Otroci pričevalci nepopisnega zla Barcolana z bogatim spremljevalnim programom V Sovodnjah »zakladek« namesto posojil Primorski Št. 231 (20.S59) leto LXIX. sledi nam na . 1 ___• _ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 2B - Tel. 0432 131190 Hrvaška lahko »reši« Rim in Ljubljano SandorTence Nedavni vstop Hrvaške v Evropsko unijo je odprl nova obzorja za plinski terminal na severnem Jadranu, o katerem se Italija in Slovenija ne moreta na noben način dogovoriti. Ljubljana vztraja pri odločnem nasprotovanju uplinjevalniku v Žavljah, Rim pa se sedaj splošno zavzema za terminal na severnem Jadranu, ne da bi izrecno omenjal Žavelj, ker bi s tem razjezil Slovence. Hrvaška s prejšnjo in sedanjo vlado kaže naklonjenost gradnji terminala na svojem ozemlju. Že nekaj let se govori o lokaciji na Krku, ki ni ravno ekološki otok in kjer bi uplinjevalnik tudi po mnenju naravovarstvenikov povzročili razmeroma majhno ekološko škodo. V igri sta še Plo-min v Istri in menda tudi Pulj, tako da ne manjka predlogov. Hrvaški premier Zoran Milanovic je bil glede upli-njevalnikov na nedavnem beneškem srečanju z Enricom Letto in Alenko Bratušek zelo zadržan, morda pa bo Zagreb ob pravem trenutku prišel na dan s svojim konkretnim predlogom, kdo ve. Terminal vsekakor v tem trenutku res ni glavni problem italijanske in slovenske politike, tudi tržaške in deželne najbrž ne. Obe državi se soočata z drugimi pomembnejšimi problemi, zlasti gospodarske narave, če bi se pri upli-njevalniku res kmalu oglasila Hrvaška bi rešila iz zagate svoja jadranska soseda. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 2. OKTOBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , italija - Danes ključen dan za vlado in politične razmere v državi Letta po zaupnico vladi, razkol v Ljudstvu svobode Štirideset senatorjev pripravljenih zapustiti Berlusconija gorica Slovenščina si je utrla pot v občinski svet GORICA - Na ponedeljkovi seji goriškega občinskega sveta so slovenski svetniki držali besedo in spregovorili v slovenskem jeziku. Svoje interpelacije so sicer morali Marilka Koršič, Božidar Tabaj in Walter Bandelj (SSk) sami prevesti še v italijanščino, saj za simultano prevajanje ni še poskrbljeno, kljub temu pa so z delnim dosežkom zadovoljni. Na 12. strani gradišče - Nezakoniti priseljenci Dežela postavila pogoje za obstanek centra CIE žavlje V Bruslju morda danes o terminalu BRUSELJ - Evropska komisija naj bi danes ocenila in odobrila seznam prednostnih energetskih projektov, v katerega je italijanska vlada uvrstila tudi plinski terminal na severnem Jadranu. Gre dejansko za Žavlje, saj Rim vsaj doslej še ni določil drugi lokacije za uplinjevalnik. Slovenija vsekakor odločno vztraja pri nasprotovanju žavelj-skemu terminalu družbe Gas Natural. Na 3. strani RIM - Danes bo ključen dan za vlado in za politične razmere v Italiji. Premier Enrico Letta bo vprašanje o zaupnici vladi najprej zastavil v senatu, nato pa še v poslanski zbornici. Kaže, da bi lahko Silviu Berlusconiju hrbet obrnilo kakih 40 senatorjev njegovega Ljudstva svobode, ki naj bi podprli vlado in ustanovili lastno politično skupino. Dosedanji tajnik Ljudstva svobode in podpredsednik vlade Angelino Alfano je včeraj celotno Ljudstvo svobode pozval, naj glasuje za zaupnico vladi. S tem je postavil nekakšen ultimat skupine »oporečnikov« v stranki. Berlusconi pa je sinoči po posvetovanju z ožjimi sodelavci Alfanov poziv zavrnil. Stranko je povabil, naj glasuje proti zaupnici vladi. Danes bomo videli, kaj bo iz tega nastalo. Na 2. strani Na Južnem Tirolskem polemika o zastavi Na 2. strani Občina Repentabor za službo 118 na Opčinah Na 4. strani Bo Vatikan pomagal mariborski nadškofiji? Na 9. strani V Gorici pomoč za družine invalidnih Na 13. strani Boris Kobal Branko Zavffian PO MOJEM 1552!S: SLOVENCI... 7. oktober, ob 20.00, v Kosovelovem domu Sežana Vstopnice si lahko zagotovite na blagajni doma vsak dan, od ponedeljka do petka, v semptembru 10h -17h, v oktobru pa lOh - 12h in uro pred predstavami ali prek spleta na: Khihi^i r\ UUc: L nfeba -- (ÎICÎÇID (¡Jícr Pükini JantM www.kosovelovdom.si zda - Kriza Zvezna vlada »zaprta«, ker je brez denarja WASHINGTON - Ameriški kongres ni bil sposoben do zadnjega roka sprejeti kompromisa o nadaljnjem financiranju delovanja ameriške zvezne vlade, zato je okrog milijon zveznih uslužbencev od včeraj doma. Prave posledice neuspeha bodo sicer znane v naslednjih dneh. V politični partiji pokra republikancem iz predstavniškega doma v zahtevi, da odvzamejo denar za izvajanje leta 2010 sprejete zdravstvene reforme, ni uspelo premakniti demokratov niti za milimeter. Na 11. strani policija - Droga Pet aretacij zaradi prekupčevanja BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA šmaren PM TRST - KOPER - Koprski kriminalisti so v tesnem sodelovanju s tržaškimi policisti v nekajmesečni preiskavi (operacija Topolino) razkrili kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s preprodajo prepovedanih drog - heroina, kokaina in marihuane. Pet oseb je bilo aretiranih. Na 5. strani Matija Praprotnik Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 9771124666007 2 Sreda, 2. oktobra 2013 KULTURA / vladna kriza - Alfano proti Berlusconiju: Celotno Ljudstvo svobode naj glasuje za zaupnico vladi Ljudstvo svobode naj bi zapustilo vsaj 40 senatorjev RIM - Danes bo ključen dan za vlado in za politične razmere v Italiji. Premier Enrico Letta bo vprašanje o zaupnici vladi najprej zastavil v senatu, nato pa še v poslanski zbornici. Kaže, da bi lahko Silviu Berlusconiju hrbet obrnilo do 40 senatorjev njegovega Ljudstva svobode, ki naj bi podprli vlado in ustanovili lastno politično skupino. Letta poskuša rešiti vlado, ki so jo stalno majale grožnje koalicijske partnerice Ljudstva svobode z odhodom. Ta konec tedna je prvi mož stranke Berlusconi ministre Ljudstva svobode pozval, naj odstopijo. Peterica ministrov je ukazu sledila, čeprav so izrazili kar nekaj pomislekov o ravnanju nekdanjega premiera in medijskega mogotca. Italija se je tako znašla v novi politični krizi, ki jo bo Letta danes poskušal rešiti z glasovanjem o zaupnici. V poslanski zbornici Demokratska stranka Lette lahko računa na zadostno podporo. V senatu pa premier nujno potrebuje podporo senatorjev Ljudstva svobode ali opozicije, če se želi izogniti padcu vlade. Berlusconiju je sicer po zanesljivih virih pripravljeno zvestobo odreči kakih 40 senatorjev njegove stranke. Skupina parlamentarcev pod vodstvom prometnega ministra v odstopu Maurizia Lupija je celo pripravljena oblikovati lastno politično skupino po vzoru Evropske ljudske stranke. Pri nabiranju zadostne podpore Let-ti bi sicer lahko ključno vlogo odigral Angelino Alfano, odstopljeni minister za notranje zadeve in podpredsednik vlade. V kolikor bi se on pridružil skupini, ki se bo odcepila, bi se lahko število Letti naklonjenih poslancev Ljudstva svobode še zvišalo, ocenjujejo strokovnjaki. Alfano, doslej tesni Berlusconijev zaveznik in tajnik Ljudstva svobode, je včeraj pozval k podpori vladi Lette. »Ostajam trdno prepričan, da bi morala naša celotna stranka jutri (v sredo) glasovati za zaupnico,« je izjavil. S tem je dejansko postavil Ber-lusconiju ultimat. Letta je sicer napovedal, da bo odstopil tudi v primeru, da bo v senatu prejel le tesno večino. Stabilni odnosi v parlamentu so pogoj za njegovo vztrajanje na premierskem stolčku, je posvaril. Berlusconi in njegovi zvesti strankarski privrženci so se sicer izrekli za nove volitve. Bivši premier je v intervjuju za tednik Tempi pojasnil, da se je za ta korak odločil, potem ko je postalo dokončno jasno, da premier Letta in predsednik republike Napolitano nista vredna zaupanja, češ da nista ničesar ukrenila, da bi preprečila »politični umor« voditelja italijanske desne sredine. Za predčasne volitve se zavzemata tudi Gibanje petih zvezd komika Beppeja Grilla ter stranka Severna liga. Grillo je na svojem blogu v ponedeljek celo zapisal, da je njegov cilj na predčasnih volitvah osvojiti večino glasov, kar bi mu omogočilo oblikovanje »vlade petih zvezd«. Če tega cilja ne bo dosegel, bo razpustil gibanje. Demokratska stranka pa med tem svari pred podaljševanjem političnega kaosa, če bo do novih volitev prišlo pod obstoječo volilno zakonodajo. Različna volilna sistema za poslansko zbornico in senat Dosedanji tajnik Ljudstva svobode in podpredsednik vlade Angelino Alfano ansa sta namreč po njihovem glavna krivca za nestabilne politične odnose po volitvah, na katerih so Italijani svoje predstavnike izbirali februarja. Pred razpustitvijo parlamenta mora biti pod streho reforma volilne zako- nodaje, je poudaril vodja stranke Gugliel-mo Epifani. Kot edino alternativo vladi Lette sicer v Demokratski stranki vidijo prehodno vlado, ki bi ostala na sedežu le do sprejetja pro- računa za leto 2014 in reforme volilne zakonodaje. Podobno stališče je v preteklih dneh že izrekel tudi predsednik Giorgio Napolitano. Sicer pa je premier Letta včeraj sprejel v vladni palači oba glavna kandidata za tajnika Demokratske stranke, Mattea Renzija in Giannija Cupperla. Od obeh je dosegel zagotovilo, da bosta podprla poskus ohranitve sedanje vlade z odpadniki Ljudstva svobode. Ob tem je tudi zavrnil odstop petih ministrov dosedanje Ber-lusconijeve stranke. Ozadje konflikta v Rimu je spor o politični prihodnosti Berlusconija, ki je bil pravnomočno obsojen na štiriletno zaporno kazen zaradi davčne utaje v primeru Mediaset. Zato mu grozi izključitev iz senata, za katero se zavzemajo tudi v Demokratski stranki. Berlusconi je sicer med uradnimi razlogi za svojo odločitev o odpoklicu ministrov navedel tudi zvišanje davka na dodano vrednost. vatikan - Papež kritičen do rimske kurije Frančišek v intervjuju za Repubblico: »Cerkev se mora odpreti moderni kulturi« VATIKAN - Papež Frančišek je v včerajšnjem pogovoru za časnik La Repubblica spregovoril o svojih načrtih za reformo Cerkve, pri čemer je kritiziral rimsko kurijo. Kot je opozoril, je kurija preveč zaverovana le v Vatikan. "Ta vizija z Vatikanom v središču zanemarja svet, ki je okoli nas," je opozoril Frančišek. V pogovoru je Frančišek izpostavil glavno nalogo Cerkve. Ta je "prisluhniti potrebam, željam, razočaranjem, obupom in upanju". "Mladim moramo dati upanje, starejšim pomagati, odpreti se moramo prihodnosti in širiti ljubezen," je poudaril papež. Glede kurije je dejal, da ima "eno napako", in sicer da je preveč osredotočena zgolj na Vatikan. "Vidi in ukvar- Papež Frančišek ansa ja se z interesi Vatikana, ki so v velikem delu posvetni interesi. Tak nazor zanemarja svet," je opozoril Frančišek. Poudaril je tudi, da je sam močno proti klerikalizmu. "Klerikalizem ne bi smel imeti ničesar opraviti s krščanstvom," je poudaril. Kot je izpostavil papež, je drugi vatikanski koncil odločil, da se Cerkev obrne v prihodnost z modernim duhom in se odpre sodobni kulturi. "Očetje koncila so vedeli, da odprtje v smeri moderne kulture pomeni, da se odpreš tudi religioznemu dialogu in dialogu z neverujočimi. Od takrat je bilo v tej smeri malo narejenega," je dejal Frančišek in dodal, da želi to spremeniti. Kot najbolj dramatične težave sodobne družbe je sicer papež izpostavil brezposelnost mladih in osamljenost ostarelih. Posvaril je pred "divjim liberalizmom", zaradi katerega v današnji družbi "močni postajajo še močnejši, šibki še šibkejši in izobčeni še bolj izobčeni". Sicer pa je Frančišek opisal še notranje boje, potem ko so ga kardinali na konklavu izbrali za papeža. "Preden sem sprejel to mesto, sem prosil, če se lahko umaknem za nekaj minut v sobo ob tisti z balkonom, ki se odpira na Trg sv. Petra. Popadel me je velik strah. Zaprl sem oči in izginila je vsaka misel. Tudi tista, da bi lahko nalogo odklonil. Na neki točki me je napolnila luč. Trajalo je le trenutek, a meni se je zdelo kot večnost," je priznal. Pogovor Frančiška s časnikom je bil objavljen na dan, ko je v Vatikanu svoje prvo zasedanje začel svet kardinalov, ki ga je papež aprila imenoval z namenom, da bi mu pomagal pri reformi kurije. Telo sestavlja osem kardinalov, si pa papež pridržuje pravico, da vanj imenuje še nove člane. V skladu s pričakovanji bo svet zasedal do jutri, predsedoval pa mu bo Frančišek. (STA) bocen - Pred pokrajinskimi volitvami Italijanska zastava spet predmet polemik BOCEN - Z bližanjem pokrajinskih volitev, ki bodo 27. oktobra, se na Južnem Tirolskem stopnjuje polemika o razobešanju italijanske zastave ob planinskih kočah in domovih. Nekateri upravitelji le-teh so namreč v preteklih dneh sneli italijansko trobojni-co, ponekod pa namesto uradne državne zastave sedaj plapola le zastava z južnotirolskim grbom. Upravitelji planinskih domov pravijo, da so slednji zasebni ter ne državni, zato niso po zakonu dolžni razobesiti italijanske zastave. Gre za stvar osebne izbire in presoje, dodajajo. To stališče podpira bocenski pokrajinski svet z glasovi Južnotirolske ljudske stranke (SVP), nekaterih manjših nemških strank ter nepričakovano tudi zelenih, ki menijo, da bi morala na vseh javnih prostorih itak plapolati le evropska zastava. Vladna podtajnica Micaela Bian-cofiore (Ljudstvo svobode) je dvignila vik in krik proti »nevarnemu prodiranju nemškega nacionalizma«, pro- ti odstranjevanju italijanskih zastav na planinskih domovih je nastopil tudi minister za deželne zadeve Graziano Delrio iz vrst Demokratske stranke. Prepričan je, da so planinske koče na Južnem Tirolskem javno dobro in da mora ob drugih zastavah obvezno plapolati tudi italijanska. Prav minister Delrio je pred nekaj tedni s predsednikom Pokrajine Bocen Luisom Durn-walderjem podpisal dogovor o novih planinskih tablah, ki mu osporavajo tako nemška kot italijanska desnica ter tudi nekateri vidni lokalni zastopniki Delriove stranke. Poznavalci južnotirolske stvarnosti so vsekakor prepričani, da polemike o italijanski zastavi ne bodo skalile odnosov med Južnotirolsko ljudstvo stranko in Demokratsko stranko, ki sta pripravljeni na ponovno skupno vodenje bocenske Pokrajine. Vse predvolilne ankete nakazujejo, da bo za novega predsednika pokrajinske uprave izvoljen kandidat SVP Arno Kompatscher. ZLATO (999,99 %%) za kg 30.627,71 € -892,51 SOD NAFTE (159 litrov) 107,74 $ -0,58 EVRO 1,3554$ +0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. oktobra, 2013 valute evro (povprečni tečaj) 1. 10. 26. 9. ameriški dolar 1,3554 1,3499 japonski jen 132,60 133,41 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,647 25,809 danska krona 7,4582 7,4577 britanski funt 0,83450 0,84180 madžarski forint 296,07 299,87 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7027 0,7027 poljski zlot 4,2308 4,2280 romunski lev 4,4485 4,4660 švedska krona 8,6329 8,6554 švicarski frank 1,2253 1,2288 norveška kron 8,1310 8,0625 hrvaška kuna 7,6158 7,6130 ruski rubel 43,6540 43,4502 turška lira 2,7270 2,7210 avstralski dolar 1,4388 1,4390 braziljski real 3,0107 3,0034 kanadski dolar 1,3962 1,3909 kitajski juan 8,2972 8,2622 indijska rupija 84,8790 83,8000 južnoafriški rand 13,6385 13,4725 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 2. oktobra 2013 3 bruselj - Danes morda prva odločitev o prednostnih energetskih projektih Slovenija še naprej proti terminalu v Žavljah, za uplinjevalnik (še) ni alternativne lokacije Na seznamu Evropske unije bo najbrž ostala splošna obveza za napravo na severnem Jadranu r BRUSELJ - Evropska komisija za danes napoveduje sprejetje seznama prednostnih energetskih projektov (uradno PCI-Projects of Common Interest in Energy Infrastrukture), v katerem je tudi uplinjevalnik na severnem Jadranu. Zelo splošna zemljepisna opredelitev, s katero se je Italija izognila omembi Žavelj, kljub temu pa bo Slovenija (vsaj tako je večkrat napovedala vlada Alenke Bratu-šek) glasovala proti seznamu. In to kljub temu, da vsebuje seznam kar nekaj za Slovenijo precej pomembnih načrtov, kot je npr. elektrovod Videm-Okroglo, ki mu mimogrede nasprotuje lokalno prebivalstvo v Posočju in Beneški Sloveniji. Evropska komisija naj bi ta seznam sprejela s t.i. delegiranim aktom, o katerem se bo opredelil tudi evropski parlament. Seznam ni formalno obvezujoč za članice Evropske komisije, ki ocenjuje, če so posamezni načrti okoljsko sprejemljivi in posledično vredni prispevkov iz evropskih skladov. Glede Žavelj je bistven aneks k seznamu, ki politično obvezuje Italijo, da se glede lokacije upli-njevalnika ne more odločiti brez soglasja Slovenije. Če bo to dopolnilo sprejeto in če ga bo Rim spoštoval, pomeni konec zgodbe o Žavljah, saj Ljubljana, kot je znano, odločno nasprotuje tej lokaciji. Iz krogov slovenske diplomacije smo izvedeli, da se Italija in Slovenija nista dogovorili o morebitni novi lokaciji uplinjevalnika, kot so poročala nekatera občila. In to iz preprostega razloga, ker Italija kot nosilec projekta doslej ni iznesla nobenega alternativnega predloga za Žavlje, razen tistega, da bi terminal (t.i. projekt offshore) postavili sredi Tržaškega zaliva. Ta projekt energetske družbe E.On. je trenutno zamrznjen, Slovenija pa ga ni nikoli vzela resno v po-štev, saj bi bil zanjo menda še bolj Slovenski minister Samo Omerzel škodljiv, kot tisti v Žavljah. Ministra Flavio Zanonato in Samo Omerzel sta se na nedavnem rimskem srečanju zavzela za nadaljevanje meddržavnega dialoga o upli-njevalniku. Italija se je ob tej priložnosti prvič kolikor toliko jasno obvezala, da bo pri kakršni koli odločitvi upoštevala stališče slovenske strani, ki je glede Žavelj zelo jasno. Ob tem ne gre pozabiti, da 18. oktobra zapade rok zamrznitve oko-ljevarstvenega postopka za Žavlje, za katero se je odločil okoljski minister Terminal v Žavljah bi po mnenju pristaniške uprave škodoval tržaškemu pristanišču v Montijevi vladi Corrado Clini. Ta rok je potrdilo tudi Deželno upravno sodišču v Laciju, ki je zavrnilo pritožbo proti zamrznitvenemu odloku španske družbe Gas Natural, ki načrtuje žaveljski uplinjevalnik. Clinijev naslednik Andrea Orlando iz Demokratske stranke lahko podaljša zamrznitev postopka ali ga celo dokončno ustavi, lahko pa ga tudi sprosti, kar bi pomenilo, da Italija še naprej trdno vztraja pri Žavljah. Danes kot danes sploh ne vemo, če bo minister Orlando 18. oktobra sploh še na svojem mestu. Če verjamemo ministrovim izjavam na srečanju v Trstu s predsednico Furlanije-Julijske krajine Deboro Serracchiani, bo Orlando vztrajal pri »pavzi razmišljanja« o Žavljah, ker se s Slovenijo pogaja njegov kolega za gospodarski razvoj Zanonato (nekoč velik zagovornik uplinjevalnika), pa vse kaže, da igra pri tem italijansko okoljsko ministrstvo politično gledano precej postransko vlogo. To velja tudi za Slovenijo. Vsa zadeva je, kot vidimo, precej zapletena in obenem nedorečena. S.T. čezmejno sodelovanje - Projekt ERA - ECO Regia Alpe Adria Šola v naravi na Žlebeh za šolarje iz Italije, Slovenije in Avstrije .,_ r t mm 11 EUSiPOlT ■ KLETN Mirni NA POČITNICE S PRIMORSKIM DNEVNIKOM KLUŽE - Velika skupina osnovnošolcev iz Italije, Slovenije in Avstrije, pravzaprav iz območja, ki ga pokrivajo trije parki v regiji Alpe Adria, in sicer Biosphärenpark Nockberge, Triglavski narodni park in Naravni park Julijske Predalpe, so pred nekaj dnevi preživeli zanimiv dan na Žlebeh (Nevejsko sedlo). Skupaj s svojimi učitelji so imeli šolo v naravi, spoznali so naravne znamenitosti tega zaščitenega območja in se obenem spoznali med seboj. Pobuda sodi v projekt ERA - ECO Regia Alpe Adria, protagonisti katerega so že trije omenjeni parki. Cilj projekta je utrditi medsebojne stike in sodelovati pri razvoju treh regij. Trije parki imajo veliko skupnega: naravno bogastvo, staro tradicijo kmetovanja in obrti, vsi se nahajajo v gorskem okolju in pri vseh je potreba po trajnostnem razvoju podeželja. Tudi prostorsko so si zelo blizu, med njimi pa obstaja tudi veliko razlik začenši z jezikom. Da bi začeli premoščati pregrade in seznanili najmlajše z izrednim bogastvom, ki ga ščitijo in vrednotijo trije parki, so bile v projekt vključene tudi dejavnosti namenjene šolam iz treh sosednjih regij. Dan na Žlebeh je bil, kot rečeno, živahen. Zjutraj so se učenci z učitelji podali po didaktični poti »Camet«, nato so obiskali razstavo o speleoloških raziskavah na Kaninu ter izvedli nekaj dejavnosti z gorsko reševalno službo Finančne straže iz sedeža na Žlebeh in še posebej s psi. Popoldne pa so se vsi skupaj udeležili laboratorija in ustvarili naravni mozaik. Učenci treh sosednjih dežel imajo v programu drugo srečanje, ki bo sredi oktobra tokrat pa bodo vsi gostje parka Biosphärenpark Nockberge na Koroškem. (NM) Velika skupina osnovnošolcev iz treh sosednjih držav je preživela zanimiv dna na Žlebeh nm ukve - Od jutri Izbirni tečaji slovenščine za učence UKVE - Tudi v šolskem letu 2013-2014 Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini organizira izbirni pouk slovenskega jezika za učence osnovne, srednje in višje šole. Tečaji so strukturirani tako, da jih lahko obiskuje popoln začetnik ali pa kdor že delno obvlada slovenski jezik. Tečaji, ki so brezplačni, se bodo pričeli jutri ob 17. uri za prvo skupino in ob 18. uri za drugo skupino na sedežu Planike v Ukvah. (NM) Števerjanska občinska uprava na (počitniškem) delu martina m Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). 4 Sreda, 2. oktobra 2013 KULTURA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu repentabor - Na ponedeljkovi občinski seji so odobrili tudi rebalans proračuna Resolucija za reševalno postajo 118 na Opčinah Predvideni ostanek poslovnega leta 2013 bo v repentabrski občini znašal 2.703 evre. Tako je na ponedeljkovi občinski seji napovedal podžupan in odbornik za proračun Casimiro Cibi. Skupščina je imela na dnevnem redu rebalans proračuna, ki ga je predstavil prav odbornik Cibi, in po kratki razpravi soglasno odobrila finančni dokument. Cibi je nakazal, da je občina doslej od predvidenih davčnih dohodkov (694 tisoč evrov) prejela 264 tisoč evrov, preostalih 430 tisoč (210 tisoč evrov od davka na nepremičnine Imu in 220 tisoč evrov od davka na odvoz odpadkov) pa bo še morala prejeti. Podobno je s prenosi z države in dežele. Od predvidenih 210 tisoč evrov jih je občina prejela 170 tisoč, čaka pa še na prispevek za Kraško ohcet (10 tisoč evrov) in na prenos z dežele (30 tisoč evrov). Od dohodkov iz najema posojil je predviden znesek v višini 400 tisoč evrov za gradnjo tribun na nogometnem igrišču (drugi odsek del). Skupni tekoči izdatki dosegajo skoraj milijon evrov. Skupni ugotovljeni prihodki znašajo milijon 672.228 evrov, skupni predvideni stroški milijon 669.525 evrov; od tod predvideni ostanek poslovnega leta 2.703 evre. Cibi se je ob predstavitvi rebalansa zahvalil knjigovodji Darku Križmanči-ču, njegovemu predhodniku Vojku Lo-vrihi (»ki nam še vedno pomaga ...») in revizorju Robertu Gantarju. Na dnevnem redu občinske seje je bil tudi pravilnik za podelitev častnega občanstva repentabrske občine. Predstavil ga je župan Marko Pisani. Pravilnik je potreben, ker doslej ni imela občina pravne podlage za podelitev tovrstnih priznanj. Častno občanstvo bo podeljeno osebam, ki sicer niso bivajoči v občini, so pa zaslužni za ovrednotenje našega ozemlja na raznih področjih, je poudaril župan. Svetnica Napredne liste Martina Škabar je menila, da bi bila prav, ko bi predvideli ob- Casimiro Cibi kroma činsko priznanje tudi za domačine, ki so pripomogli k razvoju občine, ob čemer je Pisani zagotovil, da bo uprava pripravila pravilnik tudi za tovrstno priznanje. Pravilnik za podelitev častnega občanstva je bil odobren soglasno. Prav tako soglasno je bila odobrena resolucija z zahtevo po ponovni vzpostavitvi reševalne postaje na Op-činah, ki jo je predložil svetnik Liste skupaj Luca Barberis. Pred časom je na- Luca Barberis mreč zdravstveno podjetje ukinilo postajo reševalne službe 118 na Opčinah. Občani Repentabra so izrazili zaskrbljenost nad ukrepom. »V naši ob čini zdaj na prihod rešilnega vozila v najboljšem primeru čakamo od 25 do 30 minut, na prihod dežurnega zdravnika pa še dlje. Tako dolg čas onemogoča ustrezno odzivanje na nujne zdravstvene težave naših občanov, ki dejansko vsak dan tvegajo smrt samo zara- di tega, ker živijo na Krasu in ne v mestu,« je zapisal Barberis. »Že dalj časa smo priča počasnemu krčenju zdravstvene oskrbe, ki se kaže z ukinjanjem zdravstvenih postaj na terenu. V teku je neprekinjeno kršenje reševalne službe, saj so najprej ukinili reševalno postajo na Opčinah, nato tudi pri križišču na Cesti za Bazovico, kjer so bila zmeraj prisotna reševalna vozila za pravočasne posege na Krasu,« je še zapisano v dokumentu. Taka odločitev je nerazumljiva, še posebno glede na veliko število prebivalcev, ob upoštevanju občanov bližnje občine Zgonik in Op-čin, zato je Barberis v resoluciji pozval župana, naj poseže pri deželni upravi in drugih pristojnih ustanovah, da bi ponovno vzpostavili reševalno postajo na Opčinah. Tudi resolucija je bila odobrena soglasno. M.K. sesljan Čupa: danes Dežela o podaljšanju roka Klobčič okrog usode sedeža Jadralnega kluba Čupe v Se-sljanskem zalivu se je začel včeraj upravno razmotavati. Urad za urbanistiko devinsko-nabrežin-ske občine je pripravil dopis, s katerim je seznanil deželno upravo, da je v teku postopek za dodelitev novega sedeža Čupi, in sicer na območju kopališča Ca-stelreggio, za kar pa je potreben dogovor o koncesiji območja med Deželo in občino. Na podlagi tega akta naj bi deželna uprava že danes odgovorila občini, odgovor pa naj bi služil občini za podaljšanje roka za odstranitev struktur z območja sedanjega sedeža jadralnega kluba. Čim bo občina prejela odgovor z Dežele, bo takoj obvestila Čupo in lastnika zemljišča, družbo Serenissima, o enoletnem podaljšanju roka za odstranitev nezakonitih struktur, je včeraj zagotovil občinski odbornik za urbanistiko Massimo Veronese. M.K. občina trst - Med ponedeljkovo občinsko sejo Odobren rebalans proračuna Poseg predsednika občinske proračunske komisije Igorja Švaba - Osnutek konvencije za razpis za novo občinsko izterjevalnico Dva meseca po odobritvi proračuna 2013 (konec julija) je tržaški občinski svet na ponedeljkovi seji odobril septembrski rebalans proračuna. Finančni dokument je podprlo 23 svetnikov levosredinske večine, opozicija je glasovala proti. Med razpravo je predsednik občinske proračunske komisije Igor Švab podrobno razčlenil postavke rebalansa. Novi prihodki za financiranje tekočih stroškov znašajo milijon 682 tisoč evrov. Med najbolj zajetnimi prihodki gre omeniti prenos sredstev z Dežele, s katerim bo občina krila primanjkljaj, ki je nastal v Igor Švab kroma občinski blagajni z ukinitvijo prvega obroka davka na nepremičnine Imu. Rebalans znaša skoraj dva milijona evrov. Med glavnimi izdatki gre omeniti stroške za ogrevanje in za energetsko porabo (milijon 310 tisoč evrov). Pomembni so prispevki na socialnem področju. 