Največji »loven* ki dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00 „
Za pol leta.....$3.00 a
Za New York ceio leto •	$
Za inozemstvo celo leto	$7.00
1
I
" i 0 H
J
NARODA s?
!
List slovenskih delavcev v Ameriki*
I- The largest Slovenian Daily in the United State«.
□ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 113. — STEV. 113.
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 15, 1935. — SREDA, 15. MAJA 1935
VOLUME XT.m. — LETNIK XLUL
VELIKI STAVKARSKI IZGREDI V W1LKES-BARRE, PA.
r-lM l _____ «
Senator Long dolži Farleya sleparije
SPOPAD SE JE ZAVRŠIL MED UNITED ANTHRACITE MINERS IN UNITED MINE WORKERS
V bojih je bilo ranjenih nad dvajset oseb. — Piketi so pognali * kamenjem in palicami policiste v beg Prizadevanja pennsylvanskih oblasti s o brezuspešna. — Pristaniški delavci apelirajo na predsednika Roosevelta.
Nad dvajset oseb je bilo ranjenih, — nekateri med njimi težko, — ko se je završil včeraj zjutraj ob šestih v Wilkes - Barre, Pa., pred Glen Alden Coal Company premogovnikom vroč spopad med stavkujočimi United Anthracite Miners na eni strani ter United Mine Workers, državnimi policisti in pomožnimi šerifi na drugi.
Razne tovarne General Motors Corporation so začele zopet obratovati, ker so delavci Chevrolet tovarne v Toledo v ponedeljek sklenili, da sprejmejo kompromisni predlog kompanije.
Stavka, vsled katere je bilo prizadetih nad trideset tisoč avtnih delavcev, se je vsledtega približala koncu.
4000 stavkujočih delavcev New York Shipbuilding Corporation v Camden, N. J., je pozvalo pred sednika Roosevelta in kongresnike, naj posežejo v konflikt.
Iz simpatije do svojih tovarišev v Camden bodo najbrž zastavkali tudi delavci po drugih ladjedelnicah.
V državah Washington in Oregon stavka nad 30,000 gozdarjev in drvarjev.
WILKES-BARRE, Pa., 14. maja. — Petnajst oseb je bilo danes ranjenih od kamenja in palic, pet pa od revolverskih strelov tekom spopada, ki se je završil med stavkujočimi United Anthracite Miners ter delavoljnimi United Mine Workers.
Anthracite Mine Workers so neodvisna organizacija, dočim pripadajo United Mine Workers k Ameriški Delavski Federaciji.
Precej tednov je bil mir, davi so se pa zopet razplamtele strasti.
Spopad se je završil ob šestih zjutraj pred vhodom v Nottingham rov, ki je last Glen Alden Coal Company.
Ko so se hoteli U. M. W. podati na delo, jim je več sto piketov zastavilo pot. Kamenje je kar deže-vald na kompanijske avtomobile, v katerih so se
nahajali U. M. Workers.
Državni policisti pravijo, da so se orožja šele tedaj poslužili, ko si niso mogli mogli drugače pomagati.
Strajkarji so se posluževali kamenja in kolov. — Predno so dospela ojačenja iz vojašnice, so dobili stavkar ji premoč ter pognali jezdeče policiste v beg.
Wyoming dolina pri Wilkes-Barre je pozorišče skoro neprestanih nemirov izza časa, ko je'skupina radikalnih premogarjev izstopila iz United Mine Workers organizacije ter osnovala svojo unijo. — Vsa posredovanja in prizadevanja oblasti, da bi u-ravnale spor, so bila brezuspešna.
DETROIT, Mich., 14. maja. — Včeraj so se vrnili prvi delavci v Chevrolet tovarno v Toledo. — Kmalu bo vseh 33,000 delavcev zopet zaposlenih, s čimer bo odvrnjena generalna stavka v vodilni a-meriški industriji.
Tekom tri tedne trajajoče stavke je padla tedenska produkcija General Motors tovarne od 28,700 na I 0,1 00 avtomobilov. V teh treh tednih je izgubila družba za milijon dolarjev naročil.
Francis J. Dillon, organizator Ameriške Delavske Federacije, ki je igral v pogajanjih vodilno vlogo, je izrazil upanje, da bo poravnava v Toledo služila kot temelj za uravnavo sporov v drugih General Motors tovarnah.
P0NAREJALEC ARETIRAN
"Grof" Lustig je bil prijet na Broadwayu. — V njegovi shrambi s a našli za $51,000 ponarejenega denarja.
"(irop* Victor Lustig so nahaja za železno mrežo, toda sedaj se mil najbrže ne ho posrečilo s pomočjo zvitih odvetnikov, ali z jamščino-ali pa celo z begom priti na zlato svobodo. "Grofa'* Lust i ga so v nedeljo zvečer prijeli zvezni detektivi na vogalu Brodwaya in 74. u-li<*e v Xe\v Vorkn. V njegovem žepu so našli kiju«' do železne shrambe na Times Square postaji podulične železnice. V o-mari so našli za $51,tHM) ponarejenih bankovcev ter kovinske ploščo za izdelovanje de-jiarja po $5.00, $10.00, $'20.<M> in $100.00.
Z aretacijo "grofa" Lusti-ga, ki je star 451 I<*t, k i pa ni "grof", temveč navaden slepar, pustolovec in ponareja-lec denarja in ki prihaja iz Avstrije, je v roke pravice j »riše I tiček, za kateega se zanimajo policije vseli evropskih držav. Lust i £ je bil pod različnimi imeni že mnogokrat prijet zaradi sleparije in prodaje strojev za izdelovanje bankovcev, toda vsak i krat se mu je posrečilo, da j<* ušt'1 iz rok oblastev.
Nekoč je v kaznilnici Crown Point v lndiani, iz katere je pozneje pobegnil tudi Dillin-ger, z žago prežama 1 železno mrežo svoje celice in pobegnil. Poleg tega je bil tudi že aretiran v zvezi z umorom Nickv Arasteina, Jack Diamonda in dveh umorov na Long Islandu.
Pred šestimi tedni je zvezni detektivski urad izvedel, da se Lustig nahaja v New Yorku in je takoj poslal za njim svoje najboljše detektive, ki so ga slednjič zasledili in prijeli.
GROSS NI IZVRŠIL
ZLOČINA
N a j b r ž e je Grossova žena zastrupila svoje o-troke. — Bala se je revščine in jih je vzela s seboj.
Držav, pravdni k William P. X. (tcogliau jo v preiskavi petih smrtnih slučajev v družini Fredericka Grossa pričel dvomiti, da bi bil Gross za struni I svojo ženo in štiri otroke, kajti mogoče je, da je njegova žena sama zastrupila otroke in samo sebe.
Analiza za kakao, ki so ga našli na Grossovem domu, je dognala, da vsebuje kakao dvakrat toliko thallium sulfata, kot pa ga zadostuje za zastrupljen je žone in štirih otrok. Kakao v trgovini Pfaltz & Bauer, kjer je bil Gross knjigovodja in kjer j«* kupil kakao, ni vse-
Sestra G rosso ve žene, M rs. Harriet Staib. je državnemu pravdniku izpovedala, da je mogoče njena sestra šla prostovoljno v smrt in s seboj vzela tudi svoje štiri otroke, ker se je bala revščine.
Četudi pa pravi Mrs. Staib, da nikakor ne more verjeti, da bi njena sestra mogla kaj takega storiti, vendar je rekla, da je njena sestra svoje otroke ljubila bolj kot katerakoli druga mati in da ji je pogosto rekla: "Življenja sem že sita do grla. Življenje je za mene pretrdo. Umrla bi rada in vzela vse otroke s seboj".
JEFTIČ NAMERAVA ODSTOPITI
Beograd, Jugoslavija, 14.
maja. — Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da namerava ministrski predsednik Bogoljub Jeftič v kratkem odstopiti, ker
ftAVPIf NA PIVA	\Pri zadnjih volitvah dobila
VnlLh IlA riVU	'opozicija tako veliko število
■glasov. Regentstvo bo najbrže I naprosilo Božidarja Stojanovi-ča, da sestavi novo ministrstvo.
NEBOZNIZANi
Washington, D. C., 13. maja. Poslanska zbornica si ničkaj ne j
prizadeva, da bi znižala davek f	CtimOfT Tlim
na pivo ter omogočila ljudem l VUJUU	jUUIjIC 1UU1
dobiti za nikelj čašo piva. |	ZA ŠTRAJKARJE
Proti znižanju davkov je tudi zvezna zakladnica.
Republikanski kongresnik Knudson iz Minnesote je rekel: — Davek na pivo je treba znižati, da bo mogoče zopet dobiti "schooner" piva za pet ceai-tov. Te dni bo vložil predlogo, naj bo na sodček piva samo dva dolarja davka, ne pa pet.
La Grange, Ga., 13. maja. — Včeraj se je začel pred vojnim sodiščem proces proti dvema miličarjema, ki sta obtožena, da sta usmrtila štrajkarja Toni ja iStcpliensa. Pred istim sodiščem se bo zagovarjalo tudi 19 štrajkarjev ki so bili aretirani v zvezi z nemiri.
FRANCIJA SE BOJI LAŠKE AGRESIVNOSTI
CAMDEN, N. J„ 14, maja. — V Washington je odšla delegacija delavcev, ki so zastavkali pri New York Shipbuilding Corporation. Ker delegati niso mogli s predsednikom osebno govoriti, so mu pustili spomenico, vsebujočo njihove zahteve.
Nato so odšli k senatorju Geraldu P. Nye, predsedniku senatnega odseka, ki preiskuje municijsko industrijo, in so ga skušali pridobiti za svojo stvar.
Francija j e naprosila Anglijo, da zadrži Italijo v Afriki. — Nemčija bi mogoče izkoristila priložnost.
