v New Yorku kot prvemu niso dovolile iztovoriti lesa in s tem otvorile ainer. gospodarsko vojno proti Sovjetski Rusiji. Moderni ženski poklici Neka velemestna operna pevka se je bila prehladila. Ozdravela je, toda njen glas je šel po vodi. Kaj naj umetnica sedaj stori? Imela je sicer zelo čedne noge, toda plesati ni znala, da bi šla k baletu. Nekega dne je opazila v oglasu neke tovarne za nogavice: lepe noge v svilenih nogavicah. »Moje noge so lepše nego te,« je dejala in se zglasila na ravnateljstvu tovarne za nogavice. In dejansko so angažirali njene noge v reklamne svrhe. Umetnica je dobivala sedaj celo boljšo plačo nego'preje pri operi. Po velemestih živi na stotine dam od tega, da dajo v reklamne svrhe fotografirati svoje noge ali roke. Pred veliko tovarno za žensko perilo v Berlinu stoji mlada dama kot vratar. Oblečena je v lilast vratarski kostim z zlatimi ob-šivi in zlato porto na čepici. — V izložbah velemestnih trgovin nastopajo ponekod dekleta, ki kažejo občinstvu uporabo sesalnika za prah, raznih kuharskih priprav itd. Plača je večinoma zelo dobra. V izložbi nekega česalnega salona v Berlinu je sedela krasna plavolaska, ki ji je kot Figaro oblečen frizer na trajno kodra! lase. Namesto žensk so se pred izložbo ustavljali v prvi vrsti moški in ni bilo dolgo, ko je prišel v salon bogat Američan in plavolasko formalno zasnubil. Po velemestih je videti krošnjarje, ki prodajajo torbice, dišave, umetne bisere in druge moderne zavralnice. Kmalu se zbero okolu njega mlada, vitka dama, debela gospodinja s tržno torbo v rokah in stara dama. »Lepa torbica za samo štiri marke! Najprej pristopi debela gospodinja in kupi; za njo kupi mlada dama in slednjič se ojunači tudi stara dama in našteje denar za torbico. Sedaj dobe tek seveda tudi druge mimoidoče ženske in kroš-njar dela bolj ali manj dobre kupčije. Vse tri prve dame pa so krošnjarjeve nastavljenke, tako imenovane »doppingdame«. Vsak boljši velemestni krošnjar ima danes take »doppingdame«, ki zaslužijo dnevno po 50 do 100 Din. strinjali s Sven Hedinom in bili mnenja, da mera biti v starem kitajskem zemljevidu pomota. Nedavno je pa prejel Sven Hedin od svoje karavane v notranji Kitajski poročilo, da bo morala prekoračiti »novo reko«. Po natančnejših preiskavah se je pa pokazalo, da to ni nič drugega nego stari Tarim, ki je pre-menjal svoj tek. Tako se je Hedinovo prerokovanje točno uresničilo. Sing Sing prenapolnjen Število jetnikov v prosluli ameriški ječi Sing Sing je doseglo letos višek: tačas šteje 2250 jetnikov, med temi jih je 16 obsojenih na smrt. Kaznilnica obstoja sedaj 105 let, a je znašalo najvišje do letos doseženo število kaznjencev 2242. Morzik (Nemčija), zmngalcc na letošnjem evropskem poletu, ki jc dosegel 427 točk. Radio Programi Radio-Liubljana s Torek, 12. avgusta: 12.30 Plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Koncert godbe »Zarja«. — 19.30 Dr. Pavel Breznik: Mednarodni promet z našo državo. — 20.00 Prenos iz Zagreba. — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Prenos z Bleda (Erich Herse). Sreda 13. avgusta: 12.30 Plošče. — 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Samospevi gdč. Lide Ve-dralove. Pri klavirju g. Marjan Lipovšek. — 19.00 Citraški tercet »Vesna«. — 19.30 Ura dobre knjige. — 20.00 Gostovanje članov mariborskega narodnega gledališča. — 21.00 Prenos z Bleda (Erich Herse). — 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi i Sreda, 13. avgusta. Belgrad: 12.45 Koncert radio-kvarteta. — 19.30 Taimburaški koncert. — 20.30 Pevski koncert in harfa. — 21.45 Večerni koncert radio-kvarteta. — 22.46 Koncert zabavne glasbe. — Budapešta: 12.05 Koncert radio-kvarteta. — 17.00 Koncert cdg. orkestra. — 18.30 Pevski koncer tz violino. — 20.00 Schuinannov večer, nato plošče. — Dunaj: 20.05 Doživljaji na potovanjih. — 21.00 Renske pesmi. — 21.20 Cello in klavirski koncerl. — 22.05 Plesna glasba. — Milan: 16.35 Mladinska ura. — 17.00 Plošče. — 19.30 Večerni koncert orkestra. — 20.40 Večerni koncert operetne glasbe; nato zabavna glasba. — Praga: 19.35 Arije. — 20.00 Koncert orkestra na pihala. — 21.00 Klavirski koncert. —Rin: 17.30 Popoldanski koncert orkestra. — 21.02 Simfonični koncert. — Toulousc: 19.00 Kon-kestra. — 20.15 Koncert operetne glasbe. — Mor. Ostrava: 19.35 Arije. — 20.00 Koncert orkestra na pihala. — 21.00 Klavirski koncert. — 21.30 Koncert na cellu. — Leipzig: 17.40 Popoldanski koncert. — 19.30 Koncert vojaške godbe. — 21.50 Haydnova klavirska dela, nato plesna glasba. Rnbindrnnnth Tngorc med nemškimi dijaki ob posvetitvi (Poreujc). -luirendburea« v Iluusriicku Važnost pravilnega hrane za bogate in Glasnik kmet. ministrstva je objavil statistiko porabe umetnih gnojil v naši državi, številke so sledeče: tosforna gnojila 62.500 ton, kalijeva gnojila 7600 ton, dušikova gnojilu (čilski soliter) 2200 ton. Ako se te Številke ocenijo s stališča znanosti o rastlinski hrani, potem nam pade takoj v oči najmanjša številka 2200 ton dušikovih gnojil in 62.500 ton i'osfornih. Razmerje hranljivih snovi, ki jih rastline rabijo za zgradbo svojega telesa in da rodijo mnogo in dober plod, je sledeče: pri žitaricah dušik, tosforna kislina, kalij — 1:0.5:1.1, pri krompirju 1:0.5:1.7; pri travi 1:0.4:1; pri vinogradu 1:0.4:1.2; itd. Poedine skupine kulturnih rastlin rabijo rastlinsko hrano v različnem razmerju v onem odnosu, kakršen rodijo plod. Rastline namreč delimo v skupine, ki rodijo v glavnem škrob, beljakovino ali pa olja (masti). Ako vzamemo srednjo vrednost poirebne rastlinske hrane, potem dobimo sledeče številke: dušik, fosforna kislina, kalij 1:0.5:1.1. Sedaj pa primerjajmo številke porabe umetnih gnojil v naši državi s številkami taktične potrebe rastlinske hrane. Naše poljedelstvo je porabilo lansko leto umetno gnojilo v sledečem razmerju: dušik, fosforna kislina, kalij — 1:28:3.4. To razmerje nam da takoj odgovor, zakaj se v naši državi vedno slišijo prigovori: r Umetna gnojila niso nič vredna; tu in tam jo uspeh, velikokrat pa nobeden.« Takoj moramo podčrtali, da na žalost naši kmetovalci ne razločujejo, kakšno važnost imajo poedina umetna gnojila za rastlinsko hrano in da ni vseeno, kupi in raztrosi na njivo kalijevo sol. superfosfat, čilski soliter ali pa apneni dušik. Vsako od teh gnojil ima svojo posebno nalogo v življenju rastline. Ako manjka eno od teh, razruši se ravnotežje v rastlinski hrani. Dobrota žetve je neodvisna od za življenje neobhodno potrebnih snovi, ki so rastlini v najmanjši meri dostopne. Rastlina rabi v omenjenem razmerju hranljive snovi. Ako ji ne damo, ona