OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 11. OKTOBRA 1960 LETO VII., ŠTEV. 79 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 24. SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV DNE 7. OKTOBRA 1960 24. SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV DNE 7. OKTOBRA 1960 59. Na podlagi 7. člena in 1. točke 9. člena statuta okraja Ljubljana in tretjega odstavka 168. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ št. 52-847/59) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. oktobra 1960 sprejel ODLOK 0 potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna okraja Ljubljana za leto 1959 1. člen Potrdi sc zaključni račun o iz-nšitvi proračuna okraja Ljubljana za leto 1959, sestavljen po določbah zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Ur. Ust FLRJ št. 52-847/59) iu uredbe o izvrševanju proračunov in o računo-vodstvenem poslovanju državnih organov in zavodov (Uradni list FLRJ št. 35-379/55). 2. člen Okrajni zaključni račun za leto 1959 z zaključnimi računi finančno samostojnih zavodov za leto 1959, zaključnimi računi proračunskih skladov za leto 1959, zaključnim računom stalnega rezervnega sklada za leto 1959 in zaključnim računom h”/« obvezne proračunske rezerve za lelo 1959 so sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po okrajnem zaključnem računu za leto 1959: A. Okrajni proračun I. Po okrajnem zaključnem računu: dohodki 2.832,918.377 din izdatki 2.832,918.377 din 11. Po zaključnih računih finančno samostojnih zavodov: dohodki 3.179,662.134 din izdatki 3.039,141.961 .lin presežek dohodkov 159,807.403 din presežek izdatkov Po zaključnih računih proračunskih skladov: 19,287.230 din III. dolrodki 452,964.136 din izdatki 392,770.303 din presežek dohodkov Po zaključnem računu stalnega rezervnega sklada: dohodki 60,193.833 din V IV. 63,233.621 din izdatki 53,203.130 din presežek dohodkov Po zaključnem računu 6e/o obvezne proračunske rezerve: 8,030.491 din v. dohodki 209,632.138 din izdatki 118,431.418 din presežek dohodkov B. Skupne mestne potrebe 91,200.720 din I. Po zaključnem računu za skupne mestne potrebe: dohodki 789.833.827 din izdatki 789,853.827 din II. Po zaključnih računih finančno samostojnih zavodov: dohodki 490.998.649 din izdatki 488,741.955 din presežek dohodkov 3,733.046 din presežek izdatkov 1,476.332 din 4. člen Presežek dohodkov finančno samostojnih zavodov se deli: a) po okrajnem proračunu: namenskim skladom 142,267.410 din za prenos v naslednje leto 17,539.993 din Presežek izdatkov nad dohodki v znesku 19,287.230 din se krije redstev zavodov v letu 1960. b) po proračunu za skupne mestne potrebci namenskim skladom 3,732.379 din Za prenos v naslednje leto 667 din . Presežek izdatkov nad dohodki v znesku 1,476.352 din se krije čustev zavodov v letu 1960 5. člen Presežek dohodkov proračunskih skladov v znesku 60,193.833 din se prenese kot njihov dohodek v naslednje leto. 6. člen Sredstva stalnega rezervnega sklada v znesku 8,030.491 dinarjev sc prenesejo kot dohodek v rezervni sklad okraja v naslednje leto. 7. člen Sredstva 6e/o obvezne proračunske rezerve v znesku 91,200.720 din se prenesejo na poseben račun okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku?, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 04/2-31-69/1-60. Ljubljana, 7. oktobra 1960. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit 1. r. šelj. Iška vas, Ig in Zelimlje do Pijave gorice. 2. Dolomitski okoliš, ki ga ome-jujejo rob gozda, ki poteka od na-seija Podutik preko naselij Trata, Šentvid, Preska pri Medvodah in oora do upiayne meje med okrajem Ljubljana in okrajem Kranj, ta upravna meja in upravna meja med okrajem Ljubljana in okrajem Go-nea do ceste GodoviČ-Trata, cesta P °j?v V1č ~Trata —Rovte—Smrečje— 1 od lipa m severna meja barjanskega okoliša do naselja Podutik. 3. Notranjski okoliš, ki ga Omejec1,0. upravna meja med okrajem Ljubljana in okrajem Gorica (od ceste Godovič—Trata) upravna meja med okrajem Ljubljana in okrajem Koper, upravna meja med LR Slovenijo m LR Hrvatsko do potoka ( nhrnnLm om-io ____ nr 1 60. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 15. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89/52), 15., 17. in 18. člena zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskili zemljišč (Ur. list LRS št. 40-171/57) v zvezi s 5. točko odloka o osnovnih načrtih ter o ekonomsko tehnični dokumentaciji za izkoriščanje kmetijskega zemljišča (Ur. list LRS št. 17/60) ter L točke 2. člena in 10. členu zakona o ukrepih za napredek živinorejske proizvodnje (Ur. list LRS št. 17/60) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. oktobra 1960 sprejel ODLOK o rnjonizaci ji kmetijske proizvodnje v okraju Ljubljana 1. člen Da se v okraju Ljubljana zagotovi čimbolj smotrno izkoriščanje kmetijskih zemljišč, se kmetijska proizvodnja rajonizira, kakor določa ta odlok. 2. člen V okraju Ljubljana se določijo tile rajoni oziroma proizvodni okoliši: 1. Barjanski okoliš, ki ga omejujejo vključno naselja oziroma vosi Pijava gorica, Gorenje Blato, Tlake, Reber in Škofljica, rob gozda do Grubarjevega kanala pri Karlovškem mostu, Grubarjev kanal, Ljubljanica, Grndaščica in Glinščica vključno naselje Podutik, cesta Podutik—Dobrova, rob gozda, ki poteka od naselja Dobrova preko naselij Podsmreka, Brezovica pri Ljubljani, Drenov grič. Velika Li-gojnn, Podlipa, Vrhnika, Verd, Bistra, Borovnica, Zabočevo, Breg pri Borovnici, Preserje, Podpeč, Tomi- olovenijo m LR Hrvatsko do potoka Cabranka, cesta Cabar-Trava, gre-ben V clike gore do vključno vasi Gora, vključno naselja oziroma vasi Kavne, llunarsko, Mrazevo, Rob Krvava peč in Zapotok do Zelimlja, južna meja barjanskega okoliša do naselja 1 odlipu in jugozapadua meja dolomitskega okoliša do ceste Godovič—Trata. 4. Ribniško-kočevski okoliš ki ga omejujejo vzhodna meja’ no-tranjskega okoliša (od naselja Že-hmlje do potoka Cabranka), uprav-na meja med LR Slovenijo in LR Hrvatsko upravna meja med okrajem Ljubljana in okrajem Novo niesto^ do ceste Zvirče—Potiskavec vključno naselja Potiskavec in naselja Kompolje, Zdenska vas, Gesla, Ponikve, Rašica in Turjak do 2e-limelj. 5. Dolenjski okoliš, ki ga omejujejo vzhodna in severna meja rib-mško-kočevskega okoliša (od naselja Zelimlje do naselja Zdenska vas), cesta Zdenska vas—Krka (vključno naselje Krka, izvzemši naselje Hočevje), reka Krka do upravne meje med okrajem Ljubljana in okrajem Novo mesto, ta upravna meja in upravni meji med občino Ivančna gorica in občino Litija ter občino Grosuplje in občino Ljubljana—Polje do naselja Lipoglav, cesta Lipoglav—Sostro, rob gozda od Sostra do Grubarjevega kanala pri Karlovškem mostu in vzhodna meja barjanskega okoliša do naselja Zelimlje. 6. Suhokrajinski okoliš, ki ga omejujejo upravna meja med okrajem Ljubljana in okrajem Novo mesto (od ceste Zvirče—Potiska več) do reke Krke, iužna meja dolenjskega okoliša do naselja Zdenska vas vključno vas Hočevje in severna meja ribniško-kočevskega okoliša do ceste Zvirče—Potiskavec. 7. Zasavski okoliš, ki ga omejujejo severna meja dolenjskega okoliša od ceste Sostro—Lipoglav do upravne meje med okrajem Ljubljana in okrajem Novo mesto vključno naselje Lipoglav, ta upravna meja in upravna meja med okrajem Ljubljana in okrajem Celje do ceste Trojane—Vransko, ta cesta do vključno naselju Trojane, razvodje gričevja Reber, Slivna in Cicelj do vključno naselja Dolsko, reka Sava do naselja Zalog (izvzemši to naselje) in rob gozdn do ceste Sostro— Lipoglav, (izvzemši naselje Sostro), 8. Gorenjski-ravninski okoliš, ki ga omejujejo severna meja dolenjskega okoliša od vključno naselja Sostro do Grubarjevega kanalu pri Karlovškem mostu, vzhodna meja barjanskega okoliša do naselju Podutik, severovzhodna meja dolomitskega okoliša do upravne meje med okrajem Ljubljana in okrajem Kranj, ta upravna meja do ceste Zalog—Komenda, rob gozda, ki poteka od naselja Klanec preko naselij Križ in Podgorje do Kamnika (vključno ta naselja), rob gozdu do vključno naselja Volčji potok, vključno naselja Radomlje, Prevoje, Krtina in Dob, grad »Krumperk«, rob gozda do naselja Dolsko in severna meja zasavskega okoliša do naselja Sostro. 9. Gorenjski-višinski okoliš, ki obsega vse ostalo območje okraja do 750 m nadmorske višine. 10. Alpski okoliš, ki obsega območje gorenjskega višinskega okoliša nad 750 m nadmorske višine. 