London, Anglija, 1!!. maja. Z vsakim dnem, ko Italija dalje mobilizira, je angleška vlada v večjih skrbeli, ker se boji, da bi prišhf do vojne med Italijo in Abesinijo. Po mnenju angleških državnikov, se je Mussolini odločil, da uniči Abesinijo, kakor je pred svetovno vojno Avstro-I)grska hotela uničiti Srbijo, in da ira od te namere tudi ne bo odvrnil preteči položaj v Evropi.
Ako je to resnica, tedaj bo skupno stališče Anglije, Francije Ln Italije zelo oslabljeno in bo Nemčija prišla v lažji položaj, ako hoče nastopiti proti Avstriji ali kateri drugi državi. Vsled tega seje francoska vlada obrnila na angleško vlado s prošnjo, da skupno s Fran-cnjo izvaja večji pritisk na Italijo in Abesinijo, da poravnata svoj spor.
Anglija je v Ženevi zastavila vse svoje sile, da bi odvrnila pretečo vojno v Vzhodni Afriki in dvomi, ako bi njen nadaljni pritisk še kaj zalegel. Vendar pa bosta Anglija in Francija na prihodnjem zasedanju Lige narodov še enkrat poskušali ]>osredovati med Italijo in Abesinijo.
Angleški diplomati nikakor ne morejo razumeti, da se hoče Mussolini ravno v tem času zaplesti v nevarno vojno v Afriki. Diplomatski krogi o-značujejo italijansko agresivnost v Afriki kot samomor. Neizogibna posledica vojne v Afriki bi bila, da bi se Nemčija polastila Avstrije.
Rim, Italija, 13. maja. — "Gioruale d'Italia" pravi, da se Abesinija z mrzlično naglico pripravlja na vojno, List pra-pravi, da je Abesinija mobilizirala celo prebivalstvo v dveh provincah, ki mejita na italijansko Eritrejo in Somalijo. Mobilizacija cele abesinske armade je končana.
Med poglavarje raznih rodov je bilo razdeljeno orožje, četudi ti rodovi še niso mobilizirani. Posebno mnogo abesinske-ga vojaštva je ob 600 milj dolgi meji ob Eritreji in Somaliji. Močne posadke se nahajajo na strategičnih točkah, od koder je prav laliko vpasti v italijansko ozemlje.
ŽELEZNIŠKA NESREČA
Eufaula, Alabama, 13. maja. V tukajšnji bližni je skočil s tira vlak Central of Georgia železnice. Lokomotiva se je )m>-polnomao razbila. Kurjač in strojevodja sta bila usmrčena, nol>en potnik pa ni bil težje jm»-škodovan.
MINISTER LAVAL JE BIL PRIJAZNO SPREJET v RUSIJI
ZAHTEVA, NAJ SE PREIŠČE POSLOVANJE GENERAL POŠTARJA
WASHINGTON, D, C., 14. maja. — Senator Huey Long iz Louisiane je v senatu generalnemu poštarju James A. Farleyu očital, da je bil udeležen pri neki ''peklenski slepariji". Nedavno je Long v senatu predlagal,da posebni odbor preiskuje Far leyevo poslovanje, toda na priporočilo senatnega odbora je bil ta predlog zavržen.
Long je govoril celo uro ter je predložil zapriseženo izjavo Miss Helen Humphrvs, ki je kot telefonistinja uslužbena pri newyorški tvrdki J. Steward & Co. Miss Humphry s pravi, da je po naročilu tvrdke po slušala telefonični pogovor med Farlevem in podpredsednikom tvrdke Harry D. AVattson. Watts je baje na podlagi svojega prijateljstva s Farlevem za tvrdko dobil zvezna naročila. Miss Humphrvs tudi trdi. da je Farley poskrbel, da so iz urada notranjega depart milita izginile neke listine, ki so se nanašale na preiskavo o poslovanju generalnega poštarja.
Senator Bailey, ki je član senatnega poštnega odbora, se je za Farleya potegnil in je rekel, da Long odboru ni podal nika kili dokazov, ki bi kaj zalegli pred sodiščem, ali pri kaki pristojni oblasti. Bailey pri obrambi Farleya omenja, da j«* Miss Humphrvs podala svojo zapriseženo izjavo 23. aprila 11)35, medtem ko je Long svoje obdolžbe proti Farleyu dvignil že v februarju. Vsled tega je Bailey mnenja, da ni ni kakega ]M>mtna, da bi se senat pečal z izjavo telefonisti nje.
Senator Wheeler, ki je tudi sedel v poštnem od boni, ki j«* preiskoval delovanje generalnega poštarja II. M. Douglier-
Sprejem na meji različen od sprejema v Varšavi. Med Francijo in Rusijo bo sklenjeno tesnejše prijateljstvo.
Negoreloje, Rusija, 14. maja. — Francoski zunanji minister Piere Laval j«* zvečer dospel do obmejne postaje, ki je bila okrašena s francoskimi zastavami ter ga je sprejela častna straža, francoski poslanik Charles Alphand in zastopniki sovjetskega zunanjega komi-sarijata.
Sprejem j«' bil prisrčen in v velikem nasprotju s sprejemom, katerega je bil Laval deležen na Poljskem, kjer francoska delegacija ni dobila utiša, da bi Poljska pozdravila svojo zaveznico. Vsled tega nikakor ni mogoče domnevati, da bi bil Lavalov obisk odnošaje med Francijo in Poljsko kaj izboljšal.
Laval je moral opaziti, da Poljska ni posebno naklonjena
ABESINIJA ZAHTEVA POJASNILA
Franciji. Vse drugače pa bo v Moskvi, kjer bo Laval počaš- T>oa predsednikom Hard-
čen kot zastopnik velike drža-'"1«01"' T>a -1o l)wl,aRa1' (la 0<1" ve, či je t milici jonalon prijatelj bor zasllSi Mis Humphry*, ker
stvo do Rusije je bilo po dol- niena ,zJava vsebl,Je težke ob"
. lii^i gem presledku obnovljeno. uoizoe.
Ne glede na mednarodni položaj je Lavalov obisk velike notranje važnosti za U. S. S. R. Pred kratkim sklenjena pogodba s Francijo sicer ni izpolnila vseh želja Rusije, toda navzlic temu je jasen znak francosko-ruskega prijateljstva vpričo nemške nevarnosti.
Razumljivo je, da bo poli-točno zbližan je imelo tudi gospodarske posledice, zlasti z o-zironi na prevozna sredstva, ki so zelo slaba no samo iz gospodarskega, temveč tudi iz vojaškega pogleda.
Rusija sedaj čuti, da ni o-samljena in da more računati na pamoč Francije, ako bi jo Nemčija nenadoma napadla. Ruska javnost j«' bila zadnjih dvoje let v velikih skrbeh, ker se je bala skupnega napada Nemčije in Japonske.
Četudi pa so se zadnje čase odnošaji z Japonsko znatno izboljšali, vendar je še vedno obstojala nemška nevarnost in opravičena je bila bojazen, da Ja|M>nska ne bi mogla premagati izkušnja ve, da udari na Rusijo, ako bi se zapletla v vojno z Nemčijo. Ruskemu uaro-
Addis Ababa, Abesinija, 13.
maja. — Abesinska vlada je naprosila ministrskega predsednika Mussolinija. da pojasni, kake namene ima njegova vlada glede odnosa je v nied o-bema državama.
Že 17. aprila in 1. maja je Abesinija zahtevala od Italije, da jasno pove, kaj zahteva, toda na to zahtevo Italija ni odgovorila.
Abesinija je 17. aprila prosila, da se postavi komisija, ki naj dožene, kdo je zakrivil dogodke ob Eritreji, vsled česar je nastal sedanji spor. 1. maja je Abesinija zopet stavila isto zahtevo. Mussolini pa ni niti odgovoril, temveč je poslal v Afriko še več vojaštva.
«lu sta francosko-ruska pogodba in Lavalov obisk dokaz, da je nemška nevarnost zmanjšana, vsled česar bo ruski narod Lavala prisrčno sprjeel.


"O I
118 NARODA1
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 15, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
[
u
Glas Naroda"
frank Sakser, President
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY i A Corporation)
L. Benedik, Treas.
Place of btuiaeai of the corporation and add 21$ W. 18th Street,	Borough of Manhattan,
of above officers: New York City, N. Y.
"GLAS NA i« ODA (Volee of the People)
Iwroed Brary Pay Except Sondayn and Holiday*
la celo leto reUa aa Ameriko ta Kanado M«..M...	f6.00
la pol leta................... $8.00
la Četrt leta.................
Za New York aa celo leto . • • • • •	fT.00
Za pol leta ...................98.60
Za lnoaematro aa odo leto.....•	17.00
Za pol leta......................18.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
_"Qlaa Naroda" lahaja mM dan lzvemftl nedelj In pramlkoT._
bopifti brea poupisa in osebnosti ae ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja nsročnikOT, prosimo, da ss dud tndl prejSnje bivaliSCe naznani, -da hitreje najdemo naalovnlka.
'GLAS NAHODA". 21« W. 18th Street, New Yertu N. Y. Telephone: CHelsfi* 8—8874
PILSUDSKI
Kd se je ruzšrilo iz Varšave poročilo, da je umrl una.]-iiio»"nejši mož Poljske'', maršal »Joseph Pilsudski. so se začeli evropski diplomati vpraševali: — Kaj bo storila J'oljska i
Smrt Pilsudskega bo brez dvoma imela velik vpliv na umV 1 narodni položaj.
V	prihodnjih lednih se ho .pokazal««, če 'ho Poljska spremenila smer svoje zunanje politike.
Vest «► smrti poljskega diktatorja je vse zelo presenetila. kajti v večini evropskih glavnih mest niso smatrali njegove bolezni za tako nevarno kot je bila v resniei.
Splošno je prevladovalo mnenje, da se je Pilsudski potuhnil ter da boleha na takozvani "diplomatski*' bolezni, to pa vsledtega, da bi mu ne bilo treba sprejeti v av~ dienei francoskega zunanjega ministra Pierra Lavala, ki se je podal na Poljsko v namenil, da potolaži Poljake, katere je preeej razburila najnovejša franeosko-ruska zveza.