nam svoje nezadovoljstvo nad našim nerazumnim delom po- Udeležba na vele sejmu v Solunu Ministrstvo trgovine in industrije je sporočilo Zbornici za TOI, da se bo država oficijelno udeležila mednarodnega velesejma v Solunu, kjer si bo postavila svoj poseben poviljon. Otvoritev sejma bo 14. septembra. Ministrstvo želi, da se naši izvozniki udeležijo te gospodarske manifestacije in da pošljejo na sejem vzorce svojih proizvodov ter reklamni materijal, v kolikor ga imajo na razpolago. Razstavljalci naj pošljejo na svoje stroške blagovne vzorce in reklamni materijal najkasneje do 25. avg. na naslov: Trgovački muzej. Belgrad, Miloša Ve-likog 29, z navedbo na pošiljki, da je blago namenjeno v Solun. Vse druge prevozne stroške, kakor tudi vse stroške na razstavišču samem nosi ministrstvo. Kdor se uamerava udeležiti velesejma kot razstavljalec v našem skupnem paviljonu, naj to takoj sporoči Zbornici za TOI v Ljubljani. Seiem bo trajal do 1. oktobra t. 1. * Sprejem učenk v bunovinsko kinctijsko-gospodinjsko šolo na Mali Loki. Na banovinskem posestvu Mala Loka, p. Velika Loka, se otvori dne 1. oktobra 1930 drugi tečaj kmetijsko gospodinjske šole, ki bo trajal 10 mesecev, t. j. do 31. julija 1931. Namen šole je izobraziti dekleta srednjih in malih posestnikov za dobre kmečke gospodinje, jim vcepiti veselje do kmečkega dela in jih ohraniti kmečki hisi. Zalo se sprejemajo v šolo izključno le kmečka dekleta. Pouk obsega polog verouka, vzgojeslovja, spisja in računstva, nauka o higieni in ravnanja z bolniki, vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja. Zlasti se pa poučuje teoretično in praktično poljedelstvo, živinoreja, mlekarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo, kuhanje, šivanje, pranje, likanje. Učenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu, ravnanju z bolniki in bolno živino ter se zaposlujejo pri raznih delih na posestvu. Življenje v soli sliči povsem življenju v naši kmečki hiši. Učenke morajo stanovati v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Celotna oskrbnina (hrana, stanovanje, kurjava, razsvetljava itd., razen potrebščin za šivanje, knjig, zvezkov) znaša za označeno šolsko dobo 0000 Din. Dve tretjini oskrbnine plača za učenke v smislu § 6. pravilnika te šole kraljevska banska uprava dravske banovine kot odškodnino za dela, ki jili opravljajo učenke na posestvu. Ostalo tretjino oskrbniue 2000 Din plača učenka odnosno starši (varuh) v dveh enakih obrokih, in sicer polovico pri vstopu, ostalo polovico pa po preteku treh mesecev. Učenke, ki bodo sprejete v zavod, naj prinesejo s seboj v šolo po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, dve spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, deset do dvanajst žepnih robcev, štiri kuhinjske, dva navadna in dva delovna predpasnika, dva para rjuh, štiri prevleke za blazine, štiri brisače, štiri servijete in jedilni pribor (žlica, vilice, nož). Ce ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Dekleta, ki hočejo vstopiti v kmetijsko-gospodinjsko šolo, morajo izkazati, da so: 1. stare nad 16 let (krstni list); 2. dovršile osnovno šolo (šolsko iz-pustnico); 8. moralno neoporečne (nravstveno izpričevalo); 4. predložiti obvezo staršev oz. varuha, da plača vse stroške šolanja v smislu določil pravilnika; 5. obvezati se, da se bodo strogo držale hišnega reda; 6. predložiti potrdilo županstva, da je hči male oz. srednje krnel ije. Prosilke morajo biti telesno popolnoma zdrave. Ob vstopu v šolo preišče vse učenke uradni zdravnik. Učenka, ki brez pristanka vodstva šole med učno dobo zapusti zavod, mora plačati saina, odnosno starši (varuh) celoletno oskrbnino v znesku 6000 Din. Učenki, ki se izključi iz zavoda, se ne povrne že vplačana oskrbnina. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, pravilno kolkovane (kolek 5 Din) prošnje za sprejem naj se pošljejo najkasneje do 10. septembra 1930 vodstvu banovinske gospodinjske fiole na Mali Loki, pošta Velika Loka. Izpremembe v trgovinskem registru, Vpisi: Športna delavnica B. Kolb. Vižmarje, p. St. vid nad Ljubljano; Coton. jtigoslov. lekt. podjetje, d. z o. z., Ljubljana (50.000 Din; Miklavc Žanc, Wo-hinz Karel); Ilarley-l)avidson-Motor-Import, d. z 0. z., LJubljana• (60.000 Din; Klemeučič Oto in Bruno). Izpremembe: Banka Pehani & Ko. vpis kolekt. prokuro Reltz Ivan; Združene oljarne, d. r o. z., vpis prok. Sajovic Janka; vpisale so se nadalje izpremembe pravil pri Deln. dr. pivovarne Union, pri Kranjski ind. družbi iu dodatek pogodbi »Tovarne zn locenjc dragih kovin. d. z. o. ■/'. Izbris (radi opustitve): A. Bilchler, Ljubljana. Od praVa konkuriov. Trg. tvrdka »Tora«, d. z o. z. v Ljubljani (poravnava); Cvikl Stanko, trgo-vec v Dobrni (poravnava); Klnnčnik Marija, pos. v Ojsterškl vasi (vsa masa razdeljena). " " 1 11 1 l I« AM-«—MMMHMMMMM.M - - odstrani inkol iti brez sledil .Creme Orir.ol" Dobiva »e v laknrnah, drogerijah In parfumorlJaU. Zalo-«•; •CoMaooheiula, Zagreb, SmifciUasova Teleion la-itt razmerja rastlinske kakovostne pridelke kaže v slabi žetvi. To se pa pri nas v največ slučajih tudi dogaja. Poglejmo samo statistiko naših srednjih žetvenih pridelkov: v letu 1928.-29 pšenice 1068 kg na 1 ha, ječmena 997 kg na 1 ha, koruze 1297 kg ua 1 ha. krompirja 4524 kg na 1 ha, sladkorne repe 55.373 kg na 1 ha itd. V drugih državah so srednji žetveni pridelki mnogo večji, ah zato je tudi poraba umetnih gnojil v drugem razmerju. Vzemimo za primer Nemčijo ki je v iioljedelski tehniki v zadnjih letih najbolj na-P^na in racionalizirana. Poraba umetnih gnojil leta 1928.-29. je bila v Nemčiji sledeča: 430.000 ton dušika, 510.000 ton fosforne kisline in 785.000 ton kalija. I o je skoraj povsem pravilno razmerje, kot ga rastline polrebujejo glede hranljivih snovi. Ako se pri nas poraba umetnih gnojil želi racionalizirati m doseči z umetnimi gnojili one uspehe, ki se pn pravjlui porabi lahko dosežejo, potem moramo razmerje porabe umetnih gnojil spraviti v sklad s potrebo rastlinske hrane. To bi pri obstoječem konzumu umetnih gnojil pomenilo, da moramo najmanj 28 kralno povečali porabo dušikovih gnojil in devetkrat jiorabo kalijevih gnojil, da doseže ravnotežje z uporabljenimi losforuimi gnojili. Samo v pravilnem razmerju porabe umetnega gnoja ie uspeh v poljedelstvu siguren. Harmonija rastlinske hrane lahko edir pomaga kmetovalcu, da pridela muogo kakovostmi, pridelkov po sorazmerno nizkih pridelovalnih stroških. Zato bodi glavna skrb naših poljede cev, da sedaj pred jesensko setvijo dobro preudarno, katero umetno gnojilo in koliko naj kupijo, da bo rastlinam vsestransko udovoljeno. . 10 ,akš»° gnojilo, ki več ali manj uslraza jx>tre-bam rastlinske hrane, je : Ni!rofo.šenica 24, oves 2, ječmen 2, koruza 51, moka 6, olrobi 6 vagonov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet živahen. Pšenica: okt. 18.42—18.71, zaklj. 18.46—18.48; marc 20.12-20.34, zaklj. 20.16-20.18; maj 20.90-20.93, 20.90-20.92. Rž:okt. 12.20-12.45, zaklj. 12.20 do 12.25; marc 13.50—13.80. zaklj. 13.40—13.50. Koruza: avg. 17.35—17.76, zaklj. 17.35—17.40; sept. 17.46-17.75, zaklj. 17.46-17.50; maj 17.57-18,—, zaklj. 17.57—17.58; transit avg. 14.80. Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno; 45 vag. tramov, l vag. buk. oglja, hraške. Tendenca neizpremenjeno mlačna. Eksekutivni nakup: 4 vag. (ca. 25 nr) jelovih desk, ca. 75% smreke 4 m 118 mm 38 mm fko vag. meja Postojna ma 670 Din. Povpraševanje je za 300 kom. bor. drogov 2, 2.10 m, 17—22 cm, 300 kom. 2.50 m, 18—22 cm, 1000 kom. bor. neobrobljenih plohov 2, 1.60, 1.80 m, 35 mm, od 18 cm dalje, za lipove plohe 4 18/18, 18/25, 24/30, 30/30 cm; za 1 vag. neobrobl j. buko-vine 5 ur 27 mm, 5 nr 60 nun, 5 m3 70 mm, od 3 m dalje, od 20 cm dalje, za večjo množino hrastovih cepanic in okroglic, za I vag. smrekovih desk 4 m 35 rum 25—40 cm, za 1 vag. 4 m 15 mm 25—40 cm. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborskv & Coinp., Dunaj.) Na prosti trg je bilo !>rij>eljanih 2.134 goved. Iz Jugoslavije jih je bilo 107. Na koiitumačnem trgu pa je bilo 42 poljskih goved. Cene: Voli najboljši 1.95, I. 1.65—1.80, II. 1.55—1.60, III. 1.40—1.50, krave I. 1.40—1.60, II. 1.15—1.41), biki 1.30, 1.50, klavna živina 0.70—1. Tendenca: Prvovrstno blago se je podražilo za pet grošev. biki in klavna živina pa so ostali nespremenjeni. Jajca Od našega zadnjega poročila se je cena zvišala na 1 Din. To preveč rapidno zvišanje je oslabelo konzum ter je potemtakem nastopila reakcija. Momentano je nastopila stagnacija, ki jia predvideno ne bo trajala dolgo. Nakupna cena se jo zopet znižala na 90 para. Da poudarimo, kako nezdrave so naše nakupne razmere, naj navedemo, da so pretekli leden, ko smo bili primorani za naše blago 1'ranko tranzit Buchs zahtevati 158 sfrs za 1440 komadov, zahtevali Bolgari za istovrstno blago 146 sfrs franko tranzit Buchs za 1440 komadov. iz društvenega življenja Pevski zbor Glasb. Matice Ljubljanske ima danes v torek ob 20 vajo mešanega zbora. Ker smo pred nastopom, je udeležba za vse člane, ki se nahajajo že v Ljubljani, obvezna. — Odbor. Slovensko pluninsko društvo. Osrednji odbor, sklicuje jk> § 25 pravil občni zbor Radovljiške podružnice. Ta se bo vršil dne 31. avgusta 1930 ob desetih v gostilni g. Kunstlja. Dnevni red običajen. Vršile se bodo ludi volitve novega odbora. Osrednji odbor SPD. Tajsko prometno in olepševalno društvo 7.a Notranji Bohinj, s sedežem Sv. Janez ob Boh. ( jezeru, priredi dne 24. avgusta 1930 ob pol 4 jx>-poldne tombolo z veselico in vinsko trgatvijo na 'vrtu in parku grand hotela Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Glavni dobitki obstoje: kompletna kuhinjsko oprema za 6 oseb v vrednosti Din 5000.— (gre-denca, jedilno orodje, krožniki, lonci, stroj za rezanje mesa itd. itd.), dalje moško kolo, slamoreznica, vreča moke, zaboj sladkorja in še 400 lepih novih dobitkov. Srečke so po 4 Din. — Srečke se na željo pošlje tudi po poštnem povzetju. Vsi dobitki, kolikor se jih bo izžrebalo, bodo objavljeni v Jutru in ^Slovencu« 5. sept. 1930. Kolikor dobitkov bo zadetih izven Bohinja, bomo pošiljali po posti, kdor nam bo javil natančen naslov in poslal zadeto srečko. — Kdor ne bo dvignil zadetih jiredmetov ali javil svojega naslova društvu do 15. septembra, pripade po tem roku vsak dobitek društvu. — Prosimo, pridite, posegajte in agitirajte pridno za srečke! Srečke se dobijo tudi na Jesenicah v trafiki na kolodvoru. Čisti dobiček je namenjen za napeljavo električno iuči ob Bohinjskem jezeru in olepšavo našega lepega Bohinjskega kota. Vse informacije daje rade volje društvo. Iz službenih objav Vpisala se je nasto|ma zadruga: Splošno gospodarsko društvo, z. z o. z. v Ljubljani. Izpremembe: Nabavljalna zadruga državnih nameščencev in upokojencev za Ribnico in okolico, r. z. z o. z. v Ribnici,Dol. (Izprememba pravil) Kmetska hranilnica in posojilnica v Videm-Dobrepolju, r. /,. z 11. z. Izbrisal se Je načetetvenl član Šteli Ivan, vpisal j>a novoizvoljeni član načelstva Kokotec Janko, šolski upravitelj */ Dobrc-jjoljah. Stavbena iu gostilniška zadruga »Delai »ki dom« ua Glincah pri Ljubljani, r. z. z o. z. Izbrišejo se člani načelstva: Telban Janko, Verbec Fr., Žirovnik Franc, Koren Franjo in Vrhuuc Valentin, vpišejo se pu Ogras Franc, krojaški mojster, Vič, Tržaška cesta, Selan Ivan, kavojiražilec, Ljubljana, Glinška 9, Pezdir Ivan, trg. poslovodja, Ljubljana, Gradišče 3, Vrhove Jože, užilninski paz-nik, Glince, Tržaška cesta 10, Jandl Anton, arhitekt, Rožna dolina, cesta X/12. Hranilnica in posojilnica pri St. Joštu nad Vrhniko, r. 7.. z u. z. Izbrišeta se člana načelstva Skvarča Ivan, Grdadolnik Josip. Vpišeta se člana nnačelstva: Zaketj Pavel, |x>»estnik, St. Jošt št. 24, Droftina Andrej, posestnik. št. Jošt št. 16. Hranilnica in posojilnica v Žireh, r. z, z o. z. Izbriše se član načelstva Oblak Jože. Vpiše so član načelstva Erznožnik Ivan, posestnik nn Dobra-čevi št. 16. Kmetijsko društvo /a občino Stara Loka s sedežem v Virmaiah, r. z. z o. z. Izbriše se flan načelstva Trilnr Gašjier. Vpiše se član načelstva Trilar Matej, posestnik. Sv. Duh št. z8. ■Mali dom«, stavbna iu stanovanjska zadruga. r.z. z o. z. Izbriše se član načelstva Hlode Andrej. Vpiše se kot član načelstva Primožič Jernej, uslužbenec državne železnice, Ljubljana VII, Mali dom. objekt VIII. Vinarska in klelaivka zadruga v Metliki, r. z. z o. z. (Izprememba ptavil.) Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, r. t. z o. 1. Vpiše se pooblaščenec za sopodpisovanje Smodiš Janko, tajnik zadruge. fzbi 'is: Dclavsko-kinetska matica v l.jiihlj:arcel bo od dne 17. avgusta 1930 do vštetega dne 30. avgusta 1980 v občinskem uradu Celje-okoliea razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Načrt o nadrobni delitvi v katastrski občini Dravei ležečih, v zemijeknjižni vlogi št. 54 iste kal. občine vpisanih parcel bo od dne 17. avgusta 1930 do vštetega dne 30. avgusta 1930 v občinskem uradu v Dravcih razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Razglas. Ker je zakupna doba obč. lovišča Velika vas jiotekla s 30. junijem 1930, razpisujem javno dražbo občinskega lovišča Velika vas v litijskem