3. člen Posamezni proizvodni okoliši so pretežno namenjeni naslednji kmetijski proizvodnji, upoštevajoč pri tem glavno in postransko smer proizvodnje: 1. Barjanski okoliš. a) glavna smer proizvodnje: — reja krav mlečnega tipa; — reja mesnatih prašičev in bekonov; — pridelovanje vrtnin; b) postranska smer proizvodnje: — reja perutnine in proizvodnja valilnih in konzumnih jajc (družbeni sektor). 2. Dolomitski okoliš. a) glavna smer proizvodnje: — reja klavne živine (višinski predeli); — reja krav mlečnega tipa (nižinski predeli); — reja mesnatih prašičev; b) postranska smer proizvodnje: — pridelovanje merkantilne-ga krompirja; — pridelovanje sadja (jabolka, hruške in jagodičevje v hribovitih predelih). 3. Notranjski okoliš. a) glavna smer proizvodnje: — vzreja plemenske živine; — reja klavne živine; — reja mesnatih prašičev; — pridelovanje semenskega in merkantilnega krompirja. 4. Ribniško-kočevski okoliš. a) glavna smer proizvodnje: — vzreja plemenske živine; — reja klavne živine; — vzreja plemenskih prašičev in bekonov (družbeni sektor) ter mesnatih prašičev; — pridelovanje merkantilnega krompirja; b) postranska smer proizvodnje: — pridelovanje sadja (predeli ob Kolpi). 6. Suhokrajinskl okoliš. a) glavna smer proizvodnje: — reja plemenske in klavne živine; b) postranska smer proizvodnje: — pridelovanje merkantilnega in semenskega korapir-ja; — vzreja mesnatih prašičev; — pridelovanje višenj. 7. Zasavski okoliš. a) glavna smer proizvodnje: — pridelovanje sadja (jabolka, hruške, češplje, višnje, češnje, orehi, črni ribez); — reja krav mlečnega tipa; — reja klavne živine; — reja mesnatih prašičev; b) postranska smer proizvodnje: — pridelovanje vrtnin predvsem zelenjave. 8. Gorenjski ravninski okoliš. a) glavna smer proizvodnje: — pridelovanje merkantilnega in industrijskega krompirja; — reja krav mlečnega tipa; — vzreja plemenskih in reja mesnatih prašičev ter bekonov; — icja klavne živine (družbeni sektor); — proizvodnja valilnih in konzumnih jajc ter klavne perutnine (družbeni sektor); b) postranska smer proizvodnje: — pridelovanje semenskega krompirja; — pridelovanje zelenjave; — pridelovanje sadja. 9. Gorenjski višinski okoliš. a) glavna smer proizvodnje: — pridelovanje sadja (jabolka, hruške, višnje, orehi, črni ribez); — reja plemenske in klavne živine; — reja mesnatih prašičev; b) postranska smer proizvodnje: — pridelovanje merkantilnega in industrijskega krompirja. 10. Alpski okoliš. a) glavna smer proizvodnje: — ekstenzivna reja plemenske in klavne živine. Čebelarstvo kot gospodarska panoga naj sc širi zlasti v tistih okoliših, kjer je sadjarstvo kot glavna ali postranska smer proizvodnje. Perutninarstvo kot postranska smer proizvodnje nuj se pospešuje in usmerja predvsem v proizvodnjo jajc in naj se zato širijo najprimernejše pasme kokoši. 4. člen V okolišili mlečne proizvodnje se smejo rediti le pasme goveje živine z visoko proizvodnjo mleka. V vzrejnih okoliših je treba rediti le čiste pasme živali. 6. člen Obnova sadovnjakov je dovoljena le v okoliših, kjer je sadjarstvo rajonirano kot glavna ali postranska smer proizvodnje. Sadovnjake je dovoljeno obnavljati le v obliki strnjenih (plantažnih) nasadov. Obnavljati je možno le na podlagi izdelanih in potrjenih investicijskih programov. Pri obnovi sadovnjakov ne morejo biti strnjene površine pri košči- c) Cesar Jože, šef Odseka za proračun OLO Ljubljana, kot član komisije; č) Krcvl Jože, ObLO Trbovlje, kot član komisije; d) Gornik Alojzij, član dosedanjega upravnega odbora okrajne posredovalnice za delo v Ljubljani, kot član komisfje. častem in pečkatem sadju manjše , ?aJf .Vm^j,e/;u^k od 5 ha, pri jagodičevju pa ne manj- iJ“ana°Center k ° L° Lj"b' Izbor sort mora biti v skladu s - 5. Osnovna sredstva, sredstva skladov in po likvidaciji preostala obratna sredstva se izročijo okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana zaradi prenosa teli sredstev na občinske zavode za zaposlovanje delavcev. 6. Likvidator je dolžan prenehanje zavoda, odreditev likvidacije in svoje ime nemudoma priglasiti za vpis v register finančno samostojnih zavodov. sadnim izborom za LR Slovenijo. 7. člen Po tem odloku se za sadovnjak ne štejejo zemljišča v vrtovih in ob stanovanjskih hišah, ki so posajena s sadnim drevjem ali jagodičevjem. 