Splošno se priznava, da je smrt Pilsudskega velik u-daree za Poljsko, ker ga je vse smatralo za moža, ki je pomagal mlaxlemu narodu iz porodnih boleein ter mu začel ustvarjati lepšo U>odočnost.
V	Varšavo so žareli vreti iz vseh strani brzojavke z izrazi sožalja* Nekatere s«» bile iskrene, nekatere pa p rtv eej hinavske. V zailnje iumovano vrsto spada Hitlerjeva brzojavka.
— Vest o smrti veliikega poljskega patriota meje zelo potrla, — je brzo javil Hitler. — Pokojnik je imel veliko razumevanje za sodobno Nemčijo. i t l njegovo sodelovanje z nami je dragocen prispevek k pomirjenju Ev-ro]M*.
Francoski in ruski diplomat L potrpežljivo čakajo, kaj bo ukrenila Poljska.
Ocl stališča, ki ga bo zavzela, bo odvisna boUisi utrditev bodisi zrahljanje evropskega političnega ravnotežja.
Imenovanje generala Kduarda	Smigly-ja za
vrhovnega inšpektorja poljske armade pomeni po zatrdilu nekaterih, da foo poljska politika že vsaj nekaj časa ne-izpremenjena.
Generala Smigly-a so že dalj časa smatrali za logičnega liaisbiftiika Pilsudskega.
Velika Britanija je bila poljskemu maršalu vedno precej naklonjena.
Ko je pred kratkim obiskoval angleški minister Anthony Eden evropska glavna mesta, se je predvsem držal smernic, katere je začrtal na podlagi informacij, ki jih je dobil od Pilsudskega.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovat* v sfan kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnilo tn tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno m hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vsa pojasnilu.
Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ca povratna dovolj* nja, potne liste, vieeje in sploh vse, kar je sa potovanja potrebno v najhitrejšem času, m kar je glavno. M najmanjše stroška.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, fee' predno se dobi is Washing i ona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT. trpi najmanj en mesec.
Pilite torej takoj ta brezplačna navodila in uutotanlja-mo Vam. da boste poceni m udobno potoval*
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York. N. Y.
Dopisi*
New York, N. Y.
Društvo "Bratska Zveza", štv. 154 SNI M, priredi v nedeljo dne maja svoj prvi letni piknik v Hofmann Park, cor. Cooper Ave. & <i9. Place, Glen-dale, L. L
Preskrbljeno ho za najboljše razvedrilo, dobro pijačo in «>-kusen prigrizek. Igrala bo izborila godba.
Hofm ann Park je eden najboljših v tej okolici. Tja pridete, če vzamete Richmond Hill karo ter izstopite na Cooper Ave.
Društvo "Bratska Zveza" bo bhajalo meseca' septembra 25-letuico svoje ustanovitve. Podi -obtiosti bodo pravočasno objavljen«'.
Dne 30: junija priredi Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo svoj piknik v Emerald Parku. Kdor bo imel vstopnico s srečno številko, ho deležen lepega Kodaka. Tudi o tem bo še natančneje poročano v dopisu in oglasu.
Poročevalec.
St. Michael, Pa.
Pregovor pravi: — Kakor si kdo postelje, tako leži.
Zdi se mi. da imamo delav-cil že od rane mladosti tako jm»-stlano, da si n«1 moremo pomagati ter si izboljšati svoj položaj.
Naj bo na površju ta ali ona stranka, delavec bo v<mIuo le suženj in se ho moral boriti za vsakdanji kruli.
Zaenkrat je vprašanje, če bomo letošnje poletje sploh kaj kruha deležni, kajti delamo komaj po dva dni na teden.
Pred tridesetimi leti so bile tukaj parne žage in veliki gozdovi, dela je bilo dovol j in smo bili dobro preskrbljeni.
Edina naša tolažba je. ker siiio v organizaciji V. M. \V. of A. ki skrbi za red v premogovniku ter imamo tudi smrtnin-ski sklad, iz katega so sorodniki pokojnika deležni $150 za pogrebne stroške.
V tukajšnji naselbini se je dne 5. maja vršil pogreb rojaka Franka Gmajnarja, ki ga je pljučna bolezen pobrala v rani mladosti. Star je bil šele 24 let.
Da jo bil zelo priljubljen, je značil ogromen obisk ob mrtvaškem od ni in veliko število vencev, ki so mu jih prijatelji jHiložili na grob. Bil je član SNPJ, neke nemške organizacije in tudi športnega društva. Bil je uzoren mladenič, ki se ni sramoval slovenske govorice.
Starišcm izrekam svoje iskreno sožalje.
Na društvenem polju še precej dobro napredujemo. Vsa tukajšnja slovenska društva se pripravljajo na velik piknik, ki ga bodo skupaj priredila.
Bolezen nas večkrat obiskuje. Sedaj se nahajajo v bolnišnici: A. Vozel, Rosic Sivec in T. Rukše.
Želim jim skorajšnjega o-k reva nja.
Naročnik.
DR. KERROVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Anglesko-slovenskc Berilo
KNOLISH SLOVENE READER STANE 8AMO
$2
Narotsta ga prt —
KNJIGARNI *GUS NARODA
2M WB3T 18tk STUBS' Mew York Oify.
Iz Slovenije.
Mrtev v mlaki krvi
je obležal na cesti med Hočami in Slivnico 24-let ni krojač Br. Laurika iz Maribora. S samokresom, ki je ležal ob njem na cesti, si je prestrclil sence, da so pljusknili možgani iz lobanje in (»brizgali tla v bližini. Dopoldne je bil pri nekaterih svojih znancih v Raz van, ju in se proti večeru odpeljal proti Slivnici. Spotoma je izvršil samomor. Zadnji čas je bil Lau-rik potrt in vase zaprt. Vzrok samomora ni znan.
Ubit pri vasovanju.
V vasi Beli nad Kpitaličem so našli na nekem dvorišču nezavestnega 24 ali 25-let nega Blaža Strajherja, posest niko-vega sina. ki je imel veliko ra-no na temenu in je bilo videti, da ga je nekdo udaril z ostrim predmetom krepko po glavi. Nesrečnež je kmalu nato izdihnil, ne da bi se prej kaj zavedel. Orožniki so napravili preiskavo ter ugotovili, da je bil Strajher ubit na vasovanju. Ko je stal na lestvi pod oknom svoje izvoljenke. so mu neznanci spodn«»sii lestev in na tleh ležečega pobili. Nato so ga odnesli približno četrt ur«* daleč k tuji hiši in ga pustili tam ležati, kraj njega pa tudi debelo žično vrv s svimVno krogl«> na koncu, lioteč tak«) fingirati. <la ga je nekdo s tem udaril po glavi.
Orožniki so aretirali več fantov, ki so osumljeni zločina, prijeto pa je bilo zaenkrat tudi dekle. V koliko so krivi, bo pokazala preiskava, ki jo in-tenzivno nadaljujejo. Vsekakor j«», da bodo pravi krivci že v teku prihodnjih <lni izročeni sodišču.
Zaklad si je hotel pričarati.
Se zmerom se v Sloveniji na deželi dobe ljudje, ki verjamejo v najneunmejše vraže. Za praznike so na llajdini pri Ptuju imeli sjiet en tak primer. Kakor pravijo, je neki ugledni po>«'stiiik na Hajdini baje ž«* ob vseh svetili zakopal na križ-potju pri hajdinski šoli blagoslovljeno host i jo. Nato se je zaprl v svojo hišo, študiral ča-rovniško knjigo in ni ves ta čas izpregovoril z nikomur niti besedice.
Na veliki ]X't<»k pa se je odpravil med 11. in 12. uro ponoči na tisto mesto in hotel od kopati svoj zaklad, v katerega naj hi se hostija izpremenila. Opravil je carodejne molitvice pred krampom, lopato in drugim orodjem. Oarovnim obredom je prisostvovalo nekaj lju-«li z bujno fantazijo, ki so baje slišali nevidno godim in čutili hu«l vihar. (V je čarovnik dvignil kak zaklad, se n<* ve. Po kon<v-ani ceremoniji f$e je možak spet zaprl v svojo hišo in noče z nikomur nič govoriti. Ljudska prosveta ima v Sloven še hvaležno delovno področje.
Sin letalo, oče vijoline.
Kranjčanom je še v dobrem spominu iznajdljivi mizarski pomočnik Pretnar Franc, ki je sam brez tuje pomoči zgrailil jadralno letalo. Svoj izdelek je razstavil v Kranju in v Ljubljani, lani v poletju pa ga je
"G
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje
lje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo Ksta ne Ijamo. ~
tudi u potreboval a jadralna sekcija ljubljanskega Aeroklu-ba pri svojem jadralnem tečaju na Blokah. Pretnar, ki je s svojim izdelkom pokazal dovolj
iznajdljivosti in požrtvovalnosti za lepi letalski sport, služi vojake pri letalcih. S svoji) sposobnostjo nas je pa zadnje čase presenetil njegov oče, ki je pričel izdelovati gosli. — Prvi izdelki so bili sicer le poizkus, sedaj pa si* je Pretnarju že posrečilo izdelati nekaj gosli, ki jih lahko pokaže vsakemu goslaču. Če s«» upošteva, da mož nima nobene druge strokovni* izobrazbe kakor mizarsko, iu <la so izdelovalci gosli pri nas zelo redki, se nam spričo preciznosti, kompliciranosti in slednji č neke tajin-stvenosti, ki obdaja izdelovanje gosli, pokaže Pretnarjevo delo šele v pravi luči. Za iij«»go-izd«»lke se iroslaei Že ZilTli-
DVA DNEVA POD SNEŽNIM PLAZOM
v<
lriajo.
ZAPIRANJE MENIHOV V NEMČIJI
Berlin, Nemčija, 14. maja. — V Moahit kaznilnici v Berlinu je zaprtih okoli 40 menihov in nun pod obdolžbo tihotapstva denarja. Iste obdolžhe so bile dvignjene proti mnogim katoliškim redovom. Prvi slučaj pride na obravnavo proti koncu tega tedna.
