Izhaja vsak četrtek. Cona mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ra Ameriko in drup-e tuje državo 6 K.) — Ponamozne številko bo prodajajo ————— po 10 vinarjev ' Slovenskemu liudsivu v pouk in zabavo. Spi si in dopisi sc pošiljajo: Uredništvu ,Domoljuba" Ljubljana. Kopitarieva ulica. Naročnina roklamaeije in in-serati pa: Upravništvn Domoljuba*. — Ljubljana, Kopitarjeva ulica —— Štev. 44. V Ljubljani, dne 2. novembra 1916. Leto XXIX. Vojaki in vera. Pruski profesor dr. U. je s svojo družino vred izstopil iz cerkve in se proglasil, da je brez vere. Njegovi sinovi, ki so vsi študirani, bi imeli po svoji izobrazbi pravico, da jih sprejmejo med rezervne častnike; toda vojaška gosposka jih je odklonila, in sicer zato, ker ne pripadajo nobeni v pruski državi priznani veri. Oče se je pritožil na ,vojno ministrstvo, vojni minister je pa pritožbo odklonil. Vzroki, ki jih navaja v tem oziru, so zelo zanimivi. Takole se glase: »Ker so sinovi g. profesorja dr. U. iz cerkve izstopili in se iz-rečno priznavajo, da so brez vere, zato ne pripadajo nobeni verski družbi in vsled tega ne pridejo v poštev za oficirje. Vojno ministrstvo se mora tega držati, ker je zlasti sedanji resni čas dokažal, kako trdne korenine, ima vera v ljudstvu, in kako se ravno sedaj mnogi, katerih razmerje do verske družbe je bilo že omajano, zopet obračajo k veri in cerkvi. Potrebno je, da zahtevamo od častnikov, da pripadajo kaki verski družbi, ker je to za vzgojili vpliv oficirja na moštvo, za njihov poduk o vojaški prisegi in o dolžnostih, ki so ž njo zvezane, takega pomena, da brez tega biti ne moremo. Če bi hoteli to opustiti, bi ljudstvo sedaj, ko se je versko čustvo tako okrepilo, tega razumeti ne moglo.«' Prusko vojno ministrstvo zahteva že od nekdaj, ' da pripada vsak oficir neki verski družbi. Kdor je izstopil iz cerkve, ni mogel že tudi pred sedanjo vojsko doseči častniške stopnje. To so vojni ministri v državni zbornici ze večkrat očitno povedali in kljub vsem napadom socialnih demokratov in svo-bodomislecev vstrajali pri svojem načelu. Znameniti Vtem oziru sta "izjavi vojnih ministrov v nemški državni zbornici dne 19. marca 1909 in 10. februarja 1910. Za nas je gotovo zelo pomenljivo, da je pruski minister ob sedanji vojski dobil novih razlogov, s katerimi brani svoje stališče. Poglejmo si jih še enkrat: Vojni minister pravi, da je sedanji resni čas dokazal, kako trdne korenine ima vera v ljudstvu. Ne pove sicer naravnost, toda razume se samo po sebi, da mora po njegovi sodbi vojaška oblast vsled tega spoštovati versko prepričanje med vojaki in ljudstvom in skrbeti, da se korenine vere in zvestobe do cerkve vsled vojaške službe ne posuše, marveč da le še krepkeje poganjajo. Vojni minister v svojem odloku očividno z veseljem in z zadovoljstvom poudarja, da so mnogi, kateri so bili že na tcin, da izgube vero, med vojsko zooet vero dobili nazaj. Iz tega smemo sklepati, da hoče reči, da na noben način ne sme vojaška oblast ničesar storiti, kar bi moglo komu vero zrahljati, ali mu jo celo vzeti. Posebej pravi vojni minister, da je neobhodno potrebno za častnika, da ni brezverec, ker more samo v tem slučaju v važnih rečeh vzgojno vplivati na. vojake. Lepo je slišati, da vojni minister zahteva od častnikov, naj moštvo vzgajajo, in da jc za ta namen potrebno pri njih trdno versko prepričanje. Za vojaka je najvažnejša zvestoba. Prisego, s katero je prisegel svoji za,stavi zvestobo, mora držati, ne zavoljo zunanje sile, ampak zavoljo tega, ker se mora zavedati svoje resne državne dolžnosti v tem oziru. Po sodbi pruskega vojnega ministra častnik, ki nima vere, ki je izstopil iz verske družbe in se sam šteje med brezverce, ne more poduče-vati vojakov o teh prevažnih dolžno- stih. Poudarjanje prisege iz ust takega moža ne more imeti na vojake potrebnega vpliva. Prav posebno je pa važno, kar poudarja vojni minister na koncu svojega dopisa, v katerem razlaga, zakaj ne more biti brezverec častnik v pruski armadi. Pravi namreč, da bi ljudstvo splošno ne moglo razumeti, če bi se prej povedano načelo opustilo, ko se je ravno versko prepričanje med' ljudstvom tako okrepilo. Iz tega se vidi, kako veliko važnost polaga pruski vojni minister na to, da ostane vojaška oblast v soglasju z dušo in srcem ljudstva. Vojaštvo po tej sodbi nikakor ni in ne more biti neko ločeno telo, ki bi samo za se, brez stika z ljudstvom živelo svoje posebno življenje, marveč vojaštvo je vedno in zlasti tudi v vojski samo del ljudstva. Kar je svetega ljudstvu, kar je v ljudskem srcu zapisanega o Bogu, o dolžnostih do njega, o njegovih postavah, o nravnosti, vse to mora biti sveto tudi vojaštvu in vojaška oblast mora skrbeti, da se v tem oziru nič ne zgodi, česar bi ljudstvo razumeti ne moglo. Popolnoma jasno je, da pruski vojni minister natančno ve, da se nameni, ki jih ima vojaštvo ob vojnem času, ne morejo neovirano in nemoteno doseči, ako bi se od vojaške oblasti glede na vero in nravnost kaj takega zgodilo, česar bi ljudstvo razumeti ne moglo. Splošno se po pravici trdi, kako izvrstno je urejena nemška armada, na kako visoki stopnji je njena notranja organizacija. To izkušajo sovražniki, temu se čudijo zavezniki. Če premislimo to, kar smo povedali v današnjem članku, potem nam ne more ostati prikrito, kje ima organizacijska moč nemške armade svoje najgloblje korenine. Pregled po svetu. Naši zastopniki za sklicanje državnega ebora. Znanega posvetovanja pri predsedniku poslanske zbornice dr. Sylvestru so se udeležili, kakor smo že sporočili, tudi trije člani Hrvatsko-slov. kluba: dr. Šu-steršič kot načelnik S. L. S., dr. Korošec, kot načelnik kluba, vitez Pogačnik kot podpredsednik drž. zbornice. Dr. Š u s t r š i č je poudarjal, da je poleg vojaške obrambe cesarstva najnujnejša državna ootreba, da se takoj skliče državni zbor. Narodi, ki krvave za obrambo domovine, imajo pravico govoriti po svojih odposlancih na merodajnem mestu, v zbornici. Vsi narodi v državi bridko pogrešajo parlamentarnega življenja. Nikakor ni na korist državi, če, kakor zdaj, vso odgovornost nosi samo c, kr, vlada in vse sama dela brez ustavne kontrole. — Našla bi se tudi pot za mirno in plodonosno delovanje v zbornici. — Delegacija pa sme zborovati le v zvezi z zborujočim državnim zborom. Delujoči parlament bo celemu svetu dokazal notranjo moč naše države. Dr. Korošec je z ozirom na izvajanja dr. Iv. Šusteršiča podal v imenu Hrv,-slov. kluba kratko izjavo, da nujno zahtevamo, da se skliče državni zbor. Pri tem naj bo merodajno to-le načelo: Iz delovanja parlamenta ne sme izvirati za državo nikakršna škoda za njen ugled na zunaj in za njeno notranjo tvorno silo. »Storili bomo vse,« je poudarjal govornik, sda ne bomo dali sovražnikom poguma za nadaljevanje vojske, temveč da se, kolikor je od nas odvisno, približamo vroče zaželjenemu miru. Drugo načelo bodi, da po svojem parlamentarnem delovanju olajšamo narodom težo vojske.« Kdo bo prihodnji mož? »Neue Freie Presse« z veseljem sporoča, da je za Štir-kovega naslednika določen sedanji finančni minister dr. pl. Korber. Ta mož je že bil ministrski predsednik in sicer od 20. jan. 1900 do konca 1. 1904. Sedaj ima že 66 let na hrbtu in bo z ozirom na starost imel pač dovolj težko butaro, če bo hotel krepko krmariti. Naslednik štirka je dr. pl. Korber, ki jc žc bil na čelu vlade štiri leta. Te dni je bil na Ogrskem; politiki upajo, da se bosta Tisza in Korber sporazumela. Nekaterih sedanjih ministrov, ki so pošteni katoličani, bi bilo škoda. Novi avstrijski ministri. Ministrski predsednik dr. pl. Korber jc mož, ki ga zlasti nemško avstrijsko časopisje z navdušenjem pozdravlja. Izbral si je nove ministre; po poročilih nekaterih listov bo ministrstvo tako-le sestavljeno: dr. pl. Koerber — predsedstvo; vitez Hussarek — nauk in bogo-Castje; dr. Fr. Klein — pravosodstvo; dr. Trnka — javna dela; Marek — finance; bar. Banhaus — železnice; ■vitez pl. Gorski — poljedelstvo. O posebnem mira z Rusijo pišejo tn govore. »Fremdenblatt« poroča dno 2i 29. oktobra, da te govorico niso uteme-ljene. , Ugibanja. Ker je bil ruski poslanik v Rimu pl. Giers odpoklican in pozvan v glavni stan, bo sedaj menda imenovan Sa-sonov na njegovo mesto. S tem imenovanjem so v zvezi tudi govorice, da namerava Rusija skleniti poseben mir. Za nov vojni kredit. Nemški državni zbor je sklenil dovoliti nove vojne kredite v znesku 12.000 milijonov mark. Soc. de-mokraška frakcija je sklenila s 57. oroti 15, glasovom, da bo glasovala za predlog. — Italija razpiše v kratkem že 4. vojno posojilo, Mir za vsako ceno. Proračunska komisija ruskega državnega zbora je povabila na sejo vse ministre. Člani so ostro grajali slabo preskrbo z živili. Celo zmerni podpredsednik dume je rekel, da želi celokupni narod ruski zaradi pomanjkanja živil — mir za vsako ceno. Zahtevali so zaradi resnega noložaja, da se takoj skliče duma. Notranji minister Protopopov je to zahtevo odklonil. Z usodo Rumunije se peča časopisje vsega sveta. Listi četverozveze tožijo nad Rusijo in se togote, ker so naši zavezniki zajeli v Konstanci toliko blaga. Rusi se bo i o za Besarabijo; v Odesi se polašča vodilnih krogov nervoznost. Rusi so pos'ali nove rezerve v Romunijo. Joffre se je lotil nove ofenzive pri Verdunu, da bi razbremenil Romune. Na solunsko armado pritiskajo, naj stori svojo dolžnost. Bukarešt neprestano utrjujejo... Kako se je vse drugače zasukalo, kakor so mislile moči, zbrane v ententi. Rog dni našim zaveznikom vztrninost in jekleno silo, da bodo čim pre je obračunali z Romuni, zraven pa šo z Italijani, potem bo gotovo dovoli podlage za mirovna pogajanja. Konstanca- važno trgovsko mesto, ki je sedaj v rokah naših zavezniških čet, ie za razvoj sedanje vojske veliko večiega pomena, kakor se je nrvotno mislilo. Med plenom, ki so ga zajeli zmagovalci, so največ vredna ogromna skladišča moke in žita. Konstanca je obratno središče romunske kupčije; povzdignila se je zlasti zadnja leta do cvetočega pristanišča. L. 1912 je izdala romunska vlada za izboljšanje pristanišča in skladišč 70 miliionov levov. Izguba te točke ie za Romunijo najtežji udarec; odrezana ji je not za dovoz in izvoz. Rusija ie doslej pošiliala vojne potrebščine preko Konstarice; zdaj ji ostane le še Su-lina in donavska pristanišča, kamor pa velike ladje ne morejo. Novice iz Grčije. Venizel in njegova dva tovariša so se premislili ter še niso izročili ultimata Bolgariji. — V Atenah se večkrat pripeti, da se prebivalstvo spopade s francosko policijo. Nedavno je nastala prava bitka, ker je množica psovala en-tento in francoske mornarje. Bilo je več mrtvih. — Te dni se je slišalo, da se je razburjenje na Grškem nekoliko poleglo; med vlado v Atenah in med revolucijsko vlado v Solunu se vrše pogajanja, ki obetajo ugoden uspeh. Mobilizacija v Turkestanu in Perziii. Rusija je jela nabirati vojake v Perziji in Turkestanu. Prvi vpoklicanci so jo popi-hali s puškami in z uniformami, ko so se pričele vaje. General Baratov, ki je imel poveljstvo, je odstavljen. Svetovna vojska. Noti boji ii a Krasu. — Husi nazaj |>ognniii v Hukoviiii. — Naše fete v Karpatih prodrlo na romunska tla. — V Dobrudži sovražnik popolnoma pr<*iiiag»ii. — »lik plen v l>ol>ruArb, Zeitung«. Lepo sliko (fotografijo) so poslal' uredništvu »zibeenarji« tam nekje z visokih hribov. Opisali je ne bomo, ker jo bomo enkrat prihodnjič priobčili v našem listu. Samo toliko povemo, da so naši vojaki naslikani z »Domoljubom« v roki, ki se njega napis prav dobro razloči. Pristavili so: »Veleč. Domoljub! Vedno z veseljem čakamo onega srečnega snidenja s Tabo! Lc poglej, kako se zabavamo, ko Te dobimo. Torej na skorajšno svidenje zopet! Vdani naredniki Bogolin Ferd., Senica Franc, Major Fr. Župnik - inianterist. Koroški župnik Hani Maierhofer nam je poslal z bojišča dopisnico z zanimivo sličico, ki bi bil Italijan nanjo zelo hud, če bi mu prišla v roke. Zmaj piha jezo na alpinca, ki se tako prestraši, da mu odleti perjasta čaka in mu stoje lasje, kakor ježeve bodice. — Napis: V Celovcu bo zapustil preje železni »lintvern« prostor svoj, kot vdrl bo Italjan čez meje. Opekel se bo, da bo jo j! Padel je na italijanskem bojišču dne 12, okt. t. 1, hrabri četovodja Franc Sku-bic, posestnik v Paradišču pri Šmariji, Dolenjsko, Njegovo smrt obžaluje cela stol-nfja kakor tudi vsi ostali sotovariši, posebno pa njegov najzvestejši prijatelj Josip Podgorelc, četovodja. Čast njegovemu spominu, pokoj duši! Železni zaslužni kržec sta zaslužila po dveletni vojni službi Janez Uranič Jsedlar) in Franc Novak (kovač). Odliko-vanca pozdravljata vse gorenjske fante in može, dekleta in žene ter tudi svoje starše. V tolažbo vsem, ki pogrešajo svojce, naj bo obvestilo, da se je po dolgih 18 mesecih oglasil iz ruskega ujetništva Karel Zupančič, doma iz Vač pri Litiji. Piše, da je zdrav. Domači so ga že objokovali kot mrtvega. Pismo je hodilo tri mesece. — Po dolgih dveh letih se je oglasil iz ujetništva na Ruskem A. Škrabar, doma iz D. Repna št. 20. — Oglasil se je iz ruskega ujetništva Franc Koren (rodom Štajerc) svoji ženi Tereziji na Vače. Pravi, da je zdrav ter pozdravlja vse sorodnike in znance. Upa na svidenje. Če bi bilo komu kaj znano. Ivan Pan-čur, korporal 27. dom. pešp. jc pisal dne 24. sušca 1915 zadnjo karto z gališke fronte. Od tedaj kljub poizvedovanju nikakega iledu več o njem. Za vsako sporočilo bo hvaležna njegova žena s tremi nedoraslimi otroki: Franja Pančur, Trojane 9. — Enako prošnjo ima Katarina Golob, Nevlje št. 18, p. Kamnik, ki poizveduje po svojih bratih Karlu in Rudolfu Šuštar ter o nečaku četovodji Karlu Šuštar. — Vojak Leopold Stantič, sedaj v bolnišnici v Lincu (Petrinum, Z. 32, Urfahr-Linz), prosi, če bi kdo vedel za družino Stantič iz Temnice št. 36, naj bi ga o tem obvestil. Odlikovanje planinca. Za uspešno reševalno delo o priliki pomladanskih plazov je bil odlikovan vodnik S. P. D. Valentin Bertoncelj iz Mojstrane s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje. Odlikovanec je že 9 mesecev prideljen reševalni postaji neke gorske brigade. Zcnet 384 odlikovanj med slovenskimi molki. Med najnovejšimi vojaškimi odlikovanji jc zopet veliko Slovencev. Pri 87. pp. je 262, pri 47. pp. pa 122 odlikovanih slovenskih junakov. ©o pičicc natanKo. Italijanska poročila naštevajo do moža'na.tancno koliko naših vojakov so -Lahi ujeli v dobi od 6. avgusta do 10. oktobra Hjgljo sc namreč, da so zajeli na-cel čili od morja do koroške meje kar 30.88 J j med njimi 728 častnikov. - Ital am so za večne Čase zaigrali naše zaupanje, zato jim ne bomo verjeli mti taluat, KO bodo' morda resnico govorili; Kadar bodo pa naštevali vojne uje nikc ,naj a številkami tolažijo potrto laško ljuet stvo, ki mu previdno prikrivajo ogromne lastne izgube. 8000 avstro-ogrskih invalidov je došlo potom izmenjave v domovino iz Rusije in sicer od spomladi do oktobra. Švedska država je pri tem izkazovala veliko gostoljubnost. Invalidi pa povečini bolj slabo izgledajo. Med svojimi. Ko je dosegala osma italijanska ofenziva najhujšo srditost, je prišel v bližino bojne črte sam generalni polkovnik pl. Boroevič, da je navduševal svoje bojevnike. Šel jo od vrste do vrste in bodril k vztrajnosti. Podmorski čolni gospodarijo po vseh morjih. Zadnji čas so nemški čol-ni-potapljači pogreznili 28 norveških prevoznih parnikov. Nemški podmorski čolni so jeli strašiti celo na Ledenem morju. Pravijo, da jih križari ondi kakih deset. Strahovi v zraku. Dne 22. oktobra je bila pa res pravcata vojska z zračnimi brodovji nad bojiščem ob Sommi. Nemški letalci so napravili samo ta dan čez 500 poletov ter bili zapleteni 209krat s francoskimi zrakoplovci v hude boje. Sovražnikom jo bilo izbitih 22 letal; 11 so se jih polastili Nemci. Porazi Romance v so zbegali vso entento. Francoski ministri se posvetujejo, kajti tepena romunska armada jim je zmedla ves račun; romunskim četam je bila namreč odmerjena zelo važna vloga. — Poslaniki v Bukareštu so vse pripravili za odhod. — Laški listi zabavljajo, češ, da je ententino vodstvo nesposobno in prepočasno. Prebivalstvo v Romuniji se umika. Na kronskem svetu v Jasiju so sklenili Romuni, da žrtvujejo in prepuste Vlahijo. Plen v Konšianci, ki so jo zasedle naše zavezniške čete, je sila razveseljiv: Zakladi moke so neprecenljivi. Na železnici je zajetih 500 vagonov in mnogo lokomotiv; dalje več polnih pe-trolejskih nabiralnikov, polna skladišča in mnogo ladij. Od sile blaga in živeža so pustih bežeči Romuni in Rusi v Konstanci. Žita in moke jc toliko, da bi se s to zalogo celo leto mogla preživiti vsa balkanska armada. Neizmerne so tudi zaloge petroleja in bencina. Zaplenjenih je tudi 40.000 Ion bencina, ki je bil namenjen za entento. lake novice so za sedanje razmere dvakrat razveseljive. Umrl je posestnik g. Jakob Blazic na Selu pri Zireh. Njegov sin Franc, ki se ni mogel udeležiti pogreba, sporoča to zanj žalostno novico v »Domoljub« z Ogrskega, da tako pokaže ljubezen do svojega očeta. . Za slovenske dijakc-toennnce bodo otvorili gimnazijske tečaje in zavod v Kromerižu na Moravskem. Prostora bo za 100 dijakov; revne bo vzdrževala vlada. Poučevali bodo profesorji, ki so pripadali slovenski gimnaziji v Gorici. — Takozvanc zaposlovalne tečaje ima- jo slovenski dijaki tudi v Trstu, k.' uspevajo jako dobro, dasi v skromnih razmerah. Kako bo s prehrano? Predsednik državnega urada za prehrano vitez Kel-ler pravi, da se bomo prebili skozi vojsko, a treba bo z živili kar najbolj strogo varčevati. Skrbelo se bo, da se bodo vse odredbe kar najvestneje izpolnjevale. Predpisi se bodo po potrebi še poostrili. Ako denarne kazni ne bodo pomagale, bo treba seči po zaporu. Z gotovimi živili n. pr, s kavo, čajem, bo treba prav previdno gospodariti. Boroevičeva cesta. C. kr. komisar v Trstu je odredil, da se imenuje odslej cesta Belvedere, ki vodi na Kras, »Boroevičeva cesta«; ulica Caserma pa »Nadvojvode Jožefa ulica«. Civilno poročen je bil baje rajni ministrski predsednik grof Štirk. Poročil se jt v Niči samo civilno^ njegova žena Hermina Fuchs je bila namreč Židinja. Štirk je skrival, da je oženjen. Od poučene osebe se čuje, da ta govorica ni resnična. Železniški davek, ki ga bomo dobili tudi v Avstriji, bo znašal približno 20%. Zadel bo v enaki meri državne in zasebne železnicc. Morilec dr. Adler je bil prepcljar, v preiskovalni zapor dunajskega deželnega sodišča. Morilec je popolnoma miren, pač pa nekoliko potrt. — Dunaj sc zaradi umora Štirkovega baje ni preveč razburjal. Hudodelstvo so Dunaj-čani sicer ostro obsojali, drugega vznemirjanja na ni bilo, kajti Štirk ni bil kaj priljubljena oseba, obenem je pa hitro prišla na površje misel: »sedaj bo pa sklican državni zbor in Dunajča-nom se bo bolje (?) godilo.« Splošna volilna pravica. Mestni zastop v Budimpešti je z veliko večino sklenil, naj se prihodnje volitve ižvrše na podlagi splošne, enake in tajno volilne pravice. Ni pa še znano, kakšnega mnenja je vlada. Velika kazen. V Olomucu sta bila obsojena tovarnarja Heller in Husserl ker sta za neprimerno visoke cene prodajata volnene izdelke, za čedno vsotico 100 tisoč kron. No, pa bosta že izhajala, sa, sta za-služila malenkost treh mili-onov kron. -j- Nadškof Menini. V Sofiji je 14. okt. umrl katol. nadškof Robert Menim. Pokojni vladika ic dosegel lepo starost 79 let. Po rodu je bil Hrvat iz Splita v Dalmaciji. Zanimivo je, da je bil Menini poprej od-' vetnik na Dunaju, potem ,c pa stopil v kapucinski samostan. Pokojni se je veliko trudil za združenje Bolgarov z Rjmom. -Njegov naslednik jc domačin Vinko Fejev. Lepa Doteaa. Francoski general Joffre je vesten katoličan; živi prav redno ter je veselega značaja. Zanimivo ic pa, da tudi sedaj ob tolikem delu prebere vsako jutro kratek odstavek iz sv. pisma, Premoga ni. Na ItahiansVem je silna zadrega za premog. Vsled P°nmnikan,a kamenitega oglja so ustavili kar 2000 železniških vlakov. Riževa leti ta na Bolgarskem dobro obeta. Pričela se je žetev. Obsojen minister 21. oktobra jc bila v Sofiji zaključena sodna razpra- J va proti bivšemu bolgarskemu ministru Genadijevu ter 38 sodrugom. Ob dolženi so bili veleizdaje in zarote v prid Rusiji. Genadijev je obsojen na 10 let prisilne delavnice, drugi pa na 8 let; 20 obtožencev je bilo oproščenih. Dopisi. Z Breznicc. Dne 22. oktobra je umrla obče-»poštovana gospa Doroteja Zupan v visoki starosti 90 let. Bila je žena po vsi Gorenjski znanega leso-tržca in posestnika g. Tomaža Zupan. Pred osmimi leti sta obhajala v krogu svojih sinov in hčeri, vnukov in vnukinj biserno poroko; čez dve leti bi železno. Toda Bog jo je poklical preje po zasluženo plačilo. Blag ji spomin! Trebnje. Malokdaj sc kaj sliši iz našega kraja; saj tudi ni čudno, ker nas je skoraj vse zapustilo in šlo branil našo lepo domovino. Žene in otroci se pa mučijo dannadan, da pospravijo letošnje pridelke, ki so — hvala Bogu — prav dobri. No, pomagajo nam pa tudi vojaki, ki prihajajo na dopust. Hvala Bogu, da jih še dosti imamo in celo takih, ki so od začetka mobilizacije na bojišču, pa so še vedno zdravi. — Nedavno je prišel na dopust tudi Franc Slok iz Prudofa, ki se je vojskoval od prvega početka, a je še zdaj zdrav in čvrst. Doma se je oženil, potem se je pa zopet povrnil pod orožje. Bog ga ohranil Pulj. (Zahvala.) Požarna bramba v Semiču je priredila 17. septembra igro v prid vojakom na bojišču. Od dohodka omenjene veselice smo bili vsi vojaki (Semičanje) obdarjeni s tobakom, kar nas jc zelo veselilo. Na tem mestu kličem v imenu drugih lovarišev: Najprisrčnejša hvala društvu, vsem dekletom iz Semiča, ki so sodelovale kot igralke, ter gospodom, ki so sodelovali pri igri in se potrudili, da bi nam, na bojišču sc nahajajočim vojakom malo veselja napravili. — Tom. Honigsmann, pred-liojstcr. Hm Listek po Iz časov čarovnic. Črtica iz naše preteklosti. Spisal Podgoričan. (Dalje.) Potem sem jo pa imela* kajpada, samo jaz na glavi, ker se mi je smilila. O, da sem bila tako neumna! Dan na dan je hodila k-meni jokat in vpraševat rne, kako naj ukrene, da bo prišel tii tisti Andrej. Tolažila sem jo, kakor sem vedela in znala, da naj počaka, da bo že prišel, ako še kdaj misli naže-nitev in tako naprej. Toda vsa tolažba in nasveti niso nič pomagali. Meni je bilo pa tudi težko, poslušati vedno ene in iste reči; in da bi imela mir, sem jo vprašala, ako ima kak košček njegovega oblačila; z njim, sem rekla, bi se dalo tako narediti, da bo prišel Andrej nazaj, ako je le še živ; če je pa mrtev, da se ji bo prikazal z onega sveta. Ne vem, kdo mi je pravil, da se da tako narediti. »I, seveda imam,« mi je rekla vsa v veselju. »Precej grem iskat.« In šla je domov in prinesla tisto ruto, ki ste mi jo prej pokazali, ki pa ni bila tako »nagravžna« kakor je sedaj. Prinesla mi jo je in rekla: »Vzela sem mu jo, ko še opazil ni, da sem jo imela za spomin; in ko ga je predlanskim tvoj mož ostrigel, sem pobrala nekaj njegovih las, saj veš, kako lepe črne kodre ima, in sem jih imela zavite v tej ruti.« O, ti tica! sem si mislila in sem rekla: pa še tiste kodre prinesi, bo še bolj pomagalo. Pa mi jih je res prinesla. In potem sem ji velela: — kakor rečeno, ne vem, kje sem to izvedela — Lucija, to lepo rdečo ruto, ki jo je Andrej nosil zavezano za vratom tako, da so se njeni konci greli na njegovih prsih, nesi na kako topolo. Njeno listje nemirno trepeta tudi takrat, ko noben veterc ne igra; to bo pomagalo! Andreja sc polasti potem tak nemir, da se vrne nazaj. In da bo še hitreje pomagalo, za-veži v ruto tiste črne kodre, ki so rastli na njegovi glavi. Ni spak, da bi to ne pomagalo! Oh, ko bi jo bili vi, gnadli-vi gospod sodnik, videli, kako se ji je kar samo smejalo. Kot bi trenil, so bili lasje v ruti, ki jo je ročno prevezala. Potem je pa še rakla: »Ljuba moja Mahnečka, ti si me rešila! Bog ti povrni! Nikoli te ne bom pozabila! Ustregla ti bom, kakor in kadar bom mogla!« No, in potem je šla in je nesla tisto ruto z lasmi na topolo in čez nekaj dni potem je pa toča pobila; kaj se je še potem zgodilo, pa itak še bolj natanko veste kakor jaz. Rečem pa, gospod sodnik, gnadlivi, hočem reči: Bog mi je priča, da nisem nikdar rekla in mislila, da bo iz tega toča nastala. Če bi bila jaz količkaj slutila, da je kaka nevarnost zaradi toče, bi jaz lcaj takega! Lu- ciji ne bila svetovala nikdar, ako bi bila še tako jadikovala in koprnela. Tako vidite, gnadlivi gospod sodnik, da sem jaz nedolžna pri tej stvari. Hotela sem storiti dobro, sedaj imam pa to za dobroto.« Mahnečka se je nakremžila in iztisnila nekaj solz, da bi vzbudila sodnikovo sočutje. Sodnik je izvedel dovolj. Ves dogodek mu je pokazal, kako je ljudstvo vdano vražam. Točo delajo coprnice in če se ženin kuja, se cunja na drevo obesi, pa pride nazaj. Ej, kdaj bodo ljudje pametni in vedeli, da se brez volje božje in proti nji nič ne zgodi na svetu. »Ti si vražarica!« izpregovori sodnik. »Sama si vdana vražam, poleg lega pa še napeljuješ druge. Lucijo notarjevo si ti zapeljala, ti si jo poliuj-šala in skoraj bi bila imela njeno smrt na vesti. Kazni si vredna in potrebna v strah in svarilo drugim, ki tudi tiče v vražah.« »Torej bom obsojena! Zakajvikne Mahnečka in plane proti sodniku. »Jaz sem nedolžna kakor jutranja rosa!« »Zapeljala si Lucijo Rotarjevo, ki je tudi kriva, da je nesla tole cunjo na topolo z znanim namenom, namesto, da bi ji rekla: Moli in pametna bodi! Vsa vas sedaj misli, da sta naredili točo. Kazni sta vredni! — Odvedite jo!« Mahnečka zajavka in se brani ili z biričem. »Izpustite me! Izpustite me! Jaz sem nedolžna! — Jaz nisem naredila toče! Usmilite se mene in mojih otrok!« »Kar tja v en dan te niso veleli zapreti gospod sodnik!« zamrmra purgar Obrstar, jo krepko prime ter potisne skozi vrata. (Dalje.) Vseh mrtvih dan. Vseh mrtvih dan .. . Spomin je vseh, ki se od nas ločili po zemeljskih so težkih dneh. Glej, v božji njivi po grobeh so se porazvrstili. V kotičku malem- pod zemljo počiva trup zemljana; tam solze gorke v grob teko in prošnje tihe gor v nebo;-vseh mrtvih dan zarana, Očeta že zapustil sin in mož je tožno vdovo. Za carja daleč sred ravnin junak je padel; nanj spomin nam zbuja tožnost novo. Rudi pod ognjem se ravan; za bojem v mirni trati vojak je našel grob hladan; zasvetil mu je dan krasan, v nebd višavi zlati. It. Gruden. Most čez Donavo pri Črni vodi — sedaj porušen- Slike in črtice z bojišč. .Vojak tolaži starše, ki pogrešajo svojega sina. S sočutjem Vam pišem te vrstice. Vprašam Vas, če ste že kaj izvedeli natančnega o Janezu. Ako ne, prosim, ne bodite preveč žalostni, saj brez volje božje se nič ne zgodi in še las ne pade z glave, pravi sv. pismo. Če je padel, je dal svoje življenje kot junak za cesarja, domovino in za Vas. Sam Zveli-čar je rekel: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega.« Midva z Janezom sva prisegla pred štirimi leti zvestobo cesarju in domovini, zato je najina dolžnost braniti naše drage pred sovražniki zlasti v teh težkih časih. Ne bodite žalostni, ker to škoduje Vašemu zdravju, a ne pomaga nič. Res imamo na tem svetu težke križe, vsak po svojem stanu; toda misliti moramo, kaj se je godilo pred de-vetnajststo leti na gori Kalvariji! Na križu je visel Sin božji; pod križem je stala Mati božja v žalost zatopljena, ko je videla svojega Sina v strašnih bolečinah na križu umirati. Kakor je On trpel iz ljubezni do nas, moramo mi trpeti iz ljubezni do Njega. Mi moramo govoriti: »Gospod, tukaj žgi in tepi, samo da v večnosti prizaneseš!« Z Janezom sva se poslovila od Vas pred štirimi leti. Jaz že dolgo ne ostanem tukaj, ker treba je zopet na bojno polje. A grem z veseljem; nič se ne bojim, četudi dam življenje za milo domovino. Če padem, pai',em kot junak. Res je obilo solza po svetu, pa nas tolažijo besede Gospodove: Blagor žalostnim, ker bodo potolaženi. In to tolažbo želim tudi Vam in Vas iz srca pozdravim ■ Alojzij U... Poletel bi na jug . . . Volinija, 29. avg. 1916. Vojak Franc Šinkovec piše svoji materi izpred Kovela v Voliniji: Ljuba mama! Hočem Vam danes, ker imam priložnost, malo več pisati,, kot po navadi. Upam, da Vas bo našlo moje pisanje še vse pri najboljšem zdravju. Kar se mene tiče, sem se doslej še zmirom mogel veseliti ljubega zdravja,- ki je posebno na mojem mestu neprecenljiv dar. božji. Dokler sem še zdrav, mi je tudi vse drugo lahko. Zopet so začele pihati; hladne jesenske sape po teh nepreglednih ruskih ravninah. Vidi se, da se bo toplo poletje skoro poslovilo od nas, ker tudi ptice selivke: divje gosi, divje race m pa dolgopete štorklje, katerih živi po tukajšnjih močvirjih ogromno število, se že zbiralo v jate in krdela m se pripravljajo na odhod tja proti daljnemu jugu. Mi pa še čakamo, kdaj nas. reši smrt iz te žalostne, po pravici rečeno, solzne doline. Kako si jaz želim ^takih krepkih »habatnic«, da Trnl se mogel vzdigniti v zrak kakor Štorklja!! Poletel bi brez odmora, brez iedun pija če tja proti domovini, dokler bi se ko- nečno ne vsedel na domačo streho. Ker pa to ne more biti, bom pa le moral potrpežljivo čakati, da mi poveljstvo podpiše prosto vožnjo po železnici od mesta Kovel na Ruskem pa do Sinčevasi na Koroškem. Kadar se to zgodi, bom vesel zavriskal »Živijo urlaub!« Le po-čakajmo in potrpimo, kar še ni, pa še bo; če je božja volja, se že še vidimo doma. Ako še dobivate »Domoljuba«, bi Vas prosil, ko ga preberete, mi ga pošljite na moj naslov, ker ga zelo rad prebiram. Ob sklepu Vas prisrčno pozdravlja vaš sin Franci. Nagrobnica. Pisma angeli nosite tja na daljno bojno plan, tja pozdrave položite, kjer mnog grob je izkopan, i Pismo bratu bi poslala, ki po njem oko solzi, da tako bi žalovala tam, kjer v Bogu mirno spi. Milo toži v žali žena; Mož njen v boju padel je. Zdaj na svetu osamljena še za grob njegov ne ve. Mati se po sinu joka, Bog v nebo ga je sprejel. Starcu tuge srce poka, Saj edinca je imel. Še vojak tam v dalji tava, žalosten, pobit, potrt; duh le k ženi dobri plava, ki pobrala jo je smrt. Sin spominja se očeta, ki v Gospodu je zaspal; rad bi kakor druga leta luč na grobu mu prižgal. Bratec sestro, sestra brata rada videla bi še; a zaprta večna vrata so. Zaman so vse solze. Prošnjo angeli so culi, željo spolnit že hite. Iz nebes so, k nam pripluli voljo božjo sporoče: »Obhajila, svete maše duše v vicah tolaže, in obenem duše vaše v lepih čednostih krepe. Ko pa pride dan vstajenja, vsi grobovi se odpro; takrat bo pa čas združenja, ko dospemo vsi: v nebo. A. Š. Gorenjka. Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Še nekaj o prešičjih cenah. Lahki prešiči se plačujejo zdaj po 4 K 20 v., težki po 5 K 40 v. Ker je letos težkih prešičev zelo malo, menijo kmetje, da se jim velika krivica godi. Mesarji pa pravijo, da nimajo lahki prešiči špe-ha, ki je zlasti v sedanjem času zelo dragocen. Da bi se napravil natančen dokaz, kako se izplačajo lahki in težki prešiči, je napravil dr. Standfuss v Berlinu letos natančen poskus pri tovarni za konserve Heinemann & Hanka. Ta, tovarna porabi prav vse od prešiča, kar je užitnega. Tovarna je kupila za ta poskus 34 lahkih prešičev, ki so tehtali zaklani skupno 1825 kg, torej vsak 53'7 kg. Plačali so 1 kg po 2'25 M, torej dali za vse 410625 M. Tovarna je kupila tudi 34 težkih prešičev, ki so imeli zaklani 3811 kg, torej vsak 112 kg in dala zanje 9146'40 M, 1 kg po 2'40 M. Oboje so raz-sekali in napravili konserve: meso v juhi, klobase in mast. Lahki prešiči so dali 233'45 M čistega dobička ali 5'69% založenega denarja, težki pa 249'80 M ali 2'73%. Lahki so se še enkrat boljšo s ponesli, čeprav so sc lc 15 fenigov (okoli 18 v.) cenejše plačali kakor težki. Pri nas mora biti pri tovarnah prav enak rezultat, za prebivalstvo pa pride v poštev redilna vrednost. Najboljše bo lore.j, da se natančno držimo budim-peštanslce navade, kakor .jo je določilo ministrstvo. Drugod se pritožujejo čeznjo, pri nas pa kmetje še želijo, da bi se vsi po njej ravnali. — Kako je pa s komisijonarji ali pooblaščenci deželnega mesta? Pooblaščeni so kupovati za vojaštvo, ki tudi potrebuje veliko mesa in slanine. Seveda to ni prava re-kvizici.ja. Vsak tak pooblaščenec mora. kupiti prešiča, kakor ga "je popred vsak kupec kupil. Isti pogoji, kakor za veljavnost drugih kupčij, veljajo tudi za te- — Ako se pa ne bi posrečilo dobiti zadostno množino prešičev, se bo seveda morala rekvizicija vpeljati, kjer se bodo prešiči cenili. Podlaga bodo najvišje cene, kakor jih je ministrstvo določilo. Mast in zopet mast. Veliko zbega-nja jc napravila govorica, da se bo za vsakega človeka smelo porabiti le nekaj malega masti tudi na deželi. V mestih že zdaj dobi vsak nekaj masti na karto. Dozdaj še ni bila izdana nobena vladna odredba v tej stvari. Na prvi sluh o taki odredbi bi povsod pokrali vse težje prešiče. Ljudje bi bili v strahu, da ne bodo mogli živeti, če bi izdale naredbe, ki same kažejo strah. Poklali bi tudi take prešiče, ki bi jih drugače gotovo prodali. »Čemu mi bo denar, saj ga ne morem jesti.« Višji gospodje tudi dobro vedo, da je treba kmeta pri dobri volji ohraniti. Zdaj postaviti zavornico pitanju, bi bilo res malo čudno. — Treba je še nekaj drugega pomisliti. Če bi se kmetom določilo premalo masti, bi si primanjkljaj skušali nadomestiti z mlekom. Že zdaj 62 se doma porabi veliko več mleka, kakor se ga jo pred vojsko. Ako bodo imeli kmetje zase premalo masti, bodo tem več mleka doma porabili. Mesta bi dobila mleka šc veliko manj, kakor ga sedaj dobijo. — C.e bodo cene prešičev visoke ostale, bodo kmetje sami radi prodali, kar se bo dalo pogrešiti. Dajatev krompirja. Nekateri so vprašali, zakaj .ie lo pol kilograma krompirja določenega na osebo, ko vendar na kmetih vsak človek trikrat toliko krompirja poje. Tudi za prešiče ni zadosti 200 kg, da s£ izpita. Vse to je ros. »Domoljub« bi rad vsem privoščil dosti krompirja in zraven debele prešito, toda on nima pravico dajati postave. Hotel je le pojasnili, koliko se sme največ od enega gospodarja zahtevati. Slišali smo, da je mnogo županov veliko preveč zahtevalo. Neki žitni ko-misijonar je menila celo grozil: »Ako ne bote dali vsak po 500 kg krompirja, bomo kar z vozovi prišli in pobrali.« To so prazne grožnje. Kakor smo rekli, se mora vsakemu pustiti, kar rabi za dom, za seme in za žival. Tega mu ne more nobeden vzeti. Nekateri so sc dali prestrašiti in so dali. Tolaži naj jih misel. da so tudi v mestih zelo potrebni. Velika večina gospodarjev in gospodinj je pa razumela »Domoljubov« nauk. Niso so dali prestrašiti in so krompir, kolikor ga nujno rabijo, obdržali. Prihranilo se jc kmetom na tisoče stolov krompirja. Prehrana po deželah nnših sovražnikov. Naše sovražnike skrbi, kako se bodo letos proživili. Navadno se jc vsako leto v Evropo vpeljalo 1 milijon vagonov pšenice. Okoli pol milijona vagonov pšenice je ^rišlo iz Husije in balkanskih dežela, druga polovica iz Amerike. Avstralije in Indije. Vsled vojske ne dasta nič nc Rusija in ne Balkan, l ani jo še šlo, ker jo imela Amerika tako letino, kakor še nikdar noproj. Lotos je tam slaba letina, onih 500.000 vagonov. ki so iz Evrope prihajali na zahod. ne bo skoro mogoče nadomestiti. Tudi tuiini grozi lakota in vedno hujša draginja. šverisko maslo — in Anolija. Švedi so letos prodali v prvih petih mesecih na Angleško le 877 stotov masla, l.eta 1015. so ga prodali v istem časti fii.102 stota. Angleški kramarji so zaradi tega silno hudi. Pravijo, da je treba Švedom maslo za zmeraj odpovet*Ui in da naj ga tudi po vojski sami jedo. Ker je masla v Nemčiji manj. ga Nemci dražje plačajo, kakor AnsrleŽi. Pametni ljudje so tudi. na Angleškem spoznali, da se jo blaco vodu.i tja prodalo, kjer so je dražje plačalo- • • ♦ — Derc!no mesto za krmila nujno opo-ara stranke (iupanstva in dr.}, da jc treba .>ri mlinih nakazane otrobi takoj odvzeti, da pokažemo res tisto nujno potrebo, ki sc poudaiia nasproti Centrali za krmila na Dunaju. Gler1e otrobov je še povedati, da sc od strani v Deželnega mesta za krmila« otrobi samo nakazujejo in da morajo stranke, katerim sc nakažejo, same 52 vse potrebno ukreniti, da jih čimpreje dobe. Dobrodelna pisarna v Ljubljani dobro posluje. Od časa, kar je odprta, jc rešila že blizu 300 raznih vlog. — Iz mnogovrstnega gradiva, ki prihaja v pisarno, se razvidi, kako potrebna je bila ta naprava v teh težkih časih. Prošnje za razne podpore ter povpraševanja po pogrešanih vojakih se množe. Tu vidimo odprte rane, iz katerih krvavi naše dobro ljudstvo, potrebno duševne in gmotne pomoči. Skrb za drage svojce, ki se nahajajo na raznih bojiščih v vodni smrtni nevarnosti, a Se celo za one, o katerih že mesece in mesece ni sledu, — je tolika, da se ne da popisati. Marsikatera vroča solza kane na tla pisarne iz oči trpeče matere, žene in sestre. Pisarna je na roko skrbočemu ljudstvu ter ima že tudi nekaj lepili uspehov. Še več jili bo, ko bodo prošnjo in poizvedbe, ki izhajajo iz njenih prostorov na vso kraje, ugodno rešene, kar seveda ni tako hitro. Našemu dobremu ljudstvu v tolažbo bodi povedano, da se sme z vsem zaupanjem obračati do nje v katerikoli zadevi, ki zahteva dobrodelne pomoči. V Švici so s kavo dovolj založeni. Švicarski listi pišejo, da jo od maja do septembra lOlfi dobila Švica iz držav četverosporazuma okroglo 880 vagonov kave. Bomo menda že tudi mi kaj deležni. Za naše gospodinje. Pesa in korenje. Pari surovo korenje in kuhano peso skupaj v eni posodi; kuhaj posebej zelen ah suh grah in ga primešaj, ko je mehak. Na grahovi vodi razlepi dve žlici moke in smetane in žlico redilnih drož, primešaj parjeni zclcniadi in kuhaj še deset minut. Naredi se lahko juha; če jc bolj gosto, sc pa porabi za prikuho. Zelene paradižnike mečejo nekateri kar v gnoj. l'a ta sad dozori tudi, če ga doneš za poč ali zapreš v zaboj. A tudi zelene rabijo za mezgo, ki je slastnejša, nogo iz vsakega drugega sadja. Naredi so takole: Obriši paradižnike. r;v.polovi jih in kuhaj v lončeni ali v emajlinani kozi. Kuhane paradižnike pretlači, deni na kilo protlačene zmesi 30 dok sladkorja in kuhaj, dokler se no zgosti; naloži nato vročo mezgo v posode in zavezi s porgamentom. Da posoda ne poči. jo ovij z mokro otoračo. Tedenska pratška. Petek, 3. novembra: Sv. Hubert, škof. (t 727.) — Sv. Viktorin, škof. — Sv. Ida, kr. (t 1230.) Sobota, 4. novembra: Sv. Karel Boromej.iki. kardinal, (+ 15S4.) — Sveta Modesta. Nedelja, 21. pobinkočlna, 5. novembra: V evangeliju sc bere prilika o kralje- vem obračunu. — Praznuje se god sv. Placida, muč. (t 546.) in sv. Ca-harija. Ponedeljek, 6. novembra: Sv. Leonard, pušč. It 559.) Torek, 7. novembra: Sv. Prosdo-cim, škof. — Sv. Vilibrord, škof, (t 739.) Sreda, 8. novembra: Sv. Engel-bert, škof in muč. (t 1225.) — Sv. Bogomir, škof. (t 1118.) Četrtek, 9. novembra: Sv. Božidar (Teodor) muč. (f 306.) Solnce vzhaja ob 7. uri, zahaja ob 4. uri 32 minut. Luna polna 9. novembra ob 9. uri 18 minut zvečer. * * • Sv. Ida. Ida s priimkom Togenburška je bila plemenitega rodu, rojena na gradu Kirh-berg pri Ulmu. Ko je dorastla, so jo starši dali za ženo grofu Henriku Togenburške-mu (v švicarsVem kantonu šentgalskem). Z junaško potrpežljivostjo je prenašala trpljenje zakonskega jarma pod oblastjo jezavega moža. Iskala je tolažbe v molitvi in v dobrodelnosti. Obiskavala je osebno reveže ter jim donašala darov. Nekoč je pustila Ida na mizi svoj poročni prstan. Ker so bila okna odprta, sc je prikradel tatinski krokar v sobo ter odnesel prstan neopaženo v svoje gnezdo, Ida se je bala moža ter mu ni upala svoje nesreče razodeti. Kmalu nato pa zasledi sluga Kuno prstan v krokarjevem gnezdu, ga natakne, ne da bi kaj hudega slutil na svoj prst ter se ponaša z njim vpričo uslužbencev. Med njimi se je nahajal za^ višlen porednež, ki je spoznal prstan, pa je obdolžil kneginjo nezvestobe. Prstan na roki Kunovi mu je služil za pretvezo in dokaz. Grof je kar besnel jeze; pokliče slugo in ko vidi prstan na njegovi roki, zaukaže, ne da bi ga kaj vprašal ali da bi kaj poizvedoval, nedolžnega slugo privezati konju za rep in ga vlačiti okrog. Nato drvi v sobo svoje blage in nedolžne žene ter jo vrže skozi okno čez skalnato steno v jarek. Toda glej čudo! Angel varih jo je varoval, da sc ji ni nič hudega pripetilo, Polna hvaležnosti do Boga za čudovito rešitev, je naredila Ida obljubo, da hoče v bližnjem gozdu na tihem živeti. Iz vej in mahu si jc napravila kočo in nabirala jagode ter razna zelišča za zimo. Obleko si jc spletla iz ločja. Tako jc prebila v samoti celili 17 let v molitvi in zatajevanju, preden so jo našli. Grof je svoje prenagljeno ravnanje siccr obžaloval ter prosil Ido, naj bi se zopet povrnila na grad Togcnbtirg. Kljub temu si je izvolila le skromno življenje v neki hišici pol-'ž gradu, ki jo je zapustila le takrat, ko je šla v bližnji samostan benediktink k službi božji. Pozneje sc je preselila v uršu-linski samotnn, kjer je večer svojega življenja preživela v svetosti in skromnosti To in ono. Vrh tirolskih planin, dne 23. oktobra 1916. Fantje našega »ta železnega« pešpolka, in »icer četovodja Andrej Komučar, infanteristi Anton Zaje, Franc Lovše, Jožef Habič, Jožef Struna, Ivan Tičar, Franc Jane — so zložili naslednjo pesem: 1. Slovenci, čujte tam doma, kako se Kranjec tu ima. Berite pesmico le-to, čc drago, pojte jo glasno. 2. Vrhe tirolskih vseh planin zdaj čuva vrli kranjski sin; a tudi tukaj jc lepo, dasi jc včasih prav hladno. 3. Smo v hiš'ci lčpo vzidani in s smrečjem vsi zadelani. V zatišju skalnem varni smo, četudi precej jc tcinnu. 4. Že dolgo tu prebivamo, veselja dosti vživamo. Mesa stradati treba ni, saj dosti gozdnih je zvali. 5. Saj sto korakov pred menoj se pase divjih koz nebroj; kar dvakrat puška zagrmi, pa jc mesa za dneve tri. 6. Potem pa kožca se proda, tako da Janez cvenk ima. Kaj mar nam jc za drugo stvar? kantina da ti vse za d'nar. 7. Obilna je prišla jesen, živince poin je stan lesen. Izbirati ti treba ni; živin'ca ta se fest redi. 8. Posebno pa ponoči la živalica nas rada ima. Te ščiplje celo noč hudir; to hujše je kot laški »gvir«. 9. Zdaj, bralec, radoveden si, kako se z vojsko tu godi. Najkrajše ti povem to stvar: Lah videl te nc bo nikdar! Seznam vojnih poštnih uradov, pripuščenih k arometu z zasebnimi vojnopoštniroi zavitki: 5, 5/III, 9 11 13, 19, 19/11, 20, 20/V, 24. 29, 37, 39, 40, 42, 47 49 51, 55, 58, 60, 63, 66, 69, 76, 77 84, 88, 90, 94 95, 102 105, 107, 110, 111, 113, 125, 128, 130, 131 133, 137, 138, 145, 146, W, 148, 150. 153, 155, 165, 167, 175, 176, 177, 178. 180, 181, 183, 184, 185, 188, 189, 190, 191, 203, 207, 209, 215, 217, 218, 219, 220 221, 222. 223. 224, 226, 227, 229, 232, 237, 239 240 250, 252, 253, 255, 256, 258, 259, 260, 262, 267 270 271, 272, 273, 274. 276. 277, 281, 282, 283, 284' 285, 286, 287, 288, 289, 291. 292, 293, 294, 295, 296 297, 302", 307. 315, 316, 317, 318. 319, 324, 332, 334 335, 336, 338, 340, 352, 354, 361. 364. 368, 369, 371 372 376, 377, 378, 385, 386, 387. 388, 388/11, 388/111, 389, 390, 392, 393. 395, 396. 398. 399, 400, 400/11 400/III, 401, 403, 404, 405, 407, 408, 409, 410, 412 444 444/11, 444/III, 509, 510, 511. 512 513, 514, 516' 517. 600, 602, 605, 607, 608, 611, 612. 613, 630. — Zasebni vojnopoštni zavitki so dovoljeni zana-prej pod obstoječimi pogoji lc na one vojne poštne urade, oziroma etapne poštne urade s številko, ki so označeni v gornjem seznamu. - Vsi drugi vo)m poštni uradi in etapni poštni uradi s številko, ki niso navedeni v tem seznamu, so zaprti za promet z zasebnimi vojnopoštnimi zavitki. — I romet z zasebnimi vojnopoštnimi zavitki na vse c. in kr etapne poštne urade s krajevno označbo v zasedenem ozemlju Ruske Poljske, Srb.,e, Črnegore m Albanije - izvzemši etapne poštne urade M.trov.ca na Kosovem in Novipazar - je dopušccn slejkopre) pod obstoječimi pogoji. . •» * Nič v zadregi. Vdova sodnega svetnika nagovori nekdanjo kuharico: »Slišala sem, na si se omožila, Nežika. Kdo pa jo tvoj mož?« -Kuharica: »Moj mož je brusaC.« - »No. to a ni veliko« - pravi vdova. Kuharica: »Jaz pa mislim, da jo živ in zdrav brusa« Se ve.lno boljSi kot pa mrtev sodnik« Vprašanja in odgovori. I' J' — Sv. Jurij: Amerika jc »nevtralna« država, torej smo v poštni zvezi z njo, dasi jc promet redek in oviran. Nekateri pišejo tja naravnost, drugi potom glavnega poštnega urada: Bern — Švica. — Vojaku, ki ima vojno pošto, pisem in dopisnic ni treba frankirati. — Čc pošljete prošnjo za orožni in lovski list naravnost glavarstvu, bo šlo počasneje, ker potrebuje glavarstvo informacij od županstva ali pa od orožništva. Prošnja jc lahko slovenska. J- M- — Vojna pošta 316, Smo poizvedovali, a zaman. Po listih za časa vojne ni bilo nič čitali o tem. Najbrž vse počiva, ker ni ne tega, ne onega. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Treba si je znati pomagati. Tudi v času draginje se lahko uživa za malo denarja osvežujoča in slastna domača pijača, in sicer na ta način, da si io sami pripravimo. 100 litrov (ananasa, jabolčnika, grenadinu, mali.iovca itd.) lahko vsak na preprost način napravi. Snovi z natančnim navodilom stanuje K 8'50 franko po povzetju pri Joh. Grolich, Brno št. 641 (Moravsko). Naročila se z obratno pešlo odpošljejo, Te domače pijače vplivaio osvežujoče, no omamljajo in nič ne vplivajo na dclazinnžnost človeka. Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hraniine vloge, in jih obrestuje po Ull2°lo brez kakega odbitka. ne ure od 8.zjutraj Ho ipopole. Glej inserat! LISTNICA UREDNIŠTVA. J. U. — D. Logatec. Cene smo navedli po nekem drugem listu. Dalmacija je pa precej obsežna dežela, je torej že možno, da so v različnih krajih različne cene. Tudi je možno, da jc za kateri kraj določena maksimalna cena, kakor n. pr. na Tirolskem, kjer je cena še nižja, kakor f zadnjič glede Dalmacije objavljena. K. K. — Jezersko: Nekaj smo enkrat že priobčili. Radi bi ustregli tudi drugim. Čc bo možno, žc še pride na vrsto; poprej skušamo uvrstiti seveda take reči, ki so splošne zanimive. Spodnještajerskemu Slovencu v Karpatih: Gotovo je, da preskrba ni povsod enaka in tudi ne more biti; odločujejo pač okoliščine in — ljudje. Če je bilo v listu kdaj preveč hvale, so krivi tisti, ki so nam pisali. Ker sc pa pri takih vprašanjih raje sliši graja kot hvala, dvomimo, da bi se bili dotični poročevalci brez podlage hvalili. — Prav ko to pišemo, beremo v »Slovencu« v pismu poročevalca -iča tam od asiaškega bojišča ob koncu tele besede: »Sicer pa, odkrito priznano: Menaža dobra, pijača tudi. Vojaki v bojni črti imamo dobro hrano.« Zakaj trpite, da Vas mučijo kurja očesa? Priproslo, certo, pa od tisočev ljudi preizkušeno, gotovo učinkujoče sredstvo, Vas v kratkem času reši muk, ki jih povzročajo kurja očesa. Sredstvo sc imenuje: Fellerjeva turistovska tinktura (tinktura zoper kurja očesa) z znamko »Elza«, to je tekoče, najbolj preizkušeno sredstvo za odstranjenje kurjih očes in trde kože. Uporaba je lahka in priprosla. Steklenica Fellerjeve turistovske tinkture z znamko »Elza« stane K 2'— (2 steklenici kamorkoli poštnine prosto K 5'—). Pripraven v uporabi tudi na potovanju in ravno tako gotovo učinkujoč je Fcller-jev turistovski obliž z znamko »Elza« (obliž zoper kurja očesa) v škatljicah po K 1 — in dvojna škat-ljica K 2'—, kot dodatek naročilu na Elzaftuid. Posebej naročeno staneta 2 dvojna kartona ali 4 mali poštnine prosto kamorkoli samo K 5'—. Da se preprečijo ponarejanja, naj se ta sredstva naročajo naravnost pri izdelovalcu in sc naj razločno naslovi na: Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvatsko). Izprememba. On: »Oh, to je že drugič, Sa sem našel las v juhi!« — Ona: »Tu se zopet vidi, kakšni ste moški. Prej si zmeraj trdil, da bi me iz ljubezni snedel, sedaj ti je pa že en las preveč!« Čedno kožo obraza in rok opazujemo pri mnogih ljudeh. Za zdravje celega lelesajelepa. belainmchkakožajako potrebna, ker samo čistoča in mehkoba kože omogočanemoteno di banje. Lep obra/.in lepe roke sploli napravijo na druge ljudi ugoden utis, dočim ljudem nc ugajajo obrazi, ki jih kaze soline pege, offrci, madeži, rdečica i. dr. Nada je pa, kar je jako važno, motijo te nečistote kože dihanje, kar tudi na zdravje slabo vpliva. Mnogo tisoč ljudi vporablja zato za varstvo in za nego kože F e 11 c r j e v o priznano p o m a d o za obraz z znamko „Elza", ki slane samo 2 K (2 lončka poštnine prosto 5 K). V nasprotju z drugimi često škodljivimi lepotilnimi sredstvi je ta docela neškodljiva. Odstrani vse nečistoče kože, obvaruje kožo pred solnčnitn pikom, soln-čnimi pegami, odstrani o-grce i. dr. — Mesto ostrega, čestokrat škodljivega mila vzemite za obraz Fel 1 e r j e v o Lilij no milo (V— K) ali Fellerjevo boraks-milo (80* vin.) in toaletni u m i v al ni prašek (boraksov prašek) 1 K. To so predvojne cene. Goste lase ki narede vsak obraz lepši, se doseže po negovanju b K e 11 e rj e v o pristno Ta u n e h i n a po in a d o za rast las znamka ,,Elza". (I.onček 1. vrsto t K 60 vin., moč-nejfio II. vrste u K.) Ta pomadu ojači lasišče, zabrani plešo in predčasno osivonje, povzroči novo rast zdravih, gibčnih, dolgih las, trde lase spremeni v mehke, tako, da se jih lahko češe v lepe frizure. Pomada nc vsebuje nikakih škodljivih sestavin in tedaj vsekakor zasluži prednost pred mnogimi drugimi pomadami, kakoršne mnogi nelekarnarjl ponujajo. Za nego brk je priporočljivo Fclloricvo mazilo z a b r k e (50 vin.). Naroča naj se naravnost pri K. V. Fcller, lekarnar, Stu-bica, KI za trg št. 10. (Hrvatska). Mnogi ne vedo, da je neredno odvajanje ln zaprtje lahko povod glavobolu, lenobi, utrujenosti in slabemu razpoloženju. Takoj pa se počutimo bolj Čile in gibljivejše ter sposobne za delo, ako si pripravimo polajšanje z lagodno odvajajočimi rabarberskimi kroglicami z zn. „Elza-kroglice." Te želodec krepčujoče in tek vzbujajoče kroglice zaslužijo gotovo prednost pred drastično učinkujočimi odvajalnimi sredstvi, ki črevesa samo slabč. Naroči se 6 škatlic poštnine prosto še po predvojni ceni za K 4'40 le pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg štev. 16. (Hrv.) (e) LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 25. okt.: 75, 31, 88, 68, 83. Line, 28. oktobra: 47, 32, 2, 6, 38. GOZD NAPRODAJ V nedeljo 5. novembra pričenši ob 3. uri pop. prodni bode Anton Drašler iz Borovnice v občinski pisarni v Borovnici na prostovoljni javni dražbi sledeče gozdne dele: »Pri Skalčni poti« 2 parceli olcrog 16 oralov, »Dolgi del« okrog 10 oralov, »Črni vrh« okrog 2 orala in »Reserva« okrog '/2 orala. UCENEC za trgovino z mešanim blagom na deželi se išče. Ponudbe pod »Poštenost 2562« na upravo »Domoljuba«. Edino dobri ln solidni stroli so samo „Gritzncr" in „Jlfrana" Prednosti ■ krogljiCen tek, biserni ubod (Perlstich). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši. Edina tovar. zaloga Šivalnih strojev Josip Peteline Ljubljana blizu franč. mostu, 3. hiša za vodo. lVletna garana/a. Pošljite mi sliko Vašega I VeUkanska novosti Po vsaki civilni ali vojaški sliki se da izršiti pomenljiv spominek na svetovno vojno 1914-16 soprogi brata ženina strica sina vnuka oCeta neCaka I, 1, d. Presenetljiv učinek, Itlkaka slikarija. Uniforma iz veloor-blag. papirja. Opra- " llnko" • I va, distlnkclje, ed-like, se vtisnejo, vrežejo in vlože in prejeli boste v 8-14 dneh sliko Vašega vojaka kot živega v vojaški opravi« Cexia K 12.- 13.—. Zahtevajte pruspekt zastonj in Iranko pri H C Crhlnccor razpošiljalna novosti. U. a. tJLUGUddCI, Dunaj 3. Invalidenstrafl® 1, Razprodajalci posebne ponudbo. Pravi čMni vosek v velikih in manjših množinah se kupuje. Ponudbe z označbo količine in cene na upravo tega lista pod »čebeljni vosek 2521«. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala jot n<0 VZAJEMNA ZAVAROVALNICA proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov Iijubljana, Dunajska eesta 17, Ljubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam : l. raznovrstne izdolanc stavbo, kakor tudi stavbo mod časom zgradbe, 2. vso premično blago, mobilijo, poljske orodjo, strojo, živino, zvonove in enako, 3. vso poljske pri. delko, žitain krmo, i. zvonovo proti prelomu, S. sprejema tudi znvnrovania ra življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacij in proti nezgodnm, vsakovrstna podjotja, obrti kakor tudi rosamoz.no osebo za deželno nižjonvstrijsko zavarovalnico, od katero imn tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki so znašalo 1. 1912 K 678.35l.M7, bo poskočilo koncem I. 1913 na K 736.147-17. Tedaj, čimvoejo zanimanjo za ta odini slovenski Eavod. tembolj bo raslel zaklad. Ponudbo In pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeniitvo v Celju in na Troscku, kakor tndi po vseh forah nastavljeni poverjeniki. Cene primerne, hitra cenitev m takojšnjo izplačilo. m Priporočamo iolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem! IROLINuRoche Se dob! » vseh lekarnah K.V- Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ? influenci. 1. Vsak, ki trpi na frajnem kašlju. lažje je obvaroval se bolezni,nego jo zdraviti. 2- Osebe s kroničnim ka/arom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave. 3, Vadušljivi .kaferim Sirolin mafno olehča naduho Skrofuzni otroci,pri Uaferih učinkujeSiroTin t, ugodnim vspehom na splošni počutek. Usnjeno blago denarnice ttre»orji) Ii raznega tn boks "'r -talfusnja, listnice Itd le razprodajilccm. Naju lov. črna M zahl. vzorci po povz. U FrBnhel, Zfirich, *Tlca Malnan 33' v I. Kupujte v Katoliški Bok varni t Deteljno seme, suhe gobe, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domaČa semena, kakor tudi prazne vreče kupuje *>ever & Urbanid, Ljubljana, VVolfova ulica 12. lOO 1 domače pl|a£e "•ve/,, slahtno in ze|o gaseče hi tanko vsak sam napiavi /. maih. nt roški. V zatopi so: ananas. jabolčnik,grenaio-uRpeh i/.kl Ia tiom. pijača so lahko pije poleti hlaana pozimi tudi vroča mesto nima ali /galija. Sestavino 7. nat. navod itanoio K 8"50 tranko po |>ovr.et|U Za ekonomijo, tvornici*. večja gORpml., delavnico it«i., nepreoen. vredn., kor to dolavca sveži in noupiianim njegova dula/.m nič no trpi. Jan. Grollcti, fingol-Drogoric, Brno 641, Moravsko He prezrite današnjega oalasa ..Sretkovnega zastopstva"! Luščine (v o šel ne) od medu kupi E. MILKOVIČ, Moste pri Ljubljani. Poroča naj se. ali so medene ali suhe, množina in cena. II mr Ženske tase me.sane in rezane kupuiem na drobno in debelo ter plačam naivišjo ceno. V zalogi imam lasne kite izgot. od 6—30 K. — iinrvo za lase in brado znamka: Kraljica vseh barvil zanesljiva in neškodljiva. Hair Pelrol sigurno sredstvo jiroti izpad, las in proti luskinam. Zdravniško priznano. Burg.t: za odstranitev kurjih očes in trde kože. Naročila: IVAN SVETEC, vlasuljar. Novomesto. Nasproti rotovža. upujem orehove češn;eve hruševe javorjeve lesenove po najvišjih cenah. Ponudbe: HUGON KRALJ, Ljubljana, Wolfova ulica št. 6. 200« Mti M« MMcienMM, p.fcž. žHN.lnnrlrp.imiii spreiema zavarovan a na doiive>ie in smn otroških dol. renina in ljudska nezgodna m lamsivena zavarovania. Javen zavod. Atisoluuia varnost. Nizke premije. Udeležim na divuleifinh pri ti vi enski znvnrov že po prvem .etu. Stanje zavarovani koncem 15)14 K 173,4908"!8 — nanje bih. londov koncem 1914 K 48,732122-76 V lelu 1914 se e izplačalo zavarovancem na dividendah Sisleua dobička . . .K <32.232-61 Kdor namerava sklenili Jlvllersko zavsravanle veljavna hkrati volno zavarovanle. nit sc v laslao korist obrne tla jorl imenovana podružnic«. Prospekti zastonl in poštnine prosto. Sposobni zas opnik se sprejmejo po najugodnejšim pogoji. Marije Terezije cesta 12. Razširja te »DOMOLJUBA"! bližajo se veBiki dnevi sreče! V časn do 1. febr 1917 izžrebani bodo glavni dobitk sledečih zbornih srečb: Novih srečk Avstrijskega rdečega križa . 300.000 in 500.000 kron Turških srečk.....20C.0C0, 4eo.ee© in 200.000 frank. 3% zemljiških srečk iz 1. 1880 ..... 90.000 in 90.000 kron 3% zemljiških srečk iz 1. 1889 ..... 60.000 in lOG.OOO kron 17 žrebanj vsako leto!! Svota glavnili dobitkov 1. 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. Mesečni obrok samo K 7-— oziroma K 3-75. Te srečke Imajo Irnjno denarno vrednost ln Je izgubo denarja kakor pri loterijah v slučaju nelzžrebanja i zklju č en al Zahtevajte brezplačno pojasnilo ln igralni načrt, hitite z naročilom! 790 Sreckovito zastopstvo 12, Ljubljana. Dobro JKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarske umetnosti! Razpošilja zamenjam! Vse ure so natančno preizkušene! Svetovna razpošiljalnica Lastna protokolirana tovarna ar v Svicl. Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. 8 vinarjev (za 1 dopis j Vas stano glavni co-nik, ki so dopoš-l|o na zahtevo brozplaerio. Prva tovorna ur •»• Jan honrad ••» c. In kr. dvor. zal. BrOx 1554 (Češko.) Nikel nli jokl. tire na sidro .K (j--, 7'-. 8-. Vojno-spomin. liikln. ali jokl. ure K 11-. 12 -; armadno radij, uro iz niklja ali jekla K 12. Masiv, srebrno IRoskopt remont, ure s sntr. K i«--, 20 - Budilke stensko ure v veliki izberi po nizkih eonah. 3 letno pismeno j»un-stvo. - Pošilja po povzetju, '/am. dovolj, ali denarnazap Kuuerte s firmo, pisma, rnciifie Itd. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. immhm-Msmt. 1/.tlelo vanj o in največja zaloga Kilntti pm (bruh-bandov) TreliiiSn; ras od K 5. 1, u do 2u; klim pasov ot: K 4, 5, 6 In 8; pasovi pa obe strani podvojene cene, pssovi za otroke od K r6(J, iio 4. — Zaloga t>|pga 12 numlia it babice in bolnice, pumiieve iiorarim in bia/me. Umrtne noji, roke itd- Za cosp. /travnike (aio» vsokovrstnif inslrnitieiiiov. Z:i obilna naročila sc K. PIOTROWSKI, Ljubljana 33 Sv. Petra cesta (LevCeva hiša) št. 33. j [ Po Unkurcnrnlh cenah. VpraSanlei« rp poŠti naj se priloži Z' amka. | Ustanovljeno leta 1893. Ustanovljeno leta 1893. reg.strovnnn zadruga z ome,enrtn jamslvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentnl davek plačuje lz svojega. Ijj 31 01 ljanje denarja na razpolago brez-Zunnnjim vlagateljem so za pošl- MAt |Q plačno položnice postne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 »/2, 15 aH 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Dnišiveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo Predsedniki Andrej Kalan. prelat in stolni lianonilf v Ljubljani. 1. podpredsedniki 11 podpredsedniki E. Homec, rnvnatolj slov. trg. šolo v l.jubljnni; Karol Pollak ml., tovarnar v l.iubljani. Člani lvanDolouc, c kr protosor v Ljubljani: Zaje Albin, c. kr rač. olicijal v Ljubljani ; Anton Kralj, tajnik Zodružne zvozi' v Ljubljani: dr. Merhar Alojzij', K1Jn[l protesor v Ljubliani. dr. Jakob Moliorič, odvet-niški kandidat v Ljubliani; dr. Fran LJapež, odvetnik v Liubliani Ivan SuSntk. niolni kanonik v Ljubljani. Anton Sušnih,e kr g. protesor v Ljubljani; dr. Viljem Sohweitzor, odvetnik v Ljubljani, dr Aleš Ušeničnlk, prol. bogoslovja v Ljubljani Fran Verbio, o. kr gimn prol. v Ljubljani; IgnaolJ Zaplotnlk, katobot v Ljubljani Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kržlč, e kr. proiesor in kanonik v Ljubljani. — Clanii Anton Oadož, katobot v Ljubljani K. Gruber, «• kr lin rač ollri ial v Liubljnni; Ivan Mlakar, protesor v Ljubljani Avguštin Zaje, c. kr rač revident in posestnik v i ubijam Županstvo Komensko na Krasu, sedaj s sedežem'v Sežani, unrofa svojim obdi-tiarjem, ki so sedaj razkropljeni po svetu, da vsaka družina brez odloga naznani istemu svoje sedanje bivališče. Ta evidenca bo služila v obfo korist, osobito pa še, da se bodo mogle vojakom, ki se nahaiaio na bojnem polju itd. in ne vodo, kje da se njih družine nahajajo, podajati informacije. 2457 Krompir, peso, korenje, repo, pleve in želod JUl mm |» mm J e Prva kranjska s vin jerejska družba Ljubljana, Dnnajska cesta št. 29. LJUDSKA POSOJILNICA regisirouana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po lldoge „Mudski posojilnici" so popolnoma oarno naložene, ker posojilnica daje denar na oarna posesiua na deželi In o mestih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. 4tt Rezervni zakladi znaSajo okroglo kron 800.000*—. Stanje hranilnih ulog je bilo koncem leta 1915 23 milifonoo kron. —T