8. člen Občinski ljudski odbori določijo za svoja območja ožje proizvodne okoliše, ki so namenjeni za določene glavne in postranske smeri proizvodnje v skladu z določbami 3. člena tega odloka. 9. člen Po 4. členu zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur. list FLRJ št. 43/59) lahko občinski ljudski odbori predpišejo, da se na vsem območju ali na posameznih delih območja pri obdelavi kmetijskih zemljišč morajo uporabljati določeni minimalni agrotehnični ukrepi ali posamezni agrotehnični ukrepi. Občinski ljudski odbori lahko tudi predpišejo za območje občine ali za del njenega območja ukrepe za napredek živinorejske proizvodnje v skladu z določbami zakona o ukrepih za napredek živinorejske proizvodnje (Ur. list LRS št. 17/60). 10. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 04/2-351-74/1-60. Ljubljana, 7. oktobra 1960. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit 1. r. Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 09/1 -POE-71/1 -60. Ljubljana, 7. oktobra 1960. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit 1. r. 62. Na podlagi 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. oktobra 1960 sprejel naslednjo 5. Dolenjski okoliš, a) glavna smer proizvodnje: — pridelovanje semenskega in merkantilnega krompirja: — pridelovanje sadja (jabolka, hruške, višnjo, češnje', slive in jagodičevje v višinskih predelih); — reja krav mlečnega tipa in vzreja plemenskega nara- ščaja; — Teja mesnatih prašičev. 5. člen V poljedelski proizvodnji sc sme uporabljati le kakovostno seme. Seme posameznih kultur za nadaljnje razmnoževanje se sme uporabljati najdlje 3 do 5 let. V vseh proizvodnih okoliših, kjer so prirodni pogoji primerni za proizvodnjo intenzivnih sort kmetijskih rastlin, so te sorte obvezne. Poljedelsko proizvodnjo je treba prilagoditi potrebam živinoreje, zarodi tega je treba predvsem gojiti krmne rastline. Vrstenje posevkov je treba prilagoditi pri rodnim in gospodarskim pogojem proizvodnih okolišev 61. Na podlagi 48. in 49. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. 1. FLRJ št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. oktobra 1960 sprejel naslednjo ODLOČBO l. Okrajna posredovalnica za delo v Ljubljani, ki je bila razglašena za finančno samostojni zavod z odločbo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana št. 11/1-16991 /1 -59 z dne 29. decembra 1959 (Glasnik št. 1/60) preneha in preide s 1. oktobrom 1960 v redno likvidacijo. ODLOČBO 1. Šola za umetno obrt v Ljubljani se preimenuje v Solo za oblikovanje v Ljubljani. 2. Tn odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 10/P-30/1-60. Ljubljana, 7. oktobra 1960. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit 1. r. Na podlagi 82. in 115. člena splošnega zakona o šolstvu (Uradni list FLRJ št. 28/58) in v soglasju z okrajnim ljudskim odborom Maribor jc okrajni ljudski odbor Ljubljana n5 * * * * * 11 seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. okt. 1960 sprejel naslednjo ODLOČBO Likvidacijo opravi likvidacijska komisija ob smiselni uporabi določil 8. do 25. člena Uredbe o prenehanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51-425/53). 3. V likvidacijsko komisijo se imenujejo: a) Jager Jože, podpredsednik OLO Ljubljana, kot predsednik komisije; b) dr. Pretnar Jože, honorarni uslužbenec podjetja »Metalka« Ljubljana, kot član komisije; Ustanovi se oddelek zn izobraževanje odraslih za veterinarsko stroko pri Kmetijski srednji šoli Maribor s sedežem v Ljubljani. Splošno in strokovno vodstvo nad oddelkom jc v pristojnosti vodstvenih šolskih organov Kmetijske srednje šole Maribor. Oddelek neposredno vodijo odbor oddelka, učiteljski zbor oddelka in predstojnik oddelka. 4. Odbor oddelku se voli v smislu določb 135., 136. in 137. členu sploš-negu zakonu o šolstvu. Učno osebje in predstojnika oddelka imenujejo in razrešujejo pristojni organi okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. 5. Predsednik odbora oddelka in predstojnik oddelka sta po svojem položaju člana šolskega odbora Kmetijske srednje šole Maribor. 6. Sredstva za vzdrževanje in delo oddelka zagotovi ustanovitelj. 7. Oddelek začne s poukom 1. novembra 1960. 