Poštnina platana o gotovini U flubliani, petek IS. |unl|a 1931 Cena din 1 Steu. 136 Z Ilustrirano prilogo *,Teden o slikah«* Ute tl. Kaj bo prinesel Neurathov obisk Evropi Rim, 18. junija, o. Italijanska časopisje se obširno bavi i obiskom nemškega zunanjega ministra Neuratha v Londonu. Vsi listi so prepričani, da je usmrtitev Tuhačevskega ter njegovih tovarišev po eiii strani, po drugi strani pa zmagovito prodirati.o španskih nacionalistov proti Bilbau, dalo angleškim političnim krogom pobudo, da spremene svojo politiko v Evropi. Ti dogodki so močno prizadeli tudi Francijo, ki je stavila vse svoje nade v vojaško zvezo s Sovjetsko Rusijo. Zaradi te zveze je Francija pustila locarnsko zvezo in povzročila njen razpad. Zato ni čudno, če je do obiska v Londonu prišlo po soglasju s Francijo. Potovanje načelnika nemškega generalnega štaba v Pariz, govori tudi dovolj jasno o tem, da bo najbrž tudi Francija hotela ubirati nova pota v razmerju do svojih sosedov. Oisto gotovo je sedanji čas zelo ugoden, da se doseže zbližanje ali celo zveza med štirimi zahodnimi evropskimi velesilami. S tako zvezo bi enkrat za vselej onemogočili, da bi Rusija imela kak političen vpliv na Evropo še nadalje. London, 18. junija, o. Londonski listi trdijo, da je treba Neurathov obisk smatrati kot začetek novega političnega razdobja v Evropi, s tem, da se ho sodelovanje med Nemčijo in Anglijo postavilo na zdravo in stvarno podlago. Kljub zatrjevanju rimskih krogov, da je to potovanje nemškega zunanjega ministra v soglasju z italijanskimi težnjami in nameni, je vendar treba videti v njem dokaz, da so Italija in Nemčija ne ujemata v vseh svojih političnih zamislih. Pri zadnjih Sv. oče govori nemškim romarjem Castel Gandolio, IS. junija, o. Poročila o tem, da se je zdravstveno stanje sv. očeta poslabšalo, ne odgovarjajo resnici. Nasprotno sv. oče dela zadnje dni veliko več, kakor sicer. Predvčerajšnjim jo sprejel 230 novo poročenih parov in veliko skupino nemških romarjev, ki jih je prisrčno pozdravil v daljšem nagovoru. V tem nagovoru je dejal, da pošilja svojcem romarjev, ki so ostali v Nemčiji, v tolažbo svbj posebni blagoslov. Ve, da je za nemške katoličane najhujše, ko vidijo, kako divja v Nemčiji vojna proti Bogu in proti Cerkvi, zaradi česar preganjajo tudi vernike in njihove pastirje. Toda najmočnejša obramba za Cerkev in njene ovce je Bog, ki bo pomagal tudi nemškim bratom. nemških obiskih v Italiji so se pokazale razlike glede Španije. Dočim Italija hoče še naprej podpirati nacionaliste, bi se Nemčija iz Španije na angleško prigovarjanje rada umaknila. Italiji pa gre za njen vojaški ugled. Če se Nemčija glede svoje evropske politike lahko sporazume z Anglijo, se pa italijanski in angleški načrti v marsičem ločijo. Zaradi tega je verjetno, da do pogodbe štirih velesil ne bo prišlo, pač pa bo nemški obisk v Londonu prvi korak za splošni sporazum med Nemčijo in Anglijo, ki bi obsegal tudi določila glede Srednje in Vzhodne Evrope. »Daily Mail« pravi: Obisk nemškega zunanjega ministra pomeni vrnitev k realizmu. Ohrabril bo vse tiste v Veliki Britaniji, ki ei žele samo politike »zdravega razuma«. Med Nemčijo in Veliko Britanijo je zdaj potrebno prijateljstvo. »Daily Expresst naglasa, da angleška vlada ne bo mogla dati baronu von Neurathu nobenih podrobnih obljub glede posameznih mandatov ali ostalih nemških kolonijalnih zahtev. Naglasila so samo, da je podeljevanje mandatov naloga Zveze narodov. List že sedaj svetuje angleškim levičarskim listom, naj bodo med obiskom nemškega zunanjega ministra s svojo kritiko zmerni. Svoje čitatelje pa opozarja na to, naj ne nasedajo ne-zmieelnim trditvam delavskih listov, ki že sedaj pišejo, da bo angleška vlada sklenila z nemško vlado pogodbo proti Sovjetski Rusiji. Trije ministrski predsedniki o slogi v MZ Vršac, 18. jun. AA. Sestanek, ki je bil na Donavi na ladji »Karel II.« med gg. dr. Milanom Stojadinovičem, predsednikom ministrskega sveta in zunanjim ministrom Jugoslavije, dr. Milanom Hodžo, predsednikom ministrskega sveta Češkoslovaške, Georgom Tatarescom, predsednikom ministrskega sveta Romunije in Viktorjem Antone-scorn, zunanjim ministrom Romunije, je dal državnikom treh zavezniških držav priložnost za daljšo razgovore, kjer so proučili politične in gospodarske probleme, ki se tičejo držav Male zveze. Ugotovili so svoje popolno soglasje v vprašanjih, ki so bila predmet njihovega proučevanja, in svoje želje, da okrepc zveze, ki družijo tri države, s koordinacijo svojih gospodarskih sistemov, z razvojem svojih kulturnih odnosov in z akcijo intenzivnega sodelovanja na vseh področjih, kar tako zelo ustreza duhu solidarnosti, ki vse tri države globoko navdaja. Obenem so potrdili cilje političnih akcij svojih držav, ki ostanejo neomajno pri ohranitvi miru in obrambi meja v okviru svojega zavezništva in prijateljstva. Sporazumeli so se tudi, da bodo nadaljevali svojo vzajemno akcijo za dosego sodelovanja držav donavske kotline s sodelovanjem vseh zainteresiranih držav. Trije šefi vlad so smatrali za potrebno ponovno podčrtati svojo globoko privrženost ZN, čigar načela tvorijo osnovo njihovega vzajemnega sodelovanja in njihovega razmerja do drngih držav, in da ne bodo pristali, če bi do tega prišlo, do nikake izpremembe, ki ji ne bi bil namen njegova utrditev. Zahteve po aretaciji Litvinova Berlin, _ 18. junija, m. Tukajšnje časopisje prinaša vesti iz Varšave in iz Moskve o novih aretacijah. Varšavske vesti trdijo, da je na posebni konferenci v Kremlju, ki jo je vodil Stalin, šef GPU 'Ježov zahteval, da se aretira sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Stalin je temu nasprotoval, vendar se smatra, da Litvinov ne bo več potoval v inozemstvo. Zadnja poročila govore o tem, da napetost med Stalinom in med vojsko raste od dne do dne in da je položaj po vsej Rusiji zelo negotov. Londonski »Daily Mail« poroča iz Varšave, da po vsej Rusiji prevladuje mnenje, da Tuhačevski sploh ni bil pri procesu navzoč, marveč so ga ustrelili osem 1 vso svojo podporo. dni preden se je začela razprava. V Moskvo so poklicali kozake, ki podnevi in ponoči patrulirajo po ulicah in ki jih Stalin smatra za edino zanesljivo četo v vojski. Mexico, 18, jun. o. Trocki je poslal osrednjemu odboru ruske komunistične stranke brzojavko, v kateri poziva odbor, naj se zave, da Stalinova po-linova politika vodi Rusijo do notranjega in zunanjega poloma. Edina rešitev zanjo je v radikalni spremembi vodstva in v tem, da se ustvari sovjetska demokracija, pri čemer je pripravljen tudi Trocki nuditi Obkoljevali!« in obstreljevanje Bilbaoa tSalainanca, 18. junija, o. Nacionalistični radio poroča danes, da so po uradnem poročilu Francovega štaba nacionalisti včeraj popoldne zavzeli kraj Las Arenas ob ustju reke Bilbao, devet kilometrov od središča mesta in ‘da počasi prodirajo dalje. Razen tega so nacionalisti zavzeli kraje Agueche, Aspe, Desierto ter višine pri Ozagri. Baskovska obramba se še vedno drži in daje nacionalistom veliko posla. Bilbao, kakor kaže, še ne bo tako hitro padel. Gibraltar, 18. junija, o. Dve letali valencijske vlade sta z bombami in strojnicami napadli včeraj italijanski parnik »Madda«. Na parnik je padlo okrog 30 bomb, ki 60 povzročile precej škode. Na krovu parnika so našteli po obstreljevanju sto večjih in manjših lukenj od izstrelkov. Človeških žrtev ni bilo. Do napada je prišlo na morju pred francoskim pristaniščem Oranom v Alžiru. Pričakujejo, da bo italijanska vlada zaradi tega obstreljevanja odgovorila z vso odločneostjo. Predsednik baskovske vlade odstopil London, 18. junija, o. Kakor poroča današnji »Daily Mail« je predsednik baskovske republike Aguirre danes odstopil. Kot njegovega naslednika označujejo nac. poročila komunista Larrago. Isti list poroča tudi, da so nacionalistična letala napadla prejšnjo noč edino rdečo bojno ladjo »Yaime I«. Bombe so med posadko ubile 18 mož, ranile pa okrog 100. Na madridski fronti je včeraj padel znani madžarski terorist, sedaj general v mednarodni brigadi Paul Lucas. Valencijska radijska postaja je poslala zahvalno brzojavko tajnkiu Kominterne Dimitrovu za nje-gore napore pri organizaciji pomoči za špansko Ljudsko fronto. Razbremenilna ofenziva rdečih Salamanca, 18. junija. AA. (Havas) Z gotovostjo se je moglo pričakovati, da bodo vladne čete izvedle ofenzivo na kakšnem drugem bojišču, da bi na ta način razbremenili obupni položaj rdeče obrambe pri Bilbau. Ta ofenziva se je začela predvčerajšnjim na bojišču pri Huesci, posebno pa v odseku Alquviere. Nasprotnk je pognal v boj zelo močne sile in jih podprl tudj s tanki. Po dvodnevnem hudem boju se je nacionalistom posrečilo ohraniti svoje postojanke in ustaviti nasprotnika. Na madridskem bojišču je še vedno zatišje. Snoči so nacionalne sprednje straže ugotovile izredno živahen avtomobilski promet na eni izmed cest, ki vodijo iz Madrida v kraje pod vladnimi četami. Iz tega sklepajo, da izseljujejo vladne čete v vsej naglici vse civilno prebivalstvo iz Madrida. Dr. Schacht posreduje med Nemčijo in Avstrijo Dunaj, 18. junija AA. (Korbiro) Včeraj dopoldne se je sem pripeljal s posebnim letalom predsednik nemške narodne banke dr. Schacht. Na letališču so ga pozdravili avstrijski trgovinski minister Taucher, predsednik avstrijske narodne banke Kienbeck, nemški poslanik von Papen in druge osebnosti. Dr. Schachta je sprejel predsednik avstrijske zvezne republike, nato pa še zvezni kancler. Dr. Schacht je obiskal državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta, nato pa predsednika avstrijske narodne banke in trgovinskega ministra. Uradno poročajo, da naj ta obisk nemškega gospodarskega ministra uredi plačilni in trgovski promet med Nemčijo in Avstrijo, v resnici pa bodo ob tej priliki tudi skušali najti pot, da se omili politična napetost med Avstrijo in Nemčijo. Prijet tat v shrambi Ljubljana, 18. junija. Nocoj ponoči že ob prvem svitu so prebivalci hiše št. 170 na Tyrševi cesti v Stožicah zaslišali v hiši nek čuden šum in ropotanje. Kmalu so mogli videti, kako se plazi skozi neko okno v hišo neznan moški, ki so ga potem našli in prijeli v shrambi. Brž so obvestili policijo, ki je poslala tja stražnika, ki je vlomilca odvedel na policijo. Mož se je sicer izgovarjal, da je bil včeraj zvečer zelo pijan in da je v neki zmedi napravil ta čudni obisk skozi okno, toda pri preiskavi so našli pri njem v gotovini 41.000 Din, za katere ni vedel točno povedati, kje jih je dobil. Trdi sicer, da je trgovec, toda policija doslej ni bila poučena, da trgovci včasih v zgodnjih jutranjih urah lezejo Trije šefi vlad so ugotovili enodušnost svojih nazorov in so bili srečni, da morejo podčrtati, da je zveza in solidarnost med tremi državami Male zveze popolna in da tvori to važen prispevek za utrditev miru. Prepričani o koristnosti svojih od časa do časa vršečih se sestankov, so trije šefi vlad sklenili imeti izmenično te sestanke v svojih državah. Sestanek treh predsednikov vlad je ponovno potrdil enotnost, moč in vitalnost Male zveze. Sloga xa večno Vršac, 18. jun. AA. Predsednik romunske vlade, Tatarescu, je izjavil: Razgovori s predsednikom dr. Hodžo so se zaključili z izletom na Donavi ob navzočnosti dr. Milana Stojadinoviča. Ta sestanek je važen v zgodovini Male zveze. To je prvič, da so se voditelji vlad Male zveze sestali, da bi se dogovorili o važnih interesih, ki za zmeraj vežejo naše tri narode. Posebno uradno poročilo bo podalo podrobnosti razgovorov na sestanku in o zaključkih. Jaz jih lahko obsežem z izjavo, da predstavlja Mala zveza sedaj popolnoma zedinjen in močan organizem, ki ga nobena sila na svetu ne bo mogla oslabiti ali pa omajati. Ker pa govorim tudi zastopnikom tujih listov, lahko dodam, da se v gotovih trenutkih pojavljajo v nekih tujih listih onstran meja komentarji in senzacije, ki slone ali na nezadostnih ali pa na tendečnih vesteh. Enkrat za vselej bi rad razbil te legende in izjavil v imenu svojih tovarišev, da narodi Male zveze nikdar ne bodo ponovili primera bratov Kurijaci-jev, ki so bili premagani eden za drugim, ker so zapustili skupno borbo. Iz vsega srca se zahvaljujem romunskemu in tujemu tisku, ki ima tukaj svoje zastopnike, ker objavljajo vesti o tem svečanem sestanku.« Protimarkslstična razstava Ljubljana, 18. junija. Včeraj je bila otvorjena za širšo javnost protikomunistična razstava v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5 Razstava potuje po vsej naši državi ter je organizirana po Jugoslovanskem antimarksističnem komiteju v Belgradu, ki je tudi član Mednarodne antante proti III. internacionali, katere sedež je v Ženevi v Švici. Razstava predstavlja celo vrsto (nad 600 komadov) različnih fotografij plakatov, grafikonov itd., ki ve celoti podajajo resnično sliko posledic gospodarjenja onih, ki hočejo prepričati ves svet, da je njihovo stremljenje ustvariti »raj« na zemlji. Ta »raj« že 20 let ustvarjajo v Rusiji ter je popolnoma razumljivo, da je na razstavi največ fotografij in dokumentov pričujočih borbo boljše-vikov proti veri, duhovščini brez razlike pripadnosti k tej ali drugi cerkvi, rušenje cerkva, prisilni tabori, rdeči teror, strašne grozote lakote, cele trume »bezprizornih« — zapuščenih otrok itd. Omenjena razstava je velike važnosti ter predstavlja interes za vsakega, posebej pa se priporoča naši mladmi. Razstava bo trajala vštevši do 21. junija in je odprta za obiskovalce vsak dan od 9—12 in od 15—19. Vstopnina 2 Din, za dijake 1 Din. Razdelitev Palestine v dve državi London, 18. junija.. »Dai!y Herald« se vrača na načrt o razdelitvi Palestine na čisto arabsko in čisto židovsko državico. Po predlogu preiskovalnega odbora za Palestino bi obsegala židovska državica ozemlje od Sirije do Gaze, arabska bi pa segala na severu do jezera Genezaret, na jugu pa do Barsabe. Krščansko ozemlje Jeruzalema in Betlehema bi tvorilo poseben mednarodni pas pod angleškim mandatom. Prav tako bi se Veliki Britaniji priznale v pristanišču Haife posebne pravice. Židovska državica bi prišla pod angleško pokroviteljstvo, arabska bi pa postala docela samostojna s trans jordanskim emirom Abdalahom na čelu. Opera o ameriški stavki Newyork, 18. junija. AA (Havas) Ameriški skladatelj Mark Blitz Vine je skompopiral opero o sedanji stavki v topilniški industriji. Pri krstni predstavi so dobili vse vloge nezaposleni operni pevci in igralci. Toda vlada zvezne države New-york je predstavo v interesu miru in reda prepovedala. Delavski sindikati so se zato pritožili pri sodišču, češ da je ta prepoved nezakonita. tudi skozi okna v hiše, posebno tja, kjer nimajo ničesar iskati. Zato so moža, ki je neki Š. L., 30 let star, menda doma iz Trbovelj, začasno pridržali na policiji. Vesti 18. junija Pogreb žrtev z nemške križarke »Deutsehland« je bil včeraj popoldne v Wilhemshafenu ob Bodenskem jezeru. Pri grobeh sta govorila poveljnik križarke »Deutsehland« kapitan Pruss in admiral Carla. Rojstni dan bolgarskega prestolonaslednika bodo praznovali odslej kot narodni praznik. Tako je sklenil bolgarski ministrski svet. Stavka je izbruhnila na drugem največjem parniku sveta, na angleškem velikanu »Queen Mary«. Parnik je odplul zaradi tega z večurno zamudo iz Southamptona v Newyork. Preureditev zakona o izrednih dokladah za državno obrambo pripravlja angleško finančno ministrstvo, ker je zakon v prvotni obliki vzbudil preveč odpora. Litvanski zunanji minister Munters je še vedno v Moskvi. O njegovem obisku je bilo mogoče izvedeti samo, da je obiskal komisarja za zunanje zadeve Litvinova in predsednika sveta ljudskih komisarjev Molotova. Na imena hitlerjnnskih voditeljev ne bodo smeli predomoljubni Nemci nič več krščevati svojih otrok. Notranji minister Frick je izdal uredbo, s katero prepoveduje, da bi otrokom starši dajali imena Hitler, Goering, Goebbels itd. Najbrž zato, da ne bi prišlo do kakih usodnih pomot, ko otroci dorastejo. Za novega sovjetskega poslanika v Berlinu so imenovali dosedanjega poslanika v Tokiu Konstantina Jurenjeva. Prejšnji berlinski poslanik je 6 svojega mesta romal najbrž v ječo. Konferenca zastopnikov socialistično II. internacionale se je začela včeraj v Ženevi. Bavi se z vprašanjem, kako pomnožiti pomoč za špansko Ljudsko fronto. Udeležujejo se je predsednik de Brouckere, voditelj francoskih marksističnih strokovnih organizacij Juhaux, zastopniki belgijskih in angleških socialistov ter trije Švedi. Obvezno delovno službo po nemškem vzoru bo uvedla nova japonska vlada. Ta služba naj bi šolala delavstvo za posebne industrijske stroke. Delovna taborišča bodo v Mandžuriji. Ameriška letalka Earhardtova je na poletu okoli sveta srečno dospela v indijsko prestolnico Calcutto. Gojencem in posadki z naše šolske ladje »Jadran« so italijanske oblasti predvčerajšnjim priredile izlet iz Neaplja v Pompeje in na Vezuv. Predsednik francoske republike Lebrun je včeraj sprejel mladega egiptovskega kralja Faruka v zasebni avdijenci. Kralja in njegovo mater je predsednik povabil tudi na kosilo. Turški zun. minister Ruždi Aras se danes odpelje v Bagdad na nova trgovska in politična pogajanja z iraško vlado. Mednarodni filmski kongres bo letos v Parizu od 5. do 10. junija. Po navadi so bili do zdaj ti kongresi vsako leto ob septembrskem filmskem festivalu v Benetkah. General Beck načelnik nemškega generalnega štaba je včeraj dopoldne prvič obiskal načelnika francoskega generalnega štaba Gamelina. Sofijska mestna občina je včeraj ob slovesnostih za rojstvo prestolonaslednika priredila ljudsko kosilo za več tisoč ljudi, ki so z dežele prišli manifestirat v prestolnico. Dvoma uprava pa je ljudem dala več tisoč litrov vina, da ga po stari šegi popijejo na zdravje bodočega bolgarskega vladarja. 