200 tisoč evro je bilo namenjenih socialnemu sektorju, 370 tisoč evrov za pomoč družinam mladoletnih, 40 tisoč evrov za vzgojo. Stroški za investicije znašajo nekaj več kot 441 tisoč evrov, občinska uprava pa je letos privarčevala skoraj 48 tisoč evrov na sveto-valskem področju (manj konzulen-tov), in sicer na okoljskem, vzgojnem, kulturnem in gospodarskem področju. Švab je omenil težavo, ki že mesece hromi delovanje javnih uprav: pakt stabilnosti. Treba ga je spremeniti, saj je občinam onemogočeno izplačati že opravljena dela, kar predstavlja veliko krivico do podjetij, ki so dela opravila. Mestna skupščina je tudi odobrila osnutek konvencije za razpis evropskega natečaja za službo občinske zakladnice in izterjevalnice. Konec leta namreč zapade konvencija s sedanjo izterjevalnico Esatto. V razpisu je pomemben pogoj: natečaja se lahko udeležijo le banke, ki nimajo opravka s trgovino z orožjem. M.K. zahodni kras - Zahteva svetnika Iva Starca občinski upravi po namestitvi plošče o razglasitvi rasnih zakonov »Plošča tudi za kulturni genocid nad Slovenci!« Na zadnji rajonski seji tudi vprašanje o ureditvi parkirišča pri avstroogrskem vojaškem pokopališču pri Proseku ob stoletnici prve svetovne vojne » Tržaška občina naj namesti ploščo, ki naj spominja na začetek fašističnega kulturnega genocida nad Slovenci! To zahtevo je pisno iznesel rajonski svetnik mešane skupine Ivo Starc na zadnji seji zahodnokraškega rajonskega sveta. Povod za zahtevo je bila nedavna namestitev jeklene plošče na tlak na Velikem trgu v spomin na Mussolinijevo razglasitev rasnih zakonov pred 75 leti prav v Trstu. Na plošči je zapisano, da predstavljajo protižidovski zakoni »neizbrisen madež fašističnega režima in italijanske monarhije.« Starc pa je na podlagi številnih izsledkov zgodovinarjev in pričevanj prizadetih opozoril, da je fašistični režim petnajst let pred rasnimi zakoni izdal podobno zakonsko določilo, ki bi se ga morali tudi spomniti. Gre za kraljevi odlok št. 2185 z dne 1. oktobra 1923 (včeraj je minilo devetdeset let od Ivo Starc kroma njegove izdaje ...), ki je bil objavljen v uradnem listu 21. oktobra istega leta. Četrti člen tega odloka je določal, da je treba v vseh osnovnih šolah italijanske kraljevine poučevati izključno v »jeziku države,« to je v italijanskem jeziku. To je dejansko pomenilo konec slovenskega javnega šolstva v Italiji in začetek kulturnega genocida nad Slovenci. Prav bi bilo, ko bi se tržaška občina spomnila tudi tega grozotnega de- janja in se s spominsko ploščo poklonila tisočim, ki jih je fašistični odlok prizadel, je menil Ivo Starc. Svetnik mešane skupine je na seji zastavil tudi dve aktualni vprašanji. Prvo je zadevalo obnovo brega pod Kontovelom in Prosekom. Tržaška pokrajina je pripravila načrt, Starc je hotel izvedeti, kaj se bo iz njega izci-milo oziroma kdaj se bodo konkretno začela dela. Drugo vprašanje pa se je nanašalo na ureditev parkirišča pri vojaškem avstroogrskem pokopališču pri Prose-ku. Med februarskim obiskom pokrajinske uprave na Zahodnem Krasu je bila omenjena gradnja parkirišča. Starc je spomnil, da so bili za slovesnosti ob skorajšnji stoletnici prve svetovne vojne nakazani trije milijoni evrov. Ali bo del teh sredstev namenjen tudi za gradnjo parkirišča, je vprašal Ivo Starc. M.K. Avstroogrsko vojaško pokopališče pri Proseku kroma / SVET Sreda, 2. oktobra 2013 5 1 črna kronika - Zaključena mednarodna kriminalistična preiskava slovenske in italijanske policije Prekinili preprodajo drog na relaciji Koper - Trst Sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi kriminalisti je spet obrodilo zaželene sadove. Koprski kriminalisti so s tržaškimi kolegi namreč pretekli teden razkrili kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s preprodajo prepovedanih drog, zlasti heroina, kokaina in marihuane. O sami preiskavi je beseda tekla včeraj na sedežu tržaške kvesture, kjer sta vodja kriminalistične policije Policijske uprave Koper Dean Ju-rič in vodja policijskega komisariata pri Sv.Soboti Stefano Simonelli novinarjem pojasnila potek dogodkov. Operacijo so policisti poimenovali Topolino, glede na to, da so bili italijanski odjemalci zelo mladi, včasih celo mladoletni. »V začetku leta so občani hrvatinske-ga hriba na policijo naslovili več prijav oz. pritožb zaradi nevzdržnih in strah vzbujajočih razmer na območju Hrvatinov, kamor so vsakodnevno prihajali italijanski odvisniH po drogo k slovenskim preprodajalcem,« je povedal Jurič. Istočasno so jih italijanski kolegi obvestili o podobni preiskavi na relaciji Trst-Koper Maja se je tako začela skupna, obširna kriminalistična preiskava zoper kriminalno združbo; pri delu so koprski kriminalisti dobili tudi dovoljenje za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, vključno s kontrolo telefonov in torej prisluškovanjem, kot seveda za zasledovanje. Na območju Hrvatinov sta bili identificirani dve osebi, 32-letni Kristian Kocijančič in 42-letni Robert Macura, ki sta skrbela za dobavo oz. preprodajo droge do dvajsetim odjemalcem (v glavnem Italijanom, nekaj pa je bilo tudi slovenskih odvisnikov) dnevno. V teku preiskave so bili identificirani tudi italijanski preprodajalci, ki so kupljeno drogo v manjših količinah nadalje preprodajali v Italiji, zlasti v Trstu in Miljah. To so 21-letni Tržačan Nout Bartali, 20-letni Davide Antonucci in 40-letni tajski državljan s stalnim bivališčem v Trstu Charin Kach-Cha. Tako kot kolega Jurič je Simonelli pojasnil, da so italijanski policisti zasledovali osumljence in prišli do sta- Levo Dean Jurič in Stefano Simonelli na tiskovni konferenci; spodaj in desno pa zasežena kokain in marihuana kroma novanj (predvsem tistega v Ul. Sinico, kjer je bil nekakšen generalštab), kjer so pre-prodajali drogo, ki so jo nabavili v sosednji Sloveniji. Kot rečeno so bili odjemalci vsi zelo mladi, dozo pa so včasih plačevali tudi trikrat več od kupne cene. 26. septembra so identificirane osumljence aretirali. Med hišnimi preiskavami so zasegli več gramov prepovedanih substanc, preko 30 elektronskih naprav za komuniciranje med preprodajalci ter nekaj vojaških nabojev. »Ocenjujemo, da sta osumljena slovenska državljana v obdobju od maja do septembra letos pridobila kakih 100 tisoč evrov,« je še dodal Jurič, ki je poudaril, da količine prodane droge niso bile velike, pomembna je bila predvsem razširjenost preprodaje. Moška so kazensko ovadili za 166 posamičnih kaznivih dejanj preprodaje mamil. Med italijanskimi državljani pa je bilo še 5 prijavljenih na prostosti zaradi preprodaje nezakonitih substanc, drugih 23 pa prijavljenih zaradi drugih kaznivih dejanj. Sama preiskava se sicer še ni zaključila, saj tako slovenski kot italijanski kriminalisti preverjajo od kod prihaja droga. Ju-rič je ob koncu srečanja z novinarji še pojasnil, da se s padcem meja preprodaja nedovoljenih drog med državami ni povečala, preprostejši je le njihov prenos iz ene države v drugo. (sas) Sindikalna skupščina uslužbencev zavoda Inps Panožni sindikati za javno delo Fp-Cgil, Fp-Cisl, Uilpa in Fialp-Cisal prirejajo danes na sedežu pokojninskega zavoda Inps sindikalno skupščino. Namen pobude je razpravljati in protestirati zaradi napovedanega krčenja plač za odvisne delavce. Sindikati poudarjajo, da je Rim zavrnil načrt za zmanjšanje stroškov, ki ga je predstavil zavod Inps. Zato bodo po mnenju sindikatov zmanjšali plače uslužbencev. Nasprotno, potrebna je reorganizacija dela, ki bo po eni stani izboljšala kakovost storitev in po drugi izboljšala delovne pogoje, še poudarjajo sindikati, po mnenju katerih bo golo krčenje plač uslužbencev še poslabšalo storitve. Sindikalna skupščina bo na sedežu Inpsa v Ul. S. Anastasio št. 5 od 12. do 14. ure, nanjo pa so povabljeni vsi uslužbenci zavoda Inps in bivšega zavoda Inpdap. dežela - Srečanje z lokalnimi upravami in sindikalnimi organizacijami Kako je s Sertubi? Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine bo zahtevala takojšnje srečanje z vodstvom družbe Duferco oz. lastnico tovarne Sertubi, ki jo trenutno upravlja indijska skupina Jindal. Ta je namreč prevzela v najem podjetje in v bistvu prenehala proizvajati cevi, pač pa je začela predelovati in prodajati cevi, ki jih proizvaja v Indiji. Zaradi tega je ostalo na cesti približno 135 delavcev, ki so že dalj časa v mobilnosti ali v dopolnilni blagajni. Namen srečanja med deželno vlado in družbo Du-ferco bo analizirati perspektive tovarne Ser-tubi, tudi v luči načrta grupacije Arvedi za prevzem škedenjske železarne. Vest je posredovala deželna predsednica Debora Serracchiani na srečanju z lokalnimi upravami in sindikalnimi organizacijami, ki je bilo včeraj na sedežu deželne vlade. Sestanka so se udeležili tudi deželna odbornika za produktivne dejavnosti Sergio Bolzonello ter za delo in izobra- Sestanek med predstavniki deželnih in lokalnih uprav ter sindikatov ževanje Loredana Panariti, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in pokrajinska odbornica za delo Adele Pino ter tržaški župan Roberto Cosolini in občinski odbornik za razvoj in gospodarske dejavnosti Edi Kraus. Predstavniki lokalih uprav so med drugim potrdili, da bodo pozorno sledili dogajanju v tovarni Sertubi. Govor je bil tudi o socialnih blažilcih in iz-popolnjevalnih tečajih za delavce Sertubi-ja, ki jih je že priredila pokrajinska uprava. pokrajina Tečaji za delavce Sertubija Pokrajinska uprava je priredila nekatere tečaje za poklicno izobraževanje oz. usposabljanje v okviru projekta za ponovno vključitev delavcev tovarne Sertubi v delovni svet. Tečaji se bodo začeli v kratkem, konkretno pa so namenjeni za 30 ljudi, ki se bodo udeležili tečajev za varilca. Tečaje je spodbudil pristojni pokrajinski urad v sodelovanju z ustanovami za poklicno izobraževanje, ki delujejo v okviru ustreznega deželnega programa s pomočjo finančnih sredstev iz evropskega socialnega sklada. Kot je znano, so že dalj časa številni delavci Sertubija v mobilnosti ali v dopolnilni blagajni, je razložila pokrajinska odbornica za delo Adele Pino in spomnila, da so aprila sklenili sporazum za ponovno vključitev delavcev Sertubija v svet dela. Dokument je bil namenjen za vseh 136 delavcev in so ga poleg pokrajinske uprave podpisali tržaška Confindustria, družba Jindal Saw Italia, sindikalne organizacije Failms, Fim-Cisl, Ugl, Uilm-Uil, enotno sindikalno predstavništvo Rsu ter agencije za delo Adesco, Adecco, Obiet-tivo Lavoro, Umana in Manpower. Tržaška univerza: odobren obračun za leto 2012 Upravni svet tržaške univerze je včeraj odobril obračun za leto 2012, se pravi zadnjega pod vodstvom bivšega rektorja Francesca Peronija. Dokument predstavlja prehod s finančnega na ekonomsko računovodstvo, so poudarili, in bo torej odslej ponujal jasnejšo sliko dinamik tržaške univerze. Obračun se je zaključil z dobičkom skoraj 8,8 milijona evrov, premoženje pa je okrog 5,9 milijona evrov. Kljub krčenju javnih finančnih sredstev, ki dokazuje, da država ne ločuje med javnimi stroški in naložbami za prihodnost, je ocenil rektor Maurizio Fermeglia, je namen tržaške univerze privabiti tako študente kot raziskovalce iz Italije in iz tujine. To bo zasledovala prek spodbujanja znanstvenega raziskovanja, smotrne uporabe finančnih sredstev in ovrednotenja didaktike, je še poudaril rektor Fermeglia. V Narodnem domu se predstavi gibanje Ross@ V Narodnem domu (Ul. Filzi št. 14) bodo danes ob 20.30 predstavili novo politično gibanje Ross@. Pobudniki razlagajo, da gre za politično an-tikapitalistično gibanje, katerega namen je prispevati k izhodu iz gospodarske krize. Gibanje zasleduje socialno pravico, svobodo in enakost v svetu. Srečanje prireja tržaški Odbor Nodebito, predstavitve pa se bo udeležili tudi nekdanji državni tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Giorgio Cremaschi. Večer za ovrednotenje italijanskih rib V restavraciji Al Pescaturismo v Ribiškem naselju bo jutri ob 19. uri posebna prireditev, posvečena ribam iz Jadranskega morja, olju in vinom iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Namen pobude je ovrednotiti italijansko ribištvo, pobudo pa prirejata deželna zveza Coldiretti in združenje Impresa Pesca. 6 Sreda, 2. oktobra 2013 KULTURA / občina trst - Sporazum med občinsko upravo in tržaško univerzo Vzgoja vzgojiteljev Dogovor zadeva 1.000 ljudi, ki se ukvarjajo z mladimi od 3. do 14. leta starosti v 60 občinskih strukturah Sedem redarjev v službi že 35 let Tržaški župan Roberto Cosoli-ni je včeraj sprejel sedem občinskih policistov, ki opravljajo to delo že 35 let. Srečanja so se udeležili mestni redarji Roberto Brusaferro, Roberto Gazzea, Roberto Micor, Pierpaolo Vouk, Gianna Ellero (to je bila prva občinska policistka) in Guido Ma-raston, medtem ko je bil Gian-franco Bastiani upravičeno zadržan. Na sestanku so mestni policisti obudili spomine od tistega oktobra leta 1978, ko so stopil v službo, do danes. Na županstvu otroci občinskih uslužbencev Tržaška občinska uprava prireja danes dan odprtih vrat za sinove oz. hčerke občinskih uslužbencev, ki bodo lahko spoznali prostore, v katerih si dnevno služijo kruh starši. Okrog 90 otrok se bo tako danes popoldne zbralo v dvorani občinskega sveta, kjer jih bo sprejela tržaška podžupanja Fabiana Martini. Razdeljeni bodo v dve skupini. Prvo skupino bo Martinijeva sprejela med 15. in 16. uro, drugo pa med 16.30 in 17.30. Brezplačna uporaba občinskih struktur Tržaška občinska uprava namerava biti blizu občanom, še predvsem mladim in njihovim družinam, ki bodo lahko odslej brezplačno uporabljali prostore in orodje občinskih šolskih poslopij, točneje jasli, vrtcev in rekreatorijev. V njih bo mogoče prirejati najrazličnejše dejavnosti v korist otrok in združevanja. Prostore bodo lahko koristile tudi ne-profitne organizacije in združenja za prirejanje vzgojnih, kulturnih, socialnih in športnih dejavnosti, ki bodo namenjene pretežno za otroke, ki so vpisani v občinskih strukturah. V drugačnem primeru bo uporaba prostorov proti plačilu. Prošnje bodo sprejemali do 31. oktobra v pristojnem občinskem uradu v Ul. Teatro Romano št- 7/a. Ustrezne obrazce in informacije nudijo na spletnih straneh www.retecivica.trieste.it in www.triestescuolaonline.it, tel. 0406758177. Avtobus za pokopališče Občinska uprava je spet uvedla posebne avtobuse na pokopališču pri Sv. Ani. Pobuda je namenjena za priletne osebe in nepokretne, vozilo pa upravlja družba Acegas-Aps. Tržaška občinska uprava in oddelek za humanistične vede tržaške univerze sta sklenila sporazum, katerega namen je ustanovitev tečajev za poklicno izobraževanje občinskih vzgojiteljev oziroma vzgojiteljic. Dogovor zadeva približno 1.000 vzgojiteljev, ki se ukvarjajo z mladimi od 3. do 14. leta starosti v 60 občinskih strukturah, od jasni do vrtcev in rekreatorijev. Sporazum je predstavila včeraj pristojna občinska odbornica Antonella Grim ob udeležbi številnih občinskih funkcionarjev in predstavnikov tržaške univerze. Sporazum bo veljal tri leta in je strateškega pomena za vzgojo občinskih vzgojiteljev, je povedala odborni-ca Grim. Dogovor zadeva vzgajanje občinskega osebja, ki je zaposlen v 18 ob- činskih jaslih, 29 vrtcih in 12 rekrea-torijih, je dodala odbornica in poudarila pomen ponudbe kakovostnih storitev. Od tod odločitev občinske uprave, da priredi tečaje poklicnega izobraževanja za vzgojitelje in vzgojiteljice, ki se dnevno soočajo z mnogimi otroki, mladimi in družinami. Občina Trst bo sledila poti, ki so jo že ubrale druge italijanske občine v Lombardiji, Emiliji-Romagni in v Piemontu, je dodala Grimova. V ta namen bodo ustanovili posebne skupine, ki bodo razvile in poglobile različne teme, od več-kulturnosti do vzgoje občanov, prizadetih oseb, pedagogike in didaktike, odnosov z družinami in normativov na osnovi smernic, ki jih je izdalo ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje. Včeraj danes Danes, SREDA, 2. oktobra 2013 BOGUMIL Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 18.44 - Dolžina dneva 11.40 - Luna vzide ob 4.13 in zatone ob 17.15 Jutri, ČETRTEK, 3. oktobra 2013 TEREZIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,6 stopinje C, zračni tlak 1005,7 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 12 km na uro vzhodnik, nebo rahlo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,6 stopinje C. Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino [12 Lekarne Do sobote, 5. oktobra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4, - 040 660438, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 - 040 631304. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Jackson 2 - II mare dei mostri«; 16.35, 19.00, 21.25 »Universitari, mol-to piu che amici«; 16.20, 19.00, 21.40 »Sotto assedio«; 16.30, 18.25, 20.20, 21.10, 22.15 »Bling Ring«; 19.00, 21.30 »Love Marilyn - I diari segreti«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50 »I Puffi 2«; 22.00 »Come ti spac-cio la famiglia«; Dvorana 2: 17.20, 20.00, 22.15 »Rush«; Dvorana 3: 17.20, 19.45, 22.15 »Sotto assedio«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Universita-ri, molto piu che amici«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.10 »Bling Ring«. M Izleti AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Rush«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 21.30 »Teorema Venezia«; 17.00, 20.00 »Tra cinque minuti in scena«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 17.50, 19.15, 20.40, 22.00 »Vado a scuola«; 18.10 »The Grandmaster«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.10, 21.45 »Via Castellana Bandiera«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.20, 20.00, 21.40 »Sacro Gra«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.50 »2 na muhi«; 17.10, 20.45 »Abeceda seksa«; 15.50 »Avioni«; 16.30, 18.30 »Avioni 3D«; 17.50, 20.20 »Diana«; 17.55, 20.30 »Drzna igra«; 19.20 »Jobs«; 18.20 »Razredni sovražnik«; 20.00 »Skozi čas«; 16.05 »Smrkci 2«; 15.10 »Smrkci 2 3D«; 15.15 »Turbo«; 16.00, 17.30 »Turbo 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.20 »I Puffi 2«; 20.30, 22.15 »Universitari, molto piu che amici«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bling Ring«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.00 »Sotto assedio«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come ti spaccio la famiglia«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un piano perfetto«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 19.05, 21.40 »Rush«; 16.40, 19.00, 21.20 »I Puffi 2«; 16.40, 19.05, 21.30 »Come ti spaccio la famiglia«; 16.35 »Percy Naš dragi in zlati .AAommo praznuje danes pomemben življenjski jubilej. Da bi bil vedno tako nasmejan, vztrajen, poln življenjske vedrine in načrtov, mu prav iz srca voščijo mama Aurelia, Neva, sin Alen z Andrejo, sestra Rosanna z Žarkom in Sandijem ter Andrej. Še na mnoga lepa in srečna leta! SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na izlet v Kobarid v nedeljo, 6. oktobra. Ogledali si bomo muzej 1. svetovne vojne, interaktivno razstavo o Poti miru in kostnico. Odhod iz Na-brežine ob 8.30, povratek v večernih urah. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini (040-200123) in v kavarni Gruden. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira tradicionalni jesenski izlet namenjen članom, odjemalcem, olj-karjem in vsem simpatizerjem naše zadruge. Letos bomo obiskali klasično Toskano: Piso, Firence in Sieno ter tipično toskansko torkljo, od srede 9., do petka 11. oktobra. Prenočitvi v Montecatini Terme. Info in vpis: Laura 040-8990103 in Roberta 0408990110, 8.30-12.30 ali pri nas v Ul. Travnik 10 v Dolini. H Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST priredi v petek, 4. oktobra, ob 18.00 v Ekološkem in večnamenskem centru na Krasu »Gornji zavod« (bivše begunsko naselje na Padričah), večer, na katerem bo predstavilo svoj grb. Ob koncu prireditve bo tudi po-kušnja medu in drugih medenih izdelkov. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete vabi v petek, 4. oktobra, ob 20. uri na otvoritev likovne razstave. Razstavljajo: Liliana Kafol, Nivea Ko-fol, Nivea Mislei, Santina Mislei in Majda Pertotti. Predstavitev Ladi Vo-dopivec, glasbena kulisa mladinci Glasbene Kambrce, umetniški vodja Aleksandra Pertot. Razstava bo na ogled do 9. oktobra, 17.00-19.00, v soboto in nedeljo pa 10.00-13.00. SKD TABOR IN KNJIŽNICA P. TOMA-ŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom: v petek, 4. oktobra, ob 10.30 srečanje z mladinskim pisateljem Žigo Gomba-čem. SKD VESNA vabi v Ljudski dom v Križu v petek, 4. oktobra, ob 19.30 na ogled kraške muzikomedije (U)tri(n)ki, v izvedbi KUD Grešni kozli (Matej Gruden in Iztok Cergol). SKD PRIMORSKO IN SPD MAČKOLJE vabita na spominsko slovesnost ob 70-letnici požiga vasi Mačkolje. V soboto, 5. oktobra, ob 20. uri sveta maša za žrtve vojnega nasilja; v nedeljo, 6. oktobra, ob 11. uri osrednja slovesnost pred Srenjsko hišo. Nastopajo Nonet Primorsko, dekliška pevska skupina in kvartet Quattromboni. Slavnostni govornik bo Prof. Milan Pahor. Sodeluje VZPI-ANPI, sekcija Mačkolje, Pre-beneg in Dolina. Pokrovitelj: Občina Dolina. V primeru slabega vremena bo prireditev v Srenjski hiši. BARKOVLJE - v nedeljo, 6. oktobra, po maši od 8. ure, bo procesija v čast rož-novenski Materi Božji. Maševal bo ljubljanski nadškof Uran. Vljudno vabimo noše. PROF. BORIS PAHOR IN ZADRUGA Kulturni dom Prosek Kontovel vabita na slovesno odprtje zasebne knjižnice Borisa Pahorja, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v nedeljo, 6. oktobra, ob 18. uri. ROJANSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 6. oktobra, na družabnost, ki bo pri Laj-narjih na domačiji gospe Anite Perič (Ul. degli Olmi, 23) od 17. ure dalje. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava »Iz zapuščine nabrežinskih ribičev« izjemoma odprta še v nedeljo, 6. oktobra, 10.00-12.00 in 15.00-18.00. V župnijski dvorani v Nabrežini pa bo 8. oktobra ob 20. uri sklenitev razstave s prireditvijo »Ribištvo našega morja«. Prireditev bodo oblikovali: pevska zbora Igo Gruden in Vesna ter recitator Daniel Doz; gost večera bo kapetan Bruno Volpi Lisjak. Program bo povezovala Loredana Gec. ALT- Združenje državljanov in družin iz Trsta za preprečevanje odvisnosti organizira tridnevni posvet na temo Konoplje - med užitkom in nezadovoljstvom: 7. in 21. oktobra ter 4. novembra, od 17. do 19. ure v dvorani »Spazio Villas« (bivša umobolnica pri Sv. Ivanu). Toplo vabljeni. LIKOVNA RAZSTAVA Neve Pertot: otvoritev bo v kavarni Tommaseo (Trg Tommaseo 4/c) v ponedeljek, 7. oktobra, ob 18.30. Predstavila jo bo Marianna Accerboni. Razstava bo na ogled do nedelje, 3. novembra. 18. KRAŠKI MUZIKFEŠT: srečanje godcev in pevcev bo v Praprotu pod šotorom v nedeljo, 13. oktobra, ob 16. uri. Vabljeni so muzikanti, ki igrajo na katerokoli glasbilo (od dua do številne skupine), dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli. Skupina je lahko tudi mešana. Srečanje je netekmoval-nega značaja, udeleženci bodo prejeli simbolično priznanje. Prijave do sobote, 12. oktobra, tel. 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. SKD F. PREŠEREN in Skupina 35-55 iz Boljunca vabita v društveni bar na G'rici na ogled razstave domače likovne ustvarjalke »Zdenka Ota v svetu barv«. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi do nedelje, 13. oktobra, v Kraško hišo v Repen na ogled likovne razstave »Repen 31. Razgledna točka« goriškega umetnika Ivana Žerjala, ob urnikih odprtja muzeja (nedelje in prazniki 11.0012.30/15.00-17.00). Za skupine možni tudi drugačni termini. Info: in-fo@kraskahisa.com. SKD LIPA IN KROŽEK FOTOVIDEO TRST80 sta razpisala fotonatečaj »4 letni časi v Bazovici«. Fotografije morajo biti oddane do 15. oktobra na naslov SKD Lipa Bazovica - Ul. Igo Gruden 72/1, 34149 - Trst. Pravilnik natečaja je objavljen na www.trst80.com. Info: 329-4128363 (Marko). DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani« odprta do 27. oktobra ob sobotah in nedeljah, 10.30-18.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info: www.hermada.org in 331-7403604. [W Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. št. 040-299442. OSMICO sta odprla na cesti za v Sli-vno Corrado in Roberta. Tel. št.: 3383515876. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. ŠAVRON ROBERTO je odprl osmico v Gabrovcu št. 27. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-2511947. / SVET Sreda, 2. oktobra 2013 7 1 □ Obvestila MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED-KRAŠKI FENOMENI vabi srednje in višješolce na skupne vaje v Škerkovo hišo v Šempolaju ob torkih, 18.00-19.30. Info: tajnistvo@skdvi-gred.org, tel. 328-4754182, 3803584580. OTROŠKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi vse osnovnošolce, ki bi radi preko igre spoznali čarobni svet glasbe in razne inštrumente (na razpolago na licu mesta) na skupne vaje ob ponedeljkih, 17.00-18.00. Info: taj-nistvo@skdvigred.org, tel. 3284754182, 380-3584580. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Pevske vaje v Štalci, v Šempolaju vsak ponedeljek, 16.00-17.00 za vrtec. Info: tel. 3284754182, 380-3584580. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja 1x tedensko 20-urne tečaje: začetniški tečaj od 22. oktobra, ob torkih 19.15-20.45; nadaljevalni tečaj od 24. oktobra, ob četrtkih 19.15-20.45. Info in prijave: www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. MLADINSKI PEVSKI ZBOR PRI SKD IGO GRUDEN, ki ga vodi Mirko Fer-lan, ima vaje ob torkih 17.30-19.00 v društvenih prostorih. Dobrodošli novi člani, tudi fantje do 15. leta. MLADI, vas zanima pisanje člankov, intervjujev, reportaž...? Bi radi okusili ustvarjalno delo v časnikarski redakciji? Pridružite se skupini sodelavcev mladinskega lista Rast (priloga revije Mladika)! Kontaktirajte nas preko Fa-cebooka (skupina Mosp-Skk) ali preko naslova rast.mladika@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo telovadba za otroke od 6. do 8. leta ob ponedeljkih 17.30-18.30 na Stadionu 1. Maj in četrtkih 17.00-18.00 v telovadnici v Lonjerju. Info: v uradu Stadiona 1. Maj, tel. 040-51377 ali urad.bor@gmail.com. SKD S. ŠKAMPERLE vabi osnovnošolce na plesno delavnico Hip-Hop vsak ponedeljek, 16.30-17.30 v društvene prostore na Štadjonu 1. Maj (Vrdelska cesta 7). Mentorica Jelka Bogatec. Info: 349-7338101. TAI-CHI pri Skladu Mitja Čuk ob ponedeljkih, 19.30-21.00 v večnamenskem središču Sklada, Repentabrska 66, na Opčinah. Info in prijave: 3341166624 Sergio. (Po dogovoru, možni tečaji tudi v jutranjih urah). AŠD MLADINA organizira smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini z Loterija 1. oktobra 2013 Bari 31 42 66 16 07 Cagliari 70 39 89 14 43 Firence 54 58 16 85 14 Genova 23 89 79 09 53 Milan 63 82 58 57 85 Neapelj 09 85 79 04 55 Palermo 07 40 31 33 56 Rim 08 35 38 29 15 Turin 29 44 46 67 11 Benetke 20 41 70 77 49 Nazionale 86 22 27 29 45 Super Enalotto Št. 118 16 21 26 64 66 78 jolly 50 Nagradni sklad 16.451.048,61 € brez dobitnika s 6 točkami --€ brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 4 dobitnikov s 5 točkami 61.678,85 € 554 dobitnikov s 4 točkami 449,33 € 23.577 dobitnikov s 3 točkami 21,02 € Superstar 78 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitnikov s 4 točkami 44.933,00 € 167 dobitnikov s 3 točkami 2.102,00 € 2.554 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.639 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.209 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € društvenimi učitelji. Nadaljevalni tečaj bo danes, 2. oktobra, 16.00-18.00. Info: 347-0473606. PREDSMUČARSKA TELOVADBA - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se danes, 2. oktobra, ob 20.30 začenja predsmučarska vadba za odrasle v telovadnici šole Codermatz, Ul. Pinde-monte 11 v Trstu. Info in prijave: 3356123484. SK DEVIN - vabi na telovadbo za dobro počutje »Body & Mind« ob sredah od 20.00 do 21.00 ure v telovadnici srednje šole De Marchesetti v Seslja-nu. Prvo srečanje danes, 2. oktobra. Info: 335-6172590. SKD IGO GRUDEN - moška postural-na in razgibalna telovadba je umirjena vadba, prilagojena specifikam moške konstitucije in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Redne vaje ob ponedeljkih in četrtkih od 20.00 do 21.00. Info: 338-4563202 (Katja). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR sporoča svojim članom in prijateljem, da bo srečanje danes, 2. oktobra, v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20 ob 18.30. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE krožek »Canciani« vabi člane in simpatizerje na srečanje z izvoljenimi in praznik včlanjevanja danes, 2. oktobra, ob 18. uri v Ljudski dom Zora Perello v Škednju. TEČAJ ŠIVANJA za začetnike in nadaljevalce se začne danes, 2. oktobra, ob 17. uri v prostorih društva V. Vodnik v Dolini. ZADRUGA KD PROSEK KONTOVEL prireja tečaj latinsko-ameriških plesov v kulturnem domu na Proseku. Prvo poskusno srečanje bo danes, 2. oktobra, 20.00-21.00 skupinski ples, 21.00-22.00 pa salsa v parih. Info: 3271952267. EVROPSKA SVETOVALSKA SKUPINA GUE/NGL IN SKP-TRST vabita na posvet »Okolju prijazen razvoj-obno-vljivi viri omrežja in velikih infrastruktur« v četrtek, 3. oktobra, 17.3019.30 na tržaški federaciji SKP v Ul. Tarabochia 3; v petek, 4. oktobra, 10.00-13.00 v Dvorani kulturnega centra Millo v Miljah. KNJIŽNICI v Trstu in Gorici bosta zaprti 3. in 4. oktobra, zaradi obveznega izobraževalnega tečaja zaposlenih. KRD DOM BRIŠČIKI vabi v četrtek, 3. oktobra, 16.00-18.00 v društvene prostore na prvo srečanje tečaja vezenja z gospo Marico Pahor. MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK prireja začetni tečaj slovenščine. Prva lekcija bo v četrtek, 3. oktobra, ob 19.30 v prostorih ljudskega doma v Trebčah. Info in prijava: +39348-3288130 ali mtk.trebce@gmail.com. OTROŠKA IN MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabita tudi nove plesalke v Štalco v Šempolaju na poskusno vadbo v četrtek, 3. oktobra, 16.00-17.00 za zadnji letnik vrtca in za osnovno šolo, 17.00-18.00 za srednjo šolo. Ob zaključku vaj bo seja s starši za uskladitev urnikov. Info: taj-nistvo@skadvigred.org, tel. 3200220059, 380-3584580. PILATES v jutranjih urah - Skupina 3555 in vaditeljica Sandra sporočajo, da bo v četrtek, 3. oktobra, od 9. do 10. ure v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu, stekla vadba Pi-latesa. Vabljene. RAJONSKI SVET za Zahodni kras se bo sestal na svojem sedežu, na Proseku št. 159, v četrtek, 3. oktobra, ob 20. uri. SKD TABOR Opčine - Prosvetni dom: v četrtek, 3. oktobra, vpisovanje in začetek 2x tedenskih tečajev telovadbe za dobro počutje od 8. do 12. ure. Pohitite. AŠD SK BRDINA prireja ob petkih v prostorih telovadnice v Repnu, 20.3022.00, »rekreacijo za odrasle« s pri-četkom 4. oktobra. Vpisovanja in info: 349-7338101 (Tatjana), 3474421131 (Valentina), v večernih urah. OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice, v nedeljo, 6. oktobra, organizira pohod »Velika tura po Dolini Glinščice«, kjer se bo lahko spoznalo čudovito okolje doline Glinščice. Pohod ni primeren za otroke. Info in rezervacije izletov v slovenskem jeziku do petka, 4. oktobra, do 11. ure na tel. (0039)040-8329237 (od pon. do petka od 9.00 do 11.00) ali info@riservavalrosandra-glinscica.it. OPZ FRAN VENTURINI od Domja in Mini Venturini obveščata, da vaje potekajo v kulturnem domu Anton Ukmar pri Domju vsako sredo 16.3017.30 (Mini Venturini) in 17.45-19.15 (OPZ) ter ob sobotah 14.00-15.00 (Mini Venturini) 14.00-16.00 (OPZ). Vabljeni vsi otroci, ki bi radi zapeli z nami. OPZ bo s koncertom v nedeljo, 20. oktobra, proslavil svoje 30-letno delovanje, zato so vabljeni vsi bivši pevci in pevke na prvo skupno vajo v petek, 4. oktobra, ob 20. uri. GLEDALIŠKA DELAVNICA za osnovnošolske otroke - informativno srečanje pri SKD Škamperle, Vrdelska cesta 7, v soboto, 5. oktobra, ob 10. uri; pri SKD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, v ponedeljek, 7. oktobra, ob 16.30 in pri SKD Barkovlje, Ul. Bona-fata 6, v soboto, 12. oktobra ob 11. uri. OTROŠKI PEVSKI ZBOR KRASJE je začel sezono! Navdušeni pevci se bodo srečevali vsako soboto ob 11. uri v prostorih Ljudskega doma v Trebčah. Vodi jih Petra Grassi. Info: 339-1115880. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo odhod avtobusa za nastop v Baški Grapi iz Padrič v soboto, 5. oktobra, ob 8.30. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR obveščata, da bo telovadba športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. Maja v soboto, 5. oktobra: 9.30-10.30 za predšolske otroke in 10.30-11.30 ali 11.30-12.30 za otroke, ki obiskujejo vrtec. Info in predvpisi: urad na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com, tel. št. 04051377. SK DEVIN vabi na Društveni praznik v nedeljo, 6. oktobra, v Planinsko kočo Kraških gadov na Gorjanskem od 12. ure dalje, kjer bomo predstavili dejavnost v bodoči zimski sezoni, tečaje na plastični stezi in na snegu, smučarski sejem in ostale pobude. Vabljeni člani, prijatelji, simpatizerji in ljubitelji zimskih športov. V NEDELJO, 6. OKTOBRA, bo ob 16. uri sv. maša na Pečah, kamor ste toplo vabljeni. Odhod iz trga v Boljun-cu - Gorice ob 15. uri. Hoja, pa tudi maša, ne bo škodovala nobenemu. Vabljeni! SKD RDEČA ZVEZDA organizira tečaj joge z vaditeljem Janom Budinom. Tečaj se začne v ponedeljek, 7. oktobra, ob 19.00 v društvenih prostorih v Sa-ležu in bo potekal v ponedeljkih (19.00-20.30) in v četrtkih (18.30-20.00).Za info 340-6887720 (Jan). SLOVENSKO STROKOVNO IZRAZOSLOVJE in poklicni žargon v kmetijstvu in lokalni proizvodnji: 16-urni brezplačni tečaj v okviru evropskega projekta Jezik-Lingua bo potekal v konferenčni dvorani ZKB (Ul. Ri-creatorio 2, Opčine) v ponedeljek 7., 14. in 21. oktobra, 18.00-21.00 in v sredo, 9. in 16. oktobra, 18.00-21.30. Info: teco01@jezik-lingua.eu, tel. 3459703933. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Predvidene so ek-spresivne delavnice Jesenska pokrajina in Noč čarovnic (strašne slike). Info na tel. št. 040-299099 od pon. do sob. od 8. do 13. ure. SKD S. ŠKAMPERLE - HATHA YOGA v sodelovanju z vaditeljem Janom Budinom organizira tečaj yoge. Vabljeni, da preizkusite v torek, 8. oktobra, ob 20.00. Tečaj se bo odvijal ob torkih in petkih od 20.00 do 21.30 v društvenih prostorih na Štadjonu 1. maj (Vrdel-ska cesta 7.) Tel.: 340-6887720. SLOVENSKI STROKOVNI JEZIK in izrazoslovje v informacijsko-komuni-kacijski tehnologiji: 16-urni brezplačni tečaj v okviru evropskega projekta Je-zik-Lingua bo potekal na Ad For- mandumu v Trstu (Ul. Ginnastica 72) 8., 15. in 22. oktobra, 18.00-21.00 in 9. in 16. oktobra, 18.00-21.30. Info: te-co01@jezik-lingua.eu, tel. 3459703933. YOGA V ŠKC V LONJERJU - vsak torek od 19.00 do 20.30. Vabljeni na prvo srečanje v torek, 8. oktobra, kjer bo možnost tudi poskusne vaje. Več informacij na št. tel. 335-5062494. ŠIVANJE NOŠ pri SKD F. Prešeren v Boljuncu bo letos potekalo ob torkih od 17.00 do 19.00. Prvo srečanje bo v torek, 8. oktobra, ob 17. uri v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren. TENIS IGRIŠČE v Ospu - info na tel. št.: 00386-41328633. ZAČETNIŠKI TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE - SKD Valentin Vodnik organizira na svojem sedežu v Dolini tečaj vsako sredo ob 20. uri. Tečaj sestavlja 7 lekcij teorije in 1 praktično fo-toekskurzijo, prične se 9. oktobra in ga vodi fotografinja Mirna Viola. Za info in vpisovanja pokličite 3477937748. KD IVAN GRBEC prireja tečaj Country plesa pod vodstvom Sonje Corbatto, ob četrtkih: 10. oktobra, 17. oktobra, 24. oktobra, 31. oktobra, 5. decembra in 12. decembra. Vabljeni ljubitelji sproščujočega plesa. Info: 040-382541. PILATES - Skupina 35-55 in vaditelji-ca Sandra sporočata, da vadba Pilate-sa poteka v telovadnici nižje srednje šole v Dolini. Za že izkušene telovad-ke ob torkih in petkih, 18.30-19.30; uvajalni tečaj za začetnice pa 19.3020.30. Vabljene. PIHALNI ORKESTER RICMANJE ponuja skupinski pouk glasbe, primeren za otroke do 8. leta, ki deluje v sklopu glasbenih tečajev. Prijave in informacije: 320-4511592 ali po.ricma-nje@yahoo.it. Toplo vabljeni! SKD VIGRED obvešča, da se bodo tedenska srečanja »Mi se gremo gledališče« (za otroke in mladince, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca, osnovno in srednjo šolo) odvijala v Štalci v Šempolaju vsako sredo, 16.00-17.00. Info: tajnistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580. ADMINISTRACIJA za ločeno upravljanje jusarskega premoženja obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do 15. oktobra, na sedežu odbora - Prosek št. 159. Info: tel. 040-251241 ali 349-6161023, fax 040-2528069. BREZPLAČNE MEDITACIJE V SEŽANI: Študijski krožek »Meditacije kot zdravilne seanse - zdravilne seanse kot meditacije« vabi na prvo srečanje v torek, 15. oktobra, ob 16. uri v Kosovelovi knjižnici, pod vodstvom mentorja prof. Marjana Plazarja, v prostorih Ljudske univerze v Sežani. Prijave in dodatne info: (0039)031-397878. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini z društvenimi učitelji ob sobotah popoldne od oktobra do decembra. Informacije: in-fo@skdevin.it, tel. 340-2232538. BABY BAZEN - Tečaj je namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Izkušnja v vodi pripomore k temu, da se med novorojenčkom in starši ustvari posebna vez. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Začetek 19. oktobra. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. POSKUS VOŽNJE BY MTK - Mladinski Trebenski Krožek prireja brezplačen poskus vožnje za mlade med 14. in 18 letom. Prireditev bo potekala v nedeljo, 19. oktobra, na strehi veleblagovnice »Le Torri d'Europa« ob 14.00. Info in vpisovanje na 3483288130 (tajništvo) ali mtk.treb-ce@gmail.com. KOSOVELOV DOM SEŽANA - kulturni center Krasa in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti objavljata javni razpis za 4. festival otroške popevke Brinjevka. Če si star/a do največ 13 let in nam želiš pokazati kako lepo poješ, se prijavi do 31. oktobra na Brinjevko. Vse informacije na www.kosovelov-dom.si. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra vabijo na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico vsak torek, 9.00-10.00. Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, star 21 let, ki je dokončal 5-letno mehansko smer na zavodu J. Stefan, išče zaposlitev. Tel. št.: 329-3831585. DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039-329-2225821. GOSPA SREDNJIH LET, z dobrimi priporočili, išče delo kot pomočnica v gospodinjstvu, ostarelim in bolnim osebam. Tel. št.: 00386-68131352, 00386-51-852892. IŠČEM VIOLINO celinko v dobrem stanju; tel. 333-9124057. MOŠKI srednjih let išče delo za manjša hišna popravila, npr. električna in podobno. Tel. št.: 0038640451616. NUJNO IŠČEM knjigo za srednjo šolo »Likovno izražanje za 7. razred«. Avtor Tacol, Frelih, Muhovič, založba Debora. Tel. št.: 340-2719093. OPRAVLJAM IZNOS, vnos in odvoze pohištva ter varovanje in obnavljanje hišne opreme; tel. 340-2719034. PEČ NA DRVA iz keramike, temno-rdeče barve, malo rabljeno, prodam. Mere: 93x41x43, cena: 350,00 evrov. Tel.: 338-4288100. PRODAM črno grozdje sorte refošk po ugodni ceni. Tel. št.: 040-2296038. PRODAM fiat 600 suite, letnik 1996, tehnični pregled veljaven do leta 2014, nove zimske in navadne gume, cena 500,00 evrov. Tel. 040-228821, ob uri kosila. PRODAM novo mizo iz masivnega lesa, z merami 3,20x1,00, debelost lesa 8 cm, primerna za taverno. Tel. št.: 040-229250. PRODAM otroško kolo, od 4 do 8 let, rdeče barve. Cena: 30,00 evrov. Tel. 338-4288100. PRODAM razne pripomočke za pripravo in prodajo vina (preša, mlin, ... ) ter cevi raznih velikosti primerne za ograje v vrtu. Tel. št.: 040280910, 334-5324224. PRODAM PEČ na drva, iz keramike, za 250,00 evrov. Tel. št.: 3393931218. PRODAM fiat 600 fire, letnik 2001, tehnični pregled in taksa veljavna do leta 2015, nove zimske in letne gume. Cena 900,00 evrov, tel. 3338370328, ob uri obedov. TIGRASTI MUCEK, star 2 meseca, zelo simpatičen, išče dom. Tel. št. 335-8478333. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog za vse humanistične predmete na osnovni, nižji in višji šoli, vključno za latinščino in grščino na bienju. Tel. št.: 346-0905266. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA Pedagoške fakultete pomaga pri pisanju domačih nalog in/ali varstvo predšolskih in osnovnošolskih otrok ter pomoč pri utrjevanju slov. jezika. Tel. št.: 346-1080342. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA Pedagoške fakultete pomaga pri pisanju domačih nalog osnovnošolskim otrokom in/ali varstvo predšolskih otrok. Tel. št.: 340-6851231. V BOLJUNCU dajem v najem novo stanovanje (dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici in kopalnica). Tel. št.: 3483667765. Prispevki V zahvalo za lep sprehod daruje Slavi-ca Barič 20,00 evrov za SKD Barko-vlje. V spomin na Vojkota, Miljota in Alojza Škabarja daruje družina Guštin (Repen 141) 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu. Ob 41. obletnici smrti dr. Alojza Ste-pančiča daruje družina 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. 8 Sreda, 2. oktobra 2013 KULTURA / dsi - Razstava in knjiga o usodi otrok v fašističnih taboriščih Nekoč nemi opazovalci tragedije, danes pričevalci nepopisnega zla Zgodovinarja Metka in Boris M. Gombač predstavila knjigo Trpljenje otrok v vojni Večino spominov je prekril čas, najbolj travmatični, kot so požig domov, kolektivni strah, sram zaradi golote staršev, ogorčenje nad trpinčenjem, strah pred vremenskimi ujmami, bežanje po gozdu pred Italijani, velika lakota in sramotilni steber, pa so jih prizadeli. Ko so jih po osvoboditvi končno spustili, je bil dom le metafora, saj so bile vasi le pogorišče, nikjer ni bilo ne hrane ne lonca. Ženske so si oprtale nahrbtnik in šle prosit za hrano tudi do 30 kilometrov daleč. Taka je bila usoda otrok, ki so bili internirani v koncentracijskih taboriščih na italijanski vzhodni meji od leta 1942 do 1943. Ko so v okviru projekta Ko je umrl moj oče v Arhivu Republike Slovenije začeli brskati po dokumentih, da bi argumentirali pozabljeno zgodbo o okupaciji Slovenije in internacijah civilnega prebivalstva, so naleteli na mapo s tridesetimi risbami otrok povratnikov iz italijanskih koncentracijskih taborišč. Risbe so nastale leta 1944, ko so partizanske učiteljice predpisale otrokom ustvarjalno risanje in pisanje, s katerim so lahko spregovorili o svojem trpljenju. Posebno zaslugo za to ima Bogomil Gerlanc s Kontovela, partizanski šolski nadzornik. Razstava Quando mori mio padre - Ko je umrl moj oče: Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji je poimenovana po spisu, ki ga je napisal otrok taboriščnik Ludvik Pantar in je nastala leta 2005. Uredili so jo Metka Gombač, Boris M. Gombač in Dario Mattiussi, financiral pa jo je Posoški zgodovinski inštitut Gasparini iz Gradišča ob Soči. Sestavlja jo 26 dvojezičnih panojev velikega formata, ki prikazujejo spise in risbe otrok taboriščnikov. Slednji so bili stari od sedem do trinajst let. Svoja dela so ustvarili v partizanskih šolah na osvobojenem ozemlju. Razstava je potovala najprej ob italijan-sko-slovenski meji, kjer so bila taborišča, katerih se v Italiji ni hotel nihče spominjati, torej Gonars, Visco, Treviso, Pa-dova, nato po Sloveniji, Avstriji, Srbiji in Hrvaški. Skupno so priredili preko trideset razstav, samo v zadnjem letu je bila na Tržaškem vsaj v desetih krajih. Tako o razstavi kot o knjigi Trpljenje otrok v vojni. Sedemdeset let po zaprtju italijanskih taborišč, sta na drugem srečanju nove sezone Društva slovenskih izobražencev spregovorila njuna avtorja Metka Gombač in Boris M. Gombač, predstavil pa ju je Ivo Jevnikar. Knjiga je izšla letos pri Mladinski knjigi, v zbirki sodobnega zgodovinopisja domačih in tujih avtorjev Premiki. Metka Gombač je zgodovinarka in arhivistka, ki vodi Sektor za varstvo arhivskega gradiva druge svetovne vojne pri Arhivu Republike Slovenije, njen mož pa je zgodovinar, ki raziskuje predvsem teme, povezane z razvojem nacionalnega in socialnega vprašanja v Trstu. V zadnjem desetletju se je avtorica, ki je sicer vezana na arhivsko gradivo, srečevala z žrtvami druge svetovne vojne, opravila z njimi veliko pogovorov in razumela, kako so pomembna ustna pričevanja. Čeprav starih ran ni prijetno odpirati, je med leti 2009 in 2012 opravila daljše pogovore s šestimi intervju-vanci in skušala obnoviti celotno življenje od internacije do letos. Slednjim so šele leta 1995 uradno priznali status žrtve vojnega nasilja. Takrat so bili le nemi opazovalci tragedije, ostali so brez staršev, hrane in strehe nad glavo. Bili so premladi, da bi razumeli, v kaj so bili vpleteni. Leta 2010 so jih povabili na odprtje razstave v Ljubljano, kjer so dočakali javno obravnavo in potrditev njihovega trpljenja (met). Z leve: zgodovinarja Boris M. Gombač in Metka Gombač z voditeljem večera Ivom Jevnikarjem kroma barcolana 2013 - Včeraj predstavili regato in spremljevalni program Vroč oktober na nabrežju Prihodnji teden bo zaživela vas Barcolana - Malika Ayane in drugi koncerti na Velikem trgu Častni gost Andrea Lo Cicero kroma Včerajšnja množično obiskana predstavitvena konferenca kroma Kreativno pisanje v Ubik V knjigarni Ubik na Borznem trgu (podhod Tergesteo) bo danes ob 18. uri brezplačna delavnica kreativnega pisanja, ki jo bo vodil Alberto Custerlina, avtor romana All'ombra dell'Impero. Srede na Tartiniju V tržaškem konservatoriju Tartini se drevi začenjajo običajni sredini koncerti. Ob 20.30 bosta nastopila kitarista Pier Luigi Corona in Sandro Torlontano. Razstava ženskih stripov V občinski knjižnici Stelio Mattioni v Naselju sv. Sergija (Ul. Petracco 10) bodo danes ob 17.30 odprli razstavo posvečeno stripom »Italia-Germania 4 a 4: visioni al femminile nel fumetto con-temporaneo«. Predstavilo se bo osem avtoric - Italijank in Nemk. Razstava bo na ogled do 6. januarja - ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 19. ure, ob torkih, četrtkih in sobotah pa od 9. do 13. ure). Nov niz filmov na Pončani Združenje Tina Modotti bo tudi letos priredilo niz filmskih večerov: tema bo tokrat finančni kapitalizem. Drevi bodo ob 20.30 v Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana 14) predvajali prvega izmed teh, politični thriller Margin call J.C. Chandora o finančni krizi iz leta 2008. Za vstop je potrebna izkaznica FICC, ki si jo lahko zagotovite ob vhodu (10 evrov + 5 evrov). Budicinova razstava V občinski umetnostni galeriji na Velikem trgu bodo drevi ob 18.30 odprli likovno razstavo mladega Roberta Bu-dicina. Likovnik ponuja skok v barve s pomočjo akvarelov, oljnih barv in mešanih tehnik. Dela bodo na ogled do 16. oktobra, in sicer od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Obisk afriškega centra Kulturno združenje Il giardino di An-giolina (Ul.Ghega 1) vabi danes ob 17. uri v svoje prostore, kjer bo Gerard Monteforte predstavil novosti in delovanje afriškega centra Bahkita Majun-gu Kenia. Vstop je prost, več info na 040/362966. Glasbenika Mike Sponza in Malika Ayane, igralec rugbyja Andrea Lo Cicero, sejem navtične opreme, pa več tekmovanj na morju. To je le nekaj poudarkov iz bogatega spremljevalnega programa v sklopu 45. Barcolane. Največjo jadralno regato v našem morju so predstavili na odlično obiskani novinarski konferenci na sedežu krožka zavarovalnice Generali, kjer so povedali, da bodo tradicionalno jesensko regato popestrili raznovrstni dogodki. Vas Barcolana bo na nabrežju pred Velikim trgom zaživela 9. oktobra, ko bodo na 2600 kvadratnih metrih površine odprli sejem, na katerem se bodo predstavljali različni trgovci, proizvajalci, sponzorji in drugi. Novost letošnje Barcolane je tudi, kot so povedali včeraj, da bodo 400 kvadratnih metrov površine namenili izključno navtičnemu sektorju. Ljubitelji jadranja bodo lahko uživali ob najnovejših modelih jadrnic, pod katere so se podpisala ugledna podjetja. Dobro bo poskrbljeno tudi za ljubitelje avtomobilov, ki bodo lahko občudovali jeklene konjičke sponzorja Barcolane Land Rover. Kot vsako leto pa bo poseben kotiček v vasi Barcolana namenjen tudi dobrodelnim akcijam. Na voljo pa bo tudi bogat kulinarični program. Na številnih stojnicah bo predstavljena izbrana kulinarična ponudba z možnostjo degustacije in nakupa zaščitenih lokalnih izdelkov, domače hrane in tržaških vin. Poleg dogajanja v vasi Barcolana bodo letošnje dogajanje zaznamovale tudi druge prireditve na prostem. Največ pozornosti bodo bržkone vzbudili koncerti, ki bodo ogreli ozračje zadnje tri ve- čere pred veliko regato. V četrtek, 10. oktobra, bo na odru pred Velikim trgom nastopil tržaški blues glasbenik Mike Sponza, ki bo nastopil z orkestrom Central European Orchestra. V petek, 11. oktobra, se bo tržaškemu občinstvu predstavil Omar Sosa Quartet. Finalni večer pred regato pa bo v znamenju nadarjene italijanske kantavtorke maroškega porekla Malike Ayane. Glasbeni del spremljevalnega programa je sooblikovalo podjetje AcegasAps, ki običajno skrbi za Barcolanin glasbeni festival. Celoten spremljevalni program pa bo zaokrožil športni praznik, ki bo poleg regate za otroke in mladostnike, ki bo na sporedu že to nedeljo, in jesenske regate 13. oktobra, postregel še z drugimi športnimi dogodki. Domači in tuji gledalci bodo lahko uživali ob nočni regati in še seriji drugih manjših regat, največje pričakovanje pa bo bržkone vladalo za nedeljski spektakel, ko se bo na štartni črti zbralo največje število jadrnic na svetu. Letošnja regata bo postregla z nekaterimi novostmi na regatnem polju, je včeraj dejal Vinzenzo Spina, predsednik navtičnega društva Svbg, ki že od vsega začetka skrbi za organizacijo Barcolane. Predsednik je tudi povedal, da bo letošnjo regato lepo zastopal tudi prav poseben častni gost, član italijanske rugby reprezentance Andrea Lo Cicero, ki bo gost jadrnice Menomale +38. Naj povemo, da bo ta jadrnica imela tudi humanitarno noto, saj bo vse dni, ko bo privezana pred Velikim trgom, ozaveščala mimoidoče o pomenu paliativnega zdravljenja. Podroben program jubilejne 45. Barcolane je na razpolago tudi na spletni stran www.barcolana.it. (sč) trst - White Café v Ul. Genova Tjaša upraviteljica prenovljenega bara Tjaša Milkovič in Marco Segina v prenovljeni kavarni kroma V Ulici Genova 21/a, v neposredni bližini srbsko-pravoslavne cerkve, je prejšnjo sredo odprl vrata White Cafe. Upravlja ga Tjaša Milkovič, nasmejana Repenka, ki sicer živi v mestu in jo je bilo zadnja leta mogoče srečati za pultom bara X v Ul. Co-roneo. Zdaj pa se je, s pomočjo fanta Marca Segine, pogumno odločila za samostojno pot. V baru-kavarni, ki razpolaga tako z zunanjimi kot notranjimi mizicami, si je mogoče ob kavi in rogličih, številnih pijačah in kozarcu kraškega vina, privoščiti tudi malico ali hladno jed (solato, toast, sendvič ...). V Tjaši-nih načrtih so tudi degustacije krajevnih vin in olj, prostor pa je opremljen tudi za manjše razstave. Njena »Bela kavarna« je odprta vsak dan. / ALPE-JADRAN Sreda, 2. oktobra 2013 9 dežela - Predsednica FJK Serracchiani sprejela zastopnike deželnih sindikatov Cgil, Cisl in Uil Vladna kriza bi bila za FJK izredno huda TRST - Predsednica Dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani je včeraj sprejela deželne tajnike sindikatov Cgil, Cisl in Uil Franca Belcija, Giovannija Fanio in Giacinta Meni-sa. Z njimi se je pogovarjala o učinkih gospodarske krize. Skupna ugotovitev pa je bila, da bi bila morebitna vladna kriza izredno huda za našo deželo. Zato so na srečanju poudarili, da je nujno začeti izvajati sporazum o dogovarjanju glede deželnih politik, ki so ga sklenili deželna vlada in sindikati Cgil, Cisl, Uil in Ugl. Sicer je bil na sestanku poudarek tudi na posledicah morebitne vladne krize na nekatera poglavitna vprašanja, kot so na primer prizadevanja skupine Arvedi iz Cremone za prevzem škedenjske železarne in izdelava programskega sporazuma, gradnja tretjega pasu na avtocesti Trst-Benetke ali razvoj pristanišč. Predsednica Serracchiani je tudi zagotovila, da se bodo kmalu začela pogajanja tudi glede nekaterih pomembnih reform, ki jih je izdelala deželna uprava, od zdravstvene reforme do krajinskega načrta. Sindikalni predstavniki so tudi poudarili, da postavlja dogajanje v Rimu pod vprašaj reforme v deželi FJK, ki jih zahtevajo dalj časa, začenši z davčno reformo. Po mnenju sindikatov je zato zelo pomembna izdelava novega volilnega zakona, ker parlamentarci morajo odgovarjati volilcem in ne zasebnim interesom političnih liderjev. Srečanje med deželno predsednico Serracchianijevo in deželnimi sindikati Smrtna nesreča v Amaru TOLMEČ - Včeraj približno ob 15. uri popoldne je v silovitem trčenju na mostu, ki iz Amara vodi proti Tolmeču umrl 24-letni E.G. iz Zuglia (Videm). Vzroki trčenja med fiatom punto, ki ga je vozil nesrečni mladenič, in tovornjakom znamke Volvo, še niso znani. Toda mladi voznik je nenadoma izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal na nasprotno vozišče, kje je ravno takrat iz nasprotne strani pripeljal tovornjak, ki ga je upravljal 35-letni voznik iz Treppa Carnica. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, v katerem je tovornjak celo prebil zaščitno ograjo in zgrmel pčo nasipu navzdol. Voznik punta je bil na mestu mrtev, voznik tovornjaka pa hudo poškodovan, vendar njegovo življenje ni v nevarnosti. Potek nesreče preiskujejo karabinjerji iz Tolmeče s pomočjo karnijskega komisariata. V nesreči v Strunjanu poškodovane štiri ženske STRUNJAN - V prometni nesreči, ki se je ob 9. uri zgodila v Strunjanu, so se lažje poškodovale tri voznice ter sopotnica. Po podatkih policije je 19-letna Izo-lanka pri vožnji od Strunjana proti Bel-vederju nenadoma zapeljala na nasprotni vozni pas. Oplazila je vozilo, ki je pripeljalo nasproti, nato pa čelno trčila še v drugo vozilo. Zaradi nesreče je bila cesta med Izolo in Portorožem dve uri zaprta za promet. postojnska jama Vsako leto v - • • v nastejejo vec obiskovalcev POSTOJNA - V družbi Postojnska jama so zadovoljni z letošnjim obiskom, saj je bilo število obiskovalcev za štiri odstotke večje kot v enakem obdobju lani. Ta mesec bo jamo obiskal 500.000. obiskovalec v letošnjem letu, do konca leta pa naj bi si vse jame, za katere skrbi družba, ogledalo okrog 640.000 ljudi. Čeprav je število obiskovalcev iz Italije nižje kot pred leti, je še vedno najvišje v strukturi vseh gostov; letos bo njihovo število preseglo 70.000. Sledijo jim nemško govoreči in domači gostje. V porastu so predvsem obiskovalci iz Južne Koreje, Izraela, Velike Britanije, Brazilije in Hong-konga, manj gostov pa so zabeležili še iz Romunije, Francije, Španije, Irske in Avstrije, je na novinarski konferenci včeraj povedal direktor družbe Marjan Batagelj. 16. julija je Postojnsko jamo obiskal 35-milijonti obiskovalec. Sicer pa ugotavljajo, da prevladujejo posamični obiskovalci, čeprav so uspeli zadržati tudi obiskovalce iz organiziranih skupin. Močno pa je upadlo število šolskih skupin, kar bi v prihodnjih letih radi ponovno popravili. Prihodki družbe so se v prvih devetih mesecih povzpeli do dobrih 12 milijonov evrov, kar je sedem odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Ob koncu leta naj bi tako čisti dobiček po ocenah presegel 1,8 milijona evrov, celotni prihodki pa naj bi znašali 13,6 milijona evrov. Za davke in koncesnine bodo dali več kot 5,3 milijona evrov. V družbi Postojnska jama so letos zaposlili nove delavce, skupno jih je tako že 146. Povprečna bruto plača v prvih devetih mesecih je bila nad povprečno slovensko plačo in je znašala 1890 evrov. Batagelj je povedal še, da celoten dobiček ponavadi vložijo v nove investicije. Za te bodo v prihodnjem letu namenili preko pet milijonov evrov, največja investicija pa bo zagotovo prenova osvetlitve. S to investicijo želijo zmanjšati svetlobno onesnaženje jame, povečati energetsko učinkovitost ter upočasniti rast mahov v jami (lampenflore). Za prizadevanje in dobro poslovanje je Svetovna federacija turističnih novinarjev Fijet Postojnski jami podelila najvišje priznanje, zlato jabolko za leto 2014. Podelili jim ga bodo predvidoma sredi marca 2014. rim - Pisanje tednika L'Espresso, ki je svoj čas razkril finančni škandal Bo vatikanska banka IOR res delno krila dolgove mariborske nadškofije? RIM - Italijanski tednik L'Espresso je v ponedeljek ob sklicevanju na neimenovane vire poročal, da naj bi vatikanska banka IOR mariborski nadškofiji do konca leta namenila 40 milijonov evrov brezobrestnega posojila, namenjenega pokrivanju dolga, ki je nastal ob finančnem zlomu družb Zvon ena in dva. Celjski škof Stanislav Li-povšek o tem ne ve nič. Novinar tednika Emiliano Fittipaldi o posojilu mariborski nadškofiji piše v delu obsežnega »ekskluzivnega« članka o pretresih v IOR. Pri tem navaja neimenovane vire, ki so mu med drugim povedali, da je sam papež Frančišek upravi banke poslal pismo, v katerem jo je prosil za pomoč nadškofijam v težavah. Številke po pisanju Fittipaldija niso navdušujoče. V prvi vrsti zaradi denarja ki ga mora IOR nameniti za krpanje milijonskih lukenj dveh nad-škofij, Mariborske in italijanske Terni, je novinarju povedal vir, ki dobro pozna račune banke. V Sloveniji je Cerkev naredila za 800 milijonov evrov veliko luknjo, julija pa je papež prosil IOR, naj še letos zagotovi 40 milijonov evrov, da bi lahko pokrili težave holdingov Zvon ena in dva, ki sta pod nadzorom slovenske nadškofije. Za Terni pa je papež prosil 20 milijonov evrov, navaja Fittipaldi. Vatikanska banka naj bi sicer italijanski nadškofiji Terni v deželi Umbriji, ki je prav tako doživela javno-finančni zlom in se spopada z deficitom v višini približno 20 milijonov evrov - skoraj za polovico nižjim od mariborskega - namenila brezobrestno posojilo v višini 12 milijonov evrov. Ta nadškofija je prejem posojila po pisanju časnika potrdila. Celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je zadnji julijski dan po odstopu nadškofa Marjana Turn-ška kot apostolski administrator začasno prevzel vodenje finančno obubožane mariborske nad-škofije, je za Slovensko tiskovno agencijo medtem povedal, da o vsem skupaj ne ve nič več od tega, kar poročajo mediji. »Meni nihče ni nič povedal. Hvala bogu, če bi to bilo res, a jaz ne vem nič, pa sem verjetno pristojen za te informacije,« je bil kratek odziv Lipovška. Bolj realni so sicer po njegovem dogovori z graško škofijo, o katerih se je že pisalo in po kate- rih naj bi slednja mariborski nadškofiji pred dokončnim finančnim zlomom pomagala z nakupom nepremičnin. Kot je dejal, postopek še ni končan, a gre vse v tej smeri, da se bodo ti načrti uresničili. Graška škofija se je po njegovem v tem primeru izkazala za zelo razumevajočo. Po pisanju nekaterih avstrijskih medijev naj bi graško škofijo zanimali sedež mariborske nadškofije, Alojzijevo cerkev in prostore teološke fakultete, ki so zastavljeni pri bankah upnicah. Ameriški časnik National Catholic Reporter, specializiran za dogajanje v Rimskokatoliški cerkvi, pa je pred dnevi povzel omenjeno pisanje L'Espressa in ob tem dodal, da to vsebuje - in to prav ko gre za mariborsko škofijo - elemente dvomljive točnosti. Kot piše ameriški časnik, so neimenovani uradniki IOR za njih zanikali dele pisanja L'Espressa. Banka naj bi nadškofiji Terni na neposredno prošnjo papeža Frančiška res odobrila 12 milijonov evrov posojila, a Mariboru zaenkrat ni posodila nobenega denarja. Tudi papež Frančišek naj bi je za to ne prosil. gledališče - Na festivalu Bitef v Beogradu Jernej Lorenci najboljši režiser Priznanje za režijo Nevihte Večkrat nagrajena predstava Mestnega gledališča ljubljanskega je uvrščena tudi v osnovni abonma SSG in bo v Trstu na sporedu 21. in 22. decembra BEOGRAD - Režiser Jernej Loren-ci je na beograjskem gledališkem festivalu Bitef prejel nagrado za režijo v uprizoritvi drame A. N. Ostrovskega Nevihta, ki je nastala v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). V obrazložitvi nagrade za najboljšo režijo med drugim piše, da je Lorenci klasičnega avtorja ruskega realizma prebral v sodobnem tonu. Lorencijeva Nevihta je zgoščena spojitev lokalnega in univerzalnega, klasičnega in sodobnega, stvarnega in metaforičnega, zgodovinskega in prihodnjega. Lorenci je besedilo kritično približal našemu času vsesplošne sekularizaci-je ter ga subtilno in precizno prilagodil kontekstu novih medijev in sodobnih komunikacij, pri čemer je obdržal tako mel-odramsko bistvo pričujoče drame kakor tudi čistost emocij njenih likov, je zapisala žirija. Nagrada na 47. mednarodnem gledališkem festivalu v Beogradu, ki se je sklenil včeraj, sledi devetim nagradam, ki jih je Nevihta prejela na lanskem Borštnikovem srečanju, so sporočili iz MGL. V MGL so predstavo Nevihta v režiji Lorencija na oder ponovno postavili konec leta 2011 ob 60-letnici gledališča. Nevihta je bila namreč prva predstava, ki so jo uprizorili ob začetku delovanja MGL. Nevihta je najbolj znana drama Ostrovskega, ki velja za klasika ruskega realističnega gledališča sredine 19. stoletja. Tudi v Nevihti se je ukvarjal z moralnim propadom ruskega trgovskega razreda ter s stanjem v ruski provinci njegovega časa. V predstavi igrajo Jožica Avbelj, Matej Puc, Nika Rozman, Barbara Rib-nikar, Boris Ostan, Primož Pirnat, Jaka Lah, Janez Starina, Jette Ostan Vej-rup, Maja Boh in Boris Kerč. Nevihta je uvrščena tudi v osnovni program abonmaja Slovenskega stalnega gledališču, na sporedu pa bo 21. in 22. decembra letos. Režiser Lorenci (prvi z leve) in igralci predstave Nevihta 10 Sreda, 2. oktobra 2013 KULTURA / glasba - V Cankarjevem domu razprodan koncert klavirskega virtuoza Jevgenij Kisin obvlada vsak zvočni odtenek tipk V obdobjih gospodarske krize, ko si morajo kulturne ustanove zategniti pasove, je res razveseljivo brati novico o edinstvenem koncertu. Še toliko bolj, če se je ta odvijal v bližnji Ljubljani, ki se mogoče ne more kosati z glasbenimi prestolnicami, kot so Berlin, London, Pariz, New York in Tokyo, vendar si prizadeva prirejati vedno privlačne glasbene sezone. Cankarjev dom vsako leto nudi dva abonmaja: zlatega s simfoničnimi gostovanji in srebrnega z velikimi solisti in komornimi zasedbami. V Gallusovi dvorani svoje simfonične koncerte organizira tudi Slovenska filharmonija, nazadnje pa je tu še vokalni abonma. Skupno približno štirideset koncertov nudi kopico bolj ali manj znanih imen. Eno izmed teh je ime glasbenega zvezdnika, ki je začel sezono srebrnega abonmaja: Jevgenij Kisin. Ruski pianist judovskega rodu se je rodil v Moskvi leta 1971 in že v rani mladosti kazal nadpovprečne glasbene sposobnosti. Prvi koncert je imel pri sedmih letih, tri leta kasneje je že debitiral z orkestrom v Mozartovem Klavirskem koncertu v d-molu. Pri dvanajstih letih je mali Kisin prešel v legendo: z izredno občutljivo izvedbo obeh Chopinovih koncertov je pokazal zrelost in izkušenost odraslega pianista. Odtlej je njegova pot šla samo še strmo navzgor: najprej s turnejami po Evropi in Japonski, kasneje pa je prišel na vrsto mednarodni preboj po zaslugi Herberta von Karajana, ki ga je leta 1988 povabil na Novoletni koncert v Berlinu. Komaj sedemnajstletni pianist se je preizkusil v zahtevnem Klavirskem koncertu v b-molu Petra Čajkovskega, njegov uspeh in posnetek založbe Deutsche Grammop- Ruski klavirski virtuoz Jevgenij Kisin hon pa sta mu odprla pot na največje svetovne odre. Dvainštiridesetletni pianist trenutno prebiva v Parizu in ima za seboj bogato in uspešno kariero. V svoji rodni državi je prejel nagradi Triumf in Šosta-kovič, dve izmed najvišjih odlikovanj na kulturnem področju. V novi domovini so ga pred dvema letoma imenovali za častnika reda umetnosti in leposlovja (Officier de l'ordre des Arts et des Lettres), ponaša pa se lahko s tremi nazivi častnega doktorja univerz v New Yorku, Hong-kongu in Jeruzalemu. Vsak njegov koncert je velik dogodek: pianist namreč ne kon-certira zelo pogosto, saj v vsako izvedbo vloži ves svoj trud. V svojih koncertnih cd programih privilegira glasbeno romantiko in ruske skladatelje 20. stoletja, ki jih občasno obogati z deli dunajske klasike. Letošnji program ni izjema, saj se je Kisin v Ljubljani predstavil z deli Franza Schuberta in Aleksandra Skrjabina. Od prvega je izvedel živahno štiristavčno Sonato v D-duru D850 iz leta 1825, znano tudi kot Gasteiner, ker je nastala v Bad Ga-steinu. Schubert je vtis čudovite narave, ki ga je obdajala, izrazil s posnemanjem rogov v prvem stavku in s plesnim karakterjem tretjega. Kljub splošni vedrini in ekstroverznosti glasbo prežemajo tudi lirične poteze, kot na primer v prekrasnem drugem stavku. Skrjabinovo Drugo sonato v gis-molu iz leta 1897, znano kot Sona- ta-Fantazija, je navdihnilo morje s svojim valovanjem in z divjanjem nevihte. Skupaj s Kisinovim izborom sedmih etud iz opusa 8 predstavlja nadaljevanje Chopi-nove in Lisztove klavirske šole, z izredno pozornostjo do barv, zahtevno tehniko in predvsem kompleksno ritmiko, ki je tako značilna za Skrjabina. Za vsakega pianista je Skrjabinova glasba velik izziv, vendar je Kisin blestel zaradi svojega popolnega nadzora nad klavirskimi tipkami in vsemi njihovimi zvočnimi odtenki. Vsak Kisinov oboževalec dobro ve, da konec uradnega programa ni še nujno zaključek večera. Kisin je namreč z glasbenimi bisi zelo radodaren in od navdušenja publike je odvisno, če bo le-ta deležna še dodatnega koncerta popularnih in virtuoznih klavirskih biserov. Na ponedeljkovem koncertu je nabito polno dvorano razveselil s tenkočutno izvedbo Schubertovega Impromptuja v Ges-duru. Tudi v drugem dodatku se je navezal na izvedeni program in zaigral Skrjabinovo Etudo v cis-molu op. 42, večer pa je zaključil z viharno Chopinovo Polonezo v As-duru op. 53 in publiko spet spravil na noge kot že večkrat ta večer. Za Kisina je bil to prvi nastop v Sloveniji, vendar ima z našo državo stike že od samega začetka svoje kariere: kot otrok je z Leningrajsko filharmonijo igral pod taktirko slovenskega dirigenta Nikolaja Žličarja. Glede na razprodane vstopnice in nabito polno dvorano zaradi dodanih sedežev, viharno navdušenje po vsaki skladbi ter topli sprejem po koncertu si lahko nadejamo, da se bo Kisinovo sodelovanje s Cankarjevim domom v bodoče še nadaljevalo. Sara Zupančič novosti na knjižnih policah - Knjigi izšli pri tržaški založbi Mladika Rebulov roman Pred poslednjim dnevom, Sumljive in abstraktne poezije Irene Žerjal Pri tržaški založbi Mladika sta izšli knjižni novosti, roman Alojza Rebule Pred poslednjim dnevom in pesniška zbirka Irene Žerjal Abstraktne in sumljive poezije. Alojz Rebula Pred poslednjim dnevom Mehka vezava, 14,0 x 20,5 cm, 168 strani Cena: 16,00 € »Kakšen Rebula je to,« si bo rekel bralec del tega primorskega pisca, če bo naletel na tole knjigo: »V njej ni Krasa s Trstom, ni antike, ni srednjega veka ne razsvetljenstva, ni slovenstva, ni revolucije ...« Res, vse navedeno je v tej nadna-rodni knjigi zaznati samo v daljnih refleksih. Tokrat je pisec šel preko navedenih tem, ko da se je naveličal zgodovinskosti, pretekle in sedanje. Privoščil si je in obenem tvegal razsežnost, ki jo v glavnem obvladuje znanstvena fantastika: prihodnost. Vendar je vanjo stopil v celotnosti svojega dojemanja sveta. Rebulova Zemlja v tem romanu neizpremenljivo ostaja, kar je in je zmeraj bila in bo, čeprav jo je neki dvoumni, pol božanski genij, Altisim, poenotil z ukinitvijo držav in narodov. Tudi na tem »novem« planetu s parlamentarno demokracijo, a tudi s tajno policijo, se nemir človeka in družbe ne konča. Gospodarske krize in stavke trajajo naprej. Poleg tega ljudi prevzema apokaliptična tesnoba, slutnja bližnjega konca sveta. Knjiga je dejansko izraz upora proti sodobnemu nihilizmu, je pritrditev smislu človeka in zgodovine. Alojz Rebula (1924) Pisatelj, esejist, prevajalec. Diplomiral je iz klasične fi-lologije Univerzi v Ljubljani in doktoriral s tezo o Danteju v slovenskih prevodih na univerzi La Sapienza v Rimu. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Njegov literarni opus šteje zbirke novel (Vinograd rimske cesarice, Snegovi Edena), romane (V Sibilinem vetru, Jutri čez Jordan, Kačja roža, Jutranjice za Slovenijo), dnevnikae (Gorje zelenemu drevesu, Previsna leta, Ko proti jutru gre) in eseja (Na slovenskem poldnevniku). Za svoj literarni opus je prevel več nagrad (literarno nagrado Vstajenje, Prešernovo nagrado, mednarodno nagrado Acerbi za italijanski prevod romana V Sibilinem vetru, leta 2005 nagrado kresnik za roman Nokturno za Primorsko, za italijanski prevod tega dela je leta 2012 prejel italijansko literarno nagrado Rigoni Stern). Irena Žerjal Sumljive in abstraktne poezije Mehka vezava, 13,7 x 23,0 cm, 88 strani Cena: 14,00 € Verzi Irene Žerjal so vnesli v zamejsko literaturo nove načine pisanja, saj je pesnica izdelala samosvoj pesniški diskurz. Nova pesničina zbirka z letnico 2013, ki jo sestavlja pet sklopov, izpoveduje čustva in pripoveduje o prijateljih, spominja se obiskanih mest, tržaških in tujih ustvarjalcev (Černigoja, Bambi-ča, Bartola, Plečnika, Shakespeara). Pesnica se počuti doma tako v Trstu kot v Ljubljani, v Pragi in New Yorku, v njenih verzih pa se sliši tudi odmev burje, duh po hijacintah in kraški pokrajini. Polno likov naseljuje njene verze in jim daje življenje, ki je trpko, ponuja razočaranja in otožnosti, a slika le sodobni svet, ki se mu postavljajo nasproti asociativni spomini na preteklost. Pesniški glas Irene Žerjal ostaja kot vedno edinstven, saj »ni hotela pihati v isti rog / z vsakdanjimi predsodki, / saj je imela druge poti / ... Bi nikdar ne mogla biti v čredi / čenčati vsevprek na ukaz / čvekati o vremenu, botrah in stricih / kar tako / za prazen nič.« Irena Žerjal (1940) je po maturi na klasični gimnaziji v Trstu doštudirala sla-vistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pesniti je začela v nižji srednji šoli in je objavljala najprej v Literarnih vajah, potem v raznih revijah: Zalivu, Mostu, Mladju, Prostoru in času, Sodobnosti, v tržaški Mladiki in drugih. Izdala je več pesniških zbirk, prva Goreče oljke je izšla leta 1969, sledili so ji Topli gozdovi, Klišarna utopičnih idej, Gladež, Alabaster in Let morske lastovice. Sočasno je objavljala moderno oblikovane črtice, novele, eseje in romane (Tragedjica na grobljah, Magnetofonski trak, Kreda in hijacinte). film - Raindance Pevčeve Vaje v objemu v Londonu V Londonu te dni poteka filmski festival Raindance. Ne 21. izdaji festivala bodo 6. oktobra prikazali tudi film Vaje v objemu Metoda Pevca. Kot so zapisali v programu festivala, film odlikuje »čudovita kemija med nastopajočimi in mojstrski scenarij, ki neprikrito privlačnost med paroma naredita resnično, inteligentno in primerno za sočustvovanje«. Kot so še zapisali organizatorji festivala, je v mainstream filmih romantična komedija postana formula, v Vajah v objemu pa ljubitelji žanra končno dobijo film, ki iskreno ujame občutek zaljubljenosti, ko si že vezan z nekom, ki je morda napačen(a). V filmu Tjaša (Jana Zupančič) in Lena (Pia Zemljič) svoja partnerja zvabita na plesni tečaj. Moška, Leon (Primož Pirnat) in Uroš (Uroš Fürst), se ideji sprva upirata, potem pa godrnjaje pristaneta, da bo v hiši mir. Vendar je v nadaljevanju prav tega vse manj. Para sta na začetku zgodbe videti trdna, zdi se, da so pravi ljudje v pravih parih. Tango pa stvari nekoliko zaplete. Zupančičeva je za vlogo Tja-še na lanskem Festivalu slovenskega filma tudi prejela vesno za najboljšo žensko vlogo. Sicer pa je bilo v septembru kar nekaj slovenskih filmov prikazanih na festivalih po svetu. Tako je bil Film Dvojina režiserja Nejca Gazvode prikazan na 23. Oslo Skei-ve Filmer Film Festivalu, kjer je pobral tudi prvo mednarodno nagrado. Žirija festivala, ki se ukvarja s homoseksualnimi in transeksualnimi temami ter vprašanji spolne identitete, ga je izbrala za najboljši film festivala. Zgodba, ki pokaže, da ljubezen ne pozna jezikovnih meja, je prepričala tudi selektorje 26. filmskega festivala v Helsinkih, ki nosi podnaslov ljubezen in anarhija, so sporočili s Slovenskega filmskega centra (SFC). Na 5. filmskem festivalu v Prištini so bile med nagrajenimi filmi kar tri slovenske manjšinske ko-produkcije. Film Epizoda v življenju nabiralca železa Danisa Tanoviča je bil izbran za najboljši film v tekmovalnem programu med in kri. Za igro je bil nagrajen Leon Lučev v filmu Krogi Srdana Golubovica. Film je dobil tudi posebno omembo žirije, igralec Nikola Rakočevic pa posebno omembo žirije za igro. Nagrado medijske žirije je dobil film Halimina pot Arsena Ostojica. Legendarni film Ples v dežju (1961) Boštjana Hladnika so v septembru prikazali na 29. filmskem festivalu v Haifi. Uvrščen je bil v program Haifa Classic, v katerem se je Hladnik znašel v družbi Marcela Carneja in Billieja Wilderja. Projekcija filma pa je pomenila tudi uvod v retrospektivo slovenskega filma, ki bo v Haifi potekala v začetku decembra, pozneje pa bo potekala še v Tel Avivu in Jeruzalemu. Na 34. filmskem festivalu v Bi-toli, ki je namenjen filmski fotografiji ter filmskim snemalcem, pa so prikazali film Adria Blues režiserja Miroslava Mandiča in direktorja fotografije Jureta Černeca. Na festivalu je direktor fotografije Valentin Per-ko predstavil tudi katedro za kamero ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, katere predstojnik je, so še sporočili iz SFC. / SVET Sreda, 2. oktobra 2013 1 1 zda - Kongres do zadnjega roka ni sprejel kompromisa zaradi republikanskega napada na zdravstveno reformo Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zvezna vlada »zaprta« WASHINGTON - Ameriški kongres ni bil sposoben do zadnjega roka sprejeti kompromisa o nadaljnjem financiranju delovanja ameriške zvezne vlade, zato je okrog milijon zveznih uslužbencev od včeraj doma. Prave posledice neuspeha bodo sicer znane v naslednjih dneh oziroma bodo tem hujše čim dlje bo zaprtje vlade trajalo. V politični partiji pokra republikancem iz predstavniškega doma v zahtevi, da odvzamejo denar za izvajanje leta 2010 sprejete zdravstvene reforme, ni uspelo premakniti demokratov niti za milimeter. Demokratska večina v senatu je najprej v ponedeljek zavrnila predlog republikancev, da za leto dni odložijo izvajanje določila, po katerem se morajo posamezniki zavarovati do 1. januarja 2014 ali pa bodo plačali davčno kazen. Predstavniški dom je ponovno glasoval in ponovno posegel v reformo, nakar je senat to ponovno zavrnil. Proti večeru so se že začele kazati prve razpoke v enotnosti republikancev. Newyorški kongresnik Peter King je dejal, da so krivi pripadniki gibanja čajanke, senator iz Arizone John McCain pa je kolegom povedal, da pač ne morejo zmagati. Predsednik predstavniškega doma John Boehner iz Ohia je dejal, da si Američani ne želijo zaprtja vlade in si ga ne želi niti sam. Vendar pa je dodal, da zdravstvena reforma povzroča veliko škode in je treba nekaj narediti. Obama je v ponedeljek čez dan in proti večeru večkrat nagovoril Američane in kongresnike. Republikancem je dejal, da ne morejo izsiljevati in zahtevati odkupnine. "Zdravstvene reforme ne morete zaustaviti. Ta gre naprej," je dejal Obama, ki je okrog polnoči posebej nagovoril 1,4 milijona aktivnih vojakov in jim zagotovil, da bodo plače dobili pravočasno. Pri tem se jim je opravičil zaradi kongresa in dejal, da si "zaslužijo boljše". Nekaj minut pred polnočjo po krajevnem času v Washingtonu oziroma malce pred šesto uro zjutraj po srednjeevropskem času je postalo jasno, da je zmernih republikancev v predstavniškem domu premalo, da bi lahko potrdili le zakon o nadaljevanju začasnega proračunskega financiranja vlade brez posegov v zdravstveno reformo. Gre za največji dosežek Obamovega prvega mandata, ki ga je potrdila tudi republikanska večina vrhovnega sodišča. Direktorica za proračun Sylvia Burwell je začela izdajati ukaze za urejeno zaprtje dela vladnih agencij. Okrog milijon ljudi je včeraj prišlo v službe le za nekaj ur, zdaj pa jih čaka negotova prihodnost brez plač. Do zaprtja vlade prihaja v času, ko je veliko zveznih uslužbencev moralo na prisilne neplačane dopuste že zaradi avtomatičnih proračunskih varčevalnih ukrepov. Zvezna vlada sicer ni povsem zaprta. Kritične službe bodo delovale naprej. Med njimi je kontrola zračnega prometa, vendar pa se potniki nimajo kam pritožiti na slabo delo letalskih družb. Upokojenci bodo še naprej dobivali zvezne pokojnine, vendar pa se skupaj z ostalimi ne bodo mogli podati v nacionalne parke. Zaprta sta med drugimi Grand Canyon in Yellowstone. Dolgotrajno zaprtje bo prizadelo tudi turistično industrijo. Spet se zapira newyorški Kip svobode. Dela so se zaustavila v raziskovalnih ustanovah, vesoljska agencija Nasa je tako kot številne druge agencije večinoma zaprla svoja vrata, razen za misije, ki že potekajo. Okrnjene so inšpekcije hrane in okolja, ljubitelji orož- Svoja vrata je zaprl tudi Lincolnov spomenik v Washingtonu ansa HJMTII hVl iK-Jir Betake of the Federal Gûvern ment SH UTD OWN, All National Parks Are CLOSED. i ki mi! ' _ til - ja pa ga ne morejo kupiti v trgovinah, ker ni mogoče opraviti pregleda morebitne kriminalne preteklosti kupcev. Zvezni ministrstvi za delo in trgovino sta prenehali izdajati gospodarska poročila in borzni vlagatelji nimajo potrebnih informacij. V petek bi morali biti objavljeno pomembno poročilo mi- nistrstva za delo o zaposlovanju in brezposelnosti v mesecu septembru. Banka Goldman Sachs ocenjuje, da lahko tri tedne zaprtja vlade gospodarski rasti v tekočem zadnjem četrtletju od-ščipne 0,9 odstotka, med drugim tudi zato, ker bodo zvezni uslužbenci ostali brez plač in ne bodo mogli zapravljati. Hffltfg r-\. (UNW Mh ■■■ um Pravih posledic prvega zaprtja vlade po 17 letih ni mogoče z gotovostjo napovedati. Leta 1996 se je to politično maščevalo republikancem. Jasno je le to, da jim nadaljevanja izvajanja zdravstvene reforme ni uspelo zaustaviti. Včeraj so začele z obratovanjem posebne borze zdravstvenega zavarovanja, na kate- območje evra - Mladinska brezposelnost v Italiji nad mejo 40% Brezposelnost avgusta v Sloveniji 10,4-odstotna, v Italiji 12,2-odstotna LUXEMBOURG - Stopnja brezposelnosti je avgusta v območju evra dosegla 12 odstotkov in v EU 10,9 odstotka, kar je enako kot je popravljenih podatkih znašala julija, je včeraj objavil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti 10,4-odstotna, enako kot je po revidiranih podatkih znašala mesec prej, v Italiji pa 12,2-odstotna, za 0,1 odstotka višja kot mesec poprej. Za Italijo je to negativen rekord. Tako v območju evra kot v celotni osemindvajseterici se je brezposelnost v primerjavi z avgustom lani zvišala - v območju evra je bila tedaj 11,5-odstotna, v celotni EU pa 10,6-odstotna. Avgusta je bilo v EU po podatkih Eu-rostata brez dela 26,60 milijona ljudi, od tega 19,18 milijona v državah z evrom. Število brezposelnih je na mesečni ravni ostalo skoraj nespremenjeno, medtem ko se je na letni ravni zvišalo - v EU se zvišalo za 882.000, v območju evra pa za 895.000. Najnižje stopnje brezposelnosti beležijo Avstrija (4,9 odstotka), Nemčija (5,2 odstotka) in Luksemburg (5,8 odstotka), najvišje pa Grčija (27,9 odstotka v juniju) in Španija (26,2 odstotka). Brezposelnost se je v primerjavi z avgustom lani zvišala v 16 članicah, znižala v 11, medtem ko je na Poljskem ostala nespremenjena. Največjo porast brezposelnosti sta na letni ravni beležila Ciper (z 12,3 na 16,9 odstotka) in Grčija (s 24,6 na 27,9 odstotka med junijem lani in junijem letos), medtem ko so največji padec zabeležili Latvi-ja (s 15,6 na 11,4 odstotka med drugim četrtletjem lani in letos) in Estonija (z 10,1 na 7,9 odstotka med julijem lani in letos). Evropski statistični urad navaja tudi podatke za ZDA, kjer je bila stopnja brezposelnosti avgusta 7,3-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj kot julija in 0,8 odstotne točke manj kot avgusta lani. Eurostatovi podatki tudi kažejo, da je bilo avgusta v EU brezposelnih 5,50 milijona mlajših od 25 let, od tega 3,46 milijona v območju evra. Brezposelnost mladih je bila avgusta v EU 23,3-odstot-na, v območju evra pa 23,7-odstotna, potem ko je bila avgusta lani pri 23,1 oz. 23,4 odstotka. Število brezposelnih mladih se je sicer na letni ravni znižalo - v ose-mindvajseterici za 123.000, v območju evra pa za 52.000. Najnižjo stopnjo brezposelnosti mladih sta avgusta beležili Nemčija (7,7 odstotka) in Avstrija (8,6 odstotka), najvišjo pa Grčija (61,5 odstotka v juniju), Španija (56 odstotkov) in Hrvaška (52 odstotkov v drugem četrtletju). V Italiji je avgusta mladinska brezposelnost prvič prekoračila mejo 40 odstotkov. Podatkov o avgustovski stopnji brezposelnosti mladih v Sloveniji Eurostat ne navaja, ravno tako ne julijske, temveč le četrtletne - tako je bila stopnja brezposelnih mladih v Sloveniji v drugem trimesečju 25-odstotna. Avgusta je bilo tako v območju evra kot celotni EU brezposelnih več žensk kot moških. Stopnja brezposelnosti za ženske je bila v območju z evrom 12,3-odstotna in v EU 11-odstotna, kar je enako kot mesec prej. Stopnja brezposelnosti za moške pa je bila v državah z evrom 11,9-odstot-na (enako kot mesec prej) in v celotni EU 10,8-odstotna (julija pri 10,9 odstotka). sirija - Za uničenje kemičnega orožja Ekipa OPCW prispela v Damask DAMASK - Strokovnjaki Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) so včeraj iz Libanona prispeli v Sirijo, kjer bodo začeli pregled zalog sirskega kemičnega orožja. Po opravljenem pregledu bo sirsko kemično orožje uničeno v skladu z resolucijo 2118, ki jo je Varnostni svet ZN sprejel prejšnji teden. Delo OPCW, ki ima sedež v nizozemskem Haagu, bo potekalo v skladu z ameriško-ruskim načrtom razorožitve, ki se bo uresničil skozi omenjeno resolucijo o Siriji. Do dogovora med ZDA in Rusijo je sicer prišlo po uporabi kemičnega orožja na obrobju sirske prestolnice Damask 21. avgusta, za ka- tero je Washington obtožil režim predsednika Bašarja al Asada in zagrozil z vojaškim posredovanjem. Organizacija za prepoved kemičnega orožja je pred tem s strani sirskega režima prejela podroben popis arzena-la kemičnega orožja, ki naj bi obsegal več kot 1000 ton plina sarin in drugih prepovedanih kemikalij, shranjenih na 45 različnih lokacijah. V ponedeljek je sicer Sirijo zapustila skupina inšpektorjev ZN, ki so preučevali obtožbe o kemičnih napadih v Siriji 21. avgusta. V poročilu o napadu, objavljenem prejšnji mesec, so zapisali, da je bil v tem primeru uporabljen plin sarin. Krivde niso pripisali nobeni strani. (STA) rih si lahko ljudje brez zavarovanja iz-brajo tisto, ki jim ustreza. Številni se sicer strinjajo z republikanci, ko trdijo, da prinaša reforma veliko negativnih posledic. Te bodo čutili delodajalci, še bolj pa delavci. Reforma zahteva, da podjetja z več kot 50 zaposlenimi delavcem, ki opravijo več kot 30 ur dela na teden, sofinancirajo zavarovanje. Podjetja sedaj množično prekvalificirajo delavce iz redno zaposlenih v začasno zaposlene in hono-rarce oziroma jim zmanjšujejo število ur na teden. Zaposleni so tako dvakrat tepeni. Najprej zato, ker bodo imeli nižje plače in ugodnosti, potem pa zato, ker bodo morali do 1. januarja izbrati ali si sami plačajo zdravstveno zavarovanje ali pa davčno kazen. Demokrati upajo, da gre le za porodne krče in se bodo zadeve z leti spremenile na bolje. Vendar pa morda ne do naslednjih kongresnih volitev prihodnje leto novembra. Večina Američanov v anketah reformi nasprotuje, čeprav je med njimi več tistih, ki menijo, da ni šla dovolj daleč. Nekatera določila, kot je ohranjanje mladih do 26 leta na policah staršev in prepoved zavračanja zavarovanja ljudem z boleznimi ali okvarami, so popularna. Vendar pa vsaj uvodoma kaže, da osnovni namen reforme, to je zmanjšanje stroškov zavarovanja, ni bil dosežen. (STA) Iran posvaril Obamo TEHERAN - Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je včeraj ameriškega predsednika Baracka Obamo posvaril, da spreminjanje stališč ogroža izgradnjo odnosov med državama. Do svarila prihaja po tem, ko je Oba-ma izraelskemu premieru Benjaminu Netanjahuju zatrdil, da je možnost vojaške preprečitve pridobitve jedrskega orožja Irana še vedno na mizi. "Predsednik Obama potrebuje konsistentnost za spodbujanje medsebojnega zaupanja. Spreminjanje stališč uničuje zaupanje in spodkopava kre-dibilnost ZDA," je na Twitterju zapisal iranski zunanji minister. Obamo-va "domneva, da se Iran pogaja zaradi njegovih nezakonitih groženj in sankcij, je žaljiva, mačistična in napačna," je še menil Zarif. Madžarska nad brezdomce BUDIMPEŠTA - Madžarski parlament je v ponedeljek zvečer sprejel spremembe zakona, po katerih lahko lokalne oblasti brezdomcem prepovejo prenočevanje na prostem. Po mnenju borcev za človekove pravice poteza kriminalizira brezdomstvo. Po navedbah madžarskih oblasti bo nov zakon varoval javni red, varnost, zdravje in kulturno vrednost. Lokalnim oblastem daje možnost določiti območja, kjer brezdomci ne bodo smeli spati ali živeti v barakah. Voditelj obsojen na smrt DAKA - Eden od voditeljev opozicije v Bangladešu je bil včeraj obsojen na smrt zaradi vojnih zločinov. Očitane mu zločine naj bi Sala Uddin Quader Chowdhury leta 1971 zagrešil v vojni za neodvisnost od Pakistana. Chowd-huryja, voditelja bangladeške nacionalistične stranke BNP in poslanca, je obsodilo posebno sodišče, ki preučuje sume glede kolaboracije nekaterih politikov s Pakistanom v devetmesečni vojni. Spoznan je bil za krivega genocida, umora, ugrabitve in mučenja. (STA) 1 2 Sreda, 2. oktobra 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Svetniških vprašanj slovenskih svetnikov ni nihče prekinil Slovenščina si je utrla pot v občinski svet Marilka Korsič Led je prebit. Na ponedeljkovi seji goriškega občinskega sveta so slovenski svetniki držali besedo in spregovorili v slovenskem jeziku, kot jim to dovoljuje 9. člen zaščitnega zakona št. 38/2001. Svoje interpelacije so sicer morali sami prevesti še v italijanščino, saj za simultano prevajanje za zdaj ni še poskrbljeno, kljub temu pa so z delnim dosežkom zadovoljni in nad potekom seje tudi prijetno presenečeni: njihovi kolegi iz vrst desne sredine namreč tokrat niso zagnali vika in krika, s katerim so se maja 2012 odzvali na slovenski pozdrav občinskega svetnika Demokratske stranke Davida Peterina, kar je nedvomno pozitivno znamenje in daje upati, da bo odslej prisotnost slovenščine v občinskem svetu nekaj samoumevnega. Sklep, da bodo slovenski svetniki dosledno uporabljali svoj jezik v izvoljenih telesih, je bil sprejet letos maja na srečanju, ki je potekalo na pobudo pokrajinskega predsednika SKGZ, Li-via Semoliča, in so se ga udeležili goriški občinski in pokrajinski svetniki. »Menim, da je šlo za pomemben dogodek. Kot sem predvideval, ni nihče protestiral,« je povedal goriški župan Ettore Ro-moli, ki se zahvaljuje občinskim svetnikom Slovenske skupnosti-De-mokratske stranke Marilki Koršič, Božidarju Tabaju in Walterju Bandlju (Peterin je bil odsoten), ker so sami prevedli v italijanščino svoja svetniška vprašanja. »Pričakoval sem, da bo tudi tokrat kdo godrnjal, v resnici pa so nam dovolili, da smo brez prekinitev zaključili. Seveda pričakujemo, da bo uprava čim prej poskrbela za prevajalca: svetniška vprašanja smo morali namreč zelo strniti, da smo jih v petih minutah lahko postavili tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku,« pravi Tabaj, s čigar stališčem soglašata tudi Koršičeva in Ban-delj. »Za prevajalca bomo našli rešitev,« odgovarja Romoli in dodaja: »Zelo cenim, da so trije slovenski svetniki sami prevedli svoja svetniška vprašanja. Pomembno je, da si skušamo priti naproti. Na ta način bodo novosti, kot je raba slovenščine v občinskem svetu, s časom postale nekaj naravnega.« S potekom ponedeljkove seje goriškega občinskega sveta so zadovoljni tudi predstavniki pokrajinskega tajništva SSk, ki se jim zdi pozitivno, da je po slovenskih svetnikih v drugem manjšinskem jeziku - fur-lanščini - spregovoril tudi občinski odbornik Guido Germano Pettarin. »Pri tem gre seveda poudariti, da bi bilo potrebno čim prej prilagoditi pravilnik goriškega občinskega sveta, ki je glede uporabe slovenščine in furlanščine še vedno v nasprotju z državno in deželno zakonodajo, pa tudi, da bi seje goriškega občinskega sveta potekale ob prisotnosti prevajalca, saj je dvorana Božidar Tabaj Walter Bandelj opremljena z napravo za simultano prevajanje,« menijo pri SSk. Goriški občinski svet je v ponedeljek sprejel vrsto sklepov. Ob spremembi statusa družbe za razvoj goriškega letališča, ki bo postala konzorcij, ter varianti št. 38 k občinskemu regulacijskemu načrtu, ki bo med drugim omogočal odprtje različnih trgovskih dejavnosti v Ulici Terza armata, so sprejeli poročili o finančnem ravnovesju in uresničevanju programov, predvidenih v letu 2013, ter spremembo pravilnika za oddajanje občinskih stanovanj v Ulicah Faidutti in na Rojcah. Pravilnik bo prilagojen novim razmeram in posledicam gospodarske krize: ob potrebah starejših in revnih občanov bodo na primer pri oddajanju stanovanj upoštevali tudi težave rastočega števila brezposelnih očetov, ki se po ločitvi znajdejo brez strehe nad glavo. (Ale) SVETNIŠKA VPRAŠANJA Stroški Okusov razdvajajo V goriškem občinskem svetu je spet stopilo v ospredje vprašanje povišanja stroškov za udeležbo na prazniku Okusi na meji, nad katerim so se letos pritoževali predvsem krajevni gostinci in društva. Svetnik SSk-DS Božidar Tabaj je županu postregel s primerom kioska društva Štandrež, ki je za uporabo vode, plina in elektrike ter zasedbo javne površine letos plačalo okrog 1750 evrov, lani pa približno polovico. »Ob tem, da se mi zdijo polemike po takem uspehu neumestne, lahko povem le sledeče. Stroški so se povišali, ker smo priključitev kioskov na vodno, plinsko in električno omrežje zaupali podjetju, ki smo ga izbrali preko dražbe, medtem ko je do lanskega leta vsak poskrbel zase,« je pojasnil Romoli in nadaljeval: »Preveril bom, ali bomo lahko prihodnje leto upraviteljem kioskov dali možnost izbire: že zdaj pa lahko povem, da bomo morali pri kioskih, ki se bodo avtonomno priključili na omrežje, preveriti spoštovanje varnostnih predpisov. Za morebitne kršitve bodo morali odgovarjati sami.« Svetnik Walter Bandelj je svoje vprašanje posvetil trem temam: ob dopolnitvi občinske spletne strani, na kateri bi morali objavljati tudi sklice sej občinskih komisij, je izpostavil potrebo po ureditvi stranskega vhoda na pevmsko pokopališče in žalostno stanje cest v Štmavru. (Ale) gorica - Coronini »Fundacija ni transparentna« Kritični nastop Livia Bianchinija Zahtevo po transparentnem upravljanju Fundacije Coronini Cronberg, ki upravlja dvorec grofa Viljema na Vialu in mestu prepuščeno premoženje, je na župana Ettoreja Romolija v ponedeljek naslovil občinski svetnik SEL Livio Bianchi-ni. Le-ta opozarja, da je župan obenem predsednik fundacije, zato pa mora pojasniti, kaj se »skrivnostnega« dogaja v fundaciji. Bianchini navaja, da grofova zapuščina ni ovrednotena, da nihče na primer ni poskrbel, da bi se grofu »oddolžil« s predstavitvijo njegovih zaslug v Wikipedi-ji, da propadata tako Vila Louise kakor park nekdanje vile Frommer. Svetnik pa predvsem zahteva transparentno upravljanje fundacije, »zato da bomo pripravljeni na predvidljivo zvračanje odgovornosti, ker ne bo nič organiziranega za obeležitev 25-le-tnice smrti našega uglednega someščana leta 2015«. Bianchini tudi sprašuje, zakaj je vstopnica za ogled dvorca proti plačilu, ko pa bi morala biti po statutu brezplačna. Župan je potrdil, da bo na osnovi informacij, ki jih bo pridobil v vodstvu fundacije, pisno odgovoril Liviu Bianchiniju. sovodnje - Občinski svet sprejel spremembo proračuna »Zakladek« namesto posojil Za Butkovičevo domačijo 43.531 evrov, za odlagališča 28.000 evrov - Lastniki novih central v industrijski coni pristali na preverjanje morebitnega uhajanja smradu Del t.i. »zakladčka« družbe Iris bodo vložili v obnovo Butkovičeve domačije in v sanacijo treh divjih odlagališč. Zato je sovodenjski občinski svet na zadnjem zasedanju odobril sklep o spremembi letošnjega proračuna, v katerega so vključili tudi 120.000 evrov, ki jih bodo pred zaključkom letošnjega leta prejeli od prodaje goriškega podjetja za javne storitve Iris. »Sklenili smo, da bomo del tega denarja - 43.531 evrov - porabili za Bu-tkovičevo domačijo. Občinski delež pri tej investiciji je namreč okrog 66.000 evrov: 21.000 imamo že v proračunu, za ostalo pa bi morali najeti posojilo. Temu se bomo zdaj lahko izognili,« je povedala Floreninova in nadaljevala: »Posojila ne bomo potrebovali niti za sanacijo treh divjih odlagališč na Peči. Vanjo bomo skupno vložili okrog 90.000 evrov, levji delež pa bo krila dežela FJK. Občina bo morala za sanacijo odšteti okrog 28.000 evrov; tudi v tem primeru bomo porabili del sredstev, ki jih bomo dobili na podlagi VILEŠ-GORICA Dve nočni zapori Hitra cesta Vileš-Gorica, ki bo postala avtocesta, bo v prihodnjih dneh dvakrat čez noč zaprta, sporočajo iz družbe Autovie Venete. Zaradi nameščanja portalnih nosilcev za prikazovalnike sporočil bodo v noči med četrtkom in petkom od 20.30 do 6. ure zaprli cesto v obe smeri med Vilešem in Gradiščem. Enak poseg bodo opravili tudi na odseku med vozliščem pri Gradišču in krožiščem pri Štandrežu, ki bo v obe smeri zaprt od 20.30 v petek do 6. ure v soboto. Celih 24 ur pa bodo trajala dela za asfaltiranje na 2-kilometrskem odseku avtoceste A4 med Sesljanom in Trži-čem v smeri Benetk: zapora bo veljala danes od polnoči do polnoči jutrišnjega dne. Vozila bodo preusmerili na nasprotno vozišče, ki bo za čas posega prevozno v obe smeri. septembra sprejetega sklepa o zmanjšanju kapitala družbe Iris. Kam bomo vložili preostalih 50.000 evrov, pa bomo odločali naknadno.« Na dnevnem redu ponedeljkove seje občinskega sveta je bilo dalje ažu-riranje seznama javnih del za obdobje 2013-2015. »V seznam smo vključiti obnovo Štradalte, za katero bi potrebovali 995.000 evrov. Tega denarja nimamo na razpolago, projekt obnove pa želimo prijaviti na razpis "6000 campanili" (6000 zvonikov), ki bo objavljen na podlagi dogovora med zvezo Anci in ministrstva za infrastrukture. Gre za neke vrste tekmovanje, preko katerega bodo male občine lahko prišle do denarja za projekte, vredne med 500.000 in 1.000.000 evrov. Možnosti, da zmagamo, verjetno ni veliko, vseeno pa bomo sodelovali,« je pojasnila Floreninova, ki je občinskemu svetu poročala o številnih aktualnih vprašanjih. Med temi je problem smrada, nad katerim so se v prejšnjih mesecih pritoževali prebivalci Škrlj in ki bi lahko bil povezan z delovanjem novih central za proizvodnjo električne energije, ki so jih zgradili v industrijski coni med Štandrežem in Sovodnjami. »Lastnikom, s katerimi sem se sestala v minulih tednih, se zdi malo verjetno, da bi se neprijeten vonj širil iz njihovih novih obratov. Zagotovili so mi, da so vsekakor na razpolago za preverjanja, predsednik industrijskega konzorcija Ariano Medeot pa je obljubil, da bo skušal rešiti problem postaje za merjenje kakovosti zraka v Gregorčičevi ulici, ki še vedno ne deluje,« je povedala županja. Opozicijski svetniki tokrat niso vložili svetniških vprašanj. »Pri spremembi proračuna, preverjanju proračunskih ravnovesij in osvežitvi seznama javnih del smo se vzdržali, točke o nadomestilu za prisotnost članov občinskih komisij, spremembi občinskega pravilnika za javna naročila, ukinitvi javnega dobra na nekaterih parcelah in pregledu družb, v katerih ima občina deleže, pa so bile sprejete soglasno,« je povedal načelnik skupine Skupaj za So-vodnje Walter Devetak. (Ale) Odpadki v Ul. Sardoč na Peči bumbaca gorica - Delovišči ob pevmskem mostu Po koncu del se bodo v potok iztekale le prečiščene odplake Delovišče pri pevmskem mostu foto vip Gorica z okolico je posejana z delovišči, ki povzročajo nemalo preglavic voznikom. Ravno te dni so se del lotili na desnem bregu pevm-skega mostu, kar ovira prehod iz Pevme v Podgoro in obratno. Podobno delovišče so pred časom odprli na levem bregu mostu. V obeh primerih gre za urejanje omrežja za odvajanje meteornih voda in grez-ničnih odplak. Dela na goriški strani mostu se nagibajo h koncu, medtem ko so na pevmski strani v polnem teku. Bagri z vrtalnimi napravami so povsem razkopali pločnik in rahlo travnato območje pod cerkvico Pija XII. Delovodja je povedal, da trenutno v trdo skalo kopljejo globoko in široko jamo, kamor bodo namestili velik betonski zbiralnik z dvema prekatoma, ki bo služil kot filter za umazane odplake. Odplake z deževnico vred so bile doslej speljane naravnost v pevm-ski potok, ki se nekaj deset metrov stran izliva v Sočo. Nova čistilna naprava bo sprejeto nesnago najprej ločila v prekat za goste usedline in v prostor za tekočine, nakar se bodo prečiščene odplake zlivale v potok. Dela naj bi trajala dober mesec. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 2. oktobra 2013 1 3 gradišče - Zahteva po izboljšanju življenjskih razmer za priseljence Dežela postavlja pogoje za obstanek centra CIE Če se razmere v centru za identifikacijo in izgon nezakonitih priseljencev (CIE) pri Gradišču ne bodo izboljšale, ga bo morala država definitivno zapreti. Tako se glasi ena izmed obvez, ki jih je osvojila deželna vlada FJK, potem ko je deželni svet včeraj odobril resolucijo na to temo. Predlog dokumenta je prišel iz vrst politične večine, njegov prvi podpisnik pa je Franco Codega iz Demokratske stranke, ki se mu je pridružilo še dvanajst deželnih svetnikov iz večinskih strank. Zanj so glasovali tudi predstavniki Gibanje 5 zvezd. V odobreni resoluciji je zapisano, da so »priprte« osebe prisiljene živeti v zelo trdih razmerah, da so časi »pripora« predolgi (do osemnajstih mesecev), da so higiensko-sanitarne razmere slabe, da »priprtim« ni na voljo kakršnih koli sprostilnih dejavnosti, da jim delijo psihotropna zdravila. Takšno stanje je v nasprotju z nekaterimi državnimi in evropskimi normami. Resolucija zato obvezuje deželno vlado Debore Serracc-hiani k temu, da intervenira pri goriški pre-fekturi s priporočilom, naj preveri usklajenost organizacije in upravljanja centra z državno in evropsko zakonodajo. Deželnim svetnikom je treba omogočiti vstop v center brez posebnih kontrol in dovoljenj. Če se življenjske razmere ne bodo izboljšale, bo morala deželna vlada na notranjem ministrstvu zahtevati zaprtje centra. Dežela bo morala vladi posredovati še zahtevo po temeljiti reviziji zakonodaje, ki zadeva izgone iz države, in zahtevo po takojšnjem izbrisu kaznivega dejanja nezakonitega priseljevanja, je vsebino resolucije povzel Codega, ki opozarja, da center postavlja problem humanitarne narave -zaradi kršenja temeljnih človeških pravic -, dalje pravni problem - zaradi domnevne neusklajenosti z ustavo in evropskimi normami - in nazadnje še problem učinkovitosti glede na rezultate, ki jih (ne) dosega. Codega še pričakuje, da bosta omenjene zahteve upoštevala tudi služba za priseljence pri goriški kve-sturi in upravitelj centra. Pred včerajšnjim glasovanjem je Debora Serracchiani podprla resolucijo večine, odklonila pa je podporo dokumentu, ki ga je na isto temo predlagala desna sredina, v kolikor - tako je pojasnila predsednica deželna vlade - ne soglaša z njegovimi izhodišči. Dokument sta zagovarjala Rodolfo Zi-berna in Roberto Novelli iz Ljudstva svobode, ki sta utemeljevala, da za položaj v centru CIE ni kriv zakon Bossi-Fini, da je treba ustrezno usposobiti osebje, ki je zaposleno v centru, da je treba okrepiti sile javnega reda, ki center stražijo, dalje da naj se zagotovi podpora občini Gradišče in da naj se pri državah EU uveljavi zahteva, da si naložijo del finančnega bremena za boj proti nezakonitemu priseljevanju. Potrebno je tudi intervenirati pri državah, od koder priseljenci prihajajo, zato da pospešijo postopke za njihovo vrnitev v domovino, in od Italije iztržiti, da bo stroške za oskrbo »gostov« centra kril državni zdravstveni sistem. Predlog desne sredine je bil torej zavrnjen, so pa bili osvojeni trije amandmaji Gibanja 5 zvezd, ki obvezujejo k nakupu knjig in drugega čtiva za »priprte« v centru, dalje k usposabljanju zunanjega osebja, ki v centru zagotavlja storitve, in k »oživitvi« nogometnega igrišča, ki je danes neuporabno. »Če se bo država odločila za zaprtje centrov CIE, bo mora začeti ravno pri centru iz Gradišča, kjer so življenjski pogoji najslabši,« je stališče deželnega sveta podkrepil Giulio Lauri, načelnik svetniške skupine Svobode, ekologije in levice v deželnem svetu. Protest v CIE gorica - »Razbremenjevanje« financira bančna fundacija Družine invalidnih in prizadetih oseb lahko računajo na pomoč Potreba po oskrbi in pomoči je tudi na Goriškem vse večja bumbaca Fundacija Goriške hranilnice v sodelovanju s pristojnimi upravnimi in strokovnimi strukturami že četrto leto gmotno pripomore k uresničevanju projekta »Sol-lievo«, kar lahko prevedemo z besedo razbremenitev. Gre za razbremenitev družinskih članov nepokretnih, invalidnih in sicer težko prizadetih oseb, ki potrebujejo dan za dnem in leto za letom neposredno pomoč pri hranjenju, higieni, premikih v stanovanju, med boleznijo in tudi sicer. Vsakdo se prej ali slej iztroši in komaj čaka, da lahko občasno odklopi, čeprav za uro ali dve. Občinske socialne službe poznajo v podrobnostih stanje na teritoriju in vedo, komu je pomoč potrebna, nimajo pa dovolj sredstev, da bi lahko financirale poklicne zadruge, ki imajo v ta name usposobljeno osebje. Fundacija Goriške hranilnice ima vse več posluha za te družbene po- gorica - Obisk v KB centru Okusi na meji pripeljali v mesto tudi Državnega zbora Vebra Janko Veber in Marino Marsič Prireditev Okusi na meji je obiskal tudi predsednik slovenskega Državnega zbora Janko Veber; na neuradnem obisku v Gorici sta ga spremljala predstavnika stranke SD Nova Gorica Zvonko Kristan-čič in Andrej Miška. Goste je sprejel deželni organizacijski tajnik SKGZ Marino Mar-sič. Veber si je ogledal stojnice proizvajalcev in gostincev iz Slovenije ter stojnice Slovencev v Italiji (kiosk vinogradnikov iz Šte-verjana ter stojnici društev Sabotin in Štan-drež). Marsič jih je pospremil tudi v KB center, kjer jih je seznanil z dejavnostjo organizacij in ustanov, ki imajo tam svoj sedež. Veber se je pohvalno izrazil o delovanju in o sodobnem videzu centra. TRZIC Azbest in bolezni pljuč V avditoriju splošne bolnišnice v Tržiču bo danes ob 17.30 javno srečanje na temo bolezni pljuč in dihalnega sistema, ki so povezane z izpostavljenostjo azbestu. Znano je, da na Goriškem beležijo najvišjo stopnjo obolevanja s pljučnim rakom in ple-vralnim mezoteliomom v primerjavi z ostalimi pokrajinami dežele FJK. Tudi zato v okviru goriškega zdravstvenega podjetja deluje t.i.»lung unit«, ki tovrstne bolezni obravnava timsko, saj so v njej zdravniki z različno specializacijo. V delovno skupino so se organizirali pred približno enim letom, posebej pa se posvečajo ravno problematiki pljučnega raka in mezote-lioma. Vsaka dva tedna se sestajajo pnevmologi, radiologi, kirurgi, onko-logi in radioterapevti, ki skupaj obravnavajo vsakega pacienta z namenom, da bi mu nudili najboljšo oskrbo, po potrebi tudi zunaj goriških okvirov. V desetih mesecih so se sestali 19-krat in obravnavali 72 pljučnih in 44 rakastih bolnikov. O izkušnjah »lung unit« bo danes govor v Tržiču. jave, zato iz leta v leto namenja več sredstev v človekoljubne pobude, s pomočjo katerih lahko omenjene družine za deset ur v enem mesecu dobijo odrešujočo zamenjavo poleg že morebitnih storitev, ki jih prejemajo preko namenskih ustanov. Zasnovo in nekaj statističnih številk so odgovorni posredovali včeraj na sedežu fundacije v Gosposki ulici. Predsednik Gianluigi Chiozza je skupaj s podpredsednikom Robertom Collinijem in nekaj odborniki povedal, da so letos v ta namen povečali sredstva na 90.000 evrov, od katerih bodo Zgornjemu in Spodnjemu Posočju v enaki meri nakazali polovico sredstev že ob podpisu dogovora. Ni naključje, da so se dogovorili za podpis 1. oktobra, skaj je to evropski dan, posvečen fundacijam. Postopoma se volila fundacije pretakajo iz skladov za kulturo, šport, univerzo ... na socialno po- dročje. Takšni so pač časi. Namesto zdra-vic in zakusk so se odločili za takšno potezo s podpisom dogovora, ki so se ga udeležili tudi goriški župan Ettore Romoli, od-bornici za socialo Silvana Romano (za Gorico in Zgornje Posočje) in Cristiana Mor-solin (za Tržič in Spodnje Posočje) ter Marcella Bernardi in Maura Clementi v imenu zdravstveno socialnih služb. Opozorili so na vse večjo potrebo po oskrbi in pomoči, saj se prebivalstvo stara - sicer pa so oskrbovani iz vseh starostnih obdobij - in tudi obubo-žanja je čedalje več. Za kar so družine večkrat v preteklosti same poskrbele, je sedaj finančnih možnosti iz družinskih proračunov vse manj. Pomoč Fundacije Goriške hranilnice ima med ostalim blagodejen vpliv tudi na zaposlene v zadrugah, ki za pomoč na domu neposredno skrbijo s strokovnim in človekoljubnim pristopom. (ar) nova gorica Za deset odstotkov več ljudi brez dela »V avgustu se je brezposelnost sezonsko umirila, saj je v tem mesecu manj prijav v brezposelnost,« pojasnjujejo na novogoriškem zavodu za zaposlovanje, kjer se je avgusta v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 285 oseb. Ob koncu avgusta je bilo pri njih prijavljenih 5.707 oseb, kar je za 9,6 odstotka več kot avgusta lani. »Beležimo večje prekinitve samostojnih dejavnosti, precej s področja gradbeništva,« dodajajo na zavodu. Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je v obdobju januar-avgust letos pri njih skupno prijavilo 3.071 brezposelnih oseb, kar je za 2,3 odstotke več kot v enakem obdobju lani. Vzrok za kar polovico vseh prijav je bil iztek pogodb za določen čas, četrtina prijav pa zaradi stečaja oziroma iz naslova presežnih delavcev. Med delodajalci, ki so v obdobju med januarjem in avgustom letos na zavodu prijavili največ brezposelnih oseb, sta tudi šempetrska Letrika in šempetr-ska bolnišnica - oboji so prijavili po 31 oseb, v prvem primeru je šlo za iztek zaposlitev za določen čas, 22 prijav je prišlo tudi iz ajdovskega Fructala. Skupno število prijavljenih brezposelnih na no-vogoriškem zavodu za zaposlovanje je 5.707. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila junija za novogoriško območno službo, ki pokriva območje upravnih enot Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin, 11,4-odstotna. Med brezposelnimi prednjačijo ženske, visok je tudi odstotek dolgotrajno brezposelnih oseb. Dobra tretjina brezposelnih je starih 50 let in več, tretjina je takih, ki nimajo izobrazbe. Povečuje pa se tudi število brezposelnih invalidnih oseb in visoko izobraženih oseb. Junija je bilo na Goriškem zabeleženih 43.132 delovno aktivnih prebivalcev. V obdobju prvih osmih letošnjih mesecev se je iz evidence brezposelnih odjavilo 3.125 oseb, od teh se je samozapo-slilo kar 2.000 oseb, kar je za skoraj 15 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Avgusta je imel novogoriški zavod znotraj območja, ki ga pokriva, na voljo 450 prostih delovnih mest. Delodajalci so največ povpraševali po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, zidarjih, prodajalcih, komercialnih zastopnikih, čistilcih, voznikih težkih tovornjakov, natakarjih, kuharjih, orodjarjih, varilcih, elektroinštalaterjih in inženirjih strojništva. Na omenjenem zavodu v prihodnjih mesecih pričakujejo povečano število prijav iskalcev prve zaposlitve v evidenco brezposelnih. (km) redipulja - Za popularni TV kviz BBC prihaja posnet tekmovalca v jarku Med snemanjem na goriškem Krasu Na drugem programu angleške televizijske hiše BBC že več kot štirideset let predvajajo ob četrtkih nagradni kviz »Master-mind«. Pobudo zanj je dal oficir RAF, ki je bil med vojno podvržen zaslišanju Gestapa, zato kviz poteka kakor pravo zaslišanje, tekmovalec pa ima dve minuti časa, da odgovarja na rafal vprašanj na izbrano temo. Eden izmed štirih tekmecev v finalnem delu kviza bo odgovarjal na vprašanja o italijanski fronti v prvi svetovni vojni. Zato bo ekipa BBC-ja danes prišla posnet lokacije na območju Redi-pulje in Griže. Posnela bo tudi tekmovalca, ki se bo sprehajal po vojnih jarkih. Poleg krajevnega združenja Pro Loco bo logistično pomoč nudila Film Commission FJK. 14 Sreda, 2. oktobra 2013 GORIŠKI PROSTOR center lojze bratuž - Razstava Tedu Kramolcu se ni uresničila želja po vrnitvi v Gorico V Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava likovnih del Božidarja - Teda Kramolca, slovenskega slikarja, ki je ves povojni čas živel in ustvarjal v kanadskem Torontu. Kramolc je pred dvema letoma že razstavljal v Gorici, in sicer v Galeriji Ars na Travniku. Tedaj se je predstavil s serijo risb o fašističnem taborišču Gonars, kjer je bil interniran v obdobju 1942-43. Fond risb hrani Pilonova galerija v Ajdovščini, medtem ko zbirko slik, ki je sedaj na ogled v centru Bratuž, pa hranita Koroška osrednja knjižnica na Ravnah in Koroška galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca. Slikar je namreč pred leti poklonil svoja dela ustanovama iz Koroške, od koder je izhajal njegov oče, Luka Kramolc, znani glasbenik in zbiralec koroških narodnih napevov. Kljub svoji visoki starosti se je Božidar - Ted Kramolc pred dvema letoma udeležil odprtja v Ga- leriji Ars. Nameraval se je pripeljati tudi na razstavo v centru Bratuž, a se mu želja ni uresničila, ker je 3. septembra umrl v Torontu. Uspelo mu je le pregledati katalog goriške razstave, ki je bil konec avgusta že pripravljen in so mu ga poslali po elektronski pošti. Po ogledu je sporočil, da je katalog zelo lep, le nekaj dni kasneje pa je smrt prekinila njegovo dolgo in plo-dovito življenjsko pot. Marca letos je bil dopolnil 91 let. Za izdajo bogatega dvojezičnega kataloga sta poskrbela Kulturni center Lojze Bratuž in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči. Kanalska galerija je tudi pripomogla, da je več kot 50 slik priro-malo v Gorico, med katerimi so bile nekatere velikega formata in zato niso bile razobešene. Galerijo je v centru Bratuž zastopal koordinator razstavnih dejavnosti Peter Blažej, medtem ko je Kramolčevo življenjsko in umetniško pot predstavila Tatjana Pregl Kobe (levo) in Franka Žgavec na odprtju razstave bumbaca kritičarka Tatjana Pregl Kobe iz Ljubljane. Med drugim je poudarila, da je Slovenija odkrila Božidarja - za Kanadčane Teda - Kramolca šele pred kakimi dvajsetimi leti, in o njem še povedala, da je bil tudi besedni ustvarjalec, avtor črtic in povesti. O njegovem likovnem delu, kjer je bil najbolj doma, je zlasti izpostavila, da se je preizkušal v raznih slogih in tehnikah. Ta Kramolčeva raznolikost je lepo vidna tudi na goriški razstavi. Na ogled so risbe, monotipije, slike z ogljem, predvsem pa olja na platnu. Tudi tematika je raznolika: naužili se bomo ob pogledu na tihožitja, na ženske akte, na portrete, pa tudi abstraktno slikarstvo mu ni bilo tuje, je še povedala Kobetova. V imenu gostiteljev je prisotne pozdravila predsednica centra Bratuž, Franka Žgavec, in pozvala k minuti zbranosti ob spominu na umrlega likovnika; glasbeno točko je občinstvu poklonil mladi violinist Aleš Lavrenčič. Razstava Božidarja - Teda Kramolca bo odprta do 12. oktobra, na ogled pa je od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. ~M Gledališče 23. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 5. oktobra, ob 20.30 »Il visitatore« (Eric-Emmanuel Schmitt), nastopa gledališka skupina La Betulla iz kraja Nave (BS); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51/a v Gorici (tel. 048130212). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici obvešča, da je blagajna v Ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-383601) odprta za abonmajsko sezono od ponedeljka do sobote 10.00-13.00 in 16.00-20.00, zaprta bo 11. oktobra. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA: 2., 3., 4. in 5. oktobra ob 20. uri »Timon Atenski« (William Shakespeare, Thomas Middleton); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU poteka naročninska kampanja za gledališko sezono 2013-14: do 3. oktobra med 18. in 20. uro pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481969753) bodo lanski abonenti lahko potrdili svoj abonma, 5. in 6. oktobra med 10.30 in 12.30 ter med 18. in 20. uro bodo lanski abonenti lahko spremenili sedež, abonmaji za nove abonente bodo na razpolago od 8. oktobra do 16. novembra vsak torek med 16. in 18. uro in vsako soboto med 10.30 in 12.30; več na wwwartistias-sociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU poteka naročninska kampanja za gledališko sezono 2013-14: pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krmi-nu (tel. 0481-630057) bodo na raz-plago abonmaji za nove abonente do 26. oktobra vsak ponedeljek med 18. in 20. uro in vsako soboto med 16. in 18. uro; več na www artistiassociati-gorizia.it. VPIS ABONMAJA ZA FILMSKO GLEDALIŠČE 2013-2014: potrditev abonmajev in rezervacija sedežev za dosedanje abonente bo potekal do 4. oktobra, vpis za nove abonente od 7. do 16. oktobra pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, po tel. 003865-3354016 ali na blagaj-na@kulturnidom-ng.si. Projekcija prvega filma bo v petek, 18. oktobra, ob 20.15 v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici: »Nekaj je v zraku« (Olivier Assayas -Francija, 2012). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 »I Puffi 2«; 20.00 - 22.15 »Rush«. Dvorana 2: 17.20 - 19.45 - 22.15 »Sot-to assedio - White House Down«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Un piano perfetto«. DANES V TRŽIČU: KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 »I Puffi 2«; 22.00 »Come ti spaccio la fa-miglia«. Dvorana 2: 17.20 - 20.00 - 22.15 »Rush«. Dvorana 3: 17.20 - 19.45 - 22.15 »Sot-to assedio - White House Down«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Uni-versitari - Molto piu che amici«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Bling Ring«. H Šolske vesti SLOVENSKI STROKOVNI JEZIK IN IZRAZOSLOVJE v informacijsko-komunikacijski tehnologiji: 16-ur-ni brezplačni tečaj v okviru evropskega projekta »Jezik-Lingua«. Vsebine: uporaba slovenskega strokovnega jezika na področju novih tehnologij; uporaba slovenske strokovne terminologije; nadzor nad mešanjem jezikov in interferenca-mi med sporazumevanjem; učenje iz konkretnih primerov; simulacija dejanskih komunikacijskih situacij. Tečaj bo potekal na AD FORMANDUMU v Trstu (ul. Gin-nastica 72) v dneh 8., 15. in 22. oktobra od 18. do 21. ure in v dneh 9. in 16. oktobra od 18. do 21.30. Informacije: teco01@jezik-lingua.eu, tel. 345-9703933. SLOVENSKO STROKOVNO IZRAZOSLOVJE in poklicni žargon v kmetijstvu in lokalni proizvodnji: 16-urni brezplačni tečaj v okviru evropskega projekta Jezik-Lingua. Vsebine: uporaba slovenskega strokovnega jezika na področju kmetijstva in lokalne proizvodnje; uporaba strokovne terminologije; nadzor nad mešanjem jezikov in interferencami med sporazumevanjem; učenje iz konkretnih primerov; simulacija dejanskih komunikacijskih situacij. Tečaj bo potekal v konferenčni dvorani ZKB (Ul. Ricreatorio 2 - Opčine) v ponedeljek 7., 14. in 21. oktobra od 18. do 21. ure in v sredo, 9. in 16. oktobra od 18. do 21.30. Informacije: teco01@jezik-lin-gua.eu, tel. 345 9703933. STRATEŠKI DESIGN, 80-urni tečaj po univerzitetni diplomi za specializacijo na področju upravljanja organiziranih enot. Od metologij analize do tehnik project managementa s posebnim poudarkom na marketinških strategijah v gostinstvu. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Namenjen je odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51 (tel. 0481-81826, go@adformandum.org). KELTSKA HARFA IN SOLOPETJE na Glasbeni matici v Gorici; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508). MINI ŠOLA SLOVENŠČINE, ANGLEŠČINE IN ITALIJANŠČINE za otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole. Učenje jezika skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalni gib in likovno ustvarjanje je za otroke na tej razvojni stopnji idealen pristop; informacije v Hiši pravljic, tel. 334-1243766 (Martina Šolc) ali hisapravljic@gmail.com. AŠKD KREMENJAK organizira zače-tniški in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike v Jamljah (večnamenski center Prvomajska ulica 20). Informativni sestanek bo danes, 2. oktobra, ob 18. uri. Prisoten bo mentor Andrej Gropajc; informacije po tel. 3386805242 (Sonia). DRUŠTVO JADRO IZ RONK s pokroviteljstvom občine Ronke prireja 50-urni tečaj slovenskega jezika za odrasle na sedežu društva v Romjanu, Ul. Monte 6 Busi. Trajal bo šest mesecev, se bo začel v drugi polovici oktobra in bo potekal enkrat na teden bo dve uri. Informacije nudijo v knjižnici v Ron-kah in v centru Informagiovani v Trži- ču (tel.0481-494656) ali po tel. 0481482015. Organizacijsko srečanje bo v ponedeljek, 7. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva Jadro. S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 19. oktobra, enodnevni avtobusni izlet v naravni rezervat lagune v Maranu z zakusko na ladji in kosilom na oazi. Po povratku bo ogled vinske kleti, kjer bodo ponudili narezek in pokušnjo vin; informacije in vpisovanje po tel. 048178398 (trgovina Mila), 0481-78000 (gostilna Peric) in 380-4203829 (Miloš). Avtobus bo ob 7.45 v Štivanu, ob 8. uri pred spomenikom v Jamljah, ob 8.15 v Doberdobu in ob 8.30 pred pi-cerijo Al gambero v Ronkah. JESENSKA IZLETA »SPOZNAJMO OKOLICO« mimo spomenikov, jarkov, kavern in ostankov ob 100. obletnici prve svetovne vojne bosta potekala po Krasu v organizaciji Lokande Devetak 5. oktobra (Martinščina) in 19. oktobra (Brestovec na Vrhu) in ju bo vodil izvedenec in ljubitelj Krasa Mitja Juren. Na programu ob 8.45 zbiranje, ob 9. uri odhod, ob 10. uri malica z domačimi pridelki, ob 13.30 kosilo v Lokandi Devetak na Vrhu; informacije in obvezna prijava po tel. 0481882488, 0481-882005; info@deve-tak.com. Z3 Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo zaradi izobraževalnega tečaja v četrtek, 3. oktobra, in v petek, 4. oktobra, zaprta. ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 3., in v petek, 4. oktobra, goriški urad zaprt. SPDG obvešča, da je društveni urad odprt vsak četrtek med 19. in 20. uro. DRUŠTVO TRŽIČ vabi vsak petek na hojo s palicami po Marini Juliji. Zbirališče na glavni plaži ob 10. uri. AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe z inštruktorico Greto Lefons v večnamenskem centru v Jamljah vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure, začetek 3. oktobra; informacije po tel. 338-5755060 (Bruna). SPDG obvešča, da bo v novi sezoni rekreacijska telovadba za odrasle potekala vsako sredo med 20. in 21. uro v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Prvo srečanje bo v sredo, 9. oktobra; informacije po tel. 3387995474 (Aldo). -/ Goriška filma nagrajena Dokumentarec o atentatu v Petovljah z naslovom »Per mano ignota« goriškega režiserja Cristiana Natolija je na festivalu v Valdarnu prejel nagrado VZPI-ANPI, s katero nagrajujejo pričevalce vrednot, na katerih sloni republiška ustava. Natoli se sobotnega nagrajevanja ni mogel udeležiti, priznanje pa je namesto njega dvignil Matteo Oleotto, avtor filma »Zoran, il mio nipote sceno«, ki so ga razglasili za najboljši italijanski film. UTE se pripravlja na začetek Univerza za tretje starostno obdobje (UTE) iz Gorice se pripravlja na novo akademsko leto. Vpisovanje se bo začelo 7. oktobra. Predavanja bodo letos potekala na sedežu v Ulici Baiamonti, na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici, na sedežu Fundacije Co-ronini Cronberg in v Hiši Lenassi. Pavel Medvešček v vrtcu V petek ob 16.30 uri bodo v vrtcu Najdihojca v Novi Gorici gostili poznavalca in zapisovalca ljudske dediščine Pavla Medveščka. Dogodek poteka v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine ob predstavitvi del strokovnih delavk in otrok Vrtca Nova Gorica, ki so v šolskem letu 201213 raziskovali in ustvarjali na temo »Inovativnost v naši dediščini« pod mentorstvom Karin Lavin. (ok) Prireditve SPDG vabi v nedeljo, 20. oktobra, na tradicionalno druženje ob kostanju. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici vabi na brezplačno predavanje »Na-turopatija in osnovne funkcije črevesne flore (mikrobiote)« danes, 2. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Predavala bosta naturopatinja Erika Brajnik in farmakolog ter raziskovalec Luciano Lozio; več na www.saeka.si. PRVIH STO LET SLOVENSKE DRŽAVNE GIMNAZIJE NA GORIŠKEM bodo slovesno počastili danes, 2. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici; vstop na prireditev bo prost, organizatorji pa prosijo za najavo prisotnosti od 12. do 14. ure na tel. 0038653358400 ali na elektronski naslov tajni-stvo@gimng.si. Slavnostni govornik bo predsednik Borut Pahor, nekdanji dijak novogoriške gimnazije, medtem ko bo v imenu vseh goriških gimnazijcev spregovoril pisatelj Saša Vuga. Pozdravna nagovora bosta še imela Mihaela Pi-rih, ravnateljica licejskega pola v Gorici, in Bojan Bratina, ravnatelj gimnazije v Novi Gorici. Novogoriški dijaki bodo nastopili z recitalom, pela bo vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha. SEKCIJA PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE vabi na »Baklado 2013« v soboto, 5. oktobra, v Gabrjah. Zbirališče ob 19. uri v prostorih kulturnega društva Skala. Prehojena pot po vaških ulicah bo dolga približno1,5 km. Sledila bo pogostitev za vse udeležence. Izkupiček baklade bo nama-njen hospicu »Via di Natale« v Avianu. SLOVENSKA SKUPNOST v sodelovanju s Krožkom Anton Gregorčič prireja javno srečanje na temo reforme krajevnih javnih uprav v ponedeljek, 7. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prisotna bosta deželna odbornika Paolo Pa-nontin in Mariagrazia Santoro. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Gemma Sartorato vd. Sellini iz bolnišnice Sv. Justa v kapeli bolnišnice Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V ŠTANDREŽU: 11.30, Stefania Gomiscek vd. Lutman (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi. DANES V PODGORI: 11.00, Arnaldo Cavallin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 9.30, Luigino Sirach (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na goriškem glavnem pokopališču. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 2. oktobra 2013 1 5 O NAŠEM TRENUTKU Zadnje sporočilo: Stiska for ever Ace Mermolja Vračam se k argumentom, vendar bi bila alternativa v spominih. To pomeni, da sem kot italijanski državljan pesimist glede bodočnosti Italije. V črnogledje me ne spravljajo zadnji dogodki, ki itak prehitevajo komentarje, ki jih pišem doma, oziroma moje razumevanje dogodkov, če je sploh še kaj možno razumeti. Sem pesimist, ker je trenutni položaj države in državljanov posledica zgodovinskih razvojev in ima zato globoke korenine. Berlusconi npr. ni trenutna anomalija, ampak sadež starega drevesa. V kateri zahodni in zreli demokraciji poznamo podoben pojav? V Italiji tradicionalno prevladuje desnica. »Ljudstvo« je večinsko podprlo Mussolinija in podprle so ga gospodarske elite, ki jim je fašizem koristil. Italijanska večinska desnica in sama sredina ni nikoli do konca in radikalno obračunala s fašizmom. Zato sem po počitnicah pisal o Ra-bu, čeprav vem, da je takšno pisanje »inter nos« in zato nič ne pomaga. Po drugi vojni in v novo nastali italijanski republiki je po magičnem »preblisku« skupne in prosvetljene ustave na volitvah zmagala Krščanska demokracija. Vanjo se je kot reka izlila bivša fašistična nomenklatura, stebre je posodila temna cerkev in sistem so podprle družbene elite in bogati sloji. Levici so ostali bleščeči intelektualci, pisatelji in znanstveniki, s katerimi pa je imela KPI vedno problematičen odnos. Na kulturnem področju desnica ni proizvajala nič posebnega, je pa pletla mrežo oblasti. Levosredinske vlade, ki so pozneje vključile socialiste, so se dogajale tako, da so leve partnerje potisnile na desno in v nečedne kupčije. Podkupovanje je postajalo vedno trdnejša politična vez. Craxi je imel vizije, a jih je zapravil v v vedno bolj divji bitki za moč, denar in oblast. Berlusconi je bil naraven naslednik povsem netransparentne tradicije. Prepričan sem, da je svojo že kar neverjetno podjetniško in politično kariero v veliki meri gradil z nezakonitimi posli in v družbi hudodelcev. Ljudstvo ga je na pol zavestno podprlo, povsem zavestno so ga podprle večne elite, bogataši, podjetniki, finančniki, novinarji, skratka, večinski vodilni razredi in centri oblasti. Zato je nesmiselno jokati zaradi nesreč, ki pestijo in bodo pestile Italijo. Politika je v kolikor toliko demokratični republiki sad širokih »ljudskih« izbir in obenem izraz vplivnih elit. Levica je vedno s težavo gradila neko alternativo, ker je naravno manjšinska, ker ni vajena oblasti, ker se vsakič pojavijo skupine, ki ji v prelomnih trenutkih odvzamejo tisti del konsenza, ki bi bil potreben za jasno zmago. Sedaj je to Grillo, ki objektivno ovira spremembe in pomaga Ber-lusconiju. Sporazum med levico, DS in gibanjem 5 zvezdic je bil možen. Iz igre bi spravil Berlus-conijovo Lepenovsko desnico, a sta to Grillo in njegov družabnik Casaleggio preprečila. Ne vem, če sta sama. Frakcijski spori znotraj DS so žalostni v očeh volivcev, a izhajajo iz neke osnovne impotence. Svet idej postane muka in frustracija, če misli ne moreš spraviti v prakso. Podobno stisko poznajo npr. pisci, ki ne zmorejo dobre ideje spraviti v dovršen roman. V tem močvirju plavamo in ne vidim lučke na koncu tunela. Kot Slovenci v Italiji lahko pričakujemo kak finančni rez, ki nam bo dodatno pokvaril razpoloženje. Kot državljan upam, da smo pred zadnjimi udarci satrapa. Vendar sem kot Slovenec razočaran tudi nad dogajanjem v Sloveniji. Med Slovenci - matičnimi in zamejskimi - ni utihnilo »protilaško« razpoloženje. Model so nam Nemci, Dunaj in Berlin. V samostojni Sloveniji pa so osamosvojitvene politične, gospodarske in tudi kulturne elite zakorakale po poti sredozemskih in »romanskih« modelov življenja in vladanja. Nisem pričakoval, da smo Slovenci tako lakomni, grabežljivi in podkupljivi. Stare in nove elite so nerazumno zapravljale in si lastile premoženje, ki je bilo do osamosvojitve državno. Žal je imel prav pomemben mož, ki mi je po osamosvojitvi dejal: »Ti se motiš, politika je samo seks in denar.« Mislil sem, da je ciničen kvalunkvist. Upam, da bodo generacije, ki prihajajo in ki nimajo ne postkomunističnih besov in niti osamosvojitvene lakote pospravile slabe prakse v fiziološke struje. Nezakonitosti so povsod, bistveno je, da ne postanejo sistem, kot je mafija. V trenutnih stiskah tudi od Slovenije lahko zamejci in Slovenci po svetu pričakujemo vedno manj. Čaščenje Pahorja in trenutna navdušenja nad Partizanskim zborom naj nas ne zavajajo. Medijski dogodki so fikcija. Če mora slovenska vlada izvesti redukcije in restriktivne politike, je rezanje pomoči manjšinam med najmanj opaznimi in občutenimi postavkami. Drugače bi bilo, ko bi imeli Slovenci izven Slovenije možnost, da izvolimo npr. tri poslance: dva v zamejstvih in enega med Slovenci po svetu. To bi bil edini resen adut, a je čista utopija. Sprejmemo pač kar prejmemo in na načine, ki jih želijo drugi. Menim, da sem bil dovolj pesimist za končen poziv. Nad usodo manjšine države ne bodo jokale. Vendar sama manjšina ni žrtveno jagnje. Kriza je tu. Sami pa nismo dovolj pametni, da bi se pripravili na dodatna suha leta. Vztrajamo pri modelu, kjer bo preživel tisti, ki bo najlažje zdržal z majhno količino hrane in pijače. Sledimo naravni selekciji. Bi bil možen preobrat v racionalnejšo smer, ali pa so močnejši temni demoni: kot v Italiji in kot v Sloveniji? Kritiziramo Italijo in Slovenijo, vendar smo sami zaprti v egoistične in ideološke sheme, ki preprečujejo, da bi znali v teh časih predstaviti nek racionalen preživetveni načrt. Krivda ni kot podpore fifty-fifty, vendar ne bi z imeni netil dodatnih polemik. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu prejeli smo Tigr kot črn madež na vesti slovenskih komunistov Rojstvo Tigra Štirje bazoviški junaki Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvo-nimir Miloš in Alojz Valenčič so bili z obsodbo Posebnega sodišča za zaščito države na prvem tržaškem procesu obsojeni na smrt in ob zori, 6. septembra 1930, ustreljeni na bazoviški gmajni. Bili so člani ilegalne narodne organizacije slovenske in hrvaške mladine v Julijski krajini in Istri z imenom Borba, ustanovljene z namenom, da organizira upor proti raznarodovalni politiki fašističnega režima. Na Goriškem pa je istočasno delovala druga ilegalna skupina z imenom Organizacija. In septembra 1927 so se na Nanosu zbrali predstavniki navedenih in drugih razpuščenih mladinskih, športnih, dijaških in kulturnih organizacij ter ustanovili širše ilegalno protifašistično gibanje, ki se ga je kasneje prijelo ime Tigr (Trst-Istra-Gorica-Reka), ki bi naj po nekaterih ocenah štelo okrog 3.000 privržencev, predvsem mladih. Vzeli so v roke orožje ter na svoj prapor odločno zapisali besede SMRT FAŠIZMU, ki jih je kasneje sprejelo za svoje širše uporništvo v Evropi. Pri čemer velja posebej opozoriti, da pri tigrov-skem boju ni šlo za pobijanje ljudi, ampak za uničevanje raznarodoval-nih ustanov in reševanje ogroženega slovenstva ter je prišlo do nekaj primerov človeških žrtev bolj po nesreči. Kakšno je bilo tedaj vzdušje med primorsko mladino, zlasti med izobraženci, tudi tistimi v emigraciji, lahko razberemo iz sledeče pesmi Bogomirja Magajne: Pili in peli smo včasih tam pri Košaku/in govorili o pesmih na vsakem koraku,/dučeja kleli smo na vso moč,/nad Evropo razbiti smo hoteli noč./Bežale so misli na vse ocea-ne,/vračale vedno se sredi Ljublja-ne,/še bolj na morje, na Kras./Gla-sno je bolečina zavpila iz nas./Ko-zarec je treščil ob tla Kosove,/s pestjo je udaril po mizi, zaklel:/«Pe-reat, pereat (umri,umri) življenja ti-ran,/iz nas samih naj vstane upora orkan«./A hip nato je sklonil glavo, kot bi spal in/»v nemi grozi šepetajo bori« je šepetal. Gregorčič pa je ta duh upora ponazoril s sledečimi verzi: Na bregu stojim in v morje strmin:/pod mano srdito valovje rohni ob kamnito bregovje;/od neba prši se megleni dim, v obraz mi brizgajo pene od skalne stene;/a stena skalna/ostane stalna/in jaz se na bregu ne ganem,/viharju kljubujem, ostanem!