Dne 17. aprila sta doživela dva turista v bližini Salzbur-ga neljubo razočaranj«*: učitelja .Jožefa Tolčnika iz Edija Elmauthalerja je zasul snežni plaz. Smučarja pa sta bila dovolj pametna, «la nista izgubila prisotnosti duha. Začela sta s smučmi razkopavati sneg preden je skorja na površju zamrznila. Posrečilo se jima je, da sta s smučmi izvrtala v sneg luknje, skozi katere jima je dohajal zrak za dihanje. tem sta odvrnila od sebe smrtno nevarnost.
Na velikonočni petek, 1J>. aprila, so udeleženci nekega smučarskega tečaja, ki jih j«* vedla pot mimo snežnega plaza, uzrli konice smučk, ki so kukale iz snega. Začeli so razkopavati sneg in s«- jim je v par urah posrečilo rešiti one-sveščetia. n vendar živa smučarja.
NVsrečnika -t;i bila zasuta v snežil 41 ur. Zahvaliti >e imata za svoje življenje dejstvu. | da sta s«- potem, ko ju je zasul snežni plaz, sklenila ti hio skupaj. S tem >ta grela drug dm-gega in zadržala toploto. N;t-vzlic vsemu pa sta dobila hude ozeblin«* na rokah m nogah.
Smučarja sta >eveda sr«*čna, da sta odnesla pri veliki nevarnosti. v katero ju je spravilo navdušenje za zimsko pri-
ro«|o, vsaj golo življenje.

VABILO NA IGRO
PO DVANAJSTIH LETIH
V ŠTIRIH 1>EJAN.IIH
katkico 1'kikkiu
TUKAJ ROJENA SLOVENSKA MLADINA
Pori rof 1st row Mr. F. DOliSIK-A
v SOBOTO, DNE 18. MAJA 1935
v Slovenskem Domu na Danube Street, Little Falls, N. Y.
MED DEJANJI PKT.1E SLOVENSKIH PESMI IGRAL BO TAM PRAŠKI ZBOR IZ FOREST CITY, PA.
PO KiKl PROSTA ZABAVA IN PLES
Vljudno str vabljeni vsi Slovan i, da sv ]io možnosti udeležite
naše predstave in tuna /H/mat/ate do boljšega uspeha. Začetek 7:30.	Vstopnina za oilrasle 35r; /a otroke 20e.
. . SE PRIPOROMA SLOVENIAN JPNIOR CLUB . .
. ,—r-

jgmiifWmiiiBMIfflll.........................................................................................................................................ami.....................wnw-.w'tfliilB.^
DENARNE POSILJATVE !
. |
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za % 2.75 ______________ Din. 100
$ 5.23 _______________ Din. 200
$ 7.30 __________________ Din. 300
$ 1L15 __________________ Din. 500
$23.50 _______________ Din. 1000
$47.00 ---------------- Din. 2000
▼ ITALIJO
Za $ 9.35 .......... Lir 100
$10.28 _________________ Lir 200
$44.40____________________Ur 500
$88.20 .......... Lir 1000
$170.— .......... Ur 2000
$203.— ............. Lir 3000
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
9m lsplačllo Teč jih zneafcor kot sgoraj navedeno, bodld ▼ dinarjih all Unb doToUoJemo So bolje pogoj*.
•	0 &7S
$111— " " ..........$10 M
$1$* ■■ " " ••....-... $1$.
" " ..... ..... $21.—
$«#.— - " .......... $41.2$
" " .......:.. $njt
Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačilo t dolarjih.
po CMe Letler sa »rlsteJMoe $L—,
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUo Ntrodt"
SI« WKT mh nsBR	NEW YORK. N.
Prijatelj Frank (rre^orin ni« je povabil za dan 1 H. maja na pi ir«*«litev slovanske mladine v Little Falls, N. V.
A aUilo visoko cenim in s<* mu !ep«> zahvalim zanj, pn tudi prisil bom, toda žal, par t«*d-n o v prepozno.
Bo pa namesto mene dragih dovolj, ki bodo napolnili dvorano do zadnjega kotička ter bodo izkazali požrtvovalni mladini in njenemu in-itelju Mr. Dohnikii zasluženo priznanje.
Slovenskim fantom in dekletom je dala šola ameriško vzgojo, od starišev so s«* pa nau«''ili naše U»jm* govoric«*, naših šeg in navad t«*r so na vse to ponosni.
Neumorni ii«"-it«*lj je ugladil, kar j<* bilo še okornega in jih pripravil /.«* za drugi javni nastop.
Prir«»ditev bo tu rojen i slovanski mladini in uritelju v •"•as t. starišem in v s«* j slovenski naselbini pa v ponos. *
Ena izmed nepričakovanih posledic svet ovne vojne so bili diktatorji. Kdo ve. odkotl so s»* vzeli.' Bili s«» par plod razmer in razrvane «luševnosti.
Prvi j«* bil Lenin. Za njim so se pa pojavljali kakor bi vstajali iz tal: Horthv na Madžarskem. Mussolini v Italiji. K«*-nial paša na Turškem, Pilsud-ski na Poljskem, Hitler v N«*m-čiji.
Diktatorstvo j«* hipni pojav — j«* «lomu«'Vala javnost. T«»da kot se vidi. j«* pr«*«*ej trajna naprava.
Leninu j<- sledil Stalin, ki j«* v gotovih ozirih nadkrilil svoji'ga prednika.
Kaj bo zdaj |h> smrti Pilsudskega '
Bo ž«* dobil nash*dnika, «'e ne bol jšeira. pa slabšega.
1 diktatorstvo j«* vražja z«*l, ki je ni i nog« »če zlepa iztrebiti.
.v.
i'ioii ne>pečuo>ti j»* nešteto z«ira\ il. Toda i»* malokatero se obnese.
Poznam pa rojaka, ki se proti nespečnosti poslužuje svojevrstnega pripomočka.
—	(V ponori ne morem spati — je pripovedoval — vsta-nem in izpijem kozarec vina. In če Še ne morem zaspati, še en kozarec. In še, tako da jih izpijem ]M*t.
—	Kaj pa če tudi po )M*t«*m kozarcu n<* moreš zaspati? — so hoteli vedeti.
—	No, ko jih pet izpijem. mi je pa tako prij«*tno, «la mi j«*
vseeno, če znspim ali ne. *
Dostikrat sem že kaj napisal o ženski modi in tudi danes ji b«>m posvetil par besed, oziroma boni objavil priporočilo, ki naj ga vsaka ženska vpo-števa.
Priporočilo se glasi:
Draga, neznana prijateljica! Obleci se po najnovejši modi, to se pravi, natakni na nogo čevlje, ki obstoje samo iz podplatov, pet i n če v visokih peta in dveli stremen, ki se stikata ob gležnju. Natakni nase ozko krilo, ki se bo tesno oprijelo bokov; obleči bluzo, namazi ustnice in lica, na kuštrasto glavo }»a posadi majhen pokrovček, ki ga po krivici imenujejo klobuk.
Ko boš tako po vseh modnih predpisih oblečena, stopi k fotografu in mu reci, naj te fotografira od spredaj, od zadaj in od strani.
Slike bodo vsakemu ugajale, posebno pa tebi. Ko se jih boš nagledala in se jim naču-dila, jih zakleni v predal.
V predahi naj bodo slike zaprte dve letti. •
Po dveh letih odkleni predal in zopet vzemi slike v roko.
Ce te ne bo ob pogledu nanje zadela kap, nisem Peter Zgaga in vse moje prerokovanje ni vredno niti piškavega oreha.
_ ■ ' ..... - '
'O LAS NARODA'
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 15, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. JL
FTtEDKRIC UOVDET
l><'b<*la polena so gorola s plamenom v visokem kaminu majlmoga salona, ki se je o-greval tudi z radiatorji. Medla lile je obsevala -kozi rdečkaste senčnike krasno jwilii-Štvo in dragocene slike.
Xa eni strani j>eči je s<*«U*I u-dobno zleknjen v naslanjač in - cigaro v netili Ktieiine Lo lian.
Nasproti njemu v drugem u.'islaiija«'u j«* kadila njfjjova ln"erka tenko cigareto.
Bil je v smokingu, ona pa v večerni obleki. Po obedu nikoli r.ista ostala doma, razen o!> dnevih, ki sta sprejemala go
ste.
Sluga je prinesel kavo in o«l-Š4-1. Lorian je ol»rnil svoj Lo obriti polni obraz k Iveti.
— Darila za ^«>«1 <<j ti l*il,i
torej všeč, dekl<* *
—	Seveda, oče, je odgovorila.
—	\o, ^sij vem, da jih ne ceniš posebno visoko... Ker dobiš vse, kar >i izmisliš, ti ni nobena stvar posebno pri srcu. Tudi jaz sem postal tak med svojimi milijoni. Vendar so pa iztaknili naši piijatelji lepe -1vnri za tvoj dvajseti rojstni dan.
Lorian je popil svojo kavo in pogledal na uro, rekoč:
—	Pol desetih je. Ob pol enajstih te odpeljem k Erli-nierovim, potem pa poj dem v klub in pridem |»ote k večerji.
—	Xe smeš zamuditi vcčer-je, <k"e, gospa Erlinierova j" tako naročala.
—	Kar zaneti se name. Toda do najinega odhoda je še ena ura in rad bi se s teboj porazgovoril, dragica, saj sva tako redko sama skupaj.
—	Res je, — je pritrdila T veta smeje.
s— Toda to naju ne ovira, da bi se ne imela rada, draga hči; kaj hočeš; človek hodi med ljudi, zabava se. Imam svoje kupčije, služiti moram svojemu premoženju, vzdrževati stike... Toda to me ne o-vira, da bi ne mislil na tvojo srečo, drago dete... Poznani svoje dolžnosti, to sama veš... Odkar je umrla tvoja uboga mati, sem storil za tvojo srečo vse, kar sem mogel. Toda, v' življenju te čaka končno s? kaj drugega, kakor pa biti vedno z menoj. Rad imam stara načela: ženska se mora omoži-ti mlada. Stara si dvajset let in čas je, da si izbereš moža. (Jotovo se tudi sama zavedaš, da so vse prednosti na tvoji
ROMANTIČNA
strani: moji milijoni, naši stiki, zrela postajaš, in kot oče -cm ponosen nate.