okraju za torek dne 19. avgusta 1930 ob 10 dopoldne pri okrajnem načelstvu v Litiji v sobi št.2. Razpis sluib. Pri moški kaznilnici v Mariboru se oddasla 2 mesti paznikov zvaničnikov odnosno služiteljev. Lastnoročno spisane, pravilno koleko-vane in opremljene prošnje v smislu čl. 12 uradniškega zakona je vložiti naj|x>zneje do dno 25. avgusta 1930 pri ravnateljstvu. Poizvedovanj® Odletela sla dva mala modra papagaja. Kdor kaj ve, se prosi, da jih proti nagradi prinese ha Mirje št. 6. Preprodajalci, pozor! Dunajski veletrgovec manufakture ima v Mariboru večjo partijo blaga za moške obleke po najnižjih cenah za oddati. Radi likvidacije svojega podjetja popusti carino in vse stroške. — Interesenti naj pišejo na upravo tega lista pod značko Kassaverkauf«. Garantirana konstrukcija l Franc Jagcr tapetništvo Priporoča svoje aajmodern. spalne fotelje, vseh vrst modroce, otomane itd. pro»i?r» Llubii&na, Sv. Petra nasip 29 pusluljiiliio. Najmodernejša oblika Mag. št. 29.671/30. RAZPIS Načelstvo mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo kleparskih, krovskih, zidarskih, slikarskih in pleskarskih del pri renoviranju fasad ter stopnjiše in vež v liiši meščanske imovine »Kresiji« v Ljubljani. Pojasnila in razpisni pripomočki se dobijo med uradnimi urami pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2 II. Tamkaj sc tudi vlagajo pravilno opremljene ponudbe najkasneje do dne 14. avgusta 1930 do 11 dopoldne. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 11. avgusta 1930. Maj«, št. 29.672/30. RAZPIS Načelstvo mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo: zidarskega in težaškega dela za renoviranje magistratnih poislopij Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med urad. urami. Ponudbe je vložiti do dne 18. avgusta 1930 do 11 dopoldne v mestnem tfradhi»-nem uradu, Šolski drevored št. 2'II. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne II. avgusta 1930. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l'SO Din ali vsaka beseda SO par.) NajmanjSt oglas J' S Din. Oglasi nad devet mtie s« računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamk« na odgovarjamo. IE I tTRTg3 1 Občinski tajnik z gimnazijsko maturo in večletno prakso išče primernega mesta. - Dopise la oglas. odd. »Slov.« v Mariboru pod: »Tajnik«. Trgovski pomočnik Zagrebčan, mešane stroke, agilen in verziran v vseh trgovskih poslih, govori hrvatski in nemški -išče nameščenja za takoj. Mihajlovič, Metelkova ul. 2/II., Ljubljana. Prodajalka začetnica, išče mesta v mestu ali na deželi. Iz-učena je v vseh strokah. Nastopi lahko takoj ali pozneje; je zelo vestna in poštena. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 9032. Vrtnar v svojem poklicu dobro izvežban, išče službe. Ponudbe pod šifro »Nastop takoj« na upravo »Slov.