/Ko v steno valovje, usode vihar/ob me se zaganja,/a duh se ponosni ne klanja;/ti streti me moreš, potreti nikar,/usode sovražne besneči vihar! Kalvarija Tigrovcev med vojno in po njej Tigrovce so sestavljali demokrati različnih političnih in ideoloških pogledov, ki jih je povezoval boj za ogroženo slovenstvo in želja po socialno pravični državi. Že zgodaj pred drugo svetovno vojno so sodelovali z angleškimi obveščevalnimi službami, ki so jih zalagale tudi z eksplozivom. Bili so tudi prepričani, da bodo sile Osi kmalu udarile po Jugoslaviji, zato so izvajali intenzivne priprave za organizacijo tako imenovane prostovoljne »Soške legije« (okrog 2.000 mož), ki je po napadu leta 1941 krenila v pomoč kraljevi jugoslovanski vojski, a naj bi jo v Bo- sni ustaši ustavili in vrnili nazaj. Pripravljali so se tudi na to, da bodo iz gozdov okrog Ribnice skakali v hrbet okupatorju. Slovenski komunisti pa so se organizirali v protiimperiali-stično, to je protizahodno fronto in so bili tako na nasprotnem bregu od Tigrovcev. Poleg tega pa so bili pred napadom na Sovjetsko zvezo v svoji lojalnosti Moskvi, hočeš-nočeš, posredno, prek pakta Ribentrop-Molotov celo skriti tihi zavezniki Hitlerjeve Nemčije. Po znanem razpletu dogodkov po napadu na Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo so sicer spremenili svojo politiko, organizirali in uspešno izpeljali NOB, a so ga hkrati izkoristili za izvedbo krvave revolucije in vzpostavitev totalitarnega sistema. Čeprav TIGR iz že navedenih in drugih razlogov ni bil povabljen v OF, so se mnogi njegovi člani vključili v NOB, vendar so bili s svojim demokratičnim prepričanjem za komuniste, ki so od samega začetka načrtovali revolucijo in prevzem oblasti, sumljivi ter so jih imeli pod nadzorom in izpostavljali šikanam. Tatjana Rejec je v svoji knjigi »Partija in Tigrovci« (Slovenska matica, Ljubljana, 2006) šla še dlje in zbrala dovolj trdne dokaze, da so se komunisti nekaterih vodilnih Tigrovcev, ki so imeli velik ugled med ljudmi, načrtno zahrbtno znebili, kot npr. dr. Maksa Rejca, Ferda Kravanje, Toneta Majnika in prikazali, kot da so padli v borbi. Zato bo treba nekoč s spomenikov zbrisati te laži. O tem zločinskem početju komunistov govori tudi tragična usoda primorskih padalcev, ki so jih zavezniki spustili v partizanske vrste, da bi služili za zvezo, a so izginili brez sledu. Ob odkritju spominske plošče dr. Andreju Slavku Uršiču v Kobaridu oktobra 2001, ki ga je Ud-ba ugrabila in neznano kje likvidirala, je med ljudmi završalo, ko je govornik, književnik Saša Vuga, vzkliknil v množico: »Gospodje, ki me sedaj morda celo poslušate, povejte, kje je njegov grob, spovejte se in lažje vam bo«. (Delo, 14. 10. 2001). Na proslavi 50. obletnice osvoboditve, torej tudi zmage Tigrovcev, pa je Vu-ga v Gorici med ostalim dejal (Slovenec, 15. 7. 1995): »Na tem slavnostnem zboru med nami tu ni samo redkih preživelih Tigrovcev: vsi so do zadnjega, prav vsi. Nepregledna vrsta ponosnih primorskih trpinov. In mučenikov. Tu so in nas poslušajo. Tu čakajo, kako bomo ravnali mi, ki smo poželi sad njihovega poguma, njihove neomajne domovinske ljubezni, njihovega trpljenja. Ali bomo ravnali kot presite, zvega-ne pohabe, ali kot zravnani čuvarji dragocene dediščine ... Tigrovci niso poznali političnega ekstremizma, klub temu so ga občutili na svoji koži. Oni so, nasprotno, ekstremno radi umirali za domovino. Zato jih drugi strani odporniškega gibanja (NOB-ju namreč, prip. avt.) ni bilo treba iztrebljati. Če naj se politična stran, ki je to počela, še lahko imenuje odporniško gibanje . Naj Ti-grovci slišijo tudi to zamolčano besedo. Kdor to prizna, je lahko Ti-grovec tudi danes .« Celo dolgoletni predsednik koprske borčevske organizacije Ciril Pelicon je v intervjuju za Svobodno misel (14. 9. 2007) na vprašanje, ali bi lahko opisal kak zelo težek trenutek v njegovem življenju, odgovoril, da je bilo tega veliko med vojno, zlasti okupatorskega nasilja, vendar, je dejal, »da so ga nekatera kruta medvojna in povojna dejanja naših vojaških in civilnih oblasti še najbolj prizadela«. Pri tem je navedel primer bližnjega so- rodnika, borca Dolomitskega odreda, ki je prihitel na pomoč ženi, ki se je pripravljala na rojstvo četrtega otroka. Ker se je zadržal doma dlje, kot je bilo predvideno, so ga v njegovi enoti obravnavali kot dezerter-ja in ga ob vrnitvi hladno ustrelili. »Pa tudi meni so po vojni prav tako hladno ustrelili brata in to zgolj zato, ker je bil Tigrovec,« je še dodal. Težki porodni krči rehabilitacije Tigra Nekateri preživeli Tigrovci in drugi primorski domoljubi, ki so dolga leta nosili v sebi bolečino, ker je bil Tigr po vojni ožigosan kot reakcionarno gibanje in celo sovražno do novih oblasti, so sredi 50-tih let sprožili pobudo, da bi se gibanje rehabilitiralo in popravile storjene krivice Tigrovcem, a so še poldrugo desetletje po vojni na seji CK ZKS, 13. 6. 1958, ki je obravnavala navedeno pobudo, padle po Tigru sledeče uničujoče ocene (Primorski Rodoljub, št. 5/2001): »Tigr ni bil napredno gibanje, čeprav je bil usmerjen proti fašizmu, ker to ni bila zavestna politična akcija« (Mitja Ribičič). Pa, »da se za sedanjo akcijo teh sil skriva načrtna tuja, t.j. imperialistična obveščevalna vohunska akcija« (Boris Kraigher), in, »da naj vse te nam sovražne elemente zasliši notranja uprava« (Ivan Maček), in tako so bili v dobri stari partijski maniri akterji pobude »dani v obdelavo«. Še več, kljub temu, da se je Milan Kučan na enem izmed Tigrovskih shodov v 90-letih na Nanosu opravičil za krivice storjene Tigru, je dr. Igor Lukšič še leta 2005 pljunil po Tigru (Delo, 29. 4. 2005) z izjavo, »da je bil Tigr teroristična organizacija, ki je hotela z nasilnimi akcijami opozoriti svetovno javnost na vprašanje narodnih manjšin v Italiji in je izvajal konkretne teroristične akcije, da bi tako zbujal simpatije in pozornost širših množic«. Nekaj podobnega se je zareklo tudi Janezu Stanovniku, a sta kasneje, verjetno zaradi ostrih reakcij javnosti, te svoje izjave popravila. Vendar življenje je teklo naprej, prišla je demokratizacija, osamosvojitev in v začetku 90-tih let je bilo, predvsem pod taktirko Karla Kocjančiča, Cirila Pelicona, Nadje Maganja idr. ustanovljeno Društvo za negovanje tradicij Tigr Primorske, kljub odporom borčevske organizacije, ki je Tigru ponujala status sekcije v svojih vrstah. Društvo se je v nekaj letih razmahnilo po vsej Primorski, vključno z zamejstvom, in tudi med Primorci, živečimi v osrednji Sloveniji, se vključilo v zvezo veteranskih organizacij in šteje danes že preko 1100 članov. Sprejet je bil zakon v DZ, ki je status Tigrovcev izenačil s statusom borcev NOB. Postavljenih je bil prek 25 pomnikov Tigrovcem in drugim »pozabljenim« primorskim domoljubom. Izšla sta dva ducata knjig s tigrovsko in domoljubno tematiko. Na Velikem Cerju pa je na pobudo Tigra zrasel mogočen spomenik-muzej branite-ljem zahodne meje, ki bo, med ostalim, žarčil primorsko domoljubje daleč naokoli. Na tej prehojeni poti pa so navedeni pionirji te velike zgodbe o rehabilitaciji Tigra, ki so vdahnili društvu pravo domoljubno dušo, eden za drugim popadali zaradi bolezni in nesrečnih naključij in se zaradi skomin borčevske organizacije po tem, da bi položila roko na Tigr, odpira, vprašanje, ali bo Tigr ostal še Tigr. Milan Gregorič 16 Sreda, 2. oktobra 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Skupina E Basel - Schalke 04 0:1, Steaua - Chelsea 0:4 Schalke 04 2 2 0 0 4:0 6 Basel 2 1 0 1 2:2 3 Chelsea 2 1 0 1 5:2 3 Steaua 2 0 0 2 0:7 0 22. oktobra: Steaua - Basel, Schalke 04 -Chelsea Skupina F Borussia D. - Marseille 3:0, Arsenal - Napoli 2:0 Arsenal 2 20 0 4:1 6 Borussia D. 2 10 1 4:2 3 Napoli 2 10 1 2:3 3 Marseille 2 00 2 1:5 0 22. oktobra: Arsenal - Borussia, Marseille - Napoli Skupina G Zenit - Austria Dunaj 0:0, Porto Atl. Madrid 1:2 Atl. Madrid 220 0 5:2 6 Porto 2 1 0 1 2:2 3 Austria 201 1 0:1 1 Zenit 201 1 1:3 1 22. oktobra: Porto - Zenit, Austria - Atl. Madrid Skupina H Ajax - Milan 1:1 Celtic - Barcelona 0:1 Barcelona 2 2 0 0 5:0 6 Milan 2 110 3:1 4 Ajax 2011 1:5 1 Celtic 2 0 0 2 0:3 0 22. oktobra: Celtic - Ajax, Milan Barcelona nogomet - Liga prvakov Arsenal nadígral Napelí Mario Balotelli ansa LONDON - Liga prvakov ni italijansko prvenstvo. To je na svoji koži sinoči v Londonu okusil Napoli, ki ga je Arsenal popolnoma nadi-gral. Angleško moštvo, ki je sinoči doseglo svojo deseto zaporedno zmago v različnih prvenstvih in vodi v premier league, je dalo moštvu Rafaela Beniteza pravo lekcijo. Odsotnost Higuaina ne more biti opravičilo za brezbarvno, nepovezano in nenatančno igro proti ekipi, ki je bila, na čelu z nemškim reprezentantom Ozilom, za razred boljši. V Dortmundu je Borussia s 3:0 premagala Marseille. Robert Le-wandowski je rumeno-črne v vodstvo popeljal v 19. minuti, ko je zadel iz bližine, na 2:0 je povišal Marco Reus v 52. minuti, končnih 3:0 pa je postavil Lewandowski z bele točke. Na robu poraza je bil v Amsterdamu tudi Milan. Ajax, ki ni več nekdanja velesila, je namreč po izenačeni tekmi (Milan je bil sicer boljši) celo povedel v zadnji minuti rednega de-la,koje z glavo zadel Stefano Denswil, iz zagate pa je Milan rešil Mario Balotelli v 94. minuti, ko je zadel po enajstmetrovki. Valter Birsa tokrat ni dobil priložnosti pri rdeče-črnih. Ob Milanu in Ajaxu v skupini H igrata še Celtic iz Glasgowa in Barcelona. Dvoboj na Škotskem je nocoj pripadel Kataloncem, ki so edini gol na tekmi zabili v 77. minuti prek Cesca Fa-bregasa in prišli še do druge zmage. Danes tudi Juventus - Galatasaray in Manchester City -Bayern München. triestina - Kocka je padla Rossitto namesto Costantinija Položaj Miloša Tula še nejasen Po približno enem letu se Maurizio Costan-tini že drugič poslavlja od Triestine. Lani je po neuspelem začetku sezone prevzel Sambaldijevo mesto na klopi tržaške ekipe, ravno tako neuspešen letošnji začetek (Triestina je v petih nastopih v D-ligi zbrala le štiri točke) pa je bil tokrat zanj usoden. Odločilen je bil poraz, ki ga je Triestina doživela v nedeljo v Montebelluni. Odločitev je padla v jutranjih urah, ko je prišlo do pogovora med vodstvom društva in samim trenerjem, kateremu očitno predsednik Puglia in ostali člani vodstva niso več zaupali. A najbrž Costantinijeva usoda je bila že prej zapečatena, saj je bil ravno tako včeraj že dosežen dogovor z novim trenerjem. Včerajšnji trening ekipe - potekal je v popoldanskih urah na dolinskem pravokotniku - je namreč že vodil novi Fabio Rossitto, ki je v lanski sezoni vodil Por-denone, gotovo pa je bolj znan zaradi večletne A-ligaške kariere kot nogometaš. Večino le-te je preživel v Vidmu. V dresu Udineseja je odigral kar devet sezon med letoma 1989 in 1997, kariero nato nadaljeval z Napolijem in Fiorentino, se znova vrnil v Videm. Kariero je končal leta 2007 pri Sacilese-ju, kot trener pa se najprej preizkusil v Udineseje- vi ekipi Primavera. Rossitto je v Trst pripeljal tudi pomožnega trenerja in istočasno trenerja vratarjev, ravno tako znanega nekdanjega A-ligaša Lui-gija Gigija Turcija (spoznala sta se ravno v Vidmu), ter kondicijskega trenerja, ki pa naj bi sodeloval le občasno. Tudi zaradi tega ni še znana usoda drugih Costantinijevih sodelavcev, to se pravi trojice Muiesan-Di Justo-Tul. Društvo jih je potrdilo, a se ne ve točno v kateri vlogi. Včerajšnji trening v Dolini je vsekakor potekal v kar čudnem in napetem ozračju. Po naših informacijah so bili Costantinijevi sodelavci, s Tulom vred, prisotni v Dolini in že pripravljeni na začetek treninga. Nato naj bi se Costantinijevi sodelavci iz solidarnosti do včeraj že nekdanjega trenerja Triestine premislili in znova preoblekli. Sledil naj bi sestanek z vodstvom kluba. Skratka: vse skupaj je bilo precej nejasno in zmedeno. V pričakovanju nedeljskega derbija proti tržiški ekipi Ufm pa tudi prav nič spodbudno. nogomet Cagliari noče več igrati v Trstu CAGLIARI - Nogometaši Ca-gliarija nočejo več igrati domačih tekem v Trstu. «V zadnjem tednu smo več časa preživeli na letalu, kot kjerkoli drugje,« je povedal kapetan moštva Daniele Conti. Cagliari že dve leti nima rešenega vprašanja domačega stadiona v Cagliariju, Con-ti pa pogreša pomoč navijačev in pravi, da so igralci celo pripravljeni stavkati. GUIDOLIN - «Takšna ekipa kot je naša si mora najprej zavarovati hrbet, šele nato lahko sanja,« po težkem porazu v Bergamu proti Atalanti pravi trener Udineseja Francesco Guidolin. Skratka, napovedal je začetek boja za obstanek. PRAZNIH ROK - Na gimna-stičnem SP v Antwerpnu prvič po letu 2001 v finalu ne bo Slovencev. Mitja Petkovšek je v kvalifikacijah na bradlji dosegel 13. oceno, Saša Bertoncelj pa na konju z ročaji enajsto. PORTOROŽ - S superpoka-lom med Krko in Unionom Olim-pijo se bo danes v Luciji pri Portorožu (ob 20. uri) začela košarkarska sezona v Sloveniji. TEKMA - Pred nedeljski začetkom prvenstva Legadue bo tržaško košarkarsko moštvo Pall. trieste danes ob 18. uri odigralo prijateljsko tkemo v Kopru. MOTOCIKLIZEM - Leta 2014 v tekmovanju za svetovno prvenstvo ne bodo nastopili v Laguni Se-ci, znani po zloglasnem ovinku Corkscrew (Odpirač za zamaške). zsšdi Šport zrel, suveren in delaven Na svoji zadnji seji je izvršni odbor ZSŠDI ocenil nedavni obisk ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Tine Komel in med drugim izrazil zadovoljstvo, tako v sporočilu za javnost, da je vsa naša športna organizirana stvarnost - zbrana pod isto streho - zmogla in znala predstaviti v vseh svoji celoti kot zelo suveren, zrel, delaven in organiziran subjekt, ki točno ve, da v naši slovenski stvarnosti odigrava vlogo, ki je pomemben činitelj ob ohranjanju tradicij in slovenskega jezika na terenu. Odbor ZSŠDI je obenem dosegel organizacijski in programski dogovor s spletno stranjo Slosport.org, ki bo odslej tudi uradna tiskovna agencija ZSŠDI. S tem v zvezi je Združenje razpisalo tudi javni natečaj za sodelavca na spletni strani. Natečaja se je udeležila četverica kandidatov, izpraševalna komisija pa je izbrala kot sodelavca Alberta Voncino. ZSŠDI je pripravilo zgibanko z vsemi podatki vseh dejavnosti, ki jih naša društva nudijo otrokom in mladostnikom od 3. pa do 18. leta starosti in jo razdelila na vseh osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah, tako na Tržaškem in Goriškem kot tudi v Benečiji. O zgibanki bomo še poročali. kolesarstvo - V zakulisju svetovnega prvenstva v Firencah tudi slovenski navijači Rezali pršut ob Avseniku Toskana, dežela slavnih kolesarjev kot Bartali, Martini, Cipollini, Bettini in Bar-toli, je prvič gostila svetovno prvenstvo. Organizacija je bila skoraj brezhibna. Škoda le, da je vreme skvarilo prav zadnjo, najbolj pričakovano dirko članov. V vseh ostalih dneh je vreme prizaneslo organizatorjem. Tiskovno središče in Chianti V osmih dneh je bilo na sporedu štirinajst dirk. Start vseh je bil v različnih to-skanskih mestih. Vse dirke pa so se zaključile v Firencah blizu stadiona Artemio Franchi oz. pred telovadnico Mandela Forum. Na parketu telovadnice je bilo nameščeno tiskovno središče. Postavljene so bile dolge vrste miz in prostora je bilo za skoraj 1800 novinarjev in fotografov. V sredini telovadnice, nad mizami, so viseli trije veliki in zelo tanki ekrani, na katerih so predvajali neposredni prenos dirk. Z razliko od Gira d'Italia je bila brezžicna povezava brezplačna. V soboto je povezava delovala perfektno. V nedeljo, morda zaradi slabega vremena in zaradi večjega števila uporabnikov, je bila počasna. Akreditacije je bilo treba dvigniti na sedežu Raia v Firencah ob reki Arno, okoli 3 kilometre od Mandela Foruma. Ob akreditaciji je vsak novinar dobil tudi steklenico črnega vina Chianti. Promet Potem ko sem dvignil akreditacijo sem, se s časnikarjem dnevnika La Repub-blica s taksijem peljal do Mandela Forum. Šli smo tudi mimo športnega centra Co-verciano. Vprašal sem taksista, ali je svetovno prvenstvi povzročilo težave prometu. Spremljanje dirke z dežnikom pod dežjem Simpatičen taksist, s tipičnim toskanskim naglasom, je odgovoril, da večjih zastojev ni bilo opaziti. Rekel je tudi, da je vse odlično organizirano. S to trditvijo sem se ob koncu tudi sam strinjal. Prostovoljci in Area Hospitality Na vsakem vhodu in na raznih predelih ob cilju, je bilo polno mladih prostovoljcev v rdečih majicah, ki so skrbeli, da je vse potekalo v redu. Bili so strogi a tudi zelo vljudni in so rade volje dajali informacije. Vse je bilo dobro nadzorovano. Vhoda na območju posvečeno vip osebam in sponzorjem (t.i. Area Hospitality) so stražilipravi body guards v črnih oblekah. V to cono je bil možen vstop le z barvano zapestnico. bevk Expo Area Prost vstop za vse pa je bil možen v t.i. Expo Area na igrišču ragbija ekipe Firenze rugby tik ob Mandela Foruma. Postavljeni so bili beli pravokotni šotori za razne sponzorje kot Mapei in Generali. V manjših šotorih so prodajali kolesarske drese in druga kolesarska oblačila. Možno je bilo tudi se preizkusiti s kolesom na valjih na virtualnih kolesarskih dirkah. Seveda niso manjkali enogastronom-ski kotički s tipičnimi lokalnimi jedmi kot npr.: klobase, polenta in fižol ter seveda «porchetta». V soboto so se vsi brezskrbno in veselo sprehajali po tem območju. V nedeljo pa se je igrišče ragbija spremenilo v pravo močvirje. Tisti brez primernih čevljev so hodili kar boso nog. Ostali so pazili, da na stopijo v pregloboke luže...zaman! Dež, grmenje in naposled sonce Napovedi za konec tedna so bile slabe. V soboto pa je bilo vreme sončno in temperatura je bila okoli 25 stopinj. V nedeljo zjutraj je bilo vreme muhasto. Okoli poldne se je vlilo. Nebo je postalo temno sivo in do okoli štirih popoldne ni nehalo deževati. Sonce je posijalo prav ob zaključku dirke, ko je manjkal krog do konca. Navijači Kljub tako slabemu vremenu je bilo videti ob progi veliko število navijačev moških in žensk vseh starosti. Očetje so imeli na ramenih otroka, pokritega s plaščem. Mame so porivale voziček z dežnikom v rokah. Nekateri so si prinesli stolice in celo dirko sedeli ob ograjah ob cesti s temnim plaščem, v eni roki so imeli dežnik, v drugi pa sendvič. Ljudje so iskali zatočišča pod balkonih, drevesih in celo v vhodih stanovanj-sldh hiš. V barih s televizorjem seje kargnet-lo ljudi. Sicer je ob progi bilo nameščenih več zvočnikov, preko katerih je bilo slišati kroniko dirke. Ob progi je bilo več dni polno kam-perjev. Navijači iz Slovenije so pred svojim kamperjem rezali pršut, zvočnikih pa so oddajal Avsenikove pesmi. Najbolj barviti so bili Nizozemci. Skoraj vsi so bili oblečeni v oranžnih majicah. Nekateri so imeli blond lasulje. V soboto so se veselili dvojne zmage, v nedeljo pa so brezskrbno navijali. Edvin Bevk / SVET Sreda, 2. oktobra 2013 17 1 kolesarstvo - Openc prestopil med profesionalce Nekdanji kolesar SK Devin Charly Petelin se zgleduje po Belgijcu Gilbertu Openski kolesar Charly Petelin Trst bo znova imel svojega predstavnika v profesionalnem kolesarstvu. Nekdanji kolesar SK Devin Charly Petelin, kot smo že poročali v včerajšnji številki našega dnevnika, bo v prihodnji sezoni oblekel dres poklicne ekipe Acqua e Sapone. 19-letni fant, doma z Opčin, je v letošnji sezoni tekmoval za moštvo Palazzago iz Ber-gama v kategoriji mladincev do 23. leta starosti. »Pred kratkim so me poklicali odborniki A&S in sem se odločil, da se preizkusim v poklicnih kolesarskih vodah. Podpisal sem dveletno pogodbo. Zame je to velik izziv. Letos sem namreč zaradi mature (Charly je končal tržaški geometrski zavod Maxa Fa-bianija) slabše treniral in manj tekmoval. V prihodnjih dveh letih pa se bom posvetil izključno kolesarstvu. Potrudil se bom in dal vse od sebe za ta šport, ki ga ljubim,« je bil navdušen jadranje - Optimist in 420 Kar pet deželnih naslovov za tekmovalce TPK Sirena Po zadnji regati conskega prvenstva, ki je bila v nedeljo v Tržiču odpovedana zaradi slabih vremenskih razmer, so na lestvicah deželnega prvenstva obveljali dosedanji rezultati, ki so zdaj končni. Z odličnimi dosežki se letos lahko ponašajo pri TPK Sirena, saj so v razredih Optimist in 420 spravili pod streho kar pet conskih naslovov V razredu Optimist kadeti je naslov absolutnega deželnega prvaka osvojil Ti-nej Sterni, drugo absolutno mesto in naslov ženske conske prvakinje pa Elisa Manzin. Oba bosta zdaj prestopila med mladince. V razredu Optimist juniores je drugo absolutno mesto in naslov ženske conske prvakinje osvojila Sara Zuppin, ki bo sicer med juniorji lahko nastopila še dve sezoni. V razredu 420 pa je ekipa TPK Sirena 420 osvojila kar vsa prva tri mesta. Absolutni in ženski deželni naslov je osvojila posadka Carlotta Omari - Francesca Russo Cirillo, druga sta bila Mirko Jureitč in Mattia Ugrin, tretja pa Ashik Crevatin in Matteo Carlo Omari Skupno je na conskih regatah med optimisti redno nastopilo devet tekmovalcev barkovljanskega kluba, trener Robert De Lucia pa je poleg zmagovalcev izrecno pohvalil tudi Marka Sancina i(13.) in Jana Zuppina, ki je med kadeti pristal na 7. mestu, čeprav je začel jadrati šele marca. Med mladinci je bil Leonardo Glavina 26., med kadeti Dan Fonda 57., Stephan Njemčevic 60. Od tekmovalcev JK Čupa je bil med mladinci Luca Carciotti enajsti, Se-bastijan Cettul 24., Giorgia Sinigoi 27., Nina Benedetti 55., Giulio Michelus 58., Luka Paljk 63. Med kadeti je bila Caterina Sedmak (9.), Jan Pernarčič 10., Alessandro Delu-sia 12 .Elena Lo Cascio pa 20. primorski_sport facebook ^ primorski_sport y tuiitker Med dekleti je bila Sara Zuppin (TPK Sirena) na optimistu prva med junjorji Petelin, ki je pred nekaj leti tekmoval tudi za SK Devin (leta 2007). »Za Devin sem z bratom Janom tekmoval eno leto. Nato sem se preselil v Team Ison-zo. Pri Devinu sva se imela dobro. Vežejo me lepi spomini. Treniral nas je Loris Pianta. Imeli pa smo solidno ekipo,« se spominja Petelin, ki bo priprave na novo sezono začel v polovici novembra. Tudi pri Devinu se nanj spominjajo kot vestnega in neutrudnega kolesarja: »Hitro smo opazili, da je odličen kolesar, čeprav je bil še zelo mlad. Tudi njegov brat Jan je bil zelo dober. Vedno ju je spremljal oče Max (uradno ime je sicer Giovanni), ki nam je bil večkrat v veliko pomoč. Ker sta bila zelo ambiciozna, sta že po enem letu zamenjala klub in odšla na Goriško,« je o Petelinu dejal predsednik SK Devin Dario Štolfa. V akciji ga je na nekaterih dirkah opazil tudi odbornik lonjerskega kolesarskega kluba Adria Radivoj Pečar. »Prav pri naši Adrii je pred časom tekmoval njegov oče Max. Bil je soliden amaterski kolesar in dobro se spominjam, da je z našim dresom zmagal tudi na eni dirki. Njegov sin Charly pa je popoln kolesar. Saj je soliden pri vzponih, spustov se ne boji, v ravnini pa ne varčuje z energijo. V deželi je bil med najboljšimi mladinci,« je dejal Pečar, ki je še dodal: »Upam, da bo v ekipi Acqua e Sapone dobil prave ljudi, dobre trenerje, ki mu bodo sledili in ga pravilno usmerjali. V profesionalnem športu je tudi to zelo pomembno. Žal je zaradi slabih in nestrokovnih nasvetov pogorelo veliko dobrih kolesarjev. Charly je zelo delaven in marljivo trenira. Želim mu, da uspe.« Mladenič z Opčin nam je še povedal, da ga prve dirke v svetu »profi-jev« čakajo že konec januarja oziroma prve dni februarja. »Kot so mi sporočili z moštva, bom v glavnem tekmoval na celinskih dirkah širom po Evropi. To se pravi, da bom veliko potoval. Z razliko od letošnje sezone pa bom v novi v glavnem treniral doma. Trener mi bo poslal program in jaz ga bom izvajal tu na Tržaškem. Iz tega vidika mi bo orientacijski tek - Tekmovanje v organizaciji ŠZ Gaja Dež jih ni oviral V Dolini je tekmovalo nad 150 tekačev in tekačic - Gaji štirje deželni naslovi Kljub dežju in nalivu so v nedeljo v Dolini uspešno izpeljali do konca orientacijski tek, ki ga je v okviru deželnega prvenstva organizirala gropajsko-padriška Gaja. Na razgibani progi po dolinskem vaškem jedru in okolici je v raznih starostnih moških in ženskih kategorijah nastopilo nad 150 tekmovalcev (15 klubov, tudi 2 iz Slovenije in 5 iz Veneta), ki so prvič uporabili tekmovalno karto 1:4000 (priložnostno so jo sestavili sami predstavniki Gaje). Kar 50 tekmovalcev se je prvič preizkusilo s tem športom, kar je bilo v veliko veselje organizatorjem. »Znak, da se ta šport širi in da je vedno bolj priljubljen,« so povedali v taboru Gaje. V moški A kategoriji (24 kontrolnih točk razporejenih 3730 metrih zračne linije in 180 m višinske razlike) je zmagal član Gaje Lorenzo Bartulovich. V moški kategoriji M35 se je na prvo mesto uvrstil Peter Ferluga (Gaja), ki je bil za 24 sekund hitrejši od Andree Foschiana (Semiperdo). Na tretje mesto se je uvrstil Klemen Kenda (Azimut). Gajevci in gajevke so osvojili še tri prva mesta: Marko Germani (kategorija MC), Chiara Sepin v ženski kategoriji W35 in Lorenza Pravato (WC). V mladinski kategoriji V sredini zmagovalec v kategoriji M35 Peter Ferluga (Gaja) M16 je zmagal slovenski državni prvak Andraž De Luisa, ki je sicer član Gaje. Na drugo mesto se je uvrstil društveni kolega Jernej Vidali. V ženski kategoriji W14 se je na drugo mesto uvrstila gajevka Tjaša De Luisa. Med mlajšimi sta se dobro odrezali gajevki Josh-na Pipolo in Nastja Ferluga. Na društveni lestvici dolinskega orientacijskega teka, ki se je odvijal pod pokroviteljstvom Občine Dolina, je največ točk zbrala Gaja, ki je tako po predzadnji etapi deželnega prvenstva, utrdila drugo mesto. Na klubski lestvici vodi društvo Semiperdo iz Maniaga. (jng) vse skupaj lažje planirati,« je dejal Charly Petelin, ki se zgleduje po belgijskem kolesarju Philippeju Gilbertu. Charly ima namreč blizu Belgije, bolj natančno v Luksemburgu, del svojih korenin. Iz Luksemburga je namreč njegova mama in tam se je openski fant tudi rodil. (jng) □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 3. in v petek, 4. oktobra 2013 goriški urad zaprt. SK DEVIN vabi na telovadbo za dobro počutje BODY & MIND ob sredah od 20.00 do 21.00 ure v telovadnici srednje šole De Marchesetti v Sesljanu. Prvo srečanje danes, 2.10. Info: 335-6172590. AŠK KRAS obvešča, da bo telovadba za starejše člane začela v petek, 4.oktobra ob 8.30.URNIK VADBE: ob torkih in petkih od 8.30 do 9.30 . Informacije dobite na prvi vadbi ali pa lahko pokličete na tel. 339-7563191 (Sonja Milič) ŠZ JADRAN sklicuje v četrtek, 3. oktobra, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju volilni občni zbor v dvorani ZKB na Opčinah. ŠD BREG sporoča, da bo v letošnji sezoni rekreacija za košarkarje ob četrtkih, od 21.00 do 22.30 v telovadnici Roli v Naselju Sv. Sergija. Prvo srečanje bo jutri, 3.10. AŠD BREG sporoča urnike otroške telovadbe in rekreacije za odrasle v športnem centru Klabian v Dolini. Otroška telovadba se bo začela v soboto, 5. 10., ob 9.30. Večerna rekreacija za odrasle pa v petek, 4. 10., ob 21.00. Jutranja rekreacija za odrasle pa v četrtek, 3. 10., ob 8.30. Informacije: 3473591855 (Boris). SK DEVIN vabi na Društveni praznik v nedeljo, 6. 10., v Lovsko kočo v Gorjanskem od 12.00 dalje. Predstavili bomo dejavnost v prihajajoči zimski sezoni, tečaje na plastični stezi in na snegu, smučarski sejem in druge pobude. PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se danes, 2. oktobra začenja predsmučarska vadba za odrasle, ki bo v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 3356123484. AŠD SK BRDINA prireja ob petkih v prostorih telovadnice v Repnu od 20.30 do 22.00 »rekreacijo za odrasle« s pričetkom 4. oktobra. Informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. št. 349-7338101 (Tatjana), 347-4421131 (Valentina). ŠD KONTOVEL - odsek za ritmično gimnastiko vabi deklice od drugega letnika vrtca do drugega razreda osnovne šole na treninge ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30 v telovadnici na Kontovelu. ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo telovadba za otroke od 6. do 8. leta ob ponedeljkih od 17.30 do 18.30 na Stadionu 1. Maj in četrtkih od 17.00 do 18.00 v telovadnici v Lonjerju. Informacije v uradu Stadiona 1. Maj, tel. 040-51377 ali e-pošta: urad.bor@gmail.com. AŠZ SLOGA prireja tečaj mini odbojke s poudarkom na splošni motoriki za osnovnošolske otroke. Tečaj poteka dvakrat tedensko v telovadnici openske nižje srednje šole in sicer ob torkih od 18.00 do 19.00 in ob četrtkih od 18.00 do 19.15. ŠZ BOR - Atletska sekcija vabi srednješolce in višješolce na treninge atletike, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek od 16.15 do 17.45 na atletskem stadionu na Kolonji. Informacije na tel. 040-51377 ali na urad.bor@gmail.com. NOGOMET Danes štiri pokalne tekme Državni pokal: 20.30 na Proseku, Rouna: Kras - Tricesimo. Deželni pokal: 20.30 v Štandre-žu: Juventina - Pro Cervignano; 20.30 v Torreanu: Toorreanese -Vesna; 20.30 pri Domju: Primorec - Santamaria. Bojan Brezigar Sprehod po osrčju »novega sveta« V Flagstaffu konec velikega doživetja, ostajajo prijetni spomini In končno Flagstaff, drugo »mesto« moje poti po Združenih državah. Resnici na ljubo gre komaj za nekoliko večjo vas, vsaj za ameriške standarde. Flagstaff z okolico šteje nekaj manj kot 60.000 prebivalcev, mesto samo pa je vsega nekaj kratkih središčnih ulic, s hišami, ki ne presegajo štirih nadstropij in nekaterimi značilnimi kolonialnimi poslopji. Leži ob najbolj znameniti ameriški cesti, Route 66, ki povezuje Chicago in Los Angeles. Dolga je 3.941 kilometrov, odprli pa so jo leta 1926, po 12 letih gradnje. Kraji ob tej cesti so takrat pridobili velik pomen, postali so točke, kjer so se ljudje ustavljali, so počivali, prenočevali, se zabavali. Flagstaff je eno takih mest. Kraj, v katerem so v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja, ko si je veliko število ameriških družin lahko omislilo avto, rasli hoteli in restavracije kot gobe po dežju. Kasneje, ko je ta kraj postal pomembna izhodiščna točka za Grand Canyon, pa se je ta dejavnost še povečala. Mesto danes živi v glavnem od turizma, je pa tudi temu primerno opremljeno. Poleg nekaj znamenitosti in muzeja, ki pa prav nič ne dodaja k temu, kar si obiskovalci lahko ogledajo v naravi, tu ni nič, zaradi česar bi se človek odločil za postanek dlje, kot je nujno potrebno. Je pa seveda res, da je mestece zelo lepo ure- Tabla s telefonsko številko, na kateri lahko prijaviš nasilne ali pijane voznike jeno, umeščeno je v zelenje in na pogled zelo prijazno. Tudi restavracije, ki jih ne manjka, so zelo prijetne in lahko si privoščiš tudi boljšo hrano, na primer bizonovo pečenko, ki je veliko slastnejša od hamburgerjev, h katerim sem bil priklenjen ves ta čas. Seveda se bizoni ne pasejo v divjini kot nekoč, divjine tu ni več. Tudi ta nekoč tako tradicionalen ulov ponujajo danes sodobno urejene farme. Sredi mesta je majhen trg. Nič posebnega, ploščad, nekaj klopi in nekaj dreves. So pa zato posebna pravila, ki so izobešena na vseh vogalih. Nekaj cvetk: na trg je prepovedano prinašati orožje, pri čemer prepoved ne velja za varnostnike, ki imajo posebno dovoljenje; prepovedano je prinašati in piti alkoholne pijače, razen ob posebnih dogodkih, ko je to izrecno dovoljeno; prepovedano je prinašati steklenice, kozarce ali druge steklene predmete; prepovedano je plezanje po drevesih ali povzročanje kakršnekoli škode na drevesih; prepovedano se je voziti z motornimi kolesi, s kolesi ali s katerimkoli drugim vozilom, izrecno tudi s ska-teboardi; prepovedano je premikati oziroma prenašati klopi; prepovedano je taborjenje; prepovedano je odlaganje smeti ter kakršnokoli pisanje po trgu, nepremičninah in premičninah, ne glede ali gre za trajno barvo ali za barvo, ki se z lahkoto odstrani; prepovedano je kajenje; prepovedano je kakorkoli ovirati prehod; prepovedano je popravljati avtomobile ali druga vozila; prepovedano je igranje z elektronsko vodenimi igračami; prepovedano je lepljenje kakršnihkoli obvestil; pse in druge domače živali je treba voditi na vrvici; prepovedno je povzročanje kakršnekoli škode na objektih; prepovedano je prižigati ogenj. Da ne bo dvoma, velja tudi prepoved za vse, kar prepoveduje veljavna zakonodaja v Arizoni. In vse to velja za trg kvadrataste oblike, katerega stranica meri kakih 150 metrov. No, tu je še svarilo, da so starši odgovorni za početje svojih otrok in potem še telefonska številka, na katero lahko meščani pokličejo, da opozorijo na morebitne vandalizme ali kršitve teh določil. Skratka, red mora biti. In s tem se ukvarja mestni svet, ki je vsa ta pravila natančno preučil in potem javno objavil, da bodo vsi vedeli, kako Flagstaff upravlja svoj teritorij. Velika ameriška mesta se srečujejo s povsem drugačnimi problemi, ampak tudi Flagstaff ima pravico do svojih pravil. Da bodo ljudje vedeli, da obstaja. Navsezadnje mu Lonely planet namenja le poldrugo stran. Ampak to je mesto, ki zagotavlja vse storitve. Tudi vedeževalko na glavni ulici, s cenikom v izložbi: za bra- Družina lahko v spomin na rajnega plačuje eno miljo čiščenja ceste I »»¿Al«"® i™ PNTflOL [ ■N LOVINC MENOAV rr «ITE MKJL MO mučnim nje roke plačaš 25 dolarjev, za metanje kart 50, za branje iz kristalne krogle pa 100 dolarjev. Moj postanek v Flagstaffu je sorazmeren s pomenom mesta. Dve nočitvi, vmes pa ves dan ob Grand Ca-nyonu, kot veliko število obiskovalcev. Velja pa pripomniti, da je mesto prijazno do tujcev, da so prometne oznake brezhibne, da so hoteli veliko boljši kot zgoraj ob parkih in osebje prijaznejše. In tako se počasi končuje moja pot. No, kar nekaj kilometrov imam še pred seboj, kakih 700, ampak skoraj same avtoceste, ki tu ni zelo prometna. Res nobene gneče ni, le ob obvoznicah Dunquerqa in Santa Feja se nekoliko zgosti, medtem ko cilj, Denver, kjer sem pristal in od koder bom odletel, previdno obidem, saj je letališče povezano z avtocestnim sistemom, da mesta sploh ne vidiš. Ampak mesta tokrat res niso bila moj cilj. Cesta je v glavnem pusta, teče po preriji, kot že rečeno ni zelo prometna. Počivališč je kar nekaj, in ustavim se na enem, indijanskem, tik preden zapustim rezervat Navajov. Tudi to je lepo urejeno in opremljeno, vendar gre predvsem za trgovino z indijansko kramo. Vsakovrstno kramo, ki še zdaleč ne dosega kakovosti ponudbe na počivališču izpred nekaj dni. In tu si omislim bližnjico, ker avtocesta dela velik ovinek, po državni cesti, kjer je nekaj več prometa, kjer pa lahko tudi kaj zanimivega vidim; kjer te ob vsakem večjem križišču pozdravi vrsta tipičnih ameriških poštnih nabiralnikov in kjer se lahko seznaniš z nekaterimi svojevrstnimi prometnimi oznakami. Dve sta se mi vtisnili v spomin: tabla s telefonsko številko, na kateri lahko prijaviš nasilne ali pijane voznike, in nekakšna osmrtnica: družina Vedeževalka na glavni ulici, \ s cenikom v izložbi m Lepo urejeno počivališče, vendar gre predvsem za trgovino z indijansko kramo ^TIT^V Vi 1 lahko v spomin na rajnega plačuje eno miljo čiščenja ceste in to seveda piše na tabli; nekakšen trajni spomin, obenem pa tudi koristno delo. Vse to je Amerika, veliko prožnejša od naše birokratske miselnosti, pa tudi veliko natančnejša o tem, kaj je dovoljeno in kaj ne, s pričakovanjem, da se na to natančnost odzovejo tudi državljani. V daljavi že vidim odcep na obveznico, ki me bo vodila do letališča. Prevozil sem 3.300 milj, skoraj 5.000 kilometrov, obiskal sem osem velikih in nekaj manjših naravnih parkov v štirih državah, Coloradu, New Mexicu, Arizoni in Utahu, obiskal kraje filmov Johna Forda, pa Santa Fe in Flagstaff in še Los Alamos, kjer je nastala prva atomska bomba. Ogledal sem si indijanska naselja in ugotovil, da ima država do Indijancev še vedno mačehovski odnos. Bilo je veliko doživetje, ostajajo mi prijetni spomini na »drugačno« Ameriko. (Konec) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 2. oktobra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nan.: Il commissario Montalbano 23.15 Aktualno: Porta a porta Rai Due tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Le tre rose di Eva 23.15 Film: La casa sul lago del tempo (rom., i. S. Bullock) O Italia 1 6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: Tutto in famiglia 9.45 Nad.: Royal Pains 10.35 Nad.: Dr. House -Medical Division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Nan.: Two Broke Girls 16.00 Nan.: How I met your mother 16.55 Nan.: Community 17.50 Nad.: Mike & Molly 18.15 Show: Si salvi chi puo 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nogomet: Champions League, Juventus - Galatsaray 23.00 Champions League Speciale 7.00 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nad.: NCIS 20.30 23.40 Dnevnik 21.00 Nan: Una mamma imperfetta 21.10 Nan.: Il com-missario Rex 22.55 Nad.: Under the Dome La l LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cor-dier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 La gabbia ^ Tele 4 23.55 Film: Game of Death Rai Tre 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.10 Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 20.15 Pane quoti-diano 13.10 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Dnevnik LIS in Tgr Piazza Affari 15.00 Nan.: Le nuo-ve avventure di Flipper 15.45 Dok.: Aspet-tando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.15 Gazebo u Rete 4 6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: Chips 7.45 Nan: Charlie's Angels 9.00 Nan: Siska 10.00 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Flikken -Coppia in giallo 16.35 Nad.: My Life 16.50 Film: Air Force - Aquile d'acciaio 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Film: La leggenda di Al, John & Jack 23.30 Dentro la notizia 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Po-meriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un al- 7.00 Deželni dnevnik 7.2512.45 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Aspettando la Barcolana 2013 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 16.30 19.30, 20.30 Dnevnik 17.00 19.00, 23.30 Trieste in di-retta 18.00 Calcio.Puntozero 20.00 Happy hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Sr Slovenija 1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.10 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 12.00 Dosje: Na svidenje, pamet 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.4518.40 Risanke 15.50 Male sive celice 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Vsak petek in svetek (kom., It., '12) 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Odkrito (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 14.15 18.55 Točka 15.30 To bo moj poklic 16.15 Glasnik 16.45 Evropski magazin 17.00 Slovenci po svetu 17.35 Mostovi - Hidak 18.05 O živalih in ljudeh 18.30 Na vrtu 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Košarka: superpokal, Krka - Union Olimpija, prenos 21.45 Športni izziv 22.15 Bleščica, odd. o modi 22.50 Film: Dediščina Evrope - Noč nad Berlinom iT Slovenija 3 6.35 23.45 Primorska kronika 7.35 Aktualno 8.00 8.30, 9.30, 12.30, 17.30 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.55 11.10, 17.50, 18.50, 19.30 Kronika 9.00 Sporočamo 9.40 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino, prenos 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 23.20 Kronika 21.55 Sporočamo 22.00 Globus 22.30 Točka preloma 23.00 Aktualno 23.30 Odmevi Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Me-ridiani 15.30 Pogovor z... 16.00 Biker ex- plorer 16.30 Boben 17.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 18.00 Lynx Magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 19.55 Košarka: Supercoppa 21.40 City folk 22.25 Ar-tevisione 22.55 Le parole piu belle 23.25 Nautilus Tv Primorka 8.35 10.00, 16.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 16.45 Pravljica 9.00 Naš čas 10.30 13.00 Videostrani 12.00 Vedeževanje z Magdaleno 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 18.30 Naš čas 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Med nami 21.00 Tradicionalna briška poroka 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otr. serije 8.25 16.45 Nad.: Vihar 9.20 10.30, 11.40 Tv prodaja 9.35 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.45 15.50 Serija: Rožnati diamant 11.5517.55 Nad.: Divja v srcu 12.50 Nan.: Trafika 13.30 Nan.: Naša mala klinika 14.25 Nad.: Mladi zdravniki 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR -vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Nad.: Mentalist 22.25 Nad.: Zvit in prebrisan 23.20 Nad.: Kaliforniciranje Kanal A 6.55 Risane serije 7.50 Nan.: Jimova družina 8.15 Faktor strahu ZDA 9.10 12.55 Nan.: Policisti v Los Angelesu 10.00 17.05 Nan.: Puščica 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 13.45 16.35 Nan.: Šola za pare 14.10 19.25 Nan.: Veliki pokovci 14.40 Film: Charliejevi angelčki - S polno brzino 16.30 18.00, 19.55 Svet 19.00 Nan.: Dva moža in pol 20.05 Film: Očkov tabor 21.45 Film: Svetnik RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 „Trdno verujem, kar me je mati učila" - Življenje in delo Virgila Ščeka; 11.00 Studio D; 12.00 Od srede do srede; 12.40 Hrana za dušo in telo; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio punt; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Franja Bojc Bidovec: Ni neskončnih poti - 13. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnev- ims Sreda, 2. oktobra Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA L.A. Confidential ZDA 1997 Režija: Curtis Hanson Igrajo: Kevin Spacey, Kim Basinger, Russel Crowe in David Startharim Režiser Curtis Hanson je filmsko dogajanje te velike filmske uspešnici postavil v Los Angeles. Protagonist dve uri trajajoče zgodbe je iznajdljivi Jack, ki si zamisli in vodi svojevrstni televizijski program o dobro uspelih televizijskih akcijah. Neposredni prenosi slikovitih aretacij pa se naenkrat spre-vržejo v tragedijo. Celovečerec, ki ga je avtor povzel po istoimenskem romanu Jamesa Ellroya, je prepričljivi, delno žensko obarvani Noir, ki si je leta 1998 prislužil celo dve oskarjevi nagradi. nik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Saranno suonati; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomerig-gio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da Radio Capodistria; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente/Liricamen-te; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Notte-tempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priim-kova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Ce-derama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Repriza/Ar-sov forum ali Ars humana; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 2. oktobra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 1010 1020 V naslednjih dneh bo naša dežela na obrobju mrzle zračne mase, ki bo prisotna nad vzhodno Evropo. Na vzhodnem robu dežele bodo dotekali bolj hladni tokovi od severovzhoda, ki pa ne bodo dosegli zahodni pas; tam pa se bo v prizemnih plasteh zadrževal bolj vlažen zrak. Na vzhodnem pasu in ob morju bo prevladovalo jasno vreme. Zjutraj in zvečer bo pihala okrepljena burja, sredi dneva pa bo nekoliko oslabela. Na zahodnem pasu in v hribih bo pa spremenljivo zaradi oblačnosti pod 2000 m. Danes bo pretežno jasno, predvsem na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji ter delu Dolenjske pa bo precej nizke oblačnosti, ki se bo čez dan ponekod razkrojila. Na Primorskem bo še pihala šibka burja, ponekod na vzhodu pa severovzhodni veter. Pretežno jasno vreme bo. Le na zahodnem pasu bo nekaj več spremenljivosti. Na obalnem pasu bo pihala burja, ponoči lahko tudi z okrepljeno jakostjo. Jutri bo precej jasno, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo še pihala šibka burja, ki bo v petek ponehala. Hladno bo, zjutraj bo v mrazu izpostavljenih legah možna slana. 2000 m ...........0 2500 m ...........-1 2864 m ...........-4 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom po nižinah 3,5 in v gorah 4. Španski kralj po operaciji kolka zapustil bolnišnico MADRID - Španski kralj Juan Carlos je včeraj zapustil bolnišnico, teden dni po operaciji, med katero so mu zamenjali kolk. Slabo zdravstveno stanje 75-let-nega kralja sicer v Španiji sproža vse več vprašanj o njegovi prihodnosti na čelu monarhije. Juan Carlos je bil ob odhodu iz zasebne bolnišnice v Madridu nasmejan in je dejal, da se počuti dobro. 24. septembra so kralju kirurgi med operacijo zamenjali kolk oziroma vstavili začasni nadomestek za vstavek, ki pa se je okužil. "V prihodnjih tednih bo kralj Juan Carlos nadaljeval svoje zdravljenje in preglede," so sporočili iz bolnišnice Quiron. Kralju bodo sedaj morali pozdraviti okužbo. Začasni vstavek vsebuje antibiotike, ki naj bi pozdravili infekcijo. (STA) V Fukušimi so se razlile štiri tone radioaktivne vode TOKIO - Operater poškodovane japonske jedrske elektrarne Fukušima Daiči, podjetje Tepco, je sporočil, da se je v elektrarni razlilo štiri tone radioaktivne vode, ki je najverjetneje kontaminirala prst in morebiti tudi podtalnico. Tepco ima že dolgo težave z nadziranjem radioaktivne vode v elektrarni, ki jo uporabljajo za hlajenje reaktorjev. Do izlitja je prišlo, ko so delavci prečrpa-vali deževnico iz betonskega žleba v prazen 12-tonski rezervoar. Pri tem so delavci odkrili, da se je iz rezervoarja izlivala voda. Šlo naj bi za štiri tone. (STA) poziv - Zaradi kršenja človekovih pravic Skupina evropskih poslancev za Evropo brez prostitucije STRASBOURG - Skupina evropskih poslancev je včeraj na skupnem dogodku za medije izpostavila prostitucijo kot oviro enakosti med moškimi in ženskami in kršitev človekovih pravic. K Evropi brez prostitucije je pozvalo 49 poslancev iz različnih držav in iz vseh večjih političnih skupin v Evropskem parlamentu, navaja Evropski ženski lobi. Evropski poslanci, ki so se zbrali, so vsi podpisali poziv "Skupaj za Evropo brez prostitucije". Med njimi je tudi slovenska poslanka Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD). Gre sicer za iniciativo Evropskega ženskega lobija, ki so jo začeli decembra 2012. Poziv podpira okoli 200 nevladnih organizacij, ki se borijo za pravice žensk, navajajo v lobiju. S podporo pozivu so poslanci jasno povedali, da je prostitucija oblika nasilja nad ženskami in kršitev človeškega dostojanstva, navaja lobi. Poziv sicer članicam EU daje šest ključnih priporočil, med katerimi so odprava represivnih ukrepov proti osebam, ki se prostituirajo, ter kri-minalizacija vseh oblik zvodništva. Poziv se zavzema tudi za razvoj realnih alternativ in izhodnih programov za tiste v prostituciji, za prepoved kupovanja spolnega dejanja ter implementacijo preventivnih politik, izobraževanja in promoviranja enakosti. Nujne so tudi preventivne politike v državah, iz katerih prihajajo osebe, ki se pro-stituirajo, izpostavljajo. "Če želimo živeti v Evropi, kjer imajo ženske enake pravice in se lahko čutijo varne in spoštovane, moramo delati v smeri odprave prostitucije in v smeri ustvarjanja kulture, v kateri ni dovoljeno ali sprejemljivo kupiti telesa drugega človeka," je po navedbah lobija o iniciativi dejala poslanka Mary Honeyball (S&D), poročevalka prihajajočega poročila o fao - Vsak peti Afričan podhranjen Lačnih na svetu je v zadnjih letih vse manj RIM - Število lačnih po svetu se je v zadnjih letih znižalo, ugotavlja Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v včeraj objavljenem poročilu. Hkrati pa opozarja, da je še vedno lačnih 12 odstotkov svetovnega prebivalstva in da podhranjenost ostaja velik problem predvsem v Afriki, kjer je podhranjen vsak peti prebivalec. Na svetovni ravni v obdobju med letoma 2011 in 2013 842 milijonov ljudi ni imelo dovolj hrane za aktivno in zdravo življenje, kar je manj kot 868 milijonov, kot jih je bilo zabeleženih v obdobju med 2010 in 2012. "Približno vsak osmi prebivalec sveta je po ocenah trpel za lakoto" v obdobju med 2011 in 2013, ugotavlja FAO v svojem poročilu. 'Afrika ostaja regija z največjo pojavnostjo podhranjenosti, saj spolnem izkoriščanju, prostituciji in njunem vplivu na enakost žensk. V ženskem lobiju med drugim opozarjajo, da je med 80 in 95 odstotkov oseb v prostituciji pred vstopom v sistem utrpelo neke vrste nasilje, na primer posilstvo, incest ali pedofilijo. 62 odstotkov žensk v prostituciji je že poročalo o posilstvu. Devet od desetih žensk v prostituciji bi želelo zapustiti ta sistem, a ne vidijo možnosti za to. Po podatkih Interpola zvodnik letno na vsako osebo, ki jo prostituira, zasluži 110.000 evrov. Ameriška zvezna država Nevada, kjer je zvodništvo de-kriminalizirano, beleži najvišje stopnje posilstev med vsemi ameriškimi državami. Evropski ženski lobi izpostavlja tudi tesno povezavo med prostitucijo in trgovino z belim blagom. V Evropi je cilj 76 odstotkov tihotapljenja belega blaga spolno izkoriščanje, navajajo. (STA) Raziskava razkriva neuspeh vojne proti drogam PARIZ - Globalna vojna proti nezakonitim drogam, kot so heroin, kokain in marihuana, je neuspešna pri zajezitvi ponudbe, je pokazala nova raziskava Mednarodnega centra za znanost in politiko na področju drog (ICSDP). Po navedbah avtorjev so namreč droge sedaj cenejše in čistejše kot kdajkoli v zadnjih 20 letih. Avtorji raziskave, ki je bila objavljena v znanstveni reviji British Medical Journal Open, so preučili podatke sedmih mednarodnih s strani vlad financiranih programov za boj proti drogam. Avtorji na podlagi rezultatov ocenjujejo, da je prišel čas, da se raba drog začne obravnavati bolj kot problematika javnega zdravja kot pa problem kazenskega prava. V raziskavi so se avtorji osredotočili na podatke o ceni in čistosti marihuane, kokaina in opiatov, kot je heroin. Ugotovili so, da so cene med letoma 1990 in 2010 realno padle, čistost pa se je povečala. V Evropi so se na primer povprečne cene opiatov in kokaina med letoma 1990 in 2010 upoštevajoč inflacijo znižale za 74 odstotkov oz. 51 odstotkov, poroča britanski BBC. Avtorji prav tako opozarjajo, da se je od leta 1990 znatno povišala količina kokaina, heroina in marihuane, ki so jo zasegli organi kazenskega pregona. Večina državnih strategij za nadzor nezakonitih drog se je glede na poročilo osredoto-čala na kazenski pregon kljub številnim pozivom k preučitvi drugih možnih pristopov, kot sta dekriminalizacija in stroga zakonska regulacija. (STA) naj bi bil po ocenah podhranjen vsak peti Afričan," so zapisali avtorji poročila. Čeprav je na globalni ravni prišlo do izboljšav, ostajajo velike razlike po regijah. Podsaharska Afrika se je na tem področju odrezala najslabše, čeprav se je v zadnjih dveh desetletjih stanje izboljšalo. Število podhranjenih prebivalcev se je namreč zmanjšalo z 32,7 na 24,8 odstotka. Izboljšave pa so bile zabeležene tudi na severu Afrike in v južni Aziji. Medtem pa stanja ni izboljšala zahodna Azija. Kljub temu, da je tu manj lačnih kot v drugih delih regije, pa je stopnja podhranjenosti od leta 1990 stalno naraščala, ugotovitve FAO povzema francoska tiskovna agencija AFP. FAO še dodaja, da sta največ napredka pri boju proti lakoti izkazali Latinska Amerika in Vzhodna Azija. Najhitrejši napredek so zabeležili v Jugovzhodni Aziji, kjer je število lačnih od leta 1990 padlo z 31,1 na 10,7 odstotka. (STA)