8. Svet za prosveto okrajnega ljudskega odboru se pooblašča, da izvede vse ukrepe, ki so potrebni za začetek dela oddelka v smislu te odločbe in določb splošnega zakona o šolstvu. 9. Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraju Ljubljana. Štev.: 10/P-VEE-36/3-60. Ljubljana, 7. oktobra 1960. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit 1. r. izvolitve, imenovanja in razrešitve na 24. seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 0L0 Rudi Verčič je bil razrešen kot Gan Sveta za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala. Alojzij Ambrož, direktor Ljubljanskih opekarn je bil izvoljen za Člana Sveta za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala. V Svetu za tržišče so bili razrešeni kot člani: Mitja Švab, novinar J Delavski enotnosti, Emil Pavlovčič, uslužbenec podjetju »Telekomu-Dikaeije«, Lojze Fortuna, tajnik OS,S, Franc Nebec, direktor OZZ. V ta svet pa so bili izvoljeni naslednji Člani: Marija Janša, odbornica okrajnega zbora, Zlato Šindič, Predsednik Okrajne trgovinske zbornice^ Stane Sovine, podpredsednik OZ Z in Lojze Capuder, predsednik OSS. Ivan Brumen, tajnik Gostinske zbornice LRS je bil izvoljen za člu-ha Sveta za turizem in gostinstvo. Imenovana je bila komisija za nagrajevanje uslužbencev Tajništva ?a notranje zadeve, in sicer: Peter Lešnjak, odbornik okrajnega zboru, Albert Zornada, načelnik Tajništva za notranje zadeve, Albert Antonič, Pslužbenec Tajništva za notranje Zadeve. , Jože Plntner je bil razrešen kot član Komisije za revizijo investi-cUskih programov za področje trpine, Marijan Regnlly, načelnik Oddelka za napredek trgovine pri tjkrnjni trgovinski zbornici in Julij T>be, uslužbenec Okrajne trgovinske zbornice pa sta bila imenovana ?a člana te komisije, i Imenovana je bila likvidacijska *°»>isija za likvidacijo Okrajne po-,redovalnice za delo, in sicer: Jože < 5cf- podpredsednik OLO za predsedniku komisije in člani: dr. Jože retnar, honorarni uslužbenec »Mejake«, Jože Cesar, šef odseka zn Proračun OLO, Jože Krevl, uslužbe- nec ObLO Trbovlje in Alojzij Gornik, član dosedanjega upravnega odbora. Imenovana je bila Komisija za označevanje naselij, trgov, ulic in hiš na območju okraja, in sicer: dr. Viljem Petriček, v. d. načelnik Oddelku za občo upravo, Branko Urbančič, načelnik Oddelka za javni red in izvrševanje kazni pri Tajništvu za notranje zadeve, Adolf Erman, šef odseka za družbeno statistiko Zavoda za statistiko, ing. Dušan Železnikar, šef Odseka za komunalne zadeve in ing. Vinko Lenarčič, uslužbenec Oddelka za urbanizem. V gledališki svet Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani so bili imenovani: Junez Hočevar, organizacijski sekretar OK ZKS, Danilo Pokorn, glasbeni urednik RTV, dr. Gorazd Kušej, univerzitetni profesor, Stane Bernik, predsednik OK I.MS, Stana Zupančič, novinarka pri RTV, in Vladimir Kavčič, književnik. V gledališki svet Mestnega gledališča so bili imenovani Lado Pohar, televizijski pomočnik direktorja RTV, Mica Černigoj, svetnik pri Svetu za kulturo In prosveto LRS, Stane Saksida, sodelavec instituta za sociologijo, Janez Kajzer, urednik »Mladine«, Bogdan Capuder, urednik »Naših razgledov« in Vekoslava Kokalj, filmska snemalka pri »Triglav filmu«. V upravni odbor Slovenske filharmonije so bili imenovani: Martin Zakonjšek, predsednik okrajnega sveta »Svobod«, Alfred Tomažič, vodja izobraževalnega oddelka »Litostroj«, Uroš Kraigher, urednik založbe »Mladinska knjiga«, Milko Skoberne, glavni urednik glasbenega programa RTV, Mariju Kovač, profesor gimnazije, Valcns Vodušek, direktor glasbeno-narodopisnega inštituta, Zvonimir Zalar, sodnik Okrajnega sodišča v Kranju in ing. Zoran Seljak, asistent na fakulteti za elektrotehniko in strojništvo. V upravni odbor Ljubljanskega festivala so bili imenovani: Ludvik Zajc, predsednik idiološke komisije OK 7.KS, Franc Drobcž, predsednik Okrajne gostinske zbornice, Ciril Cvetko, dirigent SNG, Živa Kraigher, uslužbenka Pionirske knjižnice, Uroš Lubej, uslužbenec Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, Kajetan Kovič, urednik Državne založbe Slovenije, Vasja Predan, dramaturg RTV, Rudi Bernik, sekretar OK LMS, Marina Golouh, novinar pri »Delu« in Franc Jamnik, režiser SNG. Mirna Zupančič, predsednik Sveta za prosveto je bila razrešena kot član upravnega odbora Zavoda za pospeševanje gospodinjstva. Lojze Ocepek, uslužb. CK ZKS in Božo Strman, uslužbenec Centralnega sveta sindikatov Slovenije sta bila imenovana v upravni odbor Okrajnega zavoda za napredek gospodinjstva. Gojmir Komar je bil razrešen kot predsednik Okrajnega sodišča na Rakeku. Jože Nedog je bil razrešen kot direktor Delavske univerze v Ljubljani. Stane Lavrič, načelnik Oddelka za občo upravo OLO je bil imenovan za direktorja Delavske univerze v Ljubljani. Franc Pungerčar je bil razrešen kot .tržni inšpektor m vodja tržne inšpekcije OLO. Srečko Hlebec je bil imenovan za vodjo tržne inšpekcije OLO. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA ZAGORJE OB SAVI 544. Na podlagi 16. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 22/59), 6. odstavka 25. člena zakona o javnih uslužbencih (Ur. list FLRJ št. 53/57) in 8., 26. in 82. člena statuta občine Zagorje ob Savi je občinski ljudski odbor Zagoije ob Savi na seji občinskega zbora in na seji zborp proizvajalcev dne 28. decembra 1959 sprejel ODI.OK 0 sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi 1. člen Za organe, navedene v odloku o notranji organizaciji upravnih organov občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi, sc določijo naslednja delovna mesta in najnižja strokovnost: Urad tajnika 1 tajnik — visoka ali višja; 1 pravni referent — visoka; 1 referent za personalne zadeve — srednja ali višja; 1 pisarniški uslužbenec -- srednja. Oddelek za splošne zadeve in družbene službe 1 načelnik in referent za splošne zadeve — višja ali visoka. Referat za notranje zadeve 1 referent — srednja; 1 matičar — srednja. Referat za prosveto in kulturo 1 referent — srednja. Odsek za zdravstvo in socialno varstvo 1 šef odseka in referent za zdravstvo -r- srednja ali višja; 1 referent za splošno skrbstvo in invalidske zadeve — srednja ali višja; 1 referent za skrbništvo in varstvo družine — srednja ali višja; 1 sanitarni inšpektor — srednja. Računovodstvo in blagajna 1 računovodja — srednja. Glavna pisarna 1 vodja glavne pisarne — srednja; 1 arhivar in ekonom — nižja. Strojepisnica 1 vodja strojcpisnice — srednja; 2 strojepisca — srednja. Pomožne in tehnične službe 1 vratar — pomožni uslužbenec; 1 kurir — pomožni uslužbenec; 1 šofer — kvalificirani delavec; 1 snažilka — nekvalificirana delavka. Oddelek za gospodarstvo in finance 1 načelnik — višja ali visoka. Referat za gospodarsko upravne zadeve, industrijo in obrt 1 referent — višja ali visoka; 1 tržni inšpektor — srednja. Referat za družbeni plan, analize in investicije 1 referent — višja ali visoka. Referat za finance 1 referent — srednja ali višja. Referat za premoženjsko-pravne zadeve 1 referent r- srednja ali višja. Referat za gradbene zadeve 1 referent in gradbeni inšpektor — srednja ali višja. Referat za komunalne zadeve 1 referent — srednja ali višja. Referat za stanovanjske zadeve 1 referent — srednja ali višja. Referat za delo 1 referent za delo in delovna razmerja — srednja ali višja; 1 delovni inšpektor — srednja ali višja. Referat za kmetijstvo 1 referent in kmetijski inšpektor — srednja; 1 veterinarski inšpektor — srednja ali višja. Referat za gozdarstvo 1 referent za gozdarstvo — srednja; 1 pisarniški uslužbenec za obračun gozdne takse in administrator' — nižja. Uprava za dohodke 1 šef uprave in davčni kontrolor — srednja ali višja; 2 referenta za dohodke od prebivalstva — srednja; 2 davčna knjigovodja — srednja; 1 davčni izterjevalec — nižja. Odsek za narodno obrambo t šef odseka — srednja ali višja; t referent za vojne zadeve — srednja; 1 referent za rekiutne zadeve in PVV — srednja; 1 referent za kartoteko delov, obveznikov in administrator — nižja ali srednja. Krajevni uradi Krajevni urad Mlinše: 1 šef krajevnega urada in matičar — srednja. Krajevni urad Cemšenik: 1 šef krajevnega urada in matičar — srednja; Krajevni urad Senožeti: 1 šef krajevnega urada in matičar — srednja; Krajevni urad Podkum: 1 šef krajevnega urada in matičar — srednja. Sodnik zn prekrške 1 sodnik -- višja ali visoka. 2. člen Poleg delovnih mest, določenih v prejšnjem členu tega odloka, se sistemizirajo še delovna mesta za 3 pripravnike, in sicer eno delovno mesto z visoko, eno z višjo in eno z srednjo strokovno izobrazbo. 3, člen Ta odlok velja takoj in sc uporablja od 1. januarja 1960. Štev.: 01/1-59. Zagorje ob Savi, 28. dec. 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Rado Taufer 1. r. 545. Na podlagi 16. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 22/59) in 8., 26. in 82. člena statuta občine Zagorje ob Savi je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. decembra 1959 sprejel ODLOK o notranji organizaciji upravnih organov občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi 1. člen Upravni organi občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi so: Temeljni upravni organi: 1. Oddelek za splošne zadeve in družbene službe. 2. Oddelek za gospodarstvo in finance. 3. Odsek za narodno obrambo. Posebni upravni organi: 1. Krajevni urad Mlinše. 2. Krajevni urad Čemšenik. 3. Krajevni urad Senožeti. 4. Krajevni urad Podkum. Drugi organi: 1. Sodnik za prekrške. 2. člen Notranje organizacijske enote upravnih organov občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi so: V oddelku za splošne zadeve in družbene službe: 1. referat za notranje zadeve; 2. referat za prosveto in kulturo; 3. odsek za zdravstvo in socialno varstvo; 4. računovodstvo in blagajna; 5. glavna pisarna; 6. strojcpisnic.a; 7. pomožne in tehnične službe. V oddelku za gospodarstvo iu finance: 1. referat za gospodarsko upravne zadeve, industrijo in obrt; 2. referat za družbeni plan, analize in investicije; 3. referat za finance; 4. referat za premoženjsko-prav-ne zadeve; 5. referat za gradbene zadeve; 6. referat za komunalne zadeve; 7. referat za stanovanjske zadeve; ■8. referat za delo; 9. referat za kmetijstvo; 10. referat za gozdarstvo; 11. uprava za dohodke. V odseku za narodno obrambo, pri krajevnih uradih in pri sodniku za prekrške ni notranjih organizacijskih enot. 3. člen Ustanovi se urad tajnika kot notranja organizacijska enota v upravi ljudskega odbora, ki opravlja zadeve iz prvega odstavka 44. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov. 4. člen Ta odlok začne veljati takoj, uporablja pa sc od 1. januarja 1960. Štev • 01/1-50 Zagorje ob Savi, 28. dec. 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Rado Taufer I. r. vskhina 59 Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna okraja za leto 1960. 60 Odlok o rajonizaciji kmetijske proizvodnje v okraju Ljubljana. 61 Odločba o prenehanju Okrajne posredovalnice za delo. 62 Odločba o preimenovanju Sole za umetno obrt v »Solo za oblikovanje« v Ljubljani. 63 Odločba o ustanovitvi oddelka za izobraževanje odraslih za veterinarsko stroko pri Kmetijski srednji Soli Maribor s sedežem v Ljubljani. Izvolitve, imenovanja in razrešitve na 24. seji OLO. 544 Odlok o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih občine Zagorje ob Savi. 545 Odlok o notranji organizaciji upravnih organov občine Zagorje ob Savi. Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1959. Zaključni račun trg. podjetja "-KOLESAR«, Ljubljana, Titova 23 V trgovini je bilo zaposleno v letu 1959. 11 delavcev ln uslužbencev In 1 vajenec. AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1959 PASIVA Naziv poetavk# Znesek v oof. din Za p Nhz v postavk* Znesek v nnr dm A Osnovna sredstve A. Viri osnovnih sredstev t Osnovna sredstva 2.766 t. Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih 4.813 t Denarna sredstva »snov- 2.047 nih sredstev B. sredstva skupne porabe B Viri sredstev skupni porabe t Sklad ikupne porabi l Drugi viri sredstev i S. Sredstva skupne porabe l. Denarna sredstva skupne skupne porabe • porabe 5 C, Vlil obratnih sredstev ) Sklad obratnih sredstev 301 C. Obratna sredstva t Drugi viri obratnih i. Skupna obratna sredstva 29.544 sredstev D Rezervni sklad O Izločena sredstva In drugi skladi i Denarna sredstva rezerv nega sklada *ln drugih skladov ‘ Denarna sredstva nrrai 1.991 r Rezervni sklad ln orug-skladl > Viri nerazporeienth sredstev 1.999 3.766 poretenlh sredstev 3-618 E Viri sredstev * obračunu ln druga paslvi* E, sredstva e obračunu 4 Kratkoročni krediti 21.110 In druga aktiva za obratna sredstva S. Kupci m druge tenatv« 1 nniffh nkitirt- 3 372 19 ta Dobavitelji ln drug* obveznosti 11.253 n rtnigp nalivu 15 43.262 43-262 RaCuuovofi.h Pi edsednik UO ui-mni Korošec Zinlu Rednak Milka Jošt Janez Zaključni račun podjetja »CREVARNA«, Ljubljana, Poljanska 95 Povprečno število zaposlenih v letu 1959 je 47 oseb. Realizacija znaša 160,000.000 Podjetje izvaža svoje Izdelke v Nemčijo, Italijo. Avstrijo tn Francijo. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA ZštP Naziv postavke Znesek v 000 din Z$tP Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 18.517 1. Sklad osnovnih sredstev 18.517 2. Drugi viri osnovnih 2 Denarna sredstva osnov- 17.900 B. Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 500 3 Sredstva skupne porabe 600 4 Drugi viri sredstev 167 t. Denarna sredstva skupne porabe 155 C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 17.276 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 5. Skupna obratna sredstva 809 sredstev 1.054 D Rezervni sklad D Izločena sredstva ln drugi skladi 1. Denarna sredstva rezerv- 7 Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih skladi 1.597 skladov 1.524 8 Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz- sredstev 4.800 porejenih sredstev 9.941 E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 3.000 8. Kupci ln druge terjatve 15.547 10. Dobavitelji ln druge 9. Druga aktiva 18.545 obveznosti 7.386 tl Druga pasiva Sku paj i 72.197 Skupaj: 72.197 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Danica Žnidarič Dragica Krč Stane Boh Zaključ. rač. zastopstva inozemskih tovarn -TEJINO UNION«, Ljubljana Podjetje sc bavl z zastopanjem inozemskih tovarn ln konsignacijskimi skladišči zastopanih £irm. Preko leta je bilo zaposlenih povprečno 24 ljudi, plan realizacije je bil dosežen s 114 %. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna sredstva A vlil osnovnih sredstev L Osnovna sredstva 13.567 V Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 16.102 2. Denarna sredstva osnov 2,271 800 nlh sredstev O Viri sredstev skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 594 3 Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne skupne porabe - porabe 594 C Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 590 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih J. Skupila obratna sredstva 4.494 sredstev 7.209 O Rezervni sklad D Izločena sredstva In (lrugl skladi 6. Denarna sredstva rezerv t Rezervni sklad m drugi 3.362 nega sklada ln drugih skladi skladov 3.180 8 Viri nerazporejenih t. Denarna sredstva neraz sredstev porejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva E Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 6.264 8 Kupci ln druge terjatve 9 Druga aktiva 28.530 10.078 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 27.691 (1 Dni ga pasiva 102 Skupaj: 62.714 Skupaj: 62,714 Računovodja Predsednik UO Direktor: Simona Tomšič Mija Brilej Nande Šinkovec Zak. račun ŽELEZNIŠKEGA PROJEKTIVNEGA PODJETJA, Ljubljana AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1939 PaSIVA Znesek '.up .. . . Znesek §t Naziv Dostavke v 000 din St Naziv postavke v 000 din __ A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 4.012 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 5.378 1. Denarna sredstva osnov 1.332 30 nlh sredstev B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe s Sklad skupne porabe t Drugi viri sredstev 8 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne skupne porabe — porabe 95 C Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 2.556 C Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 1 Skuona obratna sredstva 2.344 sredstev 815 1) Rezervni sklad O izločena sredstva In drugi skladi S Denarna sredstva rezerv i Rezervni sklad In drugi 1.306 nega sklada ln drugih skladi 7 4 Viri nerazporejenih 3.969 t Denarna stedstva neraz sredstev poreienth sredstev 2.098 E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E Sredstva v obračunu 0 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 8 Kupci tn drug* ten a tv# 6 Druga aktiva 13.975 10 10 Dobavitelji tn druge obveznosti 10.606 H Druga pasiva skupaj. 24.668 Skupaj: 24 668 Računovodja: Predsednik UO Direktor: Molk A. Ing. Barbič Miha Ing. Kastelic Gabrijel