« Iščem mesta blagajničarke ali pisarniške službe sploh za prav majhno plačo, v mestu ali na deželi. - Ponudbe upravi »Slov,« pod šifro »Hvaležna« se je njihov vodnik naenkrat ustavil in dal znamenje, naj sc šc niže sklonijo. Pošepetal jim je, da je videl na desni dva moža na odprtem poliu. ki sta hitela proti vasi; gotovo ju je privabil krik. »Zdaj sta. pa že mirna,« pravi čez nekaj časa. »Za menoj!" Četvorica je s sključenimi hrbti zopet nadaljevala svojo pot. Sirkovo njivo so prehodili in prišli do ozkega pasu odprtega travnika, onstran pa je bilo žitno polje. Vodnik je postal le toliko, da se je v naglici prepričal, ali jih kdo ne vidi, nato pa šinil preko trave v žito, čigar stebla so kmalu skrila vse štiri. Pokrajina v okolici je bila na splošno ravna, le tuintam so planjavo prekinjali grički in lahne vzpetine. Pa vendar: ako bi ne bilo žitnih polj, bi begunce lahko videli iz velike razdalje. Vodnik pa je poznal vsako ped zemlje, zato jih je lahko vodil od njive do njive, obenem pa se izogibal odprtih mest, kjer bi jili njih gibanje gotovo izdalo. Vse je kazalo, da so se sovražniki za pogon vroče zavzeli. Od vseh strani so begunci slišali glasove gusarjev, ki so švigali semintja ter jih iskali. Glasovi so prihajali vedno bliže; zdelo se je, da so njihovo sled izvohali in še hujše je bilo to, da so se zasledovalci lahko svobodno kretali, begunci pa so morali delati ovinke, da so se ognili odprtih mest. Hiteli so na življenje in smrt in skoraj niso iz-pregovorili. Pel ure so tekli in še jih gusarji niso zagledali; tedaj so naenkrat zašli v past! Iz svojega skrivališča na riževi njivi so zagledali naravnost pred seboj skupino Kitajcev, od leve in desne so pa tudi prihajali glasovi, ki so le preveč razločno dokazovali, da bosta tudi ti dve skupini stopili baš na njihovo pot! Ako ostanejo begunci na mestu, jih bodo gusarji gotovo izsledili; pa če tudi krenejo v katerokoli smer — se je zdelo — se morajo zaleteti nevarnosti naravnost v žrelo! Celo Lo Fingov prijatelj si ni vedel več pomagati. Bil je pač izvrsten vodnik, a neraben vojskovodja. V tej stiski pa se je Eh Lang izkazal možai, ki ni z lepa v zadregi. Na levi je bil jarek za namakanje, šest do osem metrov širok. Ob bregu pa je bil za kol privezan velik, plitev čoln, napol naložen z nekim dolgostebel-nim rastlinjem. Čolnarjev ni bilo videti; morda sta to bila moža, ki so ju videli dirjati proti vasi. Eh Sang je nasvetoval, naj bi šli v to barko in se skrili pod zelenje, dokler ne odidejo preganjalci dalje. Ni bilo časa, da bi tehtali razloge za to in proti temu; vsak je sicer vedel, da bodo srečno ušli le tedaj, ako gusarji barke ne preiščejo. Vendar pa je bila to vsaj neka možnost, dočim je drugjo ni bilo! Ne da bi se tudi za hip obotavljali, so zdirjali proti barki, splezali vanjo ter potegnili zelenje nase. Težko dihaj© so ležali pod zeleno, mokro odejo. Ali bo kdo zaslutil, kam so se skrili? Napravili so si med stebli majčkene špranje, da so mogli skozi nje gledati venkaj. Najprej so se prikazali preganjalci od desne in se ustavili nekaj metrov pred barko; prav tam je steza začela sekati riževo polje. Čez nekaj minut pa se jim je pridružila skupina od leve in takoj nato še skupina,, ki je bila prej naravnost pred begunci, in med temi je Mihael spoznal mogočno postavo Budžaka. Vseh gusarjev skupaj je bilo več ko dvajset Začeli so vse križem glasno govoriti, pa tako hitro, da jih Mihael ni mogel razumeti, le toliko je uganil, da se posvetujejo, kaj sedaj. Enkrat so med razgovorom stopili tudi nekai korakov proti barki in Mihael je mislil, da je zdaj vse izgubljeno. Uiti ni bilo mogoče, boriti se — tudi brez pomena. Baš je že izgubil vsako upanje, ko so se gusarji naenkrat zopet ustavili in pokazali barki hrbet