41 ljudi je utonilo v Visli, kolikor je spada na varšavsko področje, zadnji mesec. Vojno stanje v Braziliji so morali spet uvesti, zakaj v treh ali štirih dneh normalnega političnega življenja je prišlo vsepovsod do spopadov, in nemirov. Odposlanstvo avstrijskih industrijcev, ki si ogleduje najnovejše nemške industrijske ustanove, je včeraj sprejel tudi general Goering. Zaradi komunizma je aretirala varšavska policija predvčerjšnjim 80 ljudi, pri katerih je zasledila veliko prepovedanega materijala. Reorganizacijo angleške pehote pripravlja londonsko vojno ministrstvo. Večino pehotnih polkov bodo spremenili v polke strojnic. 45 policistov je moralo deložirati nekega delavca v Nici, ki ni plačal stanarine ter se tudi branil, da bi zapustil stanovanje. Sporazumel se je s svojimi tovariši in se zabarikadiral z njimi v stanovanje, odkoder so metali na policijo kamenje, polena in kar jim je prišlo pod roke. Ranjenih je bilo nekaj policistov. Pobiranje milodarov v nemških cerkvah v kakršnekoli verske namene je prepovedano brez posebnega dovoljenja političnih oblasti. Dve sovjetski trgovski ladji »Kuban« in Trans-oalto« so zaplenile nacionalistične bojne ladje v španskih vodah in jih odvedle v svojo luko Ceuto. Strogo preiskavo zaradi utaje davkov je odredil predsednik Roosevelt ter jo poveril posebnemu senatnemu odboru, ki bo raziskal za koliko so ogoljufali državne finance največji ameriški bogataši pri zlaganih davčnih napovedih. O odnošajih med Irsko in Anglijo je včeraj govoril predsednik irske države de Valera. V govoru je povdaril dobre odnošaje med irskim in angleškim narodom ter dejal, da se bodo morali Angleži odpovedati posebnim pravicam, ki so jih dobili v nekaterih irskih pristaniščih v zahodni obali. Obnova italljansko-angleške trgovine je dala do zdaj odlične uspehe. Anglija naroča v Italiji toliko blaga, da italijanski trgovci ne morejo zadostiti vsem naročilom. Poljska znanstvena ekspedicija na Gronlandijo je dospela na mesto svojega dela in se takoj posvetila raziskovanju. Z živinsko kolero so baje okužili seveda po sovjetskih poročilih trockisti vso živino v beli Rusiji. Vse to so delali z vednostjo poljedelskega komisariata itd. Trgovska pogajanja med Avstrijo in Češkoslo-slovaško, ki so jin pred več tedni ustavili, so se spet začeli Hitler je sprejel italijanske fašistovske akademike, ki potujejo po Nemčiji in jim govoril, da je bodočnost Evrope odvisna od nemške in italijanske mladine. Zidava mrliške veže zagotovljena ii -CL nun n i 1 'n,n'n“n'n'n,n,n,n:n: Pročelje zgradbe za prosekturo. Ljubljana, 17. junija. Dolgo let se že piše o potrebi mrliške veže v Ljubljani, (oda šele pod sedanjo občinsko upravo so resno začeli delati za dejansko izvršitev tega potrebnega načrta. Mestni pogrebni zavod bi pač najlažje povedal vsakodnevne primere, ki v grobi nazornosti kličejo, naravnost zahtevajo čim prejšnjo izvedbo mrliške veže. Zdaj 6e vendar bližamo uresničenju celotne zamisli, ki je dobila 6voj okvir v širokopoteznem načrtu mojstra Plečnika. Dne 4. junija ie bilo pri 6eji SUZOR-a v Zagrebu dokončno odobreno 2-milijonsko posojilo v ta namen. Naš mojster Plečnik pa že v podrobnosti ustvarja to svojo, ree tako svojstveno lepo zamisel Vrta v6eh svetnikov, ki bo ležal na desni 6trani drevoreda proti pokopališču frede. Idejni osnutek, ki ga priobčujemo, nam lepo aže, kako bo ta vrt izgledal. Vhod iz smeri od Ljubljane proti pokopališču je viden na levi strani skice. Izhod iz Vrta vseh svetnikov je proti pokopališču dvojen, viden je na desni strani skice. Kakšen bo Vrt vseh svetnikov Od glavne ceste skozi Vrt se bo na desno in levo odcepilo v manjših in večjih krivuljah več manjših potov h posameznim kapelicam, kamor bomo poslej polagali naše pokojne. Te kapelice bodo posejane po celotnem parku, v polnem, sveto-tihem zatišju, daleč proč od mestnega in življenjskega trušča, obdane v polnem zelenju dreves in lepotičnega grmičevja. V celem torej nekaj povsem svojstvenega, nič od drugod prkiešenega. Celotni prostor — park naših umrlih — bo obdan z visoko dekorativno ograjo ter bo tako v resnici ločen od vsega prometa in mestnega vrvenja. Na jugovzhodni strani parka pa bo manjše upravno poslopje z garderobo za uslužbence Mestnega pogrebnega zavoda, lopo za cvetlice, majhno skladišče krst in ostalih potrebščin MPZ. Načrt obdukcijskih prostorov Obenem z Vrtom vseh svetnikov bodo zgradili tudi prostorno, deloma enonadstropno obdukcijsko poslopje, ki bo v neposredni zvezi z mrliško vežo. Te dni je v zvezi 6 temi načrti zasedal širši odbor uprave MPZ pod vodstvom načelnika gosp. ravnatelja Sušnika. Seji so prisostvovali tudi gg. prosektor dr. Plečnik, m. s. ar. Debevec, arh. Ravnikar in arh. Spinčič. Na tej 6eji so bili podrobno obdelani in potem soglasno sprejeti načrti vseh obdukcijskih prostorov v Vrtu vsen svetnikov. Načrt predvideva predvsem veliko obdukcijsko sobo, manjšo obdukcijsko 6obo za infekciozne mrliče, dva razstavna prostora za pokropitev, dva kabineta za zdravnike ter ložo za vratarja. Celotno poslopje bo podkleteno ter bodo spodaj nameščene posebne hladilne naprave. Nad pritličnim poslopjem bo približno do polovice zgrajeno še eno nadstropje, kjer bo lepo stanovanje za vratarja. Celotna stavba napravlja vtis mogočnega, pa obenem okusnega, namenom primernega poslopja, ki bo v okras celotni okolici. Želimo seveda, da bi celotna zgradba ter Vrt vseh svetnikov bila zgrajena čimprej. Saj še ni pozabljena lanska avi-jonska nesreča, ko smo morali številne ponesrečence polagati v — milo rečeno! — vsaj neprimerni mrtvašnici pri Sv. Krištofu, kjer so jin potem mogli pokropiti svojci. Ob tisti priliki, pa še večkrat prej in pozneje, čeprav ne tako izrazito, smo videli, kako zelo nam je mrliška veža potrebna in nujna. Sedanja občinska uprava si bo zato poleg dru- fih ogromnih del, ki jih je 6torila (sanacije Mestne ranilnice, tramvaja, mestne delavske zavarovalnice, povečanje Delavskega doma, zgraditev otroških zavetišč itd.), postavila z Vrtom vseh svetnikov dostojen spomenik, ki bo vekovito izpričeval, kaj vse se more v tako neugodnem času ustvariti s potrebno vestnostjo in žilavostjo, kot je to storila sedanja naša delegacija na magistratu na čelu z vzor županom dr. Adlešičem. v* 'f \ ‘ Ipiil r* I - ; * Takšen bo »Vrt vseh svetnikov«. Vozne ugodnosti invalidov, sirotf nezaposlenih, sez. delavcev in izseljencev Belgrad, 17. junija. Z uredbo o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni upravi z dne 3. junija 1936 so bili izdani trije pravilniki in sicer: 1. pravilnik za osebje državnih prometnih ustanov; 2. splošni pravilnik in 3. pravilnik o prevozu invalidov, nezaposlenih delavcev in sezonskih delavcev, nepreskrbljenih sirot io pohabljene dece, izseljencev-povrat-nikov s člani družine in stvarmi, pravilnik, ki se imenuje »pravilnik o ugodnostih socialnega značaja na železnicah in ladjah v državni upravi«. 1. Vojni invalidi. Dovoli se jim vse, kar določa invalidski zakon, razen tega se pa zviša število zasebnih potovanj po polovični ceni od 6 na 12 na leto. 2. Nepreskrbljene sirote in pohabljenci, sirote, ki so brez zaščite, in pohabljena siromašna deca, ki zaradi telesnih hib ne more saina hoditi, bodo v primerih, kadar jih ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje ali pa banske uprave pošljejo na zdravljenje itd. uživale polovično voznino (otroci do 10 let pa 75 odstotkov). Iste ugodnosti bodo deležni tudi spremljevalci otrok. S. Nezaposleni in sezonski delavci. Med tem ko so doslej uživali nezaposleni in sezonski delavci 50 odstotni popust od redne voznine samo tedaj, kadar so odhajali z doma, da si poiščejo dela, se jim zdaj ta ugodnost dovoli tudi za vrnitev. 4. Izseljenci in povratniki dobe odslej popusi 50 odstotkov od redne voznine tudi za svoje žene in otroke, razen tega je pa nameravan popust 50 odstotkov od redne voznine tudi za prtljago in selitvene stvari, ki jih izsenljenci na povratku t domovino pripeljejo s seboj iz tujine. Javne delovne borze in njihove podružnice, izpostave in poverjeništva lahko izjemno v upravičenih primerih dajo nezaposlenim in sezonskim delavcem in Izseljencem, ki se vračajo v domovino, izkaznice za znižano voznino za 75 odstotkov od redne voznine. Pri sestavi tega pravilnika se je želelo v mejah možnosti ustreči vsem upravičenim zahtevam vojnih invalidov, posebno pa želji, da se podeljevanje teh izkaznic prenese na krajevne oblasti. Določila tega pravilnika stopijo v veljavo, v kolikor se nanašajo na osebe, zavarovane z invalidskim zakonom, 60 dni po objavi v Službenih novinah. Ugodnosti, ki jih je doslej dajalo nezaposle-nim delavcem generalno ravnateljstvo državnih železnic, bodo po uveljavitvi tega pravilnika podeljevale izključno javne delovne borzo ali pa njene podružnice v smislu novega pravilnika. Ta pravilnik je najboljši dokaz prizadevanja kraljevsko vlade za pomoč socialno slabših slojev. Naši gasilci potujejo Ljubljana, 18. junija. Letošnje leto se vrši po raznih državah več mednarodnih gasilskih prireditev, ki «o jih po svojih zatsopnikih udeležijo tudi naši gasilci. Tako so te dni odpotovali v Diieseldorf v Nemčijo na kongres nemške porenjske gasilske zveze zastopniki jugoslovanskih gasijcev starešina Žagar Stanko iz Križevcev, 11. podstarešina Markovič Stevan, generalni inšpektor gasilstva g. Pin-ler Jlija ter iz Maribora poveljnik prostovoljne gasilske čete g. Krambergar Franc ter član zve-zine uprave g. Hameršak Franc. Obenem s kongresom v Dusseldorfu, ki se bo vršil od 19. do 22. junija, bodo obiskali naši gasilci tudi Mona-kovo, Stuttgart, Frankfurt, Koln, Koblenz, Linz, Dunaj in Gradec, kjer si bodo povsod ogledali tamkajšne gasilske naprave. Gasilska delegacija se vrne v Ljubljano 25. junija. Dne 3. do 6. julija pa se vrši v" Bratislavi kongres češkoslovaškega gasilstva. Tja odpotujejo v imenu jugoslovanske gasilske zveze starešina g. Žagar Stanko iz Križevcev ter Snoj Franc iz Gornje Radgone. V imenu ljubljanske gasilske za-jedniee pa bodo Sli v Bratislavo starešina dr. Kodre in tajnik zajednice g. Mežek. Razen tega uradnega zastopstva bo šlo v Bratislavo večje število drugih gasilcev iz Slovenije. Med 8.—13. julijem pa bo v okviru velike mednarodne razstave kongres mednarodnega tehničnega komiteja za pobijanje in gašenje požarov, katerega članica jo tudi jug. gasilska zveza. V Parizu bosta zalo odšla po vsej priliki v imenu zveze stareši gasilske zajedninice za dravsko banovino dr. Kodre ter njen tajnik g. Mežek. Baronu Codelliju ukradli turški top Ljubljana, 18. junija. Te dni so se neznani tatovi spravili celo nad starinske topove, ki jih hrani na grajskem dvorišču baron Codeli na Kodeljevem. Upravitelj graščine je sporočil policiji, da je bil izpred graščine ukraden iz turških časov ohranjen mali bronasti topič kalibra 4.50 cm. Topič ima svojo zgodovinsko vrednost. je 70 cm dolg ter okrog 80 kg težak. Na sredini topiča sta bila gravirana ročaja v obliki ribe, baranjski grb ter črpe N. Z. Graščak je ocenil top na 50.000 Din. Policija je takoj obvestila vse prekupčevalce z železom v Ljubljani, vse topilnice železa ter večje trgovine, ki tudi kupujejo staro železo. Očitno je namreč bilo, da bo skušal tat prodati topič le za staro železo, ker sicer predstavlja le zgodovinsko vrednost za muzej. Res se je že po par dneh pojavil pri nekem človeku v mestu neznanec, ki je hotel prodati topič za staro železo. Policija je bila o prodaji takoj obveščena ter je prodajalca prijela in zaprla. Zdi se, da bo zaradi tega topa moral v zapor še nekdo drugi, ki je prvemu pomagal pri tatvini. Ograjo med cesto in železnico Slov. Bistrica, 15. junija. Lokalna železnica Slov. Bistrica mesto — Slov. Bistrica se kmalu pod kurilnico mestnega kolodvora približa banovinski cesti Slov. Bistrica—Laporje —Makole, tako da lečeta do spodnje postaje vzporedno druga ob drugi. Zaradi tega se vedno srečavajo vozniki, avtomobili in kolesarji z vozečim vlakom. Ker so večkrat vozniki silno neprevidni, obstoji velikokrat resna nevarnost lažjih ali težjih nesreč. Marsikomu, ki se je večkrat vozil na omenjeni progi, se je že večkrat nudil prizor, ki bi lahko zahteval kako žrtev, bodisi človeško ali drugo. Skrajno nerodno je namreč to, da tečeta obe prometni stezi druga ob drugi ter nimata nikakršnih varnostnih zaprek, ki bi vsako morebitno trčenje že vnaprej onemogočile. Saj morata vlakovodja in strojevodja vedno skrbno paziti, da se kaj takega no zgodi. Vlak mora večkrat obstati. Posebno takrat, ko se sreča z dvema voznikoma, ki peljeta vsak v drugo smer. Naša želja obstoja v tem, da se med cesto in železnico zgradi vsaj lesena ograja ali pa zabijejo stebri. To bi ne stalo mnogo. Prispevalo naj bi žel. ravnateljstvo, banovina in slovenjebistriški občini. Čeprav ee dosedaj — hvala Bogu — ni pripetila nobena hujša nesreča, vendar nanjo ni treba čakati. Zgraditev sama na sebi ne bi bila težavna v gmotnem in tudi ne v tehničnem oziru. V tem bi bil konec neprestanih motenj in sitnosti. 9 kovačev je izterjal z revolverjem v roki Maribor, 18. junija. Bližamo se sodnim počitnicam in večje razprave pred okrožnim sodiščem postajajo bolj redke. Na j>omlad so gg. sodniki pohiteli ter so večino nujnih primerov že absolvirali. Enkrat, dvakrat na teden [>a se najde tudi pred okrožnim senatom kak zanimivejši primer. Takšen se razpravlja tudi danes, ko še je sestal veliki senat, da sodi 29-letnemu grešniku Matevžu Kozlu iz Velike Varnice, ki je ze star znanec s kazenskimi paragrafi ter je šele letos januarja prišel iz mariborske kaznilnice, v kateri je presedel^ radi raz-bojništva dve leti. Dolga ječa pa Matevža ni prav nič poboljšala. Komaj je zadihal svež zrak, že so ga zopet zasrbeli prsti ter sc jeli stegovati po Preiskava o dogodkih v Senju Bolgrad, 18. junija. Iz zanesljive strani poročajo. da je preiskava o dogodkih v Senju dne 9. prejšnjega meseca končana in da je sedaj proti nekaterim organom, disciplinski in sodni postopek v teku. Tiste, ki jim dokažejo krivdo, bodo zadele zakonske posledice. Zamenjava čeških 1000 kronskih bankovcev Belgrad, 18. junija. Po sporočilu finančnega ministrstva prenehajo biti češkoslovaški bankovci po 1000 kron z datumom 15. aprila 1919, izdani z navedbo vlade z dne 12. decembra 1919, dne 80. junija t. 1. zakonito plačilno sredstvo. Od 1. julija t. 1. do 30. junija 1938 bo češkoslovaška narodna banka zamenjala te bankovce, vzete iz prometa, na vseh svojih blagajnah, od 1. julija 1938 do 30. junija 1942 pa samo blagajna glavnega zavoda v Pragi. Po 30. juniju 1942 se ti bankovci ne bodo več zamenjavali. Sedmina za pokojnim akademikom Dolinarjem Rudolfom bo v soboto 19. t. m. ob 7 v stolnici. Oddolžimo sc spominu slovenskega mučenika! tuji lastnini. Kar naenkrat, v dobrih dveh mesecih, se je nabral lep kup pregreh, ki so spravile Matevža na zatožno klop, največja pa je raz-bojništvo, katerega je zakrivil dne 27. februarja v Vičavi. S samokresom v roki je prisilil Martina Rogino, da mu je izročil vse svoje premoženje 90 din. V svojem zagovoru se Kozel brani, da je hotel od Rogine samo izterjati omenjeni znesek, katerega mu je dolgoval za neko obleko in nahrbtnik, katerega mu je prodal. Ker pač ni šla terjatev z lepega, jo je poskusil z grdega. Vse-kako je čuden način, terjati dolg s samokresom v roki ter s klicem »denar sem ali eni rte, kakor je to delal Kozel. Rogina pravi, da ga je Kozel izvabil v gozd pri Vičavi pod pretvezo, da mu bo omenjeno obleko prodal. Ko pa sta prišla v gozd, je potegnil samokres ter ga s klicem »denar ali smrti: prisilil, da mu je izročil denarnico z vso vsebino. Poleg tega razbojništva pa se zagovarja Kozel še zaradi pet prevar in tatvin. Razprava ob času poročila še traja. Ne boš, „Jutro"! Ljubljana, 18. junija. Kako zelo si »Jutro« prizadeva, da bi javnost odvrnilo od pozornosti, ki so jih povzročili dogodki v bližini Konjic, kjer je padel nesrečni Dolinar, je dokaz tudi današnji članek o smrti Lojzeta Kladnika, ki pravi »Jutro« o njem, da so ga našli najprej obešenega, pozneje pa se je Ugotovilo, da je bil zaboden z nožem v prsa. »Jutro« je zaradi ubogega Kladnika, čigar smrti zdaj posveča tako skrbno pozornost, poslalo v Konjice svojega izprašanega kriminalista, ki zdaj na dolgo in široko razpreda svojo učenost, pri tem pa seveda ne pozabi, s pestjo udariti zopet po slovenski duhovščini, ki mu od javorskega umora sem ne da spati. »Jutro« si zaman prizadeva. Nesrečna žrtev, ki je padla v Prihovi, bo vekomaj zapisana v srcih vseh pravih Slovencev, pa naj »Jutro« še tako išče drugih drobtin, ki naj bi zakrile ta od vseh poštenjakov obsojeni gnusni zločin. Pri tej priliki naj ponovno ugotovimo vso »Jutrovo« hinavščino. Za umor na Javorju se je zanimalo do podrobnosti in ni nehalo klicati javnost in sodne oblasti na pomoč, naj za božjo voljo razkrijejo skrivnost zločina. Pri tem je z vso vnemo samo pomagalo na povsem svojstven način, ta umor razkrinkavati. Celo vrsto fotografij je objavilo, po cele strani podrobnosti je napisalo. Umor akademika Dolinarja je šel mimo »Jutra« kakor da se nikdar ni zgodil. Tu »Jutro« ni čutilo nobene potrebe, da bi samo pomagalo iskati morilca, niti se ni potrudilo, da bi pokazalo sled ... Seveda, »Jutro« že ve, zakaj molči o podrobnostih umora v Prihovil Le zakaj »Jutro« vse drugo zanima, samo umor akademika Dolinarja ne? Ali hočejo pri »Jutru* zatreti glas vesti?.,. Kaj neki pravijo k temu »Jutrovi« poklicni iskalci resnice in detektivi.., Tridnevni izlet s posebnim vlakom v Trst—■ Gorico ali Benetke od 27. do 29. junija t. 1. Cena vožnje s kolektivnim potnim listom: v Trst 120 Din, v Gorico 135 Din, v Benetke 185 Din. Informacije v biljetarnicah »Putnika« in v izletni pisarni »Okorn«. Stalin je „fejst" fant Ljubljana, 16. junija. Pred malim senatom se sedaj v dobi junijske vročine vrste običajne kazenske razprave. Na vrsto prihajajo vlomilci, goljufi, pretepači in vmes za nameček tudi kak komunist. Mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. K. Javorška je včeraj sodil čudaškega komunista. Pred sodnike je stopil Janez Keršič, čevljar iz Kovora pri Kranju, star 42 let. Bil je v ruskem ujetništvu in tam se je nasrkat boljševiške vodke. Je oče 10 otrok. Prav čedno je oblečen. Na zunanjost mož mnogo da, kakor je videti, ker je prišel prav po lovsko oblečen na sodišče. Državni tožilec dr. L, Pompe je Keršiča ob* tožil hudega zločinstva po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, hkratu pa tudi prestopka nevarne grožnje. Lani avgusta je napram znancem hvalil razmere v Rusiji, spomladi pa so je celo pobahal, da je bil v Rusiji pri *|j!Walinu, kako da je g. Stalin fest fant, da ima isto plačo ko drugi delavci. Drugim je grozil, da jih bo pobil kol mačke in da bodo tako vedeli, kaj je komunist. Janez Keršič se je napravil pred sodniki prav nevednega, venomer je zatrjeval: »Vse je čisto naj pačno. Moji sovražniki so vse storili. Vse skup ni nič res. Na mene so jezni, ker sem bil v Rusiji.« »Priča Blažič je kratko povedal: »Nagovarjal me je, da naj k njegovi stranki pristopim. Ne bo treba pri nas nič delati, a dobro bomo živeli. Prinesem saharin, pa dobro zaslužim«. Tudi z drugimi vaščani je imel politične debate. Senat je bil za enkrat milosten in mu je prisodil samo 30 dni za-paro in 180 Din denarne kazni, to le zaradi prestopka po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in zaradi nevarne grožnje. Dve žrtvi strele Maribor, 17. junija. Zgodaj — ni 5e se začelo niti poletje, so začele divjati pri nas silovite nevihte, ki so že žal zahtevale nekaj človeških žrtev. Takšna nevihta z udari strele, in grmenjem se je razdivjala nad južnimi pobočji Pohorja. V Skomarju, eni najvišjih vasi na Štajerskem in domovini slovitega »pohorskega« pesnika Vodovnika, je zahtevala strela kar dvoje žrtev. Nevihta je zajela na polju posestnico Veroniko Kovše in obe njeni delavki Barbaro Tepej in Antonijo Mirnik. Silna ploha, ki se je nenadoma vlila, je pognala vse tri žensko v. zavetje mogočne smreke, ki stoji precej samotno. Komaj pa .so se stisnile pod goste vejo smreke, že je udarila strela v drevo. Razklala ga je od vrha do tal, pri tleh pa je zadela v ženske, ki so tam iskale zavetja. Vse tri je oplazilo ter so obležale negibne. Ce/. nekaj časa, ko se je nevahta polegla, je prišel posestnik Anton Kovše gledat na polje, kje je žena in delavke, ker jih ni domov. Našel jih je nezavestne pod razklano smreko. Ves prestrašen je odhitel v vas po pomoč. Vaščani so mu pomagali ponesrečenke zanesti na dom, kjer so jih takoj začeli drgniti, obenem pa so poslali v Vitanje po zdravnika dr. Silana. Ta je res prišel. Mogel pa je ugotoviti pri Tepejevi in Mir-nikovi samo smrt, dofiim je posestnica Veronika Kovše prišla po daljšem umetnem dihanju zopet k eebi ter je sedaj že izven nevarnosti. Nesreča je vzbudila v vsej okolici veliko sočustvovanje. Naročajte Slovenski dom! Velike povodnji v Slov. goricah Sv. Ana v Slov. Goricah, 18. junija. Krasno vreme prejšnjega tedna je tudi pri nas kazalo, da bo letos kmet lahko pospravil seno s travnikov. Nekateri so začeli kositi že prejšnji teden in so pri pospravljanju sena imeli zato srečo. V torek pa je nenadoma nastopilo močno deževje. Nihče ni mislil, da bo kaj drugega, kakor navadna poletna nevihta, ki kmalu preneha. Toda ta tolažba je bila zaman. Deževje traja že tri dni. Mnogim posestnikom je zalotil dež pokošeno seno na travnikih, ki ga tako še dosedaj niso mogli spraviti in trpe precejšnjo škodo. Se mnogo večjo škodo pa je napravila povodenj, ki jo je imelo za posledico silno deževje zadnjih dni. Ze v noči od torka na sredo sta po hudem nalivu prestopili bregove Ščavnica in Pesnica, ki sta svoje doline v kratkem času spremenili v prava jezera. Na široko so poplavili polja tudi mnogi potoki kakor Veka, Drvanja, Ročica in drugi. Travniki so bili y tem času ve5j,»ouia že pokošeni, seno pa še ni bilo pospravljeno. Deroča voda je odnašala pokošeno travo in kupe deloma posušenega sena. Povodnji so pustile za seboj žalostno sled, saj je voda odnesla s seboj skoraj ves travniški pridelek, kar pa ga je še ostalo, je ves blaten, in bo, tudi če nastopi takoj lepo. sončno vreme, težko še uporabljiv za krmo. Pokošeni travniki so na debelo pokriti z blatom. Veliko škodo je deževje povzročilo tudi na žitu, kajti rž, pšenico in ječmen je popolnoma zbilo na tla. V zvezi s silnim deževjem pa so številni zemeljski usadi in plazovi. Na mnogih krajih so strmi bregovi zdrčali v dolino ter na več mestih zaprli ceste. Celotno škodo cenijo že sedaj na več milijonov. Pri teh poplavah se je spet pokazala velika potreba po regulaciji slovenjegoriških rek, posebno Ščavnice in Pesnice. Žalostno je, da morajo ravno takšne poplave, ki spravljajo našega kmeta v obup. dokazovati, kako nujno je postalo vpra-šanje po regulaciji teh naših rek, Kulturni koledar Josip Murn Aleksander 18. junija 1901 je umrl v Ljubljani pesnik Josip Murn Aleksandrov. Rodil se je 4. marca 1879. Gimnazijo jc dovršil v Ljubljani. Na Dunaju se je najprej vpisal na eksportno akademijo. Ker je bil nezadovoljen, se je preoisal na juridično fakulteto, liadi tega je izgubil tudi podporo trgovske zbornice, kar pa mu ie — poleg zavratne bolezni — popolnoma onemogočilo študij v tujini. Bolan se je vrnil domov. V Ljubljani je dobil najprej službo stenografa pri dr. Šušteršiču, pozneje pa je postal tajnik pri trgovski zbornici. — Toda bolezen ga je kmalu pobrala. Umrl je na isti postelji v stari cukrarni kakor Kette. Pesmi je začel pisati že v gimnaziji, kjer je bil neka' časa tudi član Zadruge. Svoje prve pesmi je objavil v Angelčku. Skoraj v istem času pa je začel objavljati podlistke v Slovencu in Slov. Narodu. Sodeloval je tudi pri dijaškem listu Zori in Novi Nadi. Toda šele v Ljubljanskem Zvonu, katerega stalni sodelavec je bil — je prišel do svoje podobi. Pred smrtjo je hotel izdati zbrano delo Pesmi in romance. Toda smrt ga je prehitela. Knjigo je izdal leta 1903 dr. I. Prijatelj. Liubljana danes Koledar Danes, petek, 18. junija: Evfrem. Sobota, 19. junija: Julijana. Nočno službo imajo lekarne: mr. Lcustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Kino Union: Otrok smeha Kino Sloga: Izdajalci. Kino Matica: Osamljena žena. * K I N TEL. 27-30 SLOGA Romeo Irt J ulij o po istoimenskem nesmrtnem delu W. Shake-spear-ta. V glavni vlogi: Norma Shearer ln Leslle Hovard. DODATEK: Domafi kulturni film: S kalakom po savskih brzicah ln cerkniškem lezeru. TEI. 21-24 MATICA ANA. STEN v velikem ljubavnem filmu Osamljena zena Kronanje v Londonu — Tebnikolor Um v naravnih barvah. UNION Premiera) Pat ln Patflchon v najnove)M veseli komediji Otok smeha (Propadlo nasledstvo) .laiouok Sodelujejo te: Lucle EngUsoh, Tibor v. Halma; ln drugi Se vedno odhajajo v tujino Letos se jih je izselilo že 6000 HiilAovelSl turnall: Poroka vojvode Windsorskega l.t.d., l.t.d. Predstave danes ob 19-16 ln 21*15 url Jttgobruna, kranjske tekstilne tovarne d. z o. z. v Kranju je poklonila Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani znesek 500 din. Za velikodušni dar se upravni odbor društva najiskreneje zahvaljuje. Mestna ženska realna gimnazija. Sprejemni izpit. Prijave za sprejemni izpit, ustne in pismene, sprejema ravnateljstvo v dneh 18., 19., 21. in 22. junija v dopoldanskih urah. Prošnja je kolkovati z 10 din, priložiti je šolski izkaz in rojstni list. — Sprejemni izpit bo v sredo 23. junija ob 8. uri. Ljubljansko gledališče DRAMA. ZaSetek ob 20. urL Potek, 18. junija: Zaprto. Sobota, 19. junija: Tisočak v telovniku. Premierski abonma. Nedelja, 20. junija: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. uri: Petek, 18. junija: Zaprto. Sobota, 19. junija: Car Kalojan. Red Sreda. DRAMA Premiera »Tisočak v telovniku«, ki se bo vršila v soboto za premierski abonma, bo dobrodošlo razvedrilo za vse one, ki si želijo vedre in neprisiljene zabave. Po »šlagerjih«: Matura in Dr. bo »Tisočak v telovniku« igra, pri kateri lahko pričakujemo prav tako živahnega uspeha kakor pri navedenih. Dejanje se godi na deželi in je prav humorno, kaže nekaj tople človečnosti, ki ogreje gledalca, in prisrčni domisleki, ki prepletajo dejanje, ustvarjajo simpatije za to preprosto, toda učinkovito in zelo veselo burko. Režija je Kreftova. OPERA Red »Sreda« ima v soboto 19. t. m. predstavo »Car Kalojan«, na kar posebej opozarjamo. Prosimo, naj blagovolijo to upoštevati, kajti radi bližnjega konca sezone in precejšnjega števila predstav, ki se morajo še odigrati, ni bilo mogoče uvrstiti vse predstave točno na abonmanom pripadajoče dneve. Udeležba jug. akad. na svetovnih akad. igrah v Parizu Od 21. do 29. avgusta 1937 se bodo vršile v Parizu VII. mednarodne akademske igre, ki se jih bo udeležila tudi jugoslovanska akademska reprezentanca na stroške ministrstva za telesno vgzojo. V tej zvezi je ministrstvo za telesno vzgojo pozvalo Akademski športni klub na ljubljanski univerzi, da mu sporoči imena ljubljanskih akademikov, ki bi prišli v poštev za reprezentanco. Jugoslavija nastopi v sledečih disciplinah: 1. plavanje in skoki v vodo (moški in ženske); 2. sabljanje (m. in ž.); 3. tenis (m. in ž.); 4. lahka atletika (m.): 5. veslanje (m.); 6. boks. Ker poteče rok za prijave že 20. junija polivamo vse, ki prihajajo v poštev za omenjene tekme, da se prijavijo sami ali potom svojih klubov najkasneje do 19. junija do 12. ure na Akademski športni klub, Ljubljana, univerza, tel. 35-96. Akademski športni klub. Sv. Ana v Slov. goricah, 16. junija. Preteki: mesec smo že poročali v »Slovenskem domu« o živahnem izseljevanju naših delavcev iz Prekmurja in Slovenskih goric, ki so šli za kruhom bodisi v vzhodne kraje naše države, bodisi v Nemčijo, Francije in drugam. V torek, 15. junija pa so spet odšle iz Slovenskih goric in z Dravskega polja velike /nnožice naših kmetskih dela/cev v Nemčijo. Nad 2000 se jih je poslovilo od svojih domačih polj, ki jim ne morejo dati dovolj kruha. Podatki, ki jih imamo o teh naših sezonskih izseljencih, kažejo, da se je letos število teh dvignilo na 6000 (šest tisoč). To je številka, ki vse bolj opozarja na to, kako hudo se je pri nas razbolela rana na našem narodnem te- I lesu ravno zaradi tako izdatnega izseljevanja naših ljudi-V tujino, ki pije našo kri in ki odnala dobiček pridnih rok slovenskega delavca. Kako se našim delavcem v tujini godi, za to je najboljši dokaz pripovedovanje onih, ki so sami na tujem prestali svojo bridko izkušnjo. Sanje o bogastvu, ki si ga bodo na lahek način pridobili na tujem, sc kaj kmalu razblinijo, mesto njih pa se mora naš človek kaj kmalu sprijazniti s kruto resnico, da tudi v tujini ni primernega zaslužka in tako tudi nc pridnih rok vrednega življenja. Žalostno pa je postalo v zadnjih dneh tudi dejstvo, da odhaja iz Slovenskih goric in Slovenske Krajine tudi kmečka mladina, ki ji sicer življenje doma ni tako težko, kakor n. pr. revnim viničarjem in bajtarjem. Kaj bo prinesel ta odtok kmečke mladine z rodne zemlje, kjer- vedno bolj manjka ljudi, ki bi jo obdelovali, ni težko uganiti. Na eni strani bo ta kmečka mladina vedno bolj v nevarnosti, da se za nas popolnoma izgubi, na drugi strani pa bodo ostala naša polja zaradi pomanjkanja delavnih moči vedno manj donosna, kar ne more imeti dobrih posledic za naše kmetijsko gospodarstvo. Vprašanje izseljevanja naših ljudi v tujino zopet kliče, vedno bolj svareče, po primerni in za ves naš narod koristni rešitvi. Športnik piše iz Prage Zlato Prago, središče kulturnega življenja Čehosldvakov precej popisujejo slovenski časopisi predvsem s področja gledališke umetnosti, glasbe itd. O športnih prireditvah pa poročajo bolj malo, večinoma to opravijo z nekaj rezultati v ponedelj-ski športni rubriki. Takoj v začetku moram omeniti dobro organizacijo vseh športnih' tekmovanj. Čehoslovaško nogometno združenje bi lahko služilo kot vzgled naši nogometni zvezi, vsaj kar se tiče ureditve tekmovanja za državno prvenstvo. Sistem namreč že več let ni bil menjan. Pričetek litošnjega tekmovanja za srednjeevropski pokal je bil težko pričakovan. Rezultati so že znani. Slavija je v Pragi pred 20.000 gledalci komaj remizirala s Ferencvvarošem, ki bi si za lepo premoč v polju zaslužil zmago. V tem tekmovanju ima Slavija malo uspehov. Ima pa svojevrsten rekord, da je edini klub, ki tekmuje vsa leta za srednjeevropski pokal od njegove ustanovitve. Slavija je v nedeljo nastopila brez nekaterih »zvezdnikov«. Posebno ji je manjkal dobri strelec Svoboda. Planička v golu je nastopil kot rekonvalescent. Bil je težko poškodovan pri razstavnem turnirju v Franciji, kjer si je Slavija priborila tretje mesto pri močni mednarodni konkurenci. V sredo odhajala Planička in Nejedli (zveza Sparte) kot igralca, niminirana v moštvo vzhodne Evropi, ki bo igralo z zapadno Evropo v Amsterdamu. V postavi zapadne Evrope bo igral hivši igrač Sparte in najbolje plačani praški profesijonal (baje 6000 Kč mesečno) Belgijec Braine. V poročilu tekme Gradjanski : Genova hvalijo praški listi dobro obrambo Zagrebčanov ter smatrajo, da bo prednost dveh golov Genovi zadostovala, da po zagribškem srečanju vstopi v drugo kolo. Zanima vas Davis-cup tekmovanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško? Tudi Pražane je, ali ne v taki meri kot tekmovanje iz prejšnjega kola s Francijo. Bil je prisoten naš poslanik dr. Protič, sekretar poslanstva naš ožji rojak dr. Pogačnik, znani filmski komik Burian itd. Ker je bilo v prejšnjih dneh precej vedro, smo si med seboj obetali, da mogoče vendarle zmagajo Šport doma in drugod V Londonu je včeraj premagal Anglež Tommy Farr v tretji rundi Nemca Walterja Neusela e knock-outom. Premoč mladega Angleža jc bila že v prvih rundah očividna, v tretji rundi pa je moral Nemec kloniti pred pravo točo udarcev, ki mu jih je zadal Anglež. Neusel jc obležal na tleh in ni mogel slišati, kako mu jc sodnik odštel usodnih deset sekund. Farrova zmaga je bila nadvse viharno 6prejeta. Pot mladega, komaj 23 letnega angleškega boksarja Toinmyja Farra je šla izredno hitro navzgor. 2e zmaga nad bivšim svetovnim prvakom Maksom Baerom ga je napravila zelo popularnega, z zmago nad Neuselom pa je vstopil v vrsto najboljših boksarjev na 6vetu. Borbi je prisostvoval tudi Schme-ling, ki je izjavil, da Anglija že dolgo časa ni imela tako dobrega boksarja kot je Farr. Z zmago nad Neuselom si je Farr s svojimi pestmi v dobrih šestih minutah prislužil 3000 funtov (funt je 250 Din), kar je precej lepa vsotica. Vstopnice za match so zadnji dan znašale od 400 Din navzgor. Zanimivo je tudi to, da je Farr svojo zmago napovedoval že v naprej in stavil nanjo 1000 funtov. Na jesen je pričakovati srečanje med Sclimelingom in rarrom. * Ustanovitelj modernih olimpijskih iger Francoz baron Pierre de Coubertin, ena najmarkant-■nejših osebnosti moderne športne zgodovine, proslavlja danes v Lausanni svojo 75 letnico. Slavljenec 6i pač gotovo pred 40 leti ni mislil, kako velikanski razmah bo zavzel športni pokret. S prvimi modernimi olimpijskimi igrami je postavil z neutrudnim delom temelie današnjega športa. V teku teh let je Pierre de Coubertin .sprejel nešteto odlikovani kot znak hvaležnosti za svoje velikansko delo. Med drugim mu je grška vlada že pred desetimi leti po6tayila v svojem marmornem stadionu v Atenah doprsen kip. * Po vzgledu tekmovanja za srednje evropski nogometni pokal, so države Srednje Evrope osnovale enak turnir za srednje evropski teniški pokal. V prvi tekmi, ki se je vršila v Pragi, vodijo Čcho-slovaki 2:0 proti italijanski reprezentanci. Rezultati: Meuzel : Palmieri 6:4, 7:5, 6:1. V doubleu pa Hecht-Menzel : Taroni-Quin(avalIe 6:4, 6:2, 4:6 in 6:1. Na avtomobilski cesti med Frankfurtom in Darmstadtom je znani nemški dirkač Berut Rose-meyer postavil z avtomobilom Auto-Union dva nova svetovna rekorda. Z letečim startom je prevozil 1 km 6 hitrostjo, ki bi znašala v eni uri 389 km; na 5 km je bila hitrost 376 km, na 10 km pa 360 km. • Italijanski nogometaši v Belgradu Poleg velikega mednarodnega lahkoatletskega matha imajo Belgrajčani v gosteh italijanski nogometni klub Lazio iz Rima. Lazio je tako ‘imenovani Mussolinijev klub, v katerem sta se aktivno udejstvovala tudi oba Mussolinijeva sinova. V prvenstveni tabeli prve lige je Lazio na drugem I mestu, za Bologno, in 6e vrača iz Budimpešte, kjer je v tekmi za srednjeevropski pokal igral s 11 ungario lftodločeno 1:1. naši, ki jim vročina po afriški turniji gotovo ni tako neprijetna, kot domačinom, predvsem Menzlu, ki si je pri tekmovanju s Francoži ob vsaki pavzi ovijal mrzle obkladke okoli vratu. Toda sedaj ni hotelo biti vroče, da, celo 'deževalo je, kar je sploh tradicijonelno za naša medsebojna srečanja: lani v Zagrebu, nato v Pragi in letos spet. Kako so igrali naši mušketirji? Šli so v boj s taktiko, da zmagajo v igrah z drugim igračem Hechtu ter v dublu. V tem smislu je začel Pallada z Mezlom. Pallada je izgubil po svoji slabi igri, v kateri je igral brez volje, s orevelikim spoštovanjem pred znanim igračem. Punčec je igral zelo dobro s Hechtom, kateremu jc bil enakopraven v igri, čeprav rezultat tega ne potrjuje. Četveroigra se je končala šele tretji dan pred pričetkom zadnjih dveh iger, ker so morali prejšnji dan tekmovanje zaradi naliva prekiniti. V tej smo bili boljši, da je Pallada malo bolje podpiral izvrstnega Pun-čeca, bi beležili prvo zmago, čehoslovaški dubl Mcnzl-Hecht ni namreč uigran. V poslednjih dveh dvoigrah je Čehoslovaška, ki si je že priborila tri točke in s tem zmago, nastopila z rezervnimi igrači. Cejnar je v treh setih premagal Punčeca. Punčec ni imel pri koncu posameznih setov potrebnega miru, preveč ga je vznemirila pogreška linijskega sodnika, ki pa je bila popravljena v njegovo korist. V zadnji igri, ki je bila dogovorjena le na tri sete je Pallada nadvladal Sibo, ki je igral obrambeno na osnovni liniji, predvsem z žogami poslanimi tik za mrežo, katerih po postavi mali Siba ni utegnil vračati. Ker je Češkoslovaška postavila za zadnji igri rezervna igrača, sta bili vsled tega te dve za njo že v napre’ izgubljeni. Tako smo se poslovili od letošnjega tekmovanja s porazom na papirju 3:2, na igrišču pa 4:1. Lahkoatleti marljivo trenirajo. V nedeljo je bil 'zbirni miting za sestavo reprezentance Prage proti Belgradu in Bukarešti. Waterpolisti živo tekmujejo. Sabljači pa se pripravljajo v skupnem treningu z inozemskim trenerjem za svetovno prvenstvo v Parizu. Državno prvenstvo v sablji in floretu si je priboril v Ljub'jani znani borec stare garde Jung-mann. S čehoslovaki pod vodstvom Italijana di Rosa marljivo trenira naš olimpijec ing. Marion. Od tu in tam Tabor slovenskih fantov in mož v Celju v dnevih od 27. do 29. junra Skozi desetletja so naše katoliške mladinske organizacije ohranjale našo mladino zvesto materini besedi in veri očetov. Skozi desetletja so bili člani katoliških organizacij nepremagljiva armada, ki je čuvala naš narod pred potujčevanjem. Slovenski katoliški možje in fantje so bili pa tudi tisti, ki so pod vodstvom svojega narodnega prvoboritelja v največji meri pomagali ustvarjati lasten dom, našo državo Jugoslavijo. Prišli pa so dnevi; trdi in surovi. Naša mladina je morala prenehati s svojim tako pomembnim delom, prepotrebnim za narod in državo. Naša mladina je morala zapustiti svoje domove, domove kulture in zvestobe. Molčala je in upala in verovala v zmago pravice, v zmago resnice. Nc zastonj. Ta mladina 6e hoče zbrati v tisočerem številu v Celju, da 6e tako zbrana z vseh delov slovenske zemlje zahvali Bogu za preslano preizkušnjo in dobljeno zmago da znova priseže v mogočnem zboru prisego zvestobe Bogu, narodu in državi. Ob spoznanju: tisoče nas je, enako mislečih in enako ho-iečih mladih ljudi, bo pa v njej zrastla še večja moč, še večja požrtvovalnost in še večji pogum v službi Boga in domovine. Slovenski možje in fantje! Vsi na tabor! Vsi v Celje! * Letigimaeije za tabor so dotiskanc. Knjižice so prav lične in imajo tole vsebino: Uvodno besedo slovenskim fantom in možem. Nadškof dr. A. B. Jeglič, pokrovitelj tabora slovenskih fantov in mož v Celju. Program tabora. Druge prireditve ob času tabora. Navodila za udeležence: 1. Splošna navodila. 2 Podrobna navodila. 3. Posebna zdravniška navodila. Vozni red vlakov. Redne avtobusne zveze s Celjeni. Pesmi (ljudsko petje) a) Državna himna, b) cerkvene pesmi, c) himna slovenskih fantov. Vodnik po Celju. Potočka zijalka (1700 m) na Olševi. Opozarjamo, da imajo_ pravico na polovično voznino na železnici samo imetniki teh legitimacij. Potrdila udeležbe tabora se bodo namreč^ dajala na rumene železniške legitimacije (obrazec K 13) samo v zvezi s taborno legitimacijo. Župnijske pripravljalne odbore prosimo, naj nam nemudoma sporoče, koliko legitimacij želijo. Pripravljalni odbor. Ban darufe aeroklubu letalo Relgrad, 18. junija. AA. Ban moravske banovine Marko Novakovič je podaril kot poklon moravsko banovine jugoslovanskemu pokrajinskemu odboru aerokluba ^Naša krilac potniško letalo. S to gesto je ban pokazal svoje visoko domoljubno pojmovanje za potrebe po širjenju civilnega letalstva in propagiranju našega mladega letalstva med pre-bivalstvoni. Dar je prišel bas v jubilejnem letu, ko proslavlja niški aeroklub 10letnico svojega obstoja v okviru velike proslave osvoboditve Nisa in odkritja spomenika borcem, padlm za osvoboditev. Gospod ban si jo s svojo skrbjo za naše mlado letalstvo v moravski banovini Ze pridobil hvaležnost ne samo uprave pokrajinskega 'odbora in članov aerokluba, temveč tudi širokih množic banovine, ki baš zaradi te njegove skrbi.kažejo veliko zanimanje za lelalslvo. Zagrebška telefonska centrala bo povečana za 2000 številk ter bo tako izrabljena vsa njena kapaciteta 10.000 številk. Telefonske številke od 2000 do 2999 bodo prestavili v peteroštevilčni sistem tako, da bo odslej 7000 številk četverošte-vilčnih, 3000 pa peteroštevilčnih. Do 13. decembra bodo vsa dela že končana. Odprto ostaja samo vprašanje povečanja števila kablov, ki je enako pereče kakor v Ljubljani. Pred Varaždin, sodiščem so sedeli tatovi, ki so prejeli zasluženo kazen že od kmetov takrat, ko so jih zasačili pri tatinskem delu. V Podravini in Medjimurju so se tatvine vrstile druga za drugo. Pa so se kmetje začeli kar sami brigati za varnost svojega imetja ter izbrali iz svoje srede nekakšne patrole. Nazadnje so pa tatove le zalotili prav pri delu. Ljudska osveta je bila huda. Nemilo so jih pretolkli, da so morali tatovi po nekaj mesecev preležati v bolnišnici. Nekateri med njimi pa so za trajno ostali hromi in gluhi. Sedaj je pa še sodišče prisodilo tatovom precej težke kazni. V bližini Borova se je zgodila težka nesreča. Motor, na katerem sta se peljala dva, se je zaletel v dva kolesarja. Na cesti so se znašli vsi štirje v živem klopčiču. Poškodbe sicer niso bile zelo krvave, pač pa so se vsi močno poškodovali na glavi. Vsi so morali v bolnišnico. Nov primer iz dičnih časov polovskega režima obravnava sodišče v Bihaču. Na zatožno klop je moral načelnik okrajne izpostave v Bosanski Krupi Rade Zeljkovič, brat takratnega narodnega poslanca Baška Zeljkoviča, ker je zapiral in pretepal ljudi, povrh pa še praznil občinske in svojega urada blagajne. Zanimiv je zagovor obtoženca. Pravi, da ni sam kriv, ker je prišel na tako visoko službeno mesto brez potrebne kvalifikacije in se ni spoznal na administracijo. K vsem zlim delom pa ga je nagovarjal okrajni načelnik v Ca-zinu. Ob tej priliki skuša sodišče razrešiti tudi uganko nenadne smrti Brodnika, komandirja orožniške postaje v Vrgoraču, ki se je bil sprl z obtožencem. Brodnik je bil v vasi znan kot korekten orožnik, vendar pa Zeljkoviču ni bil povšeč, ker se je na uradnih mestih večkrat pritožil čez postopanje Željkoviča in glavarja Pavloviča. Nenadno je Brodnik prejel premestitveni ukaz. Komaj se je preselil v Bosansko Krupo, je izginila za njim vsaka sled. Kmalu pa so našli njegovo truplo v gozdu. Kongres zveze mest se je začel včeraj v Banjaluki. Predseduje zagrebški župan dr. Peičič, vsa včlanjena mesta pa so poslala svoje delegate. Popoldne so izbrani delegati obiskali vse predstavnike civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti. Neurja, ki so pa bila le bolj lokalnega značaja, so te dni besnela po mnogih delih naše države. Škoda je bila povsod velika. V Novem Sadu je strela udarila v električni vod ter je ostal del mesta nekaj časa brez luči. Blizu Zenice pa se jc sesul kar cel breg na cesto Zenica—Doboj. Pri bližnji vasi Vranduku je pastir nagnal krave in vole v zavetje. Hip nato pa je že udarila strela in ubila tri krave, pastirju pa se ni nič hudega zgodilo. Ponovno so spravili za zapahe sodišča v Petrinji nevarnega vlomilca Milana Rabljenoviča. Rabljenovič je bil kaj drzen tat, saj je lani pozimi vlomil v palačo sodišča in ukradel tam iz skladišča nekaj pušk in revolverjev in srebrnega denarja. Kmalu potem so ga prijeli, toda mož si je znal v zaporu sneti okove, prevrtati luknjo skozi zid in pobegniti. Komaj je bil na svobodi, je že nekajkrat spet vlomil. Pa ni trajalo dolgo, da so ga spet prijeli. Sedaj mu je sodišče naložilo pet let težke ječe. Svojega sina je dal zapreti, ker mu je ukra* del 600 dinarjev, zagrebški meščan Milutin Me-hulka. Sin je denar ukradel že pred tremi tedni in jo popihal v Osijek. Ko je denar zapravil, se je spet pritepel domov kakor da se ni nič zgodilo. Očetu pa je bilo vse skupaj preveč, kajti sin je lenuh in bi samo pohajkoval brez dela naokoli m živel na tuj račun, ter je stopil na policijo. Oče menda želi, da bi sina spravili v kako poboljše-valnico. Pa se zdi, da ne bo šlo. Tihotapstvo s perzijskimi preprogami so odkrili v Dubrovniku. Ko je v torek priplula v pristanišče neka potniška ladja, so finančni organi opazili ob ladji neko malo barko, v katero so prekladali zavoje. Ko so pregledali vsebino zavojev, so našli v njih večje število dragocenih perzijskih preprog. Seveda so barko in preproge zaplenili. Barka je last nekega dubrovniškega fotografa. Tovarna železniških vagonov v Slavonskem Brodu je začela izdelovati tudi velike osebne vagone za mednarodni promet, kakršne so naše železnice dosedaj naročale v inozemstvu. Obenem bo tovarna začela graditi tudi aerodinamične lokomotive, a najprej za ozkotirne proge. Kot prva taka prihaja v poštev proga Belgrad—Sarajevo— Dubrovnik. Ljubljanska opera bo šla jeseni na ponovno gostovanje v Italijo. Obiskala bo Benetke, Udine, Milan, Turin in Rim. morda tudi Bologno, Genovo in Firenzo ter Trst. Ljubljanska opera bo sestavila program izključno iz oper, ki so dela slovanskih skladateljev. Tako na primer »Boris Godunov«, »Knez Igor«, »Pikova dama«, »Katarina Iz-majlova«, »Jenufa« in »Prodana nevesta«. Uspeh, ki ga je ljubljanska opera imela s svojim zadnjim gostovanjem na Reki in v Trstu, je zanesel glas njene visoke kakovosti tudi po drugih italijanskih mestih. Večkratni milijonar, ki je bil svoj čas v Banjaluki navaden trgovski pomočnik, se je iz Amerike vrnil v rodno mesto. To je David Priša. Iz Banjaluke je kot 18 leten fant odpotoval v Kanado in tam delal kot navaden delavec. S prihranki je kasneje odšel v Združene države in odprl svojo trgovino z živili. Posli so mu šli dobro, trgovina sc je vsako leto povečevala. Danes ima pa že premoženje, ki se ceni na več milijonov dolarjev. Na zajca je streljal kmet Ladislav Koljanrič iz Melinc pri Banjaluki, ssadel je pa sebe. Koljan-fič se ni oziral na prepoved lova, pa jo je mahnil 7. lovsko puško v gozd. Ko je zagledal zajca, je ]>oineril in sprožil. Toda nesreča je hotela, da je pri strelu počila puškina cev ter so se čibre zadrle njemu v roko in v telo. Težko ranjenega so ga prepeljali v bolnišnico. Dve rodbini v Klenove« pri Varaždinu sta si bili stalno v laseh, da so se pravde za pravdo vlekle pred sodiščem. Tudi doma so so stepli, kadarkoli so trčili. Bili so to TepeSi in Špitjaki, Ko sla se pa v torek oba družinska glavarja srečala, je Tepeš potegnil velik nož in prerezal svojemu sovražniku vrat. Udaril je pa še enkrat in srce enostavno prerezal. Špiljak je ostal na mestu uirlev. Iz življenja morskih potapljačev Lansko jesen se je v vzhodnem delu Indijskega oceana potopila nizozemska ladja »Van der vijck«. Kakor vselej pri takšnem ali Dodobnem primeru, so tudi tu takoj potem, ko se je parnik potopil, uvedli vsestransko preiskavo, da bi ugotovili, kdo je prav za prav zakrivil to nezgodo v nizozemskem pomorstvu. Preiskava ni bila tako kratka in enostavna, kajti trajal je od lanske jeseni pa prav do zadnjega časa. Zanimivi 60 zapiski, ki so jih v času te preiskave napravili in jih sedaj tuai že objavili, fz njih posnemamo med drugim tudi tole: Parnika »Van der Vijck« ni6o še dvignili. Še vedno leži na morskem dnu, ne tako zelo globoko, saj je njegovo sedanje počivališče komaj 45 do 50 metrov pod morsko gladino. Ako 60_ hoteli, da bi bila preiskava čimbolj uspešna in bi prinesla zanesljive podatke, so se morali potapljači 6pustiti v to globino in tam, ob parnikovem grobu natančno preceniti vse okoliščine, ki bi mogle prinesti zanesljivih podatkov. Potapljači morajo torej opravljati svoj posel nekako pod pritiskom šest atmosfer. To delo je gotovo bolj težavno, kakor pa je bilo n. pr. ono, ko so potapljači stikali za zlatom, ki se je potopilo obenem z ladjo »Egypt« le kakih 30 metrov globoko. Potapljač ima pod svojim šlemom na glavi telefon In mikrofon da je tako lahko neprestano v zvezi s posadko na bregu. Druga vez med potapljačem in nad njim plavajočo ladjo je vrv, na katero je potapljač privezan. Ta zveza pride v poštev takrat, kadar odpove telefon. Tudi takrat, kadar se namerava potapljač spet dvigniti na mor6ko površino, 6e daje ta znak navadno z vrvjo. Dovod zraka uravnava po potrebi potapljač sam. Ce bi n. pr. imel preveč zraka, tudi ne bi ■ogel ostati na morskem dnu, pač pa bi se moral z*radi tega, ker bi bil preveč lahek, sam od 6ebe dvigniti. Pri raziskavanju po morskem dnu pa je nujno potrebno, da potapljač hodi po morskih tleh. Pod kako visokim pritiskom 6foji potapljač, kaže kazalec na pripravi za dovajanje zraka. Iz tega, koliko kaže ta kazalec, je mogoče sklepati na to, kako globoko 6e potapljač mudi. v 1 uri in pol le 50 m poti Zanimivo pa je vsekakor posebno to, kako se mora potapljač vračati nazaj na morsko površino in koliko časa rabi za to. Kadar se potopi do globine 50 m, rabi za svoj povratek na površino celo uro in pol. To ee zdi na prvi pogled skoraj malo preveč, treba pa je pomisliti, da vlada v različnih morskih globinah različen pritisk vode, ki hitro raste, čim bolj se potapljamo v vodo. Temu primeren mora biti tudi pritisk zraka, pod katerim se nahaja raziskovalec. Potapljač mora te nenadne spremembe vodnega pritiska premagovati počasi in zato ne 6me poljubno pospeševati svoje poti proti morskemu jjovršju. Kakor hitro bi to poskušal, bi bilo morda zanj že prepozno, kajti v vsakem takšnem primeru preti zanj smrtna nevarnost. Zato potapljača dvignejo najprej samo za kakšnih 15 metrov in ga tu puste za cele pol ure na oddihu, da se privadi na nov pritisk. Zatem ga dvignejo spet za 12 jnetrov in tako po gotovih Odmorih spet naprej proti površju. Ko ga dvignejo na krov ladje, ga zapro v nalašč za to namenjen prostor, kjer vlada nekoliko večji zračni pritisk, kakor ?unaj. V tem zaporu ga puste celih 40 minut, da se tako počasi pripravi na navadni zračni pritisk. Da more potapljač opravljali svoj potapljaški posel pod morjem samo eno uro, mora na ta način vsega skupaj zamuditi cele štiri ure od takrat, ko si je nadel 6vojo potapljaško obleko pa do trenutka, ko jo more spet brez nevarnosti za lastno življenje sleči. Tavanje v temi po morskem dnu Kako težaven je ta posel, govori dejstvo, da je bilo na delu pri raziskavanju potopljenega parnika »Van der Vijck« osem potapljačev neprestano cela dva meseca. Prave težave pa so se pričele tedaj, ko je bilo treba preiskati notranjost kropljene ladje. Vse naokrog je potapljače obdajala tema. Ničesar niso videli, ničesar slišali, edini organ, s katerim so se mogli orijentirati, so bile njihove roke. Pa tudi drugače jim je neprestano pretila kaka nevarnost. Cesto se je zgodilo, ua se je dno, po katerem je tipaje stopal potapljač, nenadoma zrušilo in padalo z njim vred neznano-kam. Kakor 6lepec je moral tavati po tej grozotni, neznani samoti. , Potopljeno ladjo so preiskali nekako do 30 metrov aaleč v notranjost. Potapljači 6ami ni60 vedeli točno, kakšna je bila nekoč ta ladja, ki se je na tem mestu potopila. Zato so jim nudili na potapljaški ladji pouk ob modelu potopljene »Van der Vijck«. Kadarkoli 6e je kdo znova potopil na morsko dno, da bi kaj novega odkril, je vselej dobil prej primerna navoJila in točno nalogo, kaj mora raziskovati, da se ne bi mordj potapljal kar tako na slepo srečo. Vsako novo odkritje pa je moral vsak javiti takoj iz globine po telefonu. Poleg raznovrstnih velikih morskih rib, ki se na pivi pogled zde človeku nevarne pa eo zaradi pošastnih prikazni potapljačev preboječe, da bi ee jih lotile, delajo velike težave v tej morski globini posebno še veliki polipi, ki se ovijajo okoli potapljačevih nog, da nazadnje res ne preostane dru- gega kot da da znak za dvig, ker mu je ob tej živi zapreki nadaljnja pot nemogoča. Pod mor]em poje gramofon Potapljači so se na ta svoj posel že tako privadili, da prav za prav kar nič več ne pomislijo na najrazličnejše nevarnosti, ki jim prete v neznanih globinah. Prišli so celo že na to misei, kako bi se takrat, ko morajo prisiljeno čakati v gotovih globinah, ker se na poti nazaj ne smejo prehitro dvigati, tudi malo pozabavati. Tako sta dva potapljača vzela s seboj pod morje kar gramofonske plošče in 6ta takrat, ko sta morala čakati, da se prilagodita na manjši zračni in vodni pritisk, prav prijetno zabavala svojega gramofona, ki ie bil malo višji nad njima tudi na podobnem oddihu. Gramofonske plošče sta navila pred mikrofonom, ki sta ga imela s seboj pod potapljaško obleko. Celo uro in pol je poslušal kapitan te 6ladke melodije iz morekih globin. 'M, ' ^ C i ^ lin* i ■ i i‘»i w»«wi Parada portugalske mladinske organizacije «Mocidade«, Umor bratov Rossellijev v Franciji V majhnem gozdu pri zdravilišču Bagnoles v Normandiji v sev. Franciji so našli pretekli teden 11. t. m. trupli dveh umorjencev. Sodna komisija, ki je takoj prišla na mesto, je mogla ugotoviti le to, da sta žrtvi dva ralijanska državljana dobro poznanega imena, Carlo in Sabbunno Roaselli. Policija je začela takoj vneto preiskovati razne okoliščine, zasliševati priče, 6klepati na več možnosti faico glede načina .n (.raja unora. kot na osebe, ki bi umor izvršile. D.jsid.inja preiskava je ugotovila samo to, da je eden umorjencev bil zaboden z bodalom v vrat, drugi ubit s kroglo iz samokresa, trupli pripeljani v lastnem avtu v gozd in vrženi v grmovje, avto pa, ki je bil še ves okrvavljen, 60 zločinci zapustili nekaj kilometrov v 6tran in ga hoteli razstreliti s peklenskim strojem, pa je dež ugasnil prižgani vžigalni trak. O zločincih ali o njihovem povodu umora ni nobenega sledu. Ljudje sicer vedo povedati o dveh avtomobilih, ki so v noči umora drveli mimo samotnih hiš, o štirih moških in dveh ženskah, ki 60 jih videli nekaj časa pred umorom v vasi, kjer so igrali biljard in se nekaj skrivnostno posvetovali. Neko dekle je celo videlo in precej točno popisalo dva moška v avtomobilu na kraju samem, Kjer so drugi dan našli trupla, toda vse zasledovanje je zaman, ker se je prepozno začelo. Morilci 60 imeli sredstva in časa dovolj umakniti se čez mejo, ntorda celo v Italijo. Kdo sta žttvi? Potomca ene najbogatejših plemenitaških rodbin v Toskani, ki je imela pol stoletja monopol živosrebrnih rudnikov vsega sveta. Carlo je bil rojen v Florenci leta 18