—	.laz sem pa pono-na, tla sem tvoja hči, — je dejala l vet a.
Malo m* je zlagala, iz otroškega spoštovanja: včasih se ji .je zdelo, da njegovo vedenje in ravnanje ni v skladu z njegovo trgovsko genialnostjo, ki mu je pomagala, da >i j«" pridobil v dvajsetih letih ogromno premoženje.
Na-melrnila se je očetu in lijen bledi, lepi obraz s podolgovatimi, morsko zelenimi »♦«*-ini je poslal še mikavneiši. — No, kar se tiče imena, premoženja, »Iružaflmcga, položaja, elegance in inteligence, se II«* llioreš pritoževati, — je dejal Lorain samozavsbno. — Tvoj mož mora biti popoln v vsakem pogledu. Med t ilea to m mladenieev, ki so te že -nubili
—	govorim samo o najboljših
—	si* mi ne zdi noben v polni meri vreden tebe. K večjemu morda mladi Krlinier.
—	Ah ne, oče! Ta je na-škrohau in dolgočasen. Niti on, niti kdo drugr izmed tel:, k» jih poznaš... Pač pa...
—	Pač pa kaj!
—	Pa«"- pa j«* tu mož, ki me ljubi in ki <ra hočem vzeti. — je dejala I veta in zardela pro h svoji volji. — To je gospod de Bonisse.
De Bonisse! — (Jrof Gilbert de Boni-**! Kaj si znorela!
—	Zakaj, oče f
—	Saj ji* vendar dvajset let starejši od tebe.
—	Osemi'iitfrideset let je sta r.
—	Poleg tega pa nič nima. Ze dvakrat je bil na bobnu. A tudi .ločen je in še na kako kri-čeč način... bil je velik Škandal: ponesrečen samomor njegove žene, ki jo je palmi! v nesrečo.. . To ti je pravi Don. •Juan... Vse ženske nore za njim... Leta od pustolovščine do pu>*tolovščine... Spomni se katera igralka je hotela iz ljubosumnosti umoriti svojo riva-injo. Imel je deset dvobojev \ času, ko so se dvoboji še pri krivali, z brati in z možmi... No, seveda, dušica, vsega tega ti ne veš...
—	Pač, pač, vse vem, o vsem so mi pravili... Ljubim ga, oče...
—	Navzlic, temu ga ljubiš?
Ni odgovorila. Lahko bi bila
odgovorila, da grofa de Bo-ni-sa bas zato ljubi. Pod mo-demo skorjieo svojega obraza
in svojega duha je skrivala podedovano dušo romantične in razburljive malonieščanke, ki jo kaj hitro preslepi plemiško ime, ki se vname za slavo razkričanega zapeljivea in ki hrepeni po strastnem, patetičnem, razburljivem 'življenju... Ko je doraščala, je sanjala o kraljičinem Ijuln-ku Bucking-hamu, o Lovclaeeu, izdajalskem in očarljivem za pel jivea nesrečne, draže»tne Klari->e in o mnogih drugih junakih iz knjig, ki jih je skrivaj čita-la. Svojim družicam tega ni pravila, ker bi se ji bile smejali. (irof de
nikoli
v
posetila očeta, se ni pritoževala čez moža.
Vendar je pa začel Lorian polagoma opažati, da postaja njegova hči nervozna in potrta, kakor da jo nekaj teži. — Skrbelo ga je to, pa si ni upal vprašati hčere, odkod naenkrat ta izprememba. Saj je vendar vedela, da mu lahko vse zaupa; mu ho že sama povedala, ko pride čas za to.
Ta čas je prišel po dveh letih Ivetinega zakoua. Nekega jutra je prišla k očetu.Spremljala jo je koinornrea s* prtljago. Lorain ji je hitel naproti.
—	Dušica, kaj se je pa zgodilo? — je vprašal ves razburjen, videč da je tudi ona i azburjena.
—	Odšla sem! — je zakli e&la razdražena I veta. — Ne morem več živeti pri svojem možu. Ponoči sva se hudo sprla!... Hotel me je pretepsti, zapodil me je... Sovražim vra! ----\h... če bi bila slutila...
—	Tepsti tebe! Pretepsti te je hotel!... Ali, ta falot, t ji
Lii vse to zato, ker
Bonisse je bil njenih očeh vtelešenjc teli ju- j lopov!... nakov v časovne izpremcujeni j ni-i hotela prenašati njegov*' izdaji. Z njim, «>l> njem bo «]«>-'• nezvestobe, seveda., živijala popolno ljubezen.. . t svaril s,-in t«*, ta t« nemirno, odraža no, strastno, tak Don .Juan ni za ljubezen. Tudi -davna h<> na svoj način: žena !><• -najltolj iljeuega moža.
AMERIŠKI MISIJONAR ODVEDEN
Hongkoig, Kitajska, 13. maja. — V provinci Kwantung so kitajski banditi odvedli ameriškega misijonarja Rev. Ila-rolda Busha iz Med ford. Mass. Odvajale i se še niso javili in doslej še niso zahtevali odkupnine.
700 UR PLESA
V Le Mansu se je končal te dni ples, ki je trajal 7()0 ur. Neprestano, če izvzamemo kratke odmore za spanje, so se vrteli plesni pari ob zvokih nekoliko tisoč foxtrottov. onestepov, blucsov in pasodoblov.
Ifi. marca je "startalo" devet parov in trije "solisti", naslednje ilni jih, je nekaj odpo-
vedalo, toda pet parov je zdržalo do odločilne ure, ki je trajala prav zaprav tri ure. Drug za drugim so pari odstopali, zmagal je končno tisti, ki je zdržal minuto dalje nego predzadnji. O«! zaspanosti in mrša-vosti se je komaj še držal pokonci in so* ga odnesli končno v triumfu — na nosilnici.
Lorain je kupičil razloge (»i <»ti izberi svoje hčere. Hči ,ua pa niti poslušala ni. Slikala mu je vse najboljše rodbinske, družabne, telesne in duševne lastnosti grofa de Bo-nissa.
(iovorila je dolgo in ko je bila memla že dvajsetkrat ponovila besede, ki jih j«* izgovarjala v obrambo: ''Ljubim ga, samo z njim bom srečna, vzeti ga hočem", je bil Lorain skoraj prepričan. Oboževal je I veto, ničesar ji ni mogel odreči iti bil je trdno prepričan, da se ii«? more zmotiti v svoji izberi.
Se tist«*ga večera mu je Ive-ta na večerji pri Erlinierovih predstavila grofa de Bonissa. Očaranim Loriaaiovim očem se je zdel naj]K>polnejši tip gent-lemana. S ponosom je mislil iu. to, «la bo ta elegantni, «lru-žabno uglajeni mož njegov zet. Brž je privolil z gotovim strahom glede bodoče sreče svoje Ivete, ki je bila njena sreča trenutno brez najmanj Šega oblačka.
Prve mesece po poroki je bil Lorian še dokaj miren.. Gotovo ne bo začel s svojimi vrtoglavostmi takoj, — je dejal sam pri sebi, — toda kaj bo pozneje, uboga I veta...
Pa tudi "pozneje" se ni u-rcsničila Lorianova bojazen in to ga je prijetno presenetilo. Ni bilo javno pomembne nevihte, ki ibi skalila življenje gostpe in gospoda d> Bonissa. Grof <le Bonisse ni dal nobenega povoda za senzaeijoual-hc govorice. Iveta, ki je če sto
Dušica,
Bonisse, za koi i s k« • življ«'iij<*.. . S k<-il«i-<> i.- j.- p«» v aral. falot
— Z nobeno. — Je kričala Iveta. — Ni me varal. Nikoli se mi ni izneveril! Ni me pi--tipal... haš nasprotno... Bd je. zelo dober z menoj, nikoli ni šel z doma brez mene. No bene ženske ni pogledal... To sploh ni bil vcf* on... tisti, ki sem ga hotela za moža... Bil je čisto navaden zaljubljen mož, domač«* ognjišče mu je bilo .nad vse... V začetku nisem razumela, čakala sem... upala. Ne! Nisem dočakala. Toda končno, kratko povedano... razdražil in razočaral me j-.1 tako, da... da sem si sama izbrala ljubčka... In na to j<* prišel.
REŠENI BRODOLOMCI
V rešilnem čolnu so kapitan in trije člani posadke motornega čolna "Dixie Trader", ki se je v viharju potopil. Brodolome i so se 36 ur borili z razburkanim morjem, dokler jim ni prišla na pomoč ladja 'GastcmVijo jik .odyttdla v New Orleans.
USMRTITEV S STRAHOM
Te dni je minilo sto let, o«l-kar so napravili na Danskem zanimiv poskusus usmrtitve človeka s strahom. Bilo je leta 1835, ko so našli v kodanjskem pristanišču tri umorjene mornarje. Sledovi so pokazali, da je napadel morilec svoje žrtve po vrsti in jim prerezal z britvijo grla. Koclanjski policiji taki umori še niso bili znani, vendar je pa sklepala, tla bo morilec tujec. Preiskavo je vodil policij, uradnik Seabrook in ta je odredil preiskavo na vseh ladjah v pristanišču, posebno pa na portugalski ladji, kjer so tvorili posadko večinoma Arabci. Ko je prišel s policaji na krov potrugalske ladje in začel zasliševati mor-marje, je eden brž skpčil v morje in začel plavati proti obali. Policisti so jo ubrali za njim v čolnu, in ga kmalu dohiteli. Bil je Arabec E1 Krubir, ki je bil že v Roterdamu osumljen, «la je zakrivil dva roparska limoni.
Mož je sicer zločin tajil, von-dar je bil pa obsojen na smrt. Oglasili so se pa profesorji ko-danjske medicinske fakultete s prošnjo, naj jim odstopijo obsojenca, da bi preizkusili na/ njem nov način usmrtitve, in sicer s strahom. Hoteli so mu sugerirati, da so mu odprli žile odvodnice. Obsojenca so jim izročili in profesorji so ga odpeljali v laboratorij, kjer so ga ^ slekli, zvezali in posadili z za- i vezzanimi očmi na stol. Potem ( so ga naglo zbodli z debelo iglo J v roko in nogo, olienem so pa odprli pipe vodovoda. Nekdo mu je dejal, da se sliši iz njegovih žil brizgajoča kri. Obso-jenčevo telo je kmalu oblil mrtvaški pot in čez nekaj časa je Arabec od strahu umrl. Čeprav so napravili poskus z roparskim morilcem, je začel tisk o-gorčeno kampanjo proti profesorjem, ki so morali osramočeni svečano obljubiti, da takih poskusov ne bodo več delali.
Knjigarna
216 West 18th Street
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
IGRE
ANTIGONE. S«.r.»kl«-j- (io strani .............. .30
AZAZEL, tr.I« vez............................l._
broširana .HO
CYRAN DK ItKKGEKAC. Heroična komedija v
jH*Jili «lejan jih. Trdo veza no ..............1.70
Črne .maskk
Spiral I,.-. I,i.i Ali:lr«»j«-v■■ .*:_* v} C |'| Ii:i ....
Globoka ruska drama j" p-nL-tnu v jako ic-l"-ni -!«>v» ii^k«*ni prevodu.
LDA. ' ll .l tu;l i I. ■It-jiii'jill .................... r.f)
GOSPA Z MOiMV. 5. dejanj .................75
liKEl TZhK.ih\ A SONATA
S|»i>;iI J.. N. T-. ~-T.J,	>tr:ini. «'i-n;i.....
S u-it,vitini r>iv.iiu	jirikli-!i.- T.•!<!..j v
i'111 r«»in:iii!! bral--a h.i-.-.	.Mukama <|o>.ivJja-
iii<> |iri/.u- j• r is.< rmu.	/;t ^r<
ZMviti»tj<> .i.. >tr;i.-n«	U-nt-a.
LrllJUOSl MNOSk
S j 'i >a I L. Novak. };» si lani. IV|,J( .........:>||
!•• vi-st-loi-^r«' j<- lt.ijH'to i.I (M-'iiii j.»I->tu»-K:i liuumrja. Si'.-in-rlja j.- >kri>iiiii:i. .št»-vilu «iseli nizko nii. .Vašim malim «i.lr«.m, ki Žele u^[H*le^a vetVra, knjižico toiilo pri|io-čaw(>.
LOKALNA ŽELEZNIC A, tlejunj .......
LJUDSKI ODER:
S. srv. Fo 12 letih, t. dejanja .............
MA(JDA. Sjiisal Aluzij Reinet-. S<» strani. Cena...43 Žaloijcra tilMi^u dekleta v dvanajstih pri-
•Mrih. -To je britka. globoka zgo<lba ženske, ki trpi. pada in (Nlpušfa in umira po kri »<11 moža."
M ARTA, SEMEN.) V RICH MON D L , 4. «lej .. :;0 M(K;0CNI PRSTAN, MUelnski. ~>— strani .... 33
NAMISMENT BOLNIK. Moliere, m str.........»0
OIS VOJSKI. l-r<.kaz v štirih slikali .......... .30
OPOROKA LUKOVŠKEGA (iRAJŠČAKA
17 strain. Cena .............................
Ta vesel«ii}q-a zninesa češkega pisatelja Vrli-Ii«-kt-Ka je na men jeua preti vsem manjšim o-«lrom.
PETRCKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel <;olja. S4 strani. Cena.......40
Božična iKra v štiriii slikali, primerna za večje odre.
POTOPLJENI ZVON
' .Spisal tJerliart Hatiptmann. 1l»4 str. Cena...50
l>raniatska bajka v petili dejanjili. PEPELIH, narodna pravljica, U. dejanj 72 str. .35
REVIZOR, ."». dejanj, trdo vezana............75
R. U. R. Drama v .'!. dejanjih s predigro,
(Čajiek t. Vezano ........................45
ROKA V ROKO ...................1........ .30
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str.
Cena: mehko vezano.....70 Vez......90
OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano .................70
SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko
vezano. Cena .....................................................70
SKOPIH, Moliere, «lejanj, 112 str..........50
BENEŠKI TRGOVEC. IKrokaz v 5. dejanj.....60
Klasien«; i^re najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dola je prevedel v krasno slovenščino uaš najbolj ši pesnik Oton Župančič. SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI")
Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena .......30
To je ena izmed iietih enodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki «a je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige 7. besedami: — Ni strup, temveč zdravilo, kar ti dajem.
TESTAMENT
Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.....35
ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drili, ki m* am ore j o za svoje predstave pre-vrlikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mla<li»<ka igra s p«*tjem v dejanjih.....00
VRTINEC, Žajiar, dejanja. 51 str..........35
ZAPRAVLJIVE!". MoUcre. 3. dejanja. 107 str. .5'»
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena ...........30
ZA KRIŽ IN SVOBODO, fgrokaz v 5. dejanjih ZBIRKA L.IIDSKIH IGER.
3.snopič. >llin pwl zemljo, Sv. Nrža, Sanje .110 snupič. Vestalka, Smrt Marije Device, —
Marjin otrok .........................30
11. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,—
Materin blagoslov ...................30
15. sin »nič. Turki preti Dunajem, Eahjota in
Neža .................................r»0
2o. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-
troka ............................... .30
PESMI in POEZIJE
AKROPOIJS IN PIRAMIDE ................ .80
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ L25
broširana 1.—
BOB ZA MLADI ZOB, tr«la vez .............. .40
KRAGULJČKI (Ftva) ...................... .63
MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................1.25
NARCIS (Gruden), broš.................... .30
NARODNA PESMARICA. Cena .............. 30
POLETNO KLASJE. Cena .................... Ji0
PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez..........35
SLUTNE (Albreeht), broJL .................. .30
POHORSKE POTI (Glaser), brošrano........ M
STO UOANK (Oton ZupančIC) ...............
VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .60
ZVONČKI. Zbirka pesni j za slovensko mladino.
, Trdo vezano ............................ 39
ZLATOROG, pravljice, trda vez............. .60
ŽIVLJENJE
Spisal Janko Samec. 108 strani. Cena,...... Ak
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOK Ameriška slovenska lira. (Holmarj ............1,-
Orlovske himne. 1 Vmlopivw) ......
l'omladanski mlmrvi, 11. /v..........
MOŠKI ZBOK
ti«»rsUi odmevi. I i^ili:trii:tr t "J. y.v•-'/;«-k Trije iii«>ski /l»or«. 1 l';ivrii'-i
i/.'iai.t	ha .Matiea .........
.1.10
.15
r
l)\0(.I.AS NO
Na»i himni
MEŠANI ZBORI
Trije mešani /f»ori. lz<l;tla i;ia>i»ena Matiea ..
RAZ\E PEsMI s sl'REMI^IEVANJEM: Ibitnoiini. 1 i < • -1 • ; l/.da; 1 <;ia>itiii:i Mali«/s .. borsk«' «-1 ril tre. 1 1 .:iliarnar »
' "iv i u ihI.i-.i ra>.nib ^ia-««v ..........
\ pepcihirni iinfi. iS. !iii> i 1
K intaiifa	-i.li. zb««r in orkester. iz«lala
f;i:isl.i-:i:i Maiba ........................
lile pesmi. 1 i'nlovi«-). /a m«..--ki zbor in l»:u-.-loh sojo ...................
10
.51»
.15
.10
.15
/10
MALE PESMARICE št. 1. Srbske narodne himne .............
ŠV- !<■«- Št o čutiš. Srbim- tužni .............
St. 11. Zvečer ...........................
št. i;j. Pofloknira ........................
Slavček. zbirka šolskih pesmi. < Mc<lve<l! ___
Lira. Sre«lnješolska, 1. in '1. zvez«-k po......
Tro^Iasnj mladinski zbor primeren za troglasen
ženski ali možki zbor. 15 |iesmie. (1're^el) .. 1._
.15 .15 .15 .15
.50
.40
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Aljaš,
zvezek. 1'saun lis: Ti veselo poj; \a iian:
Divua ti.tč ..............................
(i. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč:
Stražniki: Hvalite Cospoda; Oličutki; Ge-slu .........................................
CERKVENE PESMI
Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1.—
Tantum Ergo (Premrli ...................... J»0
Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner» ........ .50
Paiifje Lingua Tantum Ergo Genitori < Foerster 1 /»0
K svetemu Rešnjemu telesu I Foerster 1.........40
Sv. Nikolaj ...................................C0
NOTE ZA CITRE
Koželjski. Poduk v igranje na citrah, 4 zvezki 3.50 Buri pridejo, koračnica .......................20
NOTE ZA TAMBURICE
Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor in
petje (liajuki ............................1.30
Bom šel na planince. 1'odpnri slov. narodnih
jM'smi (Bajuk) ..........................1._
Na Gorenjskem je fletno ......................1.—
RAZGLEDNICE
Newyorske. ltazlične, «lueat ...................40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40
Narodna noša, ducat .........................40
POSAMEZNI KOMADI .......... 5 centov
ZEMLJEVIDI
Stenski zemljevid Slovenije na modrem papirju
s platnenimi pregibi ......................7.50
Pokrajni ročni zemljevidi:
Dravska Banovina .............................10
Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje.......30
Ljubljanske in mariborske oblasti .............:{()
P«>lnirj«". Kozjak ...............................
Preknturje in Medunturje .....................30
Združenih držav. Veliki .......................
Mali ................................
Nova Evropa ................................
Zemljevidi posameznih držav:
Arkansas. Arizona. Colorailo. Ktnsas, K.-n-tii«-ky. Tt'iinessee. t iklaboina, Indiana. Montana. Mississippi. Washington, Wyoming. Vsaki po ............................
Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan, »m. Wisconsin, West Virginia, t»liio, New
.40 .15
.00
York
Vsaki po
.40
Naročilom jc priložili denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne, znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete rjotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: —
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
I



NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 15, 1935

TBS LARGEST SLOVENE DAILY ill U. 8. ML
'tisi
Mož v ognjeni peči
Roman iz življenja! Za "Glas Naroda' priredil: I.H.
—	Mene je smatral za sokrivo, Karolina. Torej povej: Ali j misliš ostati v Berlinu t	i
—	Da! lam se človek saj ne dolgočasi. Fantek, kaj pa ' hočeš r — Vprašanje je bilo namenjeno malemu Pavlu, ki je prišel k teti in ji je v naročje ploložil kocko. — Graditi, — proei. — Karolini je žal, <la je pozabila prinesti fantku piškote. Vstane, <la bi pokleknila poleg igrač, pri tem pa misli na »voje obleko. Zato vzame dečka v naročje in ga poljubi. — Lepši je kot Rolf, — pravi, — in je tako zaupljiv. Rada bi videla, ko bi ga mogla olxlrzati. Ali mi ga daš z menoj f P stila ga 1 ioni vzgojiti skupno z Rolfom, kot bratca. Tu ti razbremenjena.
—	Tn s tem bi mi bilo vzeto zadnje veselje, — odgovori Fail i. — Karolina, meni je vse.
Deček prične brcati in Karolina ga zojiet postavi na tla.
—	Skoda, — pravi, — toda razumem to. Vsekako pa misli na mene, kadar potrebuješ pomoči. Moj Bog. kako dežuje! Ali se dobi kaka kočija v bližini *
—	Ali hočeš že iti!
—	Grem v opero in se bom še preoblekla.
—	Počakaj za trenutek; knjigovezovega učenca bom poslala po voz. Rad zasluži kako napitnino.
Tako se tudi zgodi in voz pride. Obe dami se poljubita in tudi Pavel dobi za slovo poljub. Fani stoji pri oknu in gleda, kako urre Karolina s povzdigujem m krilom čez mokri trotoar in stopi v kočijo. Imela je srebrno sive nogavice in lejn* sive usnjene čevlje.
'A lahnim vzdihom se Fani obrne, pokh-kne pred dečka ter ira strastno pritisne k sebi.--
Karolina naroči črni služkinji, da vzame iz kovčega smaragdno zeleno obleko iz sifona in iz svoje skrinjice za zlatnino vzame za izrezek pri obleki briljantno zvezdo in za na vrat zlato verižico z dvema lepima biseroma. Nato pomišlja: ima zelo drago večerno mantiljo, zadnje Ervinovo darilo pred katastrofo, toda ko jo pred zrcalom pomeri, jo objame občutek in kot v viziji vidi v ogledalu skozi obraz barona Kredcla z ironičnim nasmehom okoli ustnic. Nato ji Dolores okoli ram ogrne Špansko zidano ruto z dolgimi pentljami.
ZRAKOPLOVNA NESREČA V DETROITU
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU II« WIST IStta street NEW IOBK, H. Y.
plSitb nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za potovanje
iHi'minnmiiit t i iini;i 1'nn.fi'iiin.rT
pridrči od hotela motorka in prevzame goste. Najvišja avstrijska aristokracija in člani j vladarsko rodbine so se sliaja-j le tu, kjer je vladal največji ; mir.
j Potem je prišla vojna. Brio-j ni so postali mahoma oporišč«* I za podmorniee in na tisoče le-j talskili bomb je eksplodiralo j po njihovih gozdovih in vrto-.MAJA: j vili. Po polomu pa jih je za sedla Italija. Otočje ne vleč« več kakor nekoč, ostal jim
SHIPPING NEWS
Kovinsko ogrodje je vse, kar je o>talo od letala, ki so j«- vnelo nad vzletiščem pri Detroitu. Pri tej priliki sta izgubila življenje izvrstna pilota dr. ( harlec Rice in Nelson (laik.
iver kakor nekoč, ostal jim j»-J pa vendar zvest del starih gostov in uprava letovišča je skušala privabiti nove s tem, da se je ozirala na potrebe sodobne športnega človeštva ter o snovala iurišča za polo in golf. ( Kupehvieser je umrl I. 1910
i- i - tt i- . i •	.. .	*	i	i in še za njegovega življenja se
poljubi Karoli roko. dvigne Rolta in ga pritisne k sebi. In te-j rodni parit v Transvaalu nam k. osnovala delniška družba ki
daj zablesti pod njegovimi očmi kot svetla rosa. Toda kmalu kaže. da smo prišli že tako da-'j,. p,-eveela upravo otočja. Del-
je zopet gospodar svoje osebnosti, se z lahno kretnjo zavihti leč, da ni treba ščititi samo
| v avtomobil, da šoferju kratko povelji* ter jnjiniga z rokavi-1 ptic pevk pred mačkami, tein-
caini.^	| več tudi največjo mačko, kra-
I Karolina stoji, dokler avtomobil ne izgine za prvim oviu- lja zveri, pred človekom, sicer
kom ter gre nato počasi proti vili. Rolf se obesi na njeno roko. | bo kmalu iztrebljen.
toda ni bila razpoložena, da bi poslušala njegovo ljubeznivo
klepetanje. Hotela je eno uro za sebe. ker hotela je biti sama.
(Dalje prihodnjič.)
Dve leti pozneje, zadnje dni maja. je bil v Karolini ni vili v Berlinu španski bezeg v cvetju. Njegov duh je segal skozi železno ograjo na ulico, da je zadržal vsakogar, ki je šel mimo.
Dolores in Rolf sta bila na delu z majhnimi vrtnarskimi škarjami ter rezala modre, bele in lila cvete, da sta v hiši napolnila vaze. Hiša je stala za kostanji, ki so že nastavili svoje sveče, na majhni terasni višini, ki je zadej s svojimi nasadi padala proti ježem. Nad teraso so se v sol ličnem blesku lesketali stebri portala. Steklena vrata v vrtno dvorano so bila široko odprta.
—	Ne reži tako kratko, — opominja Dolores dečka. Zadnje leto je zelo zraste!, toda pri vsej dobri oskrbi je ostal suh in grd v obraz. Strašljive ure, katerih so se vsi bali, so sicer že dolgo izginile, navadne otroške bolezni so prešle brez vsake Škotle, toda deček je imel tako nežno telo, da se je mati vselej vstrašila, kadar ga je videla pri kopanju.
S ceste je prerezal zrak glas avtomobilskega roga. Rolf izpusti iz rok ovelice in vzklikne: — Stric Oto! — ter steče proti vrtnim vratom.
Na cesti se vstavi avtomobil, kar je bila tedaj še velika redkost In Rolf ga je vedno občudoval. Voznik odpre vrata in izstopi. Baron Kredel je prišel, lieizpremoiijeii v svoji zunanjosti in miren v svojih kretnjah.
—	Dober dan, fantek! — pravi in ponudi Rolfu skozi o-grajo roko. — Odpri — ali je mama doma?
Tenia morala je priti Dolores, da odpre vrata. Pritisne na elekt ricni gumb, vrata se odpro in ob istem času zazvoni zvonec pri hišnih vratih. Hiši na pribiti po terasi in prijazno pozdravi.
—	M i lost! ji va gospa je v svoji sobi, — poroča, gre skozi vrtno dvorano in se obrne desno. Baron je jjoznal vse sobe hi
BRIONI NA DRAŽBI
ZAŠČITA LEVOV PRED TURISTI
^ Temna Afrika, piše Horace eno puško in rabiti jo smejo sa Fiat her v "The Christian mo za samoobrambo. Divje ži-Sience Monitor', že davno ni j vali ne slišijo tako nobenega) več temna. V Afriki je že po- strela in zato ni čuda, da člo-vsod doma ki— —	'	•	'
Nekaj nad štiri desetletja bo tega, kar je hotel dunajski in-dustrijalee Paul Kupelwieser ustvariti iz deželice okrog Cerkniškega jezera, eno najpri-vlačnejših točk za tujski promet v stari mornarhiji. Narava j«» tam okrog dala dovolj osnov za t<». Nad trmoglavost-
mo in radio.
(	cu«ia, • l«i
,. . .	,	v i veka ne smatrajo več za svo- ] j«, lj^li. lokalnih činiteljev in
džunglah pa grade nova leta-'jega sovražnika. Pri tem se pa i oblasti je načrt pade! v vodo. lisca in zdaj pripravljajo celo vendar človek avtomobilske dirke iz Alžirajma zanesti
nice te družbe si prišle v roke več potomcev starega Kupol wieserja. Ill ti potomci se med seboj ne razumejo. Bas t<* dni se vrši na Dunaju razprava, v kateri prihaja do izraza vs;i razcepljenost v družini starega kralja Brionov". Istočasiu> pa javljajo, da prehaja otočje iz rok te družine v druge roke in da se prodaja na javni dražbi. Zdi se p;i, da dn takšne senzacije Brionskega •>-točja m* pride in d;t bo italijanska država prevzela vso stvar. S tem bi se začelo novo poglavje v zgodovini otoka, katerega usoda je bila močno zvezana s sijajem in propadom stare Avstrije.
i«;. 17.
A<|uit:tniu v 4 •ln-rl...ur;
Kurojia v Bremen Satnmia v Trst
IS. I le ilf Francu v Havre
-'1.
Ml.
Manhattan v !lavr<> M:ij«*>ti<* v (*|i«-rlNiur; i'haiuplain \ Havre Kt-x v < ien.ia Bra-wen v Brt-mer> Ba-ra-ngaria v « .ierb
JI .M.IA:
1. Ij|f;iyelti> "». Washington T. Normami i i>
Ai|iiitaiiia
otočje
ne sme popolno- Paul Kupehvieser je šel in je , ri	.	. . . i	na leve, kajti, če- za milijon kron leta 1893 kupil
do Johannesburg. Pnslo je ta- prav so še tako krotki, dreni- | Brionsko ko daleč, da morajo tudi v lje v njih krvoločnost, ki Afriki misliti na zaščito živali (lahko vsak čas zdrami, pred turisti, celo na zaščito sa-j rp
mega kralja puščave, leva ' 'akw Je nok(>(* l)aznlk opazil
enajst avtomobilov, ki so se bili ustavili pred levom, ležečim na solncu na cesti. Vsi potniki so izstopili in se zbrali o-
Zato je bila v severnem Transvaalu ustanovljena rezervacija za divje zveri na dobrih 800 kvadratnih milj velikem ozemlju. Tu je zdaj nadlkro- ,('va> kl se lm 7li za "-i*' 250,(HM) divjih živali, v prvi l>rav nu' zllieniL To(Ia nnme-vrsti zveri, pa tudi zeber, bi-|stu ,la hi l>ustili spečega leva volov, nosorogov, slonov, žiraf||,ri n,iru- so za(Vli nadlego-itd. Glavno skrb posveča jolvati 1,1 nok<l<> -ie vr-°] colf> ka" proti vsemu pričakovanju le-jm,'n vanj- V naslednjem hipu vom, ker so postali tako k rot-jV?v Planil ,,a potnike in ma-
ki, da si turisti jtreveč dovoljujejo napram njim. Avtoino-bilisti radi posvetijo z žaronie-tom levom v oči in potem so jim z lahkoto približajo. To igračkanje z levi pa ni samo nevarno, temveč tudi prolipravilno. Tako ima uprava rezervacije mnogo opraviti s turisti in levi. ker je treba uredi
lo je manjkalo, da se ni pripetila strašna nesreča.
preti Puljem. c i Vse se mu je smejalo, kajti na , prvi pogled Brionom takrat res ni bilo videti, da bi mogli predstavljati kaj vabljivega. Vse je bilo še ena sama nepro-dirna divjina, v kateri so kače in malarija pretila vsakemu vsiljivcu ss smrtjo. Tega kosa prvobitne narave na sinjem .Jadranu so se tako bali. da so celo posadko edine avstrijske u-trdbe na Brionih izmenjavali vsak dan, da bi se moštvo ne nalezlo bolezni.
Toda Kupehvieser je imel
-------------- -----------,ii j, n'/iiKii	»oue m- ii . »-i	ii-
katero je za Karolino kupil od dedičev nekega umrlega!- }l « ,	raznu'l'-1° "«'• k<*r ™> »e Ž<1 «l»vno pre-
gradbene umetnosti j ^>	Park» > «>«>- P™ali. da niso za jesti in pa.
svojo armado delavcev, ki so Ravnatelj narodnega parka | redčili goščavo, sušili moč vi r-pravi, da so levi izredno leni i ja jn gradili ceste, Robert in krotki, če jili človek ne raz-draži. V čas i so nervozni, kar se spozna po tem, da opletajo z repom. Posebno neradi se puste fotografirati. Avtomobilov se sploh ne boje, menda za-
PROPAST SVETA --ODLOŽENA
Potujoči pridigarji korpel-sekte na Švedskem so bili za velikonočni ponedeljek napovedali propast sveta, toda "leteča Noetova barka'* bi še prej priletela, da spravi pristaše te sekte na varno. Svet je ostal, kakršen je bil. Zato pridigarji lijegob konec odložili do f». junija. Oblasti imajo s stvarjo precej zgage, ker <e korpel-ski verniki sedaj b:.uiijo ob-delavati polja, češ. da ]»ridelek
itak ne bo pravočasno dozorel, svoj načrt. Na otočje je poslal, Mnoiri kaž(. jo zimko verske
blaznosti, a nekatere ženske so
s.
i
M. i.i.
1!'.
Havre i Havre " Havre C"li«*rliourjr
arhitekta, ki se je iz gnjusa do sedanje vrnil k starim slogom.
voljeno svobodno kretanje, to- ker ne diše po človeku. Neka
Hišinja se zopet vrne; odšla je samo, da si je opasala maj- |d o ^ ^ to,11V<,r' ? V°	t,'ri levi vw1,1° l^ikajo ob
en, okrogel in lepo obrobljen predpasnik in da si je posadi- i' T T™' 8oln,,?°»a	<la Pot,liki ««znajo i na glavo čepico, da si je torej naglo izpopolnila svojo do- | V-i^i
mčo livrejo. wS prijaznim, koketnin. nasmehom odpre vrata ' IutM 111 U« d je se 1 ali k o	A elike simpatije je. uživala
ube niilostljive ter pripusti baroan Kredela v svetišče. T san,° Tia k,a"	lei» levinja s svetlo grivo, po-
rn ac sobe
Samo eno uro sedita oba skupaj, toda za Karolino je bila ta ura velika povzdiga njenega življenja. Baron Kredel ji ponudi roko.
— Dve leti sva, — je rekel, — korakala skupaj, in zakaj se ne bi sedaj shajala na udobni poti meščanske poštenosti? — In dalje govori o enoličnosti svojega življenja in o velikem nakupičenem premoženju, katero bi rad prepustil edino lju-dt 'm, katere bi mogel ljubiti: njej in njenemu sinu, katerega namerava adoptirati. in sicer ravno zaradi tega, ker ga lastni oče ni priznal za svojega, Vse to pove z največjo priprostost-jo, brez sledu kake strastne primesi, s samorazumljivo dobroto in je že prišlo tudi do nekaterih gotovih, tloločb. Zvečer je moral v Porenjo. da uredi nekatere trgovske zadeve; to bo dovršeno v enem tednu, nato, je rekel, se bo vrnil in preskrbel za poroko.
Ganljivi* občutki niso bili lastni značaiu starega gospoda. Pri njem ni bilo dramatičnih prizorov. Vendar pa ie pod
utisom tajinstvene volje, ki je prihajala iz njegovega mirnega obnašanja, slutil zbujenje globokejših čustev pri Karoli, zbujenjtf, ki je moglo dovesti do zveze, katero je iskal, da ne bi umrl samoten; do medsebojnega prijateljstva onstran vseh etrasti. Karolina ga po prisrsrčnem slovesu sprejme do avtomobila, Prihiti tudi Rolf, da je mogel videti, kdaj avtomobil odpelje. Toda v trenutku, ko je baron Kredel stopil v avtomobil, je izgledalo, kot da se starega kavalirja prijemlje lahna zmeda. Zopet umakne nogo s stopnice avtomobila, še enkrat
J'"-	sobno pa dve levinji, ki sta lio-
Levi se ne boje avtomobilov,	dili na i zreli o« 1 vedno s svoji-
pa tudi ne napadajo jih. Pri-	mi mladiči. Le-ti so pa kmalu
meri se večkrat, da se avto-	toliko z rasti i, da so zapustili
mohilu sploh nočejo umaKuiti	mamici, ki sta potem hodili zo-
s ceste. Turisti pa smejo imeti	pet sami in ne več tako ponos-s seboj za celo skupino samo no. kakor prej. Krugerjev Na-
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
KNJIGE NABOŽNE VSEBINE
BOŽJA POT MATERE BOŽJE NA ŠMARNI
GORI. Cena .............................. JO
BOŽJA POT MATERE BOŽJE NA BLEJSKEM
JEZERI'. Cona .......................... .2«
DtHOVNI BOJ. 384 strani. Cena ............ J»0
FABIOLA. Cerkev r katakombah. str. Cena .45 KATOLIŠKI KATEKIZEM ....... ...........69
MLADENIČEM. L zvezek. Cena ............ .50
II. zvezek. Cena ...............59
MESIJA. 100 strani. Cena ..............^...... 30
SLOVENSKA NARODNA MLADINA, 432 str. 13«
ja
Kocli, sloviti bakteriolog. je vodil tu osebno dve leti trti boj proto malariji in leta 11)01 je bila bitka dobljena. Ognjišča bolezni so iztrebili,, zemlja je postala godna za kultivi«*.«-no rast. Nekoliko let ]>oziieje se je dvignil na mestu nekdanje divjine velik, moderen hotel s stranskimi poslopji, na-bržje s številnimi, idiličnimi zalivi so začeli obljudevati gostje od vsepovsod. Že kmalu potem, ko je začelo to iz niča nastalo letovišče obratovat, je postalo shajališče najvišjih in najbogatejših družabnih krogov in Kupehvieser je vladal nad njimi, kakor kralj nad majhnim, toda neodvisnim kraljestvom.
Smatral ga je tako za svoje delo, tla bi ga za nič nn svetu ne zamenjal s čim drugim. Nekemu avstrijskemu r.ulvo j vo-
se poročile z mladoletnimi in morajo oblasti te zakone sedaj raz vel javiti.
VA2NO ZA
Kuropa v lirt-men C« m te «Ii Savnia v Oenor .Miljcstir v ('ticrtMiur^ Bremen v ttreinen Hex v Henoa Chanjplaiii v Havre .Manhattan r Havre I»»»reiiga ria v Cberlxinrs Lafayette
Norma ml if v Havre Aqultania v ClieH*mre IN- fit- France v Havre Majfsti«- v Cherltuurg Knr«Jiir. v Ureiuen C« in it* • li Saviua v »Jeuoa
JCLIJA:
Warshlnmoii v Havre Salurnla v Trst 5. Kremen v Itrenien t'hamplalu v Havre Hex v tihima . I*e;;*u^aria v Cherbourg: 1'». NnrmamUe v Havre 11. Atpiitatiia v I 'ImrNour^ 1«. Mu roj »a v ISreuien JT. Conte Crantie v lieona
Manhattan v Havre 1!» Maja-stic v ('herlMiurg
He lie France v Havre -.1. t..nti' <ii Sav..ia v Cenoa
ISremen v Drctnen Beren^arla v Clierliourg
-7. Chaiui»lafn v Havre
-1. ^Vushingtun v Havre Nurmamlle v Havre
1
NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno d4 kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpi> slali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali ji pa plačajte našemu zastopnikm v Vašem kraju ali pa katerem« izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
du ki je hotel na vsak način ~ kupiti koš zemlje na Brionih, