Stud.'Kru (2 ★ ra PHIHUHSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VI - St. — ev. 70 (1461) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST petek 7. aprila 1950 Cena 15 lir Proti Vkrcavanju atlantskega orožja t včeraj smo javili, da so novinarske agencije e®*®* vest n možnosti iz-j^anl(l v tržaški luki ame-eSa orožja namenjenega v lru KAl'-a HJOorožitvene- V okviru atlant- Ja paJcta.i Pa 4» za ga- nalito. smo prejeli glede teh. aj nepotrjenih vesti, od-ki ga je na ponedeIjko-mfbkovni konferenci pst JJJfcdstou ogne obljubil ti P** urad tega predsedstva 6Čgopor je 2t.;0 sumljivo SP**«, čeprav se more iz njo I«; tg, da vesti pač J***». ampak da so nepo-^ ■ Zato je nerazumljivo, te VMVUra predsedstvo cone wtreono Se posebej pou- ^krcav ^ če bi pest e. j. a(,unja ameriškega atlant-M orožja ?a Italijo p 3V ^ ‘‘a resnična, ne bi preW-ittkri^,COne moglo izraziti n-tja 1Wn,Wi v«istv° nitl tistega prebt-izra^.'*1 c°ne, ki svoje mnenje *atw,6 manifestacijami po- *^^eiL)StrailK x ^a^re k(SlCitVante orožja ji vsa-tt in tako tudi v Italiji STO-ju, je odvisno od *t*n;U‘u°V mednarodnega in je y izključni kom- »Mislim, da ima Jugoslavija prav in bom to vedno izjavljal" je poudaril podpredsednik ameriške progresivne stranke Rogge na tiskovni konferenci v Beogradu ■ Rogge, ki je bil imenovan za častnega doktorja beograjske univerze, je poudaril tudi, da dela Jugoslavija za mir in zato smatra da je bila njena izključitev iz odbora organizacije pristašev miru zgrešen korak zainteresiranih vlad, a ^cono ZVU-ja. Tudi za-Sjlle8a razloga smatra pred-tL.a cone katere oblast .ie !»>■ Rii na zadeve, ki imajo 10 notranji ga upravni da ni kompetentno ¥ SR, .............— *\a tozadevnega od- h!^ tako dotgg nobrazloži- E kompetentnosti glede orožja in čemu % rj. >td’’ k° vendar vemo. tj^dsednik cone postav-k|(^c kot eksponent demokristjan-,,';e Nedeljka 'd1'* 7^ iakali od K tako A”IZ Z°’T , izkrcavanja i„ \, * °le’ >TCričLUeSti 0 iZkrca^ K o Z? ?™ Oro~ia za Ita- o tem lahČ! nepotl"lene S odan Predsedstvo C ^oocon!a ze „ ponedc_ ‘® tiskocni urad pred• b čL * . meen<> dal dva %u a> najbrž zato, da bi % ‘ slJoje nadrejene pri N»r«i° TU °ornii sumlii-P odgovor sugerirali P« je takšen, ,da upra- jk»umimo, da b0 do izfcr. X. “ttaatslcega orožja v te\eSnič'l° tudi prišlo. S, j Pran ravno v Trstu StV^0. vprašal, ko ima ‘talija do vol; lija dovolj presto- li H mi, ker je kom «mo kh ^Orin^ PraH V Testu raz-le °-ital^° in borbeno sio-td)c0 gansko ljudsko fron- BEOGRAD. 6. — Podpredsednik ameriške progresivne stranke John Rogge je danes prejel na beograjski univerzi diplomo častnega doktorja. V govoru, ki ga je imel ob tej priliki, je Rogge predvsem branil pravico malih držav, da same odločajo o svojih notranjih zadevah. Jugoslavija — je dejal — je med kleščami velikih držav, ki ji skuša vsaka za svoj račun vsiliti svojo hegemonijo. Nato je dejal, da bi morale ZDA doiočiti svoje viške, s katerimi razpolagajo, malo razvitim državam kakor Jugoslaviji in Novi Kitajski. Ker nismo obširnejših podatkov o Roggejevem govoru prejeli, bomo o njem še pisali. John Rogge. ki je sedaj v Jugoslaviji skupno s Conny Zilliacusom, po obisku Sovjetske zveze skupno z delegacijo pristašev miru. je imel danes v Beogradu tudi tiskovno konferenco, katere so se udeležili številni jugoslovanski in inozemski novinarji. Na vprašanje, ali govori kot voditelj progresivne stranke ali pa kot zasebni državljan, je John Rogge izjavil, da bo glede vprašanja, kakor je ono, ki se nanaša na sovjetsko-ju-goslovanske odnos.e, govoril kot zasebnik, ker se tudi njegova stranka se ie ni dokončno izrekla o tem vprašanju. Na vprašanje, kakšno reakcijo bo izzval njegov govor, ki ga je imel danes na beograjski univerzi, ob priliki njegovega imenovanja za častnega doktorja, je Rogge odgovoril, da je tako stališče zavzemal že leta 1948. čeprav ni govoril tako odločno in nj bil o stvari tako poučen Takrat — je nadaljeval Rogge — nisem bil izključen iz stranke, toda mislim, da sedaj bom, zaradi dejstva samega, da sem govoril, ko imam na svojo razpolago ve* elementov Mnenja sem, da mora progresivna stranka podpreti male narode in maje stališče to vedno za sodelovanje z vsemi tistimi, ki želijo mir. Ce pa bodo mislili, da mi ne morejo slediti, ie to njihova zadeva. Toda jaz bom nadaljeval svojo pot in če mi bodo sledili, bo dobro. Želim olajšati napetost, ki danes vlada v svetu. Ko pa nudim oporo Jugoslaviji, ne napadam Sovjetske zveze samo zaradi tega, da bi Jo napadal, pač pa smatram, da ima Jugoslavija prav glede tega vprašanja. V odgovor na vprašanje ne*-kega ameriškega novinarja, ki ga je vprašal za mnenje o možnosti rešitve jugoslovansko-so-vjetskega spora Je Rogge izjavil, da upa, da bodo prlza deti v tem vprašanju «Jas?? povedali, kaj mislijo: morda bo v tem primeru pritisk javnega mnenja pomagal rešiti to vprašanje. Mislim, da ima Jugoslavija prav in bom to vedno izjavljal ». , .1 Na vprašanje, ali ideje pristašev miru na splošno trpijo zaradi sovjetskega diskriminacijskega stališča do Jugoslavije, je Rogge, ki se je skliceval na svoje svojstvo podpredsed-nika pristašev miru, izjavil, da smatra, da je bila akcija organizacije pristašev miru z izključitvijo jugoslovanskega odbora zgrešena. Ker pa sem tudi Jaz član organizacije ter delam in hočem deiati zanjp, sem v položaju, da Je možna proti meni kaka akcija: Ugotovil «em, da dela Jugoslavija za mir in zato smatram, da je bila izključitev iz organizacije pristašev miru napaka. Na vprašanje, alt bi vprašanje Jugoslavije lahko povzročilo razkol v progresivni stranki, ic R(>g?e odgovoril negativno in izjavil: Točne, je, da pro- Pa-č anglo-amerlšk* ■” f '■ % no-J. * Kn#listi \ *tu n„, ^datrajo, da bode Wi4el«uvCteIi m tnaujši od-1,1 'e tu,, ■ kot pa v Italiji. izlcLtrdinu>• da iim mi' V9 a -r VanJe atlantskega \ bfa„Tstu Pred dvema le-?ot°oo ne bt padla O, do\ 0jti m ln lahkc Niv^st n ,l- triaSk<> delavstvo arol™nutek, ko bi >Uo 7!^ Prispela v Trst in“ stavko. "" ladj' . V' 0 r.rlC v smeri Prot' Wli 'tiskovni fft vidimo. gresivna stranka uživa podporo koniunistov in da številni komunisti kritizirajo moje potovanje v Jugoslavijo ter moje izjave Toda progresivna stranka hi komunistična stranica in torej ne verjamem y možnost, da bi prišlo do ražkola. Nasprotno mislim, da bodo moje izjave in daljši članek, ki ga bom napisal ob svojem povratku v ZDA. utrdile napredno fronto. Ce ne bedo hoteli komunisti več sodelovati z mano — je poudaril Rogg-e — je to njihova zadeva. Jaz lahko samo rečem, da bom delal za utrditev enotne fronte prot: fašizmu v ZDA. Na vprašanje, ali je pri svojem potovanju po Jugoslaviji imel vtis, da Jugoslavija mirno gradi socializem, ali Pa da ogroža na kakršen koli način svoje sosede, je Ropge poudaril da ni nikoli mislil, da bi Jugoslavija ogrožala svoje sosede. Trditve, da Jugoslavija pripravlja napad proti Sovjetski zvezi, so se mi zdele vedno smešne, je nadaljeval Rogge, ki je izjavil, da so nani napravile zelo dober vtis nove jugoslovanske tovarne ter razvoj dela po vsej državi-Vprašali so ga nato za n lugov o mnenje o profcesih proti Rajku in Kostovu in on je takoj odgovoril, da ne verjame na slične izpovedi, posebno če se te dosežejo z inkvizitorskimi metodami, t- j- če ljudi aretirajo in jih podvržejo mučnim zasliševanjem. Toda ne morem reči. ali so bili obtoženci krivi ali nedolžni, ker bi moral za to, da lahko dam točen odgovor, preučiti vse listine procesa, Vem samo, da je Rajk omenil štiri ljud: kot soudeležence pri'zaroti in da ti ljudje, Vukjnanovič, Bebler in Mra: zovič, niso bili na kraju, kjer se je kovala zarota. Na koncu je Rogge poudaril, da bi morali pomagati Jugoslaviji pri industrializaciji in da bi bilo treba ustvariti v okviru OZN organizacijo za pomoč malo razvitim državam, posebno Jugoslaviji in Kitajski. Gle: de tega je izjavil, da ne bi smela imeti ta pomoč nič skupnega z Marshallovim načrtom, ter je poudaril, da bi morali nuditi to pomoč brez vsakih pogojev, ker ima Jugoslavija namen sama skrbeti za svoje potrebe. Pri tem je posegel v besedo tudi Zilliaous. ki se je skliceval na pomoč iz Marshallovega načrta Angliji ter je pripomnil, da je bij on vedno nasproten od vsega začetka tej pomoči ter dejal, da so rezultati pomoči, ki jo dajejo pogojno, bolj slabi'kakor dobri. Sej q izvršilnega odbora SIAU 23. aprila bo festival SIAU s proslavami ustanovitve 0F in vstaje v Severni Italiji Včeraj je bila seja izvršilnega odbora SIAU s sledečim dnevnim redom: 1. Upravne volitve v coni B 2. Organizacijsko vprašanje in. tisk. 3. Festival SIAU I. maj. 4. Razno, Po otvoritvi seje je tov. PE-TRONIO obrazložil pomemb. nost upravnih volitev v coni B in poudaril, da so te volitve prešle meje malega teritorija izredni varnosini uKren na irskem LONDON. 6. — Zaradi 4 bombnih atentatov v Ulstru je ministrstvo za notranje zadeve v Severni Irski sporočilo, da bodo o-blasti podvzele posebne varnostne mere, kj so pile nedavno ukinjene. Odslej naprej bo policija lahko vršile hišne in osebne preiskave brez naloga ter aretacije brez tiralice. Lahko bo pridržala sumljive osebe, največ do 7 dni, ne da bi zaradi tega bile sojene. IZ BERLINA HOČEJO NAPRAVITI središče incidentov in neredov Foster Dulles postal Achesonov svetovalec - Nove vojaške baze ZDA i/ Hanacli - Komentar lista «Berliner Zeitung» o položaju v Beilinu WASHINGTON'. 6. — Držav- litiko, da se doseže potrebna ni departman javlja, da je Truman imenoval republikanskega senatorja Johna Fosterja Dul-lesa za svetnika zunanjega ministra Achesona. Dulles bo Achesonov svetovalec tako v vprašanjih splošnega značaja, kakor tudi v vprašanjih posebnega značaja. Tako javlja državni departman, ki pripominja, da Dullesova pristojnost ne bo omejena na določena področja sveta. Dulles je svoje imenovanje sprgjel in je seveda izjavil, da je sprejel to mesto, ker da je nuino najti enotnost pred »sovjetsko nevarnostjo«, ki da je tako huda, «kakor vse nevarnosti. katerim so bile ZDA izpostavljene med vojno«. Pripomnil ie, da Acheson in predsednik Truman smatrata, prav tako kakor on sam, da bo lahko pomagal najti primerno po- enotnost Se prej pa se je posvetoval z republikanskim senatorjem Vanderbergom, z nju-iorškim guvernerjem Deweyem in z republikanskim senatorjem Irvingom Ivesom. V političnih krogih smatrajo, da je to imenovanje poizkus državnega departmana, da zajezi vedno bolj naraščajoči val republikanske kritike r.ad vladno zunanjo politiko in še posebno kritike proti Deanu Achesonu posebno sedaj, ko vo. dijo ZDA r.cvo voinohujskaško ofenzivo tako v Evropi kakor tudi v Aziji. V okvir teh vojnih priprav ZDA spada tudi dogovor s Kanado, ki je dovolila ZDA vojaško nadzorstvo nad tremi svojimi najvažnejšimi bazami ob atlantski obali. Prav tako nadaljujejo z izzivanji v Nemčiji, in še posebno v Berlinu, kjer so kakor že ne bo iz- ^ torej, l &fcrS?ttno ™tTnw. n‘ denarni-1 t0rco da bodo SrKt? vsaj pos \ ^ tržZ° Poskušali &&&& iUk° l^/ *Vt o If' T.Tfhi vsaj poskušali spre v Iranzif-e Za lijeracijo , 2ja tudi za trse Oh S- ^ dve hi na- ta način je Trst \Ju,voslnmua.Za mPerjena h dsko j ,a drugim dr-i to , e’nokr PETEK 7. 4. 1951 6.30: Jutranja glasba; iočila v ital. in objava gjLt 7.00: Napoved časa -slov.; 7.15: Jutranja 8las*,^i 12.00: Igra godba na 12.30: Skladbe za violino ®■ ^ vir; 12.45: Poročila v h java sporeda; 13.00: sa - poročila v~šlov.; '?•* sa - poročila bene slike; 13.45: Ljudska®!,, za: Zgodovina volivne m. (slov.); 14.00 Igra Vaški K1u 14.30: Pregled tiska v ital-. Pregled tiska v slov. p 17.00: Pestra glasba; litične aktualnosti (its^h..** Ritmična glasba; 18.00: pregled (ital.); 18.15: glasba; 18.45: Poročila v n ,^ ni; 19.00: Glasbena medigr*>Ji Poročila v ital. in objava^j da; 19.30: Napoved časa - »p la v slov; 19.45: Zabavna S”jj 20.15: Uganite kaj igramo Lj 20.45: Slušna igra (ital-^ Italijanska folklorna in glasba; 22.00: Iz življenja p slovanskih narodov (slovm -c Igra slovenski študentova*! fr ni orkester: 22.45: Melodilj,^ Izlet Planinskega društva v Glinščico Na veliko noč t. j. v nedeljo dne 9 ,t. m. priredi Planinsko društvo pomladanski izlet v Glinščico. Zbiranje in odhod ob 10. uri na zadnji avtobusni postaji na Katinari. Z nahrbtnikom kajpak! PRIJAVITE SE ZA IZLET Potovalni urad »Adria - Ex-press*, Ul. F. Severo 5, tel. 29-243 vpisuje in daje informacije za sledeče izlete.: Izlet na BLED 22. in 23. t. m. Vpisovanje do 10. t. m. Izlet v CELJE in MARIBOR 29. in 30. t. m. Vpisovanje do 10. t. m. DRAŽBA ZA DOBAVO LESA ZA KURJAVO Občina sporoča, da bo v sredo 19. t. m. od 12 do 13 v sobi št. 202 v I. nadstropju občinske palače javna dražba za dobavo 6.000 stotov lesa za kurjavo. Interesenti se lahko že sedaj zanimajo v občinskem uradu v Ul. Rettori I., soba št. 225. Kostanj ogrožen Posestniki okuženih dreves naj vsak primer takoj Javijo Gozdni odsek pri predsedstvu cone poziva vse lastnike kostanjevih nasadov, pri katerih se je pojavila rakavost kostanja «Endothia parasitica*. da to javijo pri gozdarskem odseku v Ul. S. Nicolo 7 ali pa na poveljstvo gozdne policije v Ul: Kolonja 6, in sicer tudi primer enega samega obolelega drevesa, kakor tudi če so v dvomu. Obolelemu drevesu morajo lastniki odrezatj okužene veje in jih sežgati. Ako so veje uporabne za kurjavo, se lahko kurijo samo v hiši, kjer se je pojavila okužba- Za morebitni prevoz lesa pa je potrebno dovoljenje Gozdarskega odseka ali policije. Filobusi namesto tramvajev n a progah 5 in 11 Pregled tržnih cen v mesecu marcu Statistični podatki o tržnih cenah jestvin so pokazali za mesec marec 1950 sledeče: Meso: Cena govejemu mesu se je zvišala, prav tako svinjini in konjskemu mesu, dočim se je cena za telečje meso malen-kostn9 znižala. Masi0 in maščobe: Cena maslu se je znižala povprečno 50 lir za kg. Ostale maščobe so obdržale isto ceno razen slanine, katere cena je za malenkost padla. Sir in dr.: Cene so ostale iste razen za mortadelo, kjer se je dvignila. Oljčno in semensko olje: Znl. 2e nekaj časa sem sc je pričelo po mestu govoriti, da bo ACEGAT ukinil tramvaj*i progi št. 5 in 11 ter ju zamenjal s filobusi. Glavni vzrok, ki je vodstvo ACEGAT-a privedel do te odločitve, je v prometni preobremenjenosti Korza. Novi filobusni progi, ki bosta zamenjali tramvaj, bosta namreč od Goldonijevega trga zavili na Ulico Mazzini ter vozili po njej takole: proga št. 5 do križišča z Ulico Dante, št. II pa do nabrežja. Isti namen, to je olajšati promet po Korzu, je dovedel ACEGAT do tega, da je začel proučevati nov načrt, ki naj bi tramvajski progi 3 in 9 speljal po drugi poti. Verjetno bi bila nova pot obeh prog speljuna po ulici Carducci, Ghega do železniške postaje, kjer bi potem ob obrežju pri gledališču Verdi dosegla stare tirnice. Končno so baje v načrtu tudi spremembe glede tramvaja št. 6, ki naj bi imel končno postajo pri železniški postaji. Od vseh teh načrtov bo najprej izveden prvi in najvažnejši, to je, zamenjava tramvajskih prog 5 in 11 s filobusi. lal pri Ireningu košarkarj ev V sredo zvečer je bil v telovadnici v Ul. della Valle 1 običajni trening nekega košarkar- žala se je cena oljčnemu olju, skega društva, katerega je vo- dil trener Levi Giuseppe iz Ul. del Prato 9. Kot vsi drugi igralci, je tudi on pustil v skupni slačilnici svojo obleko ter vadil v trenirki. Med prijatelji košarkarske igre ter navijalci kluba, ki jih je pri vsakem treningu vedno dovolj, pa je bil v sredo tudi neznan tat, ki je uporabil ugodno priliko ter segel y hlačni žep trenerja. Imel je srečo, kajti v njem je našel denarnico, v kateri je bilo 40 tisoč lir. Poleg te lepe denarne vsote je odnesel Leviju tudi vse osebne dokumente ter izkaznico trenerja. Nesreča nikdar ne počiva Včeraj ob 12.10 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico 491etnega Grgnalellija Danteja iz Drevoreda XX. -septembra 74. Ponesrečenec se bo moral zaradi globoke rane na dlani desne roke zdrdviti okoli 10 dni. Nesreča se mu je pripetila pri delu, in sicer v delavnici v Ul. Gattert 18, kjer mu je roka ušla med ostro zobovje električne žage. Približno dve uri kasneje pa so morali uslužbenci Rdečega križa v mizarsko delavnico v Ul. Pascoli 11, kjer si je P>i delu poškodoval levo roko 43-letni mizar Zonta Mario iz Ul Apollinare 2. Tudi on se bo moral zdraviti več dni. Veriga žeparskih akcij Žeparji, ki »e baje smatrajo za višjo kasto kriminalcev, so zadnje čase zopet povečali svojo aktivnost. Kjer le morejo, na trgih in Po ulicah, uradih in trgovinah, tramvajih in av tobusih. povsod prežijo ne svoje žrtve, ki so največkrat pred stavnice ženskega spola. Včeraj je policijska kronika zabeležila kar tri primere, ko so žeparji stegnili svoje roke Prva, ki se je zglasila na policiji, je bila Orslni Giuseppi-na iz Ul. Manzonj 18 in službujočemu osebju prijavila, da ii je na Trgu Stare mitnice neznana roka segla v torbico ter ji Izmaknila denarnico, v kateri jc imela 2500 lir in osebne dokumente. Kmalu za njo je iz istih raz logov prišla na policijo Benčič Alma iz okolice Buj in povedala, da ji je neznan žepar, medtem ko se je sprehajala po Ul. Madonnina, izmaknil denarnico » 14.000 lirami, ki jo je imela v svoji ročni torbici Tretja žrtev dolgoprstnih ljubiteljev tuje lastnine pa je bila 271etna Reggio Helena Iz Ul. Tor Bandera 1. V trgovini »Botteri*. ki je last njenega očeta, je bila z njim tako za verovana v pogovor, da je pozabila na svojo torbico, ki jo je pustila na mizi. Ko so čez nekaj časa njene oči zopet pogledale proti mestu, kjer je pustila torbico, so opazile, da je izginila. Helena trpi okoli 25 tiioč lir škode, ker je imela v torbici denarnico z 8000 lirami šofersko dovoljenje I. stopnje ter več drugih drobnarij, ki jih uporabljajo ženske v lepotilne namene. IZGUBLJENA LISTNICA Tovarišica Valentič Olga iz Dekanov pri Kopru je izgubila sredo 5. aprila na Trgu fm- pero v Trstu listnico z raznimi dokumeijji in manjšo-, .vsoto denarja. Prosi poštenega najditelja, da najdeno izroči na našem uredništvu - Trst, Ulica Montecchi 6. derika Chopina: 23.00: Zafttj^ sti v ital.; 23.05: Zadnje^ slov.; 23.10: Jutrišnji 23.15: Ritmična klavirska ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 6. aprila 1950 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 12 oseb, poroke pa so bile 3. Poročili so se: uradnik Sante Innocenzi in gospodinja Nives Campanella, ladijski kurjač Anton Dalbello in gospodinja Ana Ruzzier, zdravnik dr. Lu-cio Rocco in gospodinja Marija Silva Glerean. Umrli so: 48-letna Marija Luxa, por. Weiss, 44-letna Gior« gina Argentini, por. Camuffo, 80-letna Marina Fortuna, por. Fiorecia, 63-letni Ivan Furlan, 71-letna Ivana Ricato, por. Ca-salini, 73-letni Cherubino Gi-raldi, 80-letna Marija Osterman. 73-letna Marija Facchi-netti, 62-letni Franc Lukežič. 63-letni Dominik Cain, 73-letni Ivan Carletti, 70-1 etni Evgen Zotti. NOČNA SLUŽBA LEKARN V MESECU APRILU Cedro, Trg Oberdan 2, tel 61-20 in 62-74; Galeno, Ul. Glulia 114, tel. 96-252; Picciola, Ul. Oriani 2. tel 90-207; PizzuLCignola. Korzo 14." tel. 75-24; Serravallo. Ul. Ca-vana 1, tel. 48-05; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7525-7575 papirnati Sterling 1570-1600, dolar 653-655, telegrafski dolar 658-660 švicarski frank 154-155 100 francoskih frankov 180-182, avstrijski šiling 22.50-23.50, zlato 865. KINO Rossetti. Danes zaprto. Jutri ob 16.00: «Pinky, bela zamorka*. Jean Craln. — Izven programa: »Nogometna tekma Ita-lija-AvstriJa*. Excelstor. 16.30: »Trpljenje po sv. Mateju*. Bactjova glasba. Fenlce. 16.30: »Vojna vojni!* Poleg tega »Nogometna tekma Ita-liJa-Avstrija*. Fllodrammatico. Danes zaprto, jutri: «Rdtči jopiči*, G. Cooper, P. Goddard. Po Alabarda. 16.00: »Cittadella*. 'romanu Cronlna. Garibaldi. Danes zaprto. Jutri: »Pust v Kostariki*. Ideale, Jutri: «Trije cabaleros*. Impero. 16.00: »Mojster, glasbo prosim*, film VValt Disneya. Italia. 16.00: »Cittadella*. Viale. 15.30: »Kralj kraljev*. Trpljenje ir. smrt Jezusa Kristusa. Vittorlo Venelo. Danes zaprto. Jutri ob 16.00: »Čudežen studenec*, Garry Cooper. Adua. 14.00: »Pasijon*. Armonia. Danes zaprto. Jutri: »Velika osvojitev*, John Wayne in Loraine Day. Azzurro. 16.00: »Ognjeni križ*, H. Fonda, Dolores dl Rio,. P. Ar-mendariz. »Ob morju*. Zaprto. Marconi, 15.30: »Roman življe- nja*. Masslmo, 16.00: »Asiški ubožec*. Novo Cine. 16.00: »Kralj kra- Ijev*. Radio. 15.30: »Angel trpljenja*, Rosalind Russel in A. Knox. Savona. 15: »Leteči slon Dumbo*. Veneti* »Devica na skali*. Sv. Vid. Zaprto. Jutri: »Addio Mlster Chipps*. VOZNI RED avtobusov in parnW TRST-TREBCE ob delaVO*! 7.15, 13.10, 17.20, 18.50, »4 deljah in praznikih: m 11.00, 12.30, 15.00. 20.*. TREBCE-TRST ob dela*U 6.55, 8.40. 12.25, 14.50.JIj ob nedeljah in P1? i)? 7.50, 10.20, 12.20, 14.20, , * TRST-SALEZ (Prosek) lavnikih: 10.00, 17.30, U ob nedeljah: 10.00, ■21.00. SALEZ-TRST ob dela*1. 7.10, 11.50. 14.45, l8J®io. nedeljah: 7.10, 11.50, 1 ,1 NB Postajališče in glavne avtobusne post*~ j dela*? TRST-LONJER ob in nedeljah: prvi ob nato vsake pol ure * dom zadnjega ob 23.D-LONJER-TRSt ob dela* in nedeljah: prvi oD nato vsake pol ure * dom zadnjega ob 23.ov. NB. V Trstu odhaja at* Trga sv. Frančiška jfhl* sledeča postajinSča__J^ varna Firence, 2. BO Lonjerska cesta (civ 1 u licija), 4 gostilna SUJL... društvena gosllna, 6. gj5že Colavini, 7 gostilna •f V Lonjerju odhaja ‘ZP/tll1 stilne Pertot s to razi^ na Bošketu ne sprejet** nikov za Trst. Ijunec rt za Avtobus odhaja z avtobusne postaje, i®18 ; stanek na Trgu Star* nice jr.' pri Sv. Ani. ■ Odhodi iz Trsta ob nikih: 7.20. 10.15, 12.00, V 16.30, 17.00, 18.00, 18-30' v 20.40. Ob r.edeljah: 9.09. ^ 12.30, 14.30, 16.00 17-00. 19.30.20.35.22.00. Odhodi iz Dolin* °bjl lavnikih: 6.00, 6,30, 11.15, 13.30, 15.30, Ob nedeljah: 9.45, H-jJ,''' 15.00, 17.30, 18.00, 19.0°>' 21.30, Vozni red oarnikov zi Odhodi iz Trsta (irP£c Uniti): 7.45. I0°?'n(ji 14.30. 18.00, 19.40; u. V ribiški zadrugi v Pi- ht Uk" * 7,1 elr0ta 1” kot tak poizkušal Orenkobo preganjanja, ki krik- ^a*'Zem izvajal nad de-77,1 razredom. Z velikimi rtmr n»amj se mu je posrečilo, da ^dokončal srednje šole. Ko l^®a Poklicali k vojakom, je ^čel z organiziranjem in W a*i**7®no agitacijo. Leta p,. 50 °<* aretirali in postavili sodišče. Ob kapitulaciji 1^ xe zbezal iz C.nronea in °4 tam k partizanom na ' Bil je prvi komandant Garibaldi — Trieste in komisar brigade Fon- ? P % \ot. °*vobod itv i je trriii raz-r naloge pri okrajnem odboru v Kopru. TJ-5e je tudi prostovolrna-na prvj mladinski pro-QlC — Sarajevo. l«ta 1943 je član KP, se-je član Okrožnega ko-^ jn KP in istrskega OILO. Ujj raju Buje so izbrali za kanil^ tovariša BONETTIJA rojenega v Bujah w ^el1919’ Tovarii Bonrtti je ‘tliš t- **n 3°^eiuje V Pr°~ l>14 čnem flibanju od leta ŠU ' y Partizane je odšel v r*‘u 1944, kjer je bil ujet »nterniran u Nemčiji. vozni redi avtobusov s 1- anril* 1.1. J* • 145 St°ru^Ž Prih’ 2045 2 00 Jan 20.30 •l. 2 15 i« 20.15 2,5 Odh. 20.00 F 2 25 prih. 11.10 2 30 n.vAr'^aran 1100 h 240 nilkani 10.55 C* bloku ?n ana °d'> 10-20 * 3 2o m 2a kontrolo. t $ c A Pm- 1010 Petrinje Kozina Kačiče Divača Divača J-okve Ay20 Lipica j^O Sežana X|jVl k°PER - ŠMARJE \ 13.35 kSKL Prlh. <4 35 S^3 50 Šmarje* Odh. 14.00 V *OPEpR,haEORTOROZ * °Dcr Ko se je po osvoboditvi vrnil domov, je takoj znova prevzel delo za koristi delovnega ljudstva kot član okrajnega LO v Bujah. Na zadnji skupščini je bil izvoljen za člana Izvršilnega odbora. Tovariš Bonetti se je vedno in povsod pokazal zelo delavnega in nesebičnega ter je vedno dosegal najboljše uspehe, tudi če njegovo zdravstveno stanje ni ravno najboljše. Drugi kandidat je tov. PO-TLECA PETER, rojen v Bujah leta 1901. Je. kmečki sin in je že od mladih let sodeloval v naprednem mladinskem gibanju. Fašisti so ga stalno zasledovali in preganjali zaradi njegovega demokratičnega prepričanja. Sodeloval je v partizanskem gibanju od septembra 1943. Po osvoboditvi je dal vse svoje zmožnosti za utrditev ljudske oblasti v bujskem okraju. ■ GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME I Koptski sahisli i Sežani v Kopru in Piranu uspešno zaključeno Pretekli teden smo imeli v Kopru člane Ljubljanske drame, ki so prišli med nas in nam prinesli s svojimi dovršenimi in umetniško podanimi dramskimi deli r.aših in tujih pisateljev polno umetniškega užitka in tudi dobre volie. Tri dni zaporedoma je bil hram koprske Talije odprt vsem prebival, eem v Kopru in okrožju in tudi jz Trsta brez razlike narodnosti. V teh treh dnevih smo videli kar tri 'velika dela «Za narodov blagor«. «Vsi moji sinovi* in «Dama - škrat*. Predstave so bile v petek 31. marca ob 20. uri, ko so nam člani Ljubljanske drame podali Ivana Cankarja «Za narodov blagor*. Gledališče je bilo popolnoma razprodano. Gledalci, ki so z veliko pozornostjo sledili prizorom, so ob vsakem dejanju navdušeno ploskali igralcem. Ob zaključku predstave se je član SNG iz Trsta zahvalil tovarišem Ljubljanske drame. Volišča za mestni LO v Kopru Odh. Prih Odh. 9.55 9.40 9.30 9.15 9.45 8.45 8.35 8.25 8.15 Okrajna volivna komisija je na podlagi čl. 31 odloka o volitvah odposlancev okrajnega LO z dne 26 S. 1950 določila sledeča volišča za mestni LO v Kopru: I. VOLIVNA ENOTA ima tri volišča (št. 1, 2 in 3). Volišče št, 1 je v Ulici Batti. sti, hiša dr. Longa, bivša ambulanta. Tu volijo volivci, ki stanujejo v ulicah: C. Battisti. R. Span. garo. Trg Tacco in Ul. sv Antona Volišče št. 2 Je na Verdijevem trgu, na sedežu okrajnega SIAU. Tu volijo volivci, ki stanujejo v ulicah Verdi, Belvedere, I. maja, Mario Bratti, Trg Oberdan in Trg P Vergerio. Volišče St. J je v Ulici Pdrta Isolana št 340. Volijo volivci, ki prebivajo v ulicah Largo, Porta Isolana, Grizoni, Biaggio. Petro-nio in Vescovo II. VOLIVNA ENOTA ima eno volišče (št. 4> Volišče št. 4 je v Ulici Santorio Santorio št. 13. Tu volijo prebivalci sledečih ulic: Trevisan, Sv. Gavard. Cicogna, Trg N. Saura, Nabrežje C. Columba, Ulica Ca-stel Musella, Ul. S. Santorio. III. VOLIVNA ENOTA ima posebno včlišče št: 5, ki je V civilni bolnici in volišče at. 6 1 Volišče št. 5 je v civilni bolni' ci. Na njem volijo volivci,'ki se nahajajo v bolnici. Volišče št. 6 Je na Trgu Carpac-cio (bivša trgovina Kociani Naza-ria). Na njem volijo volivci, ki prebivajo v Bolniški ul., na Bolniškem trgu, Trgu Carpaccio, Ui. sv. Nikolaja, Ul. Servitov. Ul G. Muzlo. IV. VOLIVNA ENOTA Ima eno volišče (Sl. 7). Volišče štev 7 je v Ulici Ora- zio Fini (bivša gostilna Mondo Alpino). Tu volijo volivci, ki pre. bivajo v ulicah: Biaggio, Trg; sv. Marka. Ul. Alberti, Ul. Naldim. Trg Giuliani, Trg Benati. Ul. Sa- "v. VOLIVNA ENOTA ima eno je v Ulici Cale-gar^a (p*sarna Preradl- Tu volijo volivci, ki stanujejo v Ul. Calo caria in na Titovem trgu VI. VOLIVNA ENOTA ima eno V°Volišči5St.*» je v ulici Parovel (v gostilni »hUe B*ndiert»).Tu 3Mr» SSK. •£. c a* Vrirsr ne, Ul. Marconi, Ui. Tintore. P VII^VOLIVNA ENOTA obsega envoii«i"«.(» j«0>'v ul-.Crisp:' (Ljudski dom). Volijo volivci, ki sfanujejo v ullcah: Ta^ Cr,sph Brollo, Gandusio. Ul XXX okio- ?ran Ortorož ^»njan kopeP «00, 9.20, 11.15, 13.00, 15.00, 17.30, 8 15. 9.30, 11.30, 13.15, 15.15. 17.45. 8 30, 9.40; 11.45. 13.30, 15.30, 18.00, 8.45, 9.50, 12.00, 13.45. 15.45, 18.15. 10.00, 12.10. 10.00, 12.15. . 6.05, 9.00, 10.10, 12.25, 14.00 16.00. 6.20, 9.15. 10.20, 12.40, 14.15. 16.15. 6.35, 9.30, 10.30, 12.55, 14 30, 16 30. 6 50, 9.45, 10 40, 13.10, 1445, 16.45. ENOTA ima bra. vili VOLIVNA volišče (št. II). . „ Volišče št. M Je v Ulici G. R. Carli, hiša Apollonla Petra. Tu volijo volivci, ki stanujejo v ulicah- Tacco, Madonizza. F. Filzi, Manzlofh d. «. Carli, Vida Porta Maggiore. Porton* m S V.t- °IX. VOLIVNA ENOTA Ima dvo-le volišč (št. 12 in 13). Volliče št. 12 je v Ullc| Castel-leone (bivša pisarna. Adria). Na tem volišču bodo volili volivci iz Ul. Castelleonc. Volliče št. 13 Je na Trgu Da Pontu (v trgovini sadja Ljudske zadruge). Tu bodo volivci, ki stanujejo v Beneški ultci; na Trgu Da Ponte, Trgu Angelo Della Santa, v Ulici Calogiorglo, G. Basegglo, S. Croceflsso. na Stezi Da Ponte, v Ulici sv. Vida, UL Bissa ,UI. Grammaticopolo, V Zupelli. X. VOLIVNA ENOTA ima eno volišče- (St. 14). Volišče St. 14 je v Ulici Fre-donzani (gostilna Ramani Pletro . Rampin). Tu volijo volivci, ki stanujejo v ulicah: Verzi, Gam. binl, Svobode, Sabini, Vico, Pre-donzani, Castelleone, Umtoerto Bullo, na Trgu Sereni in na Na-1 brežju E. Giovannlni, XI. VOLIVNA ENOTA ima dvoje volišč (št. 15 in 16). Volišče št. 15 je na Gimnazijskem trgu, v Italijanski gimnaziji. Tu volijo volivci, ki stanujejo v ulicah: Garr.bini, Vittore, S. Annunziata, Benedetti, na Trgu vseh svetnikov, na Gimnazijskem trgu In v Ul Combi. Volišče št.'16 Je na Nabrežju sv. Petra, v prostorih Fructusa. Tu volijo volivci, ki stanujejo v ulicah: Delle Orti, Delle Mura, Ul. in Trg sv. Marttna, na Trgu sv. Pelegrlna, Ul. Avguština. Ul. Vali*, sv, Filipa, Ulici in Trgu sv. Tomaža. XII. VOLIVNA ENOTA ima dvoje volišč (št. 17 in 18). Volišče št. 17 je na Nabrežju sv Petra (gostilna Minca Marija). Tu volijo volivci, ki stanujejo v Ulici, na Nabrežju In na Trgu sv. Petra, Rotta in v Levji ulici ■> - : , . , . i . Volišč* št. It, ki je v Ulici sv. Aleksandra, bivša gostilna «Gan-dusio*. Tu volijo volivci, ki stanujejo v ulicah sv. Aleksandra, Zarotti, na Trgu in Ulici sv. Na-zartja In na Kapucinskem trgu. xiii. volivna Enota ima tri volišča (št 19. 20, 21). Volišče št. 1» je v Ul. XX. septembra št 440, pri Benedettlju Antonu. Tu volijo volivci, ki stanujejo v ulicah sv. Elije In XX septembra. volišče it. 20 je v Ulici sv. Magdalena št. 47 (gostilna »Zmaga*).: Tu volijo volivci, ki stanujejo v Ulici, Stezi iri na Trgu sv. Andreja, Ul, Rotonda, sv. Lovren-ca. Pekarski ulici in v Ulici For nace. ______ Prispevek mladine v predvolivnem tekmovanju Tudi naša mladina se pripravlja na prihodnje volitve s tem. da na vseh področjih izpolnjuje zadane si naloge. Tako sodeluje mladina v veliki meri na sestankih in . zborovanjih pripravlja se na telovadni nastop za 1. maj. da ne govorimo o prostovoljnem delu. ki ga izvaja v proslavo volitev. Samo v našem okraju je mla. dir.a v zadnjih 15 dneh dopri nesla 1167 delovnih ur. in sicer: 320 v Vanganelu. 174 v Borštu 170 v Novi vasi. 80 v Škofijah. 115 v Kortah. 70 v Cežarjih, 60 v Koštaboni. 42 v Sv. Luciji 45 v Gažonu, 20 v Portorožu, 15 v Semedeli, 12 v Sečjolah itd S tem prostovoljnim delom je mladina prispevala pri gradnji zadružnih domov, pri obnovi sedežev krajevnih ljudskili domov, pri kanalizaciji, pri raznih delih na polju, pri okrasitvi dvoran za številne kulturne in politične manifestacije. Med vsemi je bila prva mladina iz Vanganela. Poleg pri spevka pri prostovoljnem delu se je redno pripravljala za športno-telovadni nastop 1. ma ja. Glede r.-a vse to je okrajni odbor ZAM dodelil tudi za pri hodnjih 15 dni prehodno zastavico mladini iz Vanganela. Dobili so v znak priznanja in zahvale za svoje umetniško izvajanje velik šop rdečih nageljnov. V soboto 1- aprila ob 3. uri popoldne so se r.am predstavili z igro Art. Millerja: «Vsi moji sinovi*. Bilo je veliko zanimanja, gledalci so bili navdušeni nad igro, katero so igralci dovršeno podali. Zvečer ob 20.30 uri pa je bila vesela igra v 12 slikah »Dama - škrat*. Dvorana gledališča je bila popolnoma razprodana, gledalci so se zelo zabavali ir.' dajali priznanje igralcem z mogočnimi aplavzi. V nedeljo popoldne pa je prihitelo tržaško občinstvo v velikem številu da vidi delo Cal-derona de la Barca «Dama-škrat*. Da so igralci tudi to pot prvovrstno igrali, je dokaz občinstvo, ki po končani predstavi ni hotelo zapustiti dvorane. Čakalo je, da bo videlo še kaj. Tudi krasno cvetje, ki so ga igralcem poklonili ob zaključku predstave, je članom Ljubljanske drame izrazilo ži-.vobarvno zahvalo za užitek, ki so ga pripravili občinstvu. Zaključek gostovanja Ljubljanske drame je bil v Piranu v ponedeljek 3. aprila v Tartinijevem gledališču s komedijo Ivana Cankarja «Za narodov blagor*. Tudi tu je bilo gledališče nabito polno občinstva. Vsi, ki so imeli srečo (bilo je polno takih, ki je niso imeli), da so prisostvovali predstavam v teh treh dneh. se članom Ljubljanske drame tovariško toplo zahvaljujejo za umetniški užitek in za dobro voljo, da so prišli tudi v r.aše okrožje. Upravi gledališča v Kopru se prav tako zahvaljujejo za njen trud in prizadevanje, da je uresničila željo vsem ljubiteljem naše dramske umetnosti. Prepričani smo da bomo imeli kmalu priložnost videti kaj podobnega. V snboto 1. aprila je bila v Sežani v hotelu Triglav seja centralnega odbora Oblastnega šahovskega odbora Goriške; ki je bil ustanovljen 10. marca t. 1. na ustanovnem občnem zboru v Postojni. Pred sejo sta šahovska mojstra tov. Stojan Puc in Milan Grmek odigrala simultanki proti šahistom iz Postojne, Rakeka, Ajdovščine, Nove Gorice, Solkana, Ilirske Bistrice, Idrije in Kopra. Disciplinski vodja in razsodnik simultank je bil tov. Lokovšek iz Postojne. Mojstra sta igrala vsak proti 30 nasprotnikom. Mojster Puc je izgubil samo eno partijo in štiri remiziral. Mojster Grmek je izgubil dve partiji in pet remiziral. Koprski šah isti so beležili to pot zelo lep uspeh, eno dobljeno partijo in tri -neodločene. Z mojstrom Pucom so igrali neodločeno tov. Beltram Stanko, inž. Viher Cvetko in Žerjal Marjan. Tov. Kermavnerju Borisu je uspelo dobiti partijo proti mojstru Grmeku. Zveza borcev y Postojni je razpisala dve nagradi za ona dva šahista, ki bosta prva premagala enega izmed mojstrov. Drugo nagrado za 3rugo zmago proti mojstru je razpisalo Šahovsko društvo v Kopru. Prvo nagrado Zveze borcev je prejel tov. Kermavnei Boris, ^jedsednik Šahovskega društva v Kopru, ki je prvi uspel proti mojstvu Grmeku. Poklonil je nagrado Šahovskemu društvu v Kopru. Pogovori o jeziku Radio Jugoslovanske cone Trsta oddaja vsak četrtek ob 20. uri in vsak ponedeljek ob 13.45 - »Pogovore o jeziku*, ki jih je priredil univerzitetni profesor dr. Mirko Rupel za tržaške Slovence. Poravnajte naročnino! Vse naročnike Primorskega dnevnika in tudi drugih časopisov obveščamo, da lahko poravnajo naročnino pri Centru tiska v Kopru, Ulica Battisti št. 2, pritličje. Vsi naročniki naj redno in v naprej poravnavajo naročnino. CENTER TISKA Volivni sestanek v Giusterni Pred nekaj dnevi je bil v Giusterni pri Semedeli lep volivni sestanek, katerega se je udeležilo veliko število volivcev. Tov. Vogrič je v izčrpnem nagovoru obrazložil pomen in važnost ljudske oblasti za de-lovr.o ljudstvo. Primerjal je ljudsko oblast ter njena načela z načeli tako imenovanih za-padnih demokracij ter prikazal vso lažnivost in neosnova-r.ost demokracije zapadnih držav glede ureditve vprašanja narodnih manjšin in skrbi za delovno ljudstvo. Kot značilna primera je navedel preganjanje črncev v Ameriki in preganjanje delavstva v Italiji s pomočjo Scelbove policije. Za svoja izvajanja je žel tov. Vogrič vsestransko odobravanje. Za tem se je razvila debata, v katero je poseglo več navzočih. ki so odobravali izvajanja predavatelja ter kritizirali stranke opozicije, ki nočejo nastopiti pri prihodnjih volitvah, pa r.-iso še do danes objavile svojega volivnega programa. Posebr.o so obsodili stališče stranke krščanskih socialcev, ki je nikjer ni bilo tedaj, ko so gorele naše vasi, in tudi ne, ko je bilo treba te vasi znova graditi irj obnavljati. Pristaši te skupine so se pojavili sedaj kot plačanci tistih temnih sil. ki so bile vedno nasprotne delovnemu ljudstvu. Zborovanje je bilo zaključeno z vzklikanjem Slovansko-itali-jar.-ski ljudski fronti! Široko udejstvovanje naših žen v preteklem m e s e c u V mesecu marcu je bilo delovanje naših žena po vsem okrožju zelo razgibano. V to dobo je padla predvsem proslava praznika demokratičnih žen vsega sveta. Takoj za tem so pričele že s tekmovanjem za 1. maj. Tako je bila izvedena reorganizacija komisije za materinstvo in kulturno delo in postavljena dva propagandistična aktiva za koprski in bujski okraj. Članice teh aktivov so sprejele odgovornost za pozamezne vasi, aa pripravijo žene za prihodnje volitve. S tem v zvezi se je vršila okrožna predvnlivna konferenca ASI2Z v Piranu, katere se je udeležilo okrog 400 žena. Na terenu je bilo v mesecu marcu 37 sestankov odborov, pri katerih so sodelovale tudi delegatke okrajnega in okrožnega odbora. V tem sklopu so žene organizirale 83 množičnih sestankov, katerim ie prisostvovalo 2349 članic ASIZZ. Na teh sestankih so prevzele žene razne tekmovalne obveznosti. ki jih tudi izvajajo. Tako so V obdelovalnih zadrugah, p>-:. gradnji zadružnih domov in v drugih večjih podjetjih napravile 3159 prostovoljnih ur. Sestavile so 4 delovne ženske brigade, in sicer eno v koprskem in 3 v bujskem okraju. Na dan 13. mar-ca se je vrnila z dela prva delovna ženska brigada »II kongres ASIZZ*. O njenih u-apehih smo že poročali posebej. Ponovimo samo to, da je nasadila 37.000 drevesc v Ka-negri pri Savudriji. Na področju materinstva sta biii na novo otvorjena dva otroška vrtca. V Bujah obisku le vrtec 70 otrok, med temi 15 hrvatskih. Organiziranih je 9 aktivov za nadzorstvo otrok mater, ki so zaposlene v podjetjih, tovarnah in uradih. Postavljeni so tudi aktivi, ki bodo skrbeli za izboljšanje otroških vrtcev in v teku so priprave za otvoritev dvoje jasli, še nadaljnjih dveh otroških vrtcev trgovine, pionirskega doma m podobno. Poleg tega so krajevne komisije za materinstvo napravila 8 obiskov v bolnico, otroške iasli. vrtec v Izoli, k revnim družinam in porodnicam Obiskale so tudi otroke mater ki so kot prostovoljke sodelovale v brigadi (dl. kongres ASIZZ*. Na področju kulture se žene V devetih vaseh pripravljajo na dramske nastope za prvomajsko tekmovanje. V 15 vaseh so ustanovile bralne krožke, ki so povsod, zlasti y Buj-ičini, dobro obiskani. Pri sestankih so naše žene preučile ia spoznale program Ljudske fronte. Po vaseh in mestih so okrasile številne izložbe slavoloke, sestavile parole in podobno. Pripravile so tudi 4 izlete, katerih so se udeležile žene iz obalnih mest ter obiskale žensko delovno brigado v Kanegri. Za čim boljšo izvedbo volitev Je organizacija ASIZZ po vseh večjih vaseh postavila politične aktive iz najboljših žena na vasi/ki bodo skrbele za ak- tivizacijo volivk. Prav tako so delavni tudi aktivi področja za materinstvo, ki so zajeli mnogo do sedaj neaktivnih žena. Posebno delavnost so razvile v mestih, kjer pripravljajo žene otvoritev pionirskega doma. dečje trgovine in se ude- ležujejo prostovoljnega dela. Vse to nas prepričuje, da naše demokratične žene ne opustijo nobenega dogodka in nobene prilike, da ne bi zastavile vse svoje sile za čim večji uspeh. —----------- Tečajniki pevovodskega tečaja so se vrnil) iz Slovenije Pred dnevi smo poročali, da Se je končal pevovodskj tečaj v Portorožu Po zaključku so bili tečajniki več dnj na poučnem izletu po Sloveniji, zlasti v Ljubljani in Mariboru. Tamkaj so si ogledali številne kulturne ustanove. Tečajniki so bili povsod tovariško sprejeti in so se vrnili polni najugodnejših vtisov iz socialistične Jugoslavije, ki polaga vso pažnjo ravno na kulturni dvig ljudskih množic. Odredba o znižanju prispevka za socialno zavarovanje delavcev in nameščencev Na predlog Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru je izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO izdal odredbo, na podlagi katere se prispevek za socialno zavarovanje delavcev in nameščencev zniža od 30 na 27,5 odst. celotne plače delavca ali nameščenca. Od tega prispevka odpade 8,6 odst. za bolniško zavarovanje, 2 odst. za nezgodno zavarovanje, 12 odst. za pokojninsko zavarovanje. 4 odst. za gmotno pomoč družinam z več otroki, 0,5 odst. za zavarovanje za brezposelnost in 0.4 odst. za delavske počitniške domove. Ta odredba bo stopila v ve- ljavo s 1. majem t. 1. Po doblje-otroške restavracije in J nih informacijah bodo podjetja in ostale gospodarske ustanove na podlagi te odredbe plačala okoli 12 milijonov dinarjev leL no manj na socialnih prispevkih. Za to vsoto bodo razbremenila svoje upravne stroške in s tem toliko prihranila na izdatkih. S tem ukrepom se bodo dvignili dohodki podjetij, delovnih kolektivov ter javnih in zasebnih ustanov, kar bo imelo vsekakor ugodne posledice za nadaljnji razvoj našega gospodarstva. Menda ni potrebno posebej poudariti, da delavstvo in nameščenci sploh ne plačujejo prispevkov za socialno zavarovanje in da zadene to plačilo po zakonu edinole delodajalce. -m m PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 Odgovor prebivalcev Ažle Nesramna špekulacija voditeljev AKPI Slovenski partizani niso nikogar pooblastili, naj jih zastopa na kongresu v Neaplju Dosledni svoji nenačelni in klevetniški politiki, so pisnni lista «L'Ora dei lavoratori* objavili članek, v katerem pravijo, da je Konstantin Peršo-Ija ”a seji partizanov izjavil, da bo izstopil iz Demokratične fronte Slovencev itd. Ker je bilo v omenjenem članku še precej podobnih trditev, smo se napotili osebno k tovarišu Periolji, ki je dal sledečo izjavo; Članek, ki je bil objavljen v listu «L’Ora dei lavoratori* in ki se tiče kongresa partizanov v Gradiški 26. marca 1950, ki so se borili v tujini, ne odgovarja resnici. V swojj diskusiji nisem rekel, da bom izstopil iz Demokratične fronte Slovencev, ampak da sem njen član; nisem govoril o »grozodejstvih* v Jugoslaviji, temveč sem rekel, da sem bil dve leti v zaporu; prav tako nisem izjavil, da sem posredovalec med Demokratično fronto Slovencev in ANPI-jejn, pač pa sem v osebnem razgovoru s Pustettom de-jal, da bi tov. Dornik posredoval pri slovenskih tovariših zg zbiranje prostovoljnih prispevkov za potne stroške enega delegata; isto tako mi niso pleskali ob koncu govora, ampak samo žvižgali, in bi prišlo kmalu do pretepa. ’ Da pa bi (10riška kominfor-mistična partizanska zveza le dokazala v Neaplju, da ima v svojih vrstah tudi pristaše slovenske narodnosti, so nu tako imenovanem kongresu partizanov, ki so ga imeli pred nedavnim v Gradiški in kjer so izvolili delegate za kongres v Neaplju, izuolili tudi Slovenca Marvina Milka iz Stan-dreža. Poudariti moramo, da so bili prisotni poleg Marvina Milkn še štirje Slouenci i„ da ni bila zaradi tega prisotna ogronma večina slovenskih partizanov, ki so jih kominformisli izključili iz svojih vrst. Zaradi tega tudi Marvin Mliko nima nobenega pooblastila od slovenskih partizanov, da jih zastopa na kongresu v Neaplju. Zastopal bo lahko samega sebe in govoril kvečjemu v »vojem imenu. Tako je padel v vodo tudi ta načrt kominformistov, ki so skušali podtakniti zavednim slovenskim partizanom lažnive in izmišljene besede. Zastonj je špekulirati in z lažmi ustvarjati videz nekega stanja, ki ne obstaja. Resnica je sam0 ena: Slovenski partizani, ki so se tako v času borbe kakor tudi po vojni odločno borili za pravice slovenskega' ljudstva v teh krajih, bodo odločno stali na stališču resnice in ne bodo dopustili, da bi kdor koli špekuliral na njihov račun. 'Velikonočne počitnice Goriški dijaki so z včerajšnjim dnem pričelt velikonočne počitnice, ki bodo trajale sedem dni. Pričetek pouka b0 torej v sredo. Lahko rečemo, da so vsi dijaki z velikim veseljem pričakovali pričetek počitnic, ker sc je marsikdo že pred časom zmenil s svojimi sošolci, da bodo te dni preživeli morda v hribih na smučeh, morda pri sorodnikih in znancih izven Gorice. Zlasti pa so se Počitnic razveselili dijaki slovenskega Dijaškega doma. ki so jo urno mahnili domov, da se najejo polic in drugih dobrot, ki jim jih je mama pripravila. Tako enim kakor drugim želimo, da bi se med tem časom dobro, zabapali in se pripravili na šolski pouk, kajti bliža se konec šolskega leta, zato bo treba resno prijeti za knjige da ne bo ob koncu šolskega leta neprijetnih razočaranj Seja odbora Trgovske zbarnice Pod predsedstvom ing. Renata Pensa se jc včeraj dopoldne sestal odbor Trgovinska zbornice, kjer je bil prisoten tudi goriški župan. Na seji so razpravljali številna vprašanja, ki se tičejo proste cone; zlasti pa so ob-ravnavali vprašanja v zvezi z razvojem našega gospodarstva novinarju lista ..Messaggero Veneto" Ko se je «novinarski as* Messaggera Veneta Arturo Maruano po zaključku svoie odisejade pripeljal tudi v Ažlo. kjer je upal. da bo. dobil še kaj materiala za zlivanje svoie gnojnice na račun mirnega In potrpežljivega prebivalstva Slovenske Benečije, je srečal zastopnike. slovenske mladine v Benečili tovariše Predana Doriča, Zanina Aleksandra. Bataiina Guida in Birtič Rino. Ustavili so ga ter pričeli / ni im obširen razgovor. Arturo Manzano ni utegnil niti odpreti svojih ust. že so mu mladinci, in to slovenski mladinci, ki po njegovem mnenju obstajajo samo v fantaziji, rekli, da je vse zastonj. BospoflarsHi hrogi računalo sluarno Po raznih ukrepih, po katerih so razpravljali in ki so jih uvedli v zadnjih dveh letih z namenom, da bi odpravili usodne posledice ločitve Gorice od njenega zaledja, je v zadnjih tednih mnogo govora o tem, da bi vlada odredila postavitev esulske industrije na ohmočiu naše občin«. Zadnji dve leti so vsi ukrepi krajevnih gospodarskih krogov usmerjeni v to. da bi spre. menili značaj mestnega gospodarstva iž trgovskega v industrijsko središče, da bj na ta način ozdravili krizo, ki je nastala odkar so zmanjkali kupci iz zgornje Soške doline, z Vipavskega in s Krasa, ki so v glavnem vzdrževali Gorico, katera se je razvijala v tesni po- la'1" it%. i H? o v, ča»opij,lc yf.sti g0. šj xt0 °vtrt*kih Benečanih, ;-^tnere° *r*bud,l° »lomi-‘i(n%lii . časou narodno-na to deic" let tTpi naihui- tikos,^ZT ve£ dcs,tt;- *Prejeme smo do- C Si(J* ani PO nekaterih S b°rb,. Nke Benečije za V/ «9 hi po,7Sod N' PO-* bj, , . Pretiraval. Polo- L j • da »o nekateri ( t bedno želeli ftali-g Ha ie ta še stokrat t» Na.01’« OH.; ....... »ujvvnsKa fyk°bo<,iln eIi u času narod- «i JH m ', boT^- C* 60771 Jih . 20 kruh j„ denar. J. Pesem slovenska živ, Pozabil in tu- %7,^‘koda opisal mojih % ,u iSR » Benečijo v de- ddh, 'uu ,a»n ob Na-e»cu »em stopil ____________ 11* ji"11,1 r j 5e dom župan, ^ a0n7ue» aktimst pe- ljal do njega. Kako sem globoko občutil srečanje dveh idej: ideje proletarcev in km.-tov ki je z odločnostjo močne volje oboroženih partizanov polagoma uničevala črno idejo fašizma. Stali *mo si nasproti mirni in se pogovarjali o dobro uspelih akcijah partizanov Mož je bil že spoznal, kam pelje pot in Je bil pripravljen pomagat i, samo. da ga ne spravimo v nevarnost , Ostal sem v tej Nad iški dolini cele tri dni skrit u samotnem hlevu jiad pasico Lazič, kamor mi jg aktivist prinašal novice. Takrat sem občutil do teh ljudi veliko spoštovanje Tudi če so nekateri ie govorili italijanski jezik, svojega niso pozabili. Tam je bil, ki je občudoval — slavinske vojake in imenoval narodnega heroja Vojka — našega Garibaldija. Kako smo se hitro razumeli, že po prvih s. čanjih. Se mi je enako živo v spominu peli- nac, Preserje, Terbil, Drenkja, I Vsem takim še odmeva pe-Klodič, Zverinac. Kras, Ceple-1 sem Petra Podreka »Jaz nisem st išče, Brezje, Matajur, Trč- Taljanka* ki jo Se pojejo mun, Fojda, Kosci, Landar, brhke čeče po vaseh Benečije. ki slap pod vasjo Platišče, ko sem ob njem sanjal s Prešernovim »Krstom pri Savici*, da smo partizani prinesli v te kraje drugačen krst — misel na borbo, ki so jo tudi Benečani sprejemali in usvajal, kot svojo. Vstopali so v naše vrste in se skupno z nami borili za svobodo, Sp te vidim stara mamica iz Podgore Pri Oblici, kako si vsa v skrbeh zame in za tovariša Venturinija opolnoči odprla vrata in poskrbele za maihen zalogaj. Kako iskreno je bilo tvoje voščilo, da bi naju r.z našli Kozaki in Nemci in da bj dočakalg svobodo. Se te vidim naš dobri Toni iz Ravni, kako si vžigal s svojimi preprostimi besedami misel upora pri vaščanih, kako si z navdušenjem pripravljal kres za tret- jo obletnico ustanovitve OF ®erd<* in seJ*1"0 dru°ih- Tu* °anes jo pojejo st bol, odloč Se ni prav nič zbledel spomin d‘,tebe # odjek svobode glo- no in občutno kot nekdaj In na dobrega aktivista v Praprot- boko Pretretf1; r°da 2nova so | smo veseli pesmi in če.c, ki J° rtu uw rtj/it UM" (O' U 'J riUlJTlJI.- .. ... 1 nem, ki je ponoči postav« stra- U tu» diplomat. ukradli, pojejo, kot smo vesel, vsake zo pred vrata, da sem vsaj za :noVa s0 o?0\lu’al' tvoj« tjud- pridobitve naše borbe, nekaj ur lahko mirno zaspal, f ® z<* nekaj velikega za ne- Le odmevajta še kar naprej In ti, neznana mlada tovariši- j ,a^ kar je nojlepštga sv o- naia pgsem in beseda po Slo-ca, ki si opolnoči pomagala tn jez . venski Benečiji. Ni je sile, da poganjati živino za partizane Znova divjajo danes plačani bi vaju mogla in smela zatreti. po dolini Idrijce. Pa gostilna naenti imperializmu po tvojih Ves izvirni življenjski sok Slo-«Pod Robom«, kjer se je vet- I vaseh. Po zidovih v Podbcne- venov nosita v sebi, tudi če krat ustavil kamion poln mar- scu sem celo na lastne oči vi-' je tujcu uspelo, da je vrinil melade, ki so jo zbrali p Pur- del kmalu po osvoboditvi črni vmes svoje izraze. Radi smo jo laniji za Tržaško brigado par- znak fašizma. Bil je kot o kost- poslušali partizani — slovenski tizanav. Ziv je spomin tudi njok tistega, kar je še ostalo, vojaki, — kot ste nas imeno-na vaju mladi tovarišici iz Nekateri bi ta okostnjofc» radi vali, ko smo prišli v vaše vasi Tajpane, ki sta me skrili v »e- znova obložili z mesom in mu in ste nas vpraševali; »St« no in obložili z vrečam; žaga- \ vdihnili življenje, Tako jim je nja, sami pa le na Pol spali in dolgčas po dučeju. Taki so se poslušali, če bi prišla nevar-! tudi sprat.li na sedež DFS v nost, da bi me hitro zbudili. Sent Petru Slovanov ob Nadiži Kako zaživiš v spominu ti rn 9° zažgali Slovenska Benečija, ko se spo- C mi zločinci še bolj črne minjam tvojih vasi Lazič, Ro-1 ideje. vezavi s tein zaledjem. Posojilo,, ki ga bo dala država za ponovno vzpostavitev esulske industrije na pasivnih področjih, bo obremenjeno z 2 in pol odst. letnih obresti. Pri tejl. pa se spominjamo, ja je svojčas v okviru ERP-a obstajal kredit za nabavo industrijskih strojev, ki je bil obremenjen samo z 1 in pol odst. let nih obresti. Vkljub razmeroma ugodnejšim pogojem pa se »> nobeden od' goriikih podjetnikov priglasil, da bi izkoristil to priliko za obnovo in modernizacijo svojih naprav. Iz tega bi se dalo sklepati, da goriški gospodarstveniki ne zaupajo mnogoštevilnim oficiel-nim gospodarskim načrtom, ki naj b. ozdravili hirajoči organizem, ker so jz dosedanje pra. kse, zlasti pri Izvajanju proste cone, videli, da so uspehi klavrni, čeprav so n. pr. v okviru prosie cone ustanovili 28 no vih industrijskih podjetij, ven dar se to pri zaposlitvi škerc nič ne pozna in je ostala brezposelnost skoro na enaki viši-ni kot v prejšnjih letih. To pa zato, ker so nova podjetja pretežno dobičkarskega značaja, ki imajo predvsem namen nuditi čim več dobička podjetnikom in jim ni mar, da bi nudili delo in zaslužek številnim brezposelnim. Tako ostajamo vedno pri starem. paršli Pr nogah?* Povemo, da nas je danes v noti. Jugoslaviji mnogo, ki mislimo na vas Benečane tn na vaše novo trpljenje in zatiranje. Z vami smo, z vami čutimo, vam kličemo: Nismo in na bomo pozabili! KINO VERDI. 17: «Kličeš iz r.eba*, G. Peck. VITTORIA. 17: »Dve sestri*, L. Young. CENTRALE. 17: »Demon mesa*, M. Felix. MODERNO. 17: »Pisma ne- znanke*, J. Fontaine. EDEN, 17: »Napad šeststotih*, E. Flynn. č« prihajajo vsakovrstni emi-»arji, pisuni in politikanti vseh vrst iz Vidma, pa tudi od bolj daleč, z namenom, da b> z« nikali dejansko stanje v Slovenski Benečiji, ki se ni prav nič lzpremenilo v zadnjih 84 letih Ker so mu mladinci tako pogumno odgovarjali, jih jc vprašal, koliko let imajo, in če so hodili v višje šole. Odgovorili so mu. da niso tako otročji, da bi ne videli cilja, ki ga zasleduje on in vsa tista bratovščina, ki se danes tako silovito zaganja v to ljudstvo, ki ne nbsi na sebi druge krivde kot to. da je slovensko in da se tega tudi zaveda. Tudi šol niso obiskovali, niti tistih ne, ki bi jih morali po zakonu obiskovat; da štirinajstega leta starosti. »Med nami pa imamo veliko sposobnih mladincev — so nadaljevali — vendar jjm .gospodarsko stani« našega ljudstva ni omogočalo, da bj šli na študij v višje šole, zaradi česar med našim ljudstvom skoraj nimamo int*. lektualcev*. Ko so mu mladinci tako pogumno in pravilno obrazložili kako stvari stojijo jv začelo prebivalstvo, kj se je med tem časom nabralo o-koli ontenjenih mladincev, o-dobravati mladincem. Povedali so mu tudi, da se zaradi tega, če niso imeli prilike obiskovati višjih šol in če s težavo govorijo svoj jezik, ne bodo nikoli sramovali pred celim svetom povedati, da so o-troci slovenske matere in sinovi slovenskega naroda. Od nekdaj prebivajo y teh krajih, tu delajo in sc potijo. k<> prenašajo težka bremena po napornih' poteh in na hrbtih v vasi. Težko je to življenje, toda kot kaže še prelahko, ali pa premalo zanimivo, da bi sp ga gospod Arturo Manzano dotaknil. Njemu je neprimerno ljubše lagati v svet in stresati neumnosti na račun slovenskega ljudstva V Benečiji. To je seveda komodnejše in zanj tudi bolj dobičkonosno. Ko so Arturo in njegovi o-pričnikj občutili, da jim postaja vroče pod nogami, in da je ljudstvo že zaradi njihove prisotnosti nad njimi zelo ogorčeno, zlasti ker Je čltalo v časopisju, kakšne laži je objavljal na izključno škodo slovenskega življa v Benečiji, so je naglo kot zajci odkurili v avto. Arturo Manzano se jg še opravičil predstavnikom mladincev, zaradi njegovega netočnega pisanja, nakar so jo popihali. Ljudstvo jim je v slovo zapelo še nekaj slovenskih pesmi, da se je »verodostojni no- vinar* vnovič lahko na lastne y oči in ušesa prepričal, da v Beneški Sloveniji prebiva zdrav in klen slovenski narod, ki je znal skozi stoletja kljubovati vsakovrstnim raznarodovalnim pdizkusom, se kalil, v odločni morbi za svoj obstanek in z naravo, ki je tako skopo obdarila izmučeno in vendar zelo lepo predele zemlje na zapedni meji slovenske narodnostne skupnosti. Zveza trgovcev sporoča: 28. mednarodni velesejem v Padovi - Tudi letos bo v Italiji precejšnje število velesejmov in razstav. Zato se priporoča in-dustrijcem, obrtnikom in uvoznikom ter vsem onim, ki nameravajo prisostvovati s svojimi predmeti na velesejmih ali razstavah, da čimprej izberejo predmete za razstavo. Izbira bo zelo ostra ter bodo lahko zaradi kvalitete razšla-ve razstavljeni samo boljši iz-delki. Za velesejem v Padovi kot kaže nj bilo to vprašanje postavljeno niti s strani stalnih razstavljalcev, ki so se že prijavili in rezervirali tudi mesta za sejem, ki s,, bo pričel 7. junija in bo trajal do 25. junija. Zaenkrat je trenutno stanje v zvezi z mednarodnim velesejmom v Padovi bolj kot ugodna. Ker so razstavljalci rezervirali ves razpoložljiv razstavni prostor, so pričeli z gradnjo novih objektov, da bodo lahko vsi interesenti lahko našli prostor svojim predmetom. Ze lansko leto so pričeli z gradnjo dveh paviljonov, sedaj pa gradijo novega s površino 6000 kv metrov, kar bo omogočilo sodelovanje številnim inozemskim tvrdkam. Novozgrajeni paviljon bo služil za izdelke iz metana, medtem ko bo drugi služil za mehanično poljedelstvo in gradnjo. Zmogljiv« st razstavljalnega prostora sc je povečala za približno 2.000 kv. metrov. * * • Zveza trgcAcev za goriško pokrajino sporoča, da se nahajajo na njenem sedežu v Ul IX. avgusta it. U nekatere okrožnice, in sicer: Pravila za plačevanje s Portugalsko; uvoz platna na osnovi načrta F,RP; beležke št. 70 o Marshallovem planu, ki sl jih zainteresirane tvrdke lahko ogledajo. ifhilo iti cifnjfp Plimo),)hi chiponikl 7. marca M** OB DRUGEM ZASEDANJU PODONAVSKE KONFERENCE ZSSR si h oče pridobiti oni gospodovalen značaj, ki ga je že nekoč imela carska Rusija na ustju Donave Avgusta meseca 1948. leta je bila v Beogradu podonavska konferenca enajstih držav. To je bila prva konferenca od 1923 leta, ko so na temelju Versaillesa zapadne sile okrepile položaj gospodarja Donave. Zato so tudi delegacije ZDA, Velike Britanije in Francije Pod vzele na konferenci v Beogradu vse, kako bi ta gospodovalen položaj obdržale. Nova podonavska konvencija, ki, jo je ta konferenca sprejelo, Pa je ukinila vse privilegije, ki so jih tuje države uži-vale nekoč na Donavi. Zato je sovjetski predstavnik, sedanji Ista slika morda še bolj drastično prikazana, se je ponovila tudi pred nekaj dnevi na drugem zasedanju Podonavske komisije. Namesto six>bodne diskusije, sporazumnega reševanja vseh nalog, ki se pred komisijo postavljajo, namesto upoštevanja načela enakosti vseh podonavskih držav, so delegacije držav, članic Podonavske komisije, ravnale Po navodilih sovjetskega predstavnika in ne da bi trenile z očesom, glasovale za vse, kar je sovjetska delegacija že vnaprej sprejela. Nastopali so proti delegaciji FLRJ, ki se je odločno «KDO JE PROTI PREDLOGU JUGOSLAVIJE :! ?» minister Višinski, tedaj dejal, da je «naposled v Podonavju napočila nova doba, v kateri je docela izključeno, da bi gospodovala katera kolt velesila ... a Zaradi uspehov beograjske donavske konference se je upr a vičeng pričakovalo, da bo lanskoletni prvi sestanek Podonavske komisije v Calacu dal one rezultate ki bi bili v duhu sprejete konvencije, zlasti še zaradi tega, ker so v komisiji samo socialistične države. Toda do tega ni prišlo. V skladu s politiko vsiljevanja neenakopravnih odnosov med velikimi in malimi državami je komisija s pomočjo informbiro-jevskega glasovalnega stroja sprejela tedaj sovjetski poslovnik, Jd daje Sovjetski zvezi dominanten položaj na Donavi. V si in vse za maj uprla temu opiranju imperialističnih metod in oblik dela na mednarodnih konferencah. Druga konferenca Podonavske komisije je samo potrdila, da so voditelji Sovjetske zveze danes prežeti z mislijo, da si mora ZSSR pridobiti oni gospodovalen položaj, ki ga je imela nekoč carska Rusija na ustju Donave. Se več, da mora dobiti ono dominantno vlogo, ki so jo v Podonavskih komisijah imeli nekoč predstavniki zapadnih velesil. Sovjetska zveza je ta nekdanji -položaj imperialističnih sil že dosegla. Sovjetske oblasti neposredno ali posredno nadzorujejo skoraj ves tok Donave —- rasen v Jugoslamjl, del Avstrije in Nemčije — razpolagajo z močnim plovnim parkom, ki so ga na račun nemške imovine dobile v Avstriji kakor tudi v Madžarski in drugih bivših satelitih Nemčije, poleg tega pa odločajo v vseh »mešanih* pa-roplovnih družbah v Madžarski, Romuniji itd Razlika med nekdanjim in sedanjim položajem na Donavi je v glavnem samo v tem, da nekoč ni bilo nikogar, ki bi se boril za pravice podonavskih držav, medtem ko je danes to nalogo pre- vzela Jugoslavija. In v tem je velika razlika z nekdanjim časom. Prav zaradi tega pa si Sovjet ska zveza danes mrzlično prizadeva, da bi v interesu svojih ozkih koristi in v skladu z njeno politiko nenenakoprav-nlh odnosov, izključila Jugoslavijo iz uprave nad Donavo. In to je smoter vseh diskriminacijskih ukrepov, ki jih Sovjetska zveza in njeni inform-birojevski pribočniki uporabljajo proti socialistični Jugoslaviji. Toda, Donava teče tudi skozi Jugoslavijo in zato nikomur ne bo uspelo, niti s pomočjo glasovalnega stroja, da bi Jugoslaviji onemogočil, da bi sodelovala, v vseh vprašanjih, ki se tičejo donavske plovbe in režima na Donavi. Klavrn konec sofijske obravnave Sofijskemu sodišču so bili trije dnevi dovolj, dg je «zgsllša-lo» 6 jugoslovanskih in 20 bolgarskih državljar.-ov. Prav tako hitro je potekalo tudi zasliševa- nje «prič», kajii vsi, ki so jih pripeljali pred sodišče, so gladka povedali, kar jim je bilo naročeno. Kakor vsi prejšnji procesi, ki jih je priredil Informbiro, je tudi zadnji v Sofiji jasno pokazal težnjo, da na kakršen koli način čim bolj oklevetajo Jugoslavijo, uporabljajoč pri tem najbolj bedaste izmišljotine. V ta namen so bolgarske o-blasti izrabile begunce in izda. jalce Jugoslavije ter vrsto bolgarskih reakcionarnih elementov, ki so pred sodiščem dajali neverjetne izjave, s katerimi naj bi bilo «dokazano», da je imela Jugoslavija «napadalne» in »zarotniške* namene nasproti sosednji Bolgariji. Ker so ljudje, ki so jih postavili pred sodišče, in pa «priče» tako gladko in brez zapletljajev recitirali naučene lekcije pred sodiščem, sta se i predsednik sodi- šča i tožilec le redko vmešavala v to pripovedovanje, da bi morda r.e motila «naravnega» poteka obravnave ■ Ker niso imeli na razpolago prav nobenih dejanskih dokazov, so se uprizoritelji sodne komedije v Sofiji zadovoljili z izjavami in »pričevanjem* tistih moralno in politično propadlih tipov, katerim so zaupali težo obremenilnih dokazov proti Jugoslaviji, misleč, da bo tudi svet verjel njihovim izmiš. Ijotinam. Kakor prejšnje podobne sodne komedije, ki jih je uprizoril Informbiro, da bi oklevetal Jugoslavijo, so tudi na pravkar končani sodni obravnavi v Sofiji veliko govorili o «namerah» in »načrtih* jugoslovanskega vodstva, toda kot vse doslej in. formbirojskim režiserjem tudi tokrat ni uspelo, da bi navedli samo drobtinico kot dokaz, da so njihove izmišljotine vsaj malo verjetne. To je tudi razumljivo, kajti jugoslovansko vod* stvo takih ali podobnih načrtov tli nikoli imelo, marveč so se porodili le v bolnih glavah voditeljev Informbiroja, ki razpo. lagajo z neizmerno domišljijo, ko je treba z obrekovanji sramotiti našo državo. Najbolj smešna pojava na sofijski obravnavi je bil državni tožilec Petrivski. Njegov zaključni govor je bil le slab izvleček vseh tistih laži, ki jih je Informbiro doslej razširjal na račun Jugoslavije. Tri polne ure je Petrivski kvasil neumnosti o »jugoslovanskih trockistih*, na” koncu pa je pozval sodišče, naj »gestapovske in titovske agente sodi pravično, toda strogo«. Vloga zagovornikov je bila omejena samo na »proš-nje», ki so jih naslovili sodišču, češ da naj upošteva olajševalne okoliščine, predvsem pa dejstvo, da so obtoženci vse «priznali». Usoda tega najnovejšega protijugoslovanskega procesa je podobna usodi prejšnjih: ta obravnava pred svetom še bolj razkrinkuje mračne načrte, ki jih snujejo organizatorji gonje proti Jugoslaviji. ' GOSPOD1RST¥0 hama/ceH r TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET SE B Leta 1949 je bilo izdanih 15 milijonov lir za nove vodovodne naprave in kanalizacijo. Ta vsota je bila znatno manjša od podobnih izdatkov v prejšnjih letih, toda omogočila je nadaljevanje del za dobavljanje vode v više ležeče kmečke kraje. Dokončana je bila tudi razširitev vodovodnega omrežja v podeželskem okolišu miljske občine, ki je stala 38 milijonov lir. Odobrena in začeta so bila tudi dela za obnovitev in modernizacijo kanalizacije v Miljah. Ta dela bodo stala 60 milijonov lir. Kakor leta 1948, je bilo tudi leta 1949 nakazanih 25 milijonov lir za izvedbo najnujnejših popravil ter vzdrževanja kanalizicije v tržaškem mestu. Leta 1949 je bilo preskrblje- ZADNJE NAJDBE V PALESTINI 1ZPREHOD V TISOČLETJA Prebivalci Palestine v mlajši kameni dobi so bili bolj napredni kot naši potomci? Pred dvema letoma so beduL ni v Palestini v bližini Mrtvega morja našli skritih v neki jami več lončenih posod, v katerih so bili shranjeni rokopisi iz pergamenta in usnja. S temi najdbami se bodo še dolgo bavili teologi, filologi in zgodovinarji. Ne obstoji pa noben dvom, da je to er.- del najstarejših svetopisemskih rokopisov, ki so bili do sedaj odkriti. Profesor Albright, ki uči semitske jezike na univerzi v Baltimoru, je pred kratkim izdal knjigo »The Archeology of Palestine*, v kateri obravnava najdbe ob Mrtvem morju. Tudi drugi arheologi so mnenja, da izvirajo ti rokopisi iz makabejske dobe (židovsko-pred-makabejsko vladanje v Palestini od 140 do 37 pr. Kr.). Otti svetopisemski rokopisi, ki so jih do danes imeli za najstarejše na svetu — nekaj nad tisoč let stari — so shranjeni v nekem leningrajskem muzeju. Judovska vera je prepovedala uničenje neuporabnih molitvenikov in drugih znanstvenih spisov, morali so jih shraniti v tako imenovanih »genizah*. In ravno er.-o izmed takih skrivališč so beduini odkrili. Nekaj izmed teh rokopisov so prodali 2idom, drugi del pa Arabcem. V posesti hebrejske univerze v Jeruzalemu se nahaja rokopis z enim delom knjige Jezajah, spisan od neznanega duhovnika predmakabejske sekte judovskih zelotov, kot tudi :vV-.v:Š TEL AVIV, MODERNO 2IDOVSKO VELEMESTO V PALESTINI opis vojne med močmi svetlobe in teme. Drugi del knjige Jesajah je pa v posesti metropolita sirij-sko-pravoslavnega samostana v arabskem delu Jeruzalema. Isto tam nahajamo tudi razne svetopisemske fragmente, med katerimi je. del knjige Genesis in mmMi ALI ŽE VESTE? KAJ VSE NAHAJAMO V KUBIČNEM METRU MORSKE VODE Kemična analiza nam pove, da se povprečno nahajajo v enem kubičnem metru morske vode sledeče snovi: 25 kg kuhinjske soli, 2 kg magnezija, 1 kg kalija■ 70 gramov bromove soli, 50 gramov borove soli, pol grama joda in železa, 1/10 grama bakra, 20 miligramov u-rana in pol miligrama zlata. Iz tega vidimo, da je nakopičenih v morju bilijone ton snovi• ki predstavljajo velikansko bogastvo. V malih količinah se je ke-izločiti o- mtkom posrečilo menjene snovi. Iz industrijsko - gospodarskega stališča, se pa do danes črpajo iz morja v ve- likih količinah samo kuhinj, ska sol magnezij in brom-Vsakdo dobro ve, kakšne velike važnosti je kuhinjska sol za prehrano človeka. Brom kot prvina se rabi v fotografski, farmacevtski in kemični industriji. Pred kratkim je začelo v Združenih državah obratovati veliko podjetje za pridobivanje broma iz morja. Magnezij se med drugim tudi rabi za proizvajanje svetlobe vri fotografiranju svetlobe pri v temi, ker fotografiranju izžareva ultra-violetne žarke in za bengalične ognje. Jod- ki igra veliko vlogo v kemični in medicinski industriji, se pridobiva iz pepela nekaterih morskih alg; ker je pa ta proces povezan z veliko izgubo joda samega, skušajo kemiki najti cenejši in koristnejši način pridobivanja. Ena izmed spojin joda je jodoform, katerega rabimo kot antiseptično sredstvo-Gotovo pa je sladka voda najvažnejši del morja. V majhnih množinah se je znanstvenikom posrečilo pri dobiti pitno vodo iz slane vode. Sedaj skušajo to izr najdbo postaviti na gospodarsko podlago; tako bi pridobili potrebno sladko vodo za namakanje puščav in step v bližini morja. komentar h knjigi Hababuk. Zaradi vojnega stanja med A- rabci in Zidi proučujejo te rokopise znanstveniki obeh narodnosti ločeno. Židje bodo v kratkem izdali OPis teh najdb in prevod zahvalne himne, namenjene hebrejskemu bogu in sestavljene ,od židovske sekte zelotov. To je bila fanatična, versko-pravoslavna sekta, katera se je borila proti razširitvi grško-makedonske kulture med židovskim narodom, lahko pa tudi proti Makabejcem samim (Aleksander Veliki je zasedel deželo okoli 1. 332 pr. Kr.). Ti rokopisi imajo nekaj skupnega z onimi, ki so jih našli pred petdesetimi leti v genizah pri Kairu in ki so shranjeni na univerzi v Cambridgeu- zgradb in predmetov. Iz načina zidave se da sklepati, da je bilo to pristanišče, katerega ime je še neznano, ustanovljeno pred približno 1000 leti pr. Kr.; to izkopano mesto se nahaja 8 km daleč od današnje Jaffe. Na vsak način stojimo pred tipičnim primerom židovske kulture pod vplivom nekaj starejšega, to je filističnega sloga (Za časa David-Saul-Sa-lomonovega kraljestva od 1000 do 930 pr. Kr. So Filistejci imeli pod svojo oblastjo obmorski I pas od Gaze do ustja Yarkona). To izraelitsko mesto na Kassil-ovem griču je najbrže 200 let pozneje uničil požar. Pozneje so bila še, kakor je razvidno iz raznih arheoloških plasti, na istem mestu sezidana še druga mesta, in sicer pod Perzijci, Rimljani, Bizantinci in končno v 14. stoletju za časa Mamelukov. Nazadnje je tam ob vznožju griča stala mala arabska vas Skeikh Munis. Danes se v bližini zida židovsko velemesto Tel Aviv. Pred nekaj tedni so našli dva groba iz Hyksos-ove dobe, ki je starejša od Salomonove dobe; prvi je grob nekega vojskovodje, drugi pa grob neke aristokratinje. Izkopali so tudi črepinje iz gline s hebrejsko pisavo, ki spada v Salomonovo dobo; brez dvoma so to najstarejši pisani ostanki zgodovine. Neki mali kip nam pove, da v takratnih časih židovska vera ni bila edina vera prebivalstva, temveč da so oboževali tudi malike. ter je znan pod imenom «Wil-meksdorfska Venera*. Erj del zbirke od Sha’ar Ha-golana je bil uničen med židov-sko-arabsko vojno, Vas so Si-rijci bombardirali in tri dni zasedli, predno so jo židovske čete s pomočjo mladih naseljencev zopet osvojile. Muzej je bil skoraj popolnoma ur.4-eeo, k sreči Pa se je ravno takrat glavni del izkopanin nahajal v Jeruzalemu, kjer so 2idje nameravali prirediti veliko arheološko razstavo. Ali do tega ni prišlo zaradi delitve Jeruzalema v arabski in židovski del. 2idovski Rockefellerjev muzej se namreč nahaja v delu mesta, ki je pod arabsko oblastjo. in je zaradi tega že nad dve leti zaprt. Te najdbe nam povedo da se je v mlajši kameni dobj ali neolitiku v Palesltini ljudstvo že stalno naselilo in pričelo obdelovati zemljo. Na vsak način so bili ti prebivalci bolj napredni kot oni, ki so prebivali v Srednji Aziji, Afriki in Evropi. Salomonovo pristanišče Medtem ko se razni znanstveniki trudijo, da bi razbrali zgoraj opisane rokopise, so pred nekaj meseci 2idje v Tel Avivu otvorili arheološko razstavo z izkopaninami, ki so jih našli na Kassilahovem griču ob ustju rečice Yarkon, kjer je stalo pred približr.-o 3000 leti pomorsko pristanišče kralja Salomona. Pod vodstvom »Je-wish Palestine Exploration So-cie4y» je bilo v zadnjih dveh letih izkopana vrsta poslopij, zidov in raznih starinskih Venus od Sim'ar Uana V Jordanovi dolini južno od Tiberijskega jezera je pred 13 leti židovska mladir.-a ustanovila kolektiv Sha’ar Hagolan. Pri prekopavanju zemlje so mladi poljedelci-kolonizatorji naleteli na nič manj kot 10.000 fragmentarnih ostankov arheološke naselbine iz pozne kamene dobe. Našlo se je mnogo kamenega orodja, podobnega onemu, ki je bilo najdeno v ka-menoiobskih jamah na otoku Kreti in v južr.-i Franciji. Risbe, vsekane v kamen, nam kažejo glavo konja in antilope. Zdi se, da domače živali človeku pred 8000 leti niso bile znane. Najznamer.itejša najdba pa je mali ženski kip, imenovan po kraju najdbe «Venus od Shar’ar Hagolana*. Ta kip je iz apnenca, ni pa tako fino izdelan kot oni, ki so ga našli v Nemčiji in ki spada najbrž v isto dobo nih 291 milijonov lir za finansiranje popravil ter izredno vzdrževanje nabrežij, dokov in tako dalje v tržaškem pristanišču, pa tudi v raznih malih pristaniščih in zatočiščih na obali. Med te načrte so spadala popravila pomola sv. Karla, ki omogoča varen pristanek največjim prekomorskim ladjam. Ta popravila so stala 14 milijonov lir. Razna izboljšanja, ki so stala 59 milijonov lir. so bila izvršena v Sesljanu, Miljah in Sv. Križu, tako da lahko manjše ladje in potniške ladje uporabljajo manjša pristanišča, ribiškim ladjam pa so preskrbljena varnejša zatočišča. Konec leta 1949 je pričel delovati novi plinohram s kapaciteto 40.QQ0 kubičnih metrov. Plinohram so izdelali v Trstu. Za olajšanje brezposelnosti do tistega časa, ko se bo izboljšal industrijski ter trgovski tempo na področju, se je zgodaj v letu 1948 pričela izvajati politika neposrednega podpiranja brezposelnih v obliki zaposlitve, ki obstaja v tem, da se zaposlijo osebe, ki so registrirane kot brezposelne in sicer za dobo šestih mesecev, nato pa pridejo na vrsto drugi brezposelni. Glavni I je bil pri tem na grtvH#*. in dopolnjevalnih delih. i:pr 1949 je bilo v te namene .. . siC0r" čanih 956.637 lir, in odst. za plače, 15 odst, f" voz in mehanično '°Pre1^jI 7 odst. za material in in vsega skupaj je bile Ženih 475.000 delovnih dela so v glavnem izpolnjevanje načrtov K ^ dustrijsko področje v ter za stadion pri Sv. % V Zavljah so osušili nadcW 120.000 kvadratnih meted*,*” Ije ter naredili okoli trov cestišč in 400 metrov , nalizacije za industrijsko ročje. Drugi načrt, ki išclflr, je tudi nogometni stadton vežbanje, je bil dokonča”-stadion je opremljen 2 tribuno, oblačilnico in P"!! tribuna na glavnem -pa js bila povečana za ® nih 10.000 sedežev. » Poleg teh del je bilo šenih 255 raznih načrtov,j kor izboljšanje cest, majhnih zgradb, parkov, otroških igrišč, zidov, W odstranjevanje ruševin, cer je bilo pri tem dosernj skupno okoli 300.000 del1** dni. , Podrobnosti proračuna o javnih delih VU Gradnja stanovanj otb- milijonov pror»n Podpora zadrugam, 50 odsL stroškov posojila za gradnjo stanovanj neodmenski izdatki za gradnjo stanovanj lir 525 495 1,008.5 skupino 2,028.5 679 29-12) 9.3« 495.6 448 40 6* 6$ 53 Vzgoja — šole javno zdravstvo — klinike, bolnišnice itd. državne oeste in ulice vodovodi, kanali itd. pristaniški pomoli, valolomi, navigacijska pomoč itd. ._ ^ 788 nakladanje tovorov, skladišča v pristanišču 1,045 javne naprave 409.2 neposredna pomoč za delo za ,,j ublažitfiev brezposelnosti 1,027.493 vzdrževanje vladnih zgradb _________________________252.1 SKUPAJ 7,193.995 l°-»5 U Avstrijska zunanja trgovina v januarju Z Dunaja poročajo o obsegu zunanje trgovine v januarju, ki je bil manjši od decembrske, vendar pa še vedno nad mesečnim povprečjem lanskega leta. Uvoz je dosegel 548 milijonov Naše pristanišče *'*»***•* NAKLADANJE LESA, NAMENJENEGA V EGIPT IN PALESTINO V NASI STARI PROSTI LUKI lllllllllllllllllllllilllllinil.ini WI1||IHI! Illlllllllliillllllllillllllllllllli ........................................................................................................................................................................................................................................................................................... šilingov nasproti 615 mildj v decembru in nasproti nemu povprečju v 1949» 5 znašalo 373 milijonov Izvoz pa je dosegel , 342 milijonov nasproti lijonom decembra in 265 jonom v mesečnem lanskega leta. J Skupina nižje avstrijskih L. je sklenila važno kupčijo £ sprali jo za dobavo lesed" Ijivih hiš. Izdelovali j& po posebnih potrebah rj/jl stralske razmere. uradni krogi izjavljajo: ■ potrebovali okrog 90.0(1 Ijivih hiš letno. Pred vojno je bilo v 526 delniških družb Z °s jjj glavnico 1567,5 milijon°0. gov. Danes pa je upi*a5 trgovinskih zbornicah jjj kih družb z glavnico -- ^ lijonov šilingov ali 12' -1 več. Glavnica se je J dvojila. 512 družb im® na Dunaju, Po poročilu, ki ga je*L c pristaniški urad amerii* j roženih sil v Avstriji, v februarju v tržaško PL^m šče 66.883 ton ERP d0 jjJ Avstrijo. Ta tovor je PjA lo v Trst 12 ladij. Naj^J samezni tovor, ki ga J« niški urad prejel in ,nesenj v Avstrijo v tem , bilo žito. ERP tovori s° vali tudi moko, volno, T kanske lešnike, sojino I slanino. /P Predsedstvo cofe ^ svoj načrt za tuf>■ 23 IP&lKPl mm OD NAS JE ODVISNO, KAK-SEN BO 1 MAJ. ZATOREJ VSl'NA DELO! ■Najbolje bo,n Je nadaljevala Pasaverica, «če Oblak sam kupi, ker vem, da ne bo hotel prt. krajšati revne vdove. — V moji obleki Je všitih deset beneških zlatov. Začutila jih bosta, če obleko dobro pretipata. Te in pa kar bo plačal Oblak, spravi. Polikarp! Kadar tovoriš škofovo vino v nemško deželo, pa vzemi vse to s sabo in izroči moji Agati! V tebe, Visočan, imam zaupanje, ker vem, da v dolgem svojem življenju nisi nikoli in nikomur ničesar ukradel!* Ne vem, kako je prišlo, da Je zadnje besede govorila nekaj glasneje, ali na očeta so vidno vplivale, ker se je nemirno drgnil z roko po sivih laseh. Nejevoljno jo je zavrnil; »Kak vrag te je gonil po svetu? Mar bi bila ostala v doma- čih krajih, ki so bogatejši od naših in kjer se bolje živi!* ■Polikarp,* je zaihtela, skaj ti veš, kako smo živeli na Nemškem! Kdo bi se pehal kot tepen mezeg po svetu, če bi lahko doma živel in gledal na zeleno roko pod sabo! — imela sem dobrega moža, pridnega moža, skrbel je zame, skrbel Je za svojega sina. Vsiljevali so nam tujo vero, ali odklanjali smo jo. In tvoj sin naj zapiše, da je stara Pasaverica umrla zvesta katoliški veri. — Imeli smo hišico, imeli smo njivico in gozd. Pa kaj, ko je skoraj vsako leto prihajal Sved v deželo in Je zapalil streho, poteptal klasje, da kuhane trat. ve ni bilo dati na mizo! Ce ni bilo Šveda, pa so prihrumeli cesarski in hoteli so imeti zadnjo cunjo z. našega telesa, kjer ni bilo hišice, da bi jo bili za-palili, in ne žita, da bi ga bili poteptali! Kaj veste vi o vojski, vi živite pod gozdovi in med obdelanimi njivami! Blagor va- šim ženam, da niso poznale ne švedskih ne cesarskih jezdecev ne lakote, katera nas je davila v vsakem letnem času! Tako je bilo!* Utrudilo jo je govorjenje, zatorej je nekoliko časa molčala-Videlo se mi je, da oče ni bil nič v*č zaspan, in vtis sem imel, da je nekaj premišljeval. Ona je spet pričela: uParkrat smo hišo iznova po-stavili, pa so jo nam spet za-palili. Govorilo se je, da iščejo Švedi kakor cesarski vojake in da Jih dobro plačujejo. Zatorej se je mož odločil, iti v vojsko. Mene in otroka je izročil v varstvo dobremu sosedu, nakar je odrinil. Dolgo časa ni bilo ničesar slišati o njem. Sosedje so šepetali, da je pozabil name in na otroka. Taka vojska Je namreč neusmiljena in v nji Je dosti katoliških mož podivjalo da so prestopili k Švedu ter se tako vojskovali proti lastni svoji veri.* Spet je morala počivati, ker jo je nadlegovala sapa in beseda ji je zastajala. Potem je pripovedovala: ■Pa se je le oglasil! Poslati mi je dal pismo, v katerem je bilo zapisano, da so cesarski pri Noerdligenu dosegli veliko pre-mago, da so na kosce razsekali prav mnogo protestantov in da so tudi ujeli precejšnje število švedskih generalov — upam, da so Jih obesili po smrekah — ter uplenili veliko bagaže in drugega blaga. S pismom mi Je mož poslal denarja, da nisem bila več v breme svojim sosedom. Tudi pozneje mi je pošiljal, da sem lahko prebila. Po zanesljivih ljudeh mi je sporočil, da iz vojske toliko prinese, da bomo sezidali in pokrili novo hišo, da nam ne bo treba živeti, kakor živi zverina po šumah n Pretakala je solze. Ko se je oddahnila. Je nadaljevala takole: ■Ali vojski ni hotelo biti kon ca! Divjala je še deset ali štirinajst let, dokler se nista ce- sar in kraljica toliko sprijaznila, da sta se začela razgovarja-ti o miru. Res se je sklenil mir in vojska je hitela v svoje vasi. Marsikdo se ni povrnil, ker so njegove kosti obtičale ali na Saksonskem ali bog ve kje. Mojega smo pričakovali, pa ga ni bilo od nikoder. Obupavala sem že, da ga nikdar več ne bo. Kar so nekega dne prinesli pastirji v vas novico, da leži na samotnem kraju gori v gozdovih truplo ubitega Šveda. Ne morem vam povedati, kako me Je pri tej novici nekaj pretreslo, vedela nisem, zakaj. Do-spevši tja, kjer Je ležal mrlič spoznali smo vsi mojega moža! Ko so ga prevrnili in obrnili, Je imel na hrbtu grdo rano, pri kateri je bilo odteklo njegovo življenje.* Plašno je gledal moj oče izpod Cela in neprenehoma je premikal prste na rokah, ki jih je bil položil čez mizo. ■Tako so splavali,* Je govork-la Pasaverica, »naši upi po vo- di! Ostali smo berači in drugega upanja nisem imela, kakor upanje na svojega sina. Ko je dorastel, se je oženil z deklico poštenega imena. Pa Bog me Je še vedno tepdl! Prišla Je bolezen in oglasila se je skoraj v vsaki hiši; v eni In drugi Je pograbila vse, kar je bilo živega-Tudi sin in žena njegova sta morala umreti. Vse, kar sta mi zapustila, je bilo otroče, ki Je komaj migalo z rokami in nogami. To otroče je bilo krščeno na ime svete Agate. In ta otrok se je zakopal tako globoko v mojo dušo, da sem ga rajši imela kot svoje lastno življenje! AH mala Agata je hotela jesti In le jesti. Svojo staro mater je pognala po svetu, da je zbirala vinar za vinarjem, da Je stradala, samo da nedolžni otrok ni stradal. Nikar ne povprašuj, Polikarp, čemu me vrag goni po svetu, da se med vami peham! Trsta. Ziljski sp°ljt lezniške zveze 2M J" sirijo zopet v oSPj&j Jjj Poročajo, da je cone zahtevalo od i Ai< \ vlade kredit 60 milijo*2^jl polletno finansiranje, .^«<7 no za izboljšanje mr’ 0' telske opreme v met. oJ yj devi bodo razpravI.ijlL^« hnHnipm —(Ci r i n! I'1 „,ll hodnjem zasedanju spodarske komisije v 12. junija. #jg Na zadnjem zase<*jBil( ' konference je Preds?vu z,i vprašal po ministf5' nanje zadeve rimsko P ko stoje stvari z * skena* spoja *e,eZJ?rt)iž 'J Trst - Videm ' JZ »U Uak. Vladni krogi * - f , da bodo dali odg°v®rvl)i(i [ tu z ministrstvom J* B prometa. O zadevi „>1 ^ obširno razpravlja*' tehnično stran, ki tt ko ugodna, toda marveč za Videm Pa iudi v lem *,r,"'~„sj|i i'nerUi,i Nadaljemnje sledi ne toliko, 53 milijard ur- ,, IJal ves načrt T* ajedeJV gredo plovbi i" ^jel0 ki Jib nujno P°* čemer bi sl me* >3 moglo. Hic Rod*s' gospodje! £||0 1 93 803. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska št. 73-38 OGLA81^od'i.SO-UMn ^R^^^m^^CeM^ogiMo«*'Za^vsalTmm višine v širim l stolpe, trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur. UuIjAoIi Od B.3U-IZ in OU Za Za vSak roj,, Slrlne | stolpe: za vse vrste ogusov po 10 din. Odg. :. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelilco l-ll., Tei, 11-32 - Koper, ul. Battlstl 30la-l, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A; : mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: izvod 4.90. m«*81 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega morem5 Ljubljana TyrSeva 34 • tel. 49-83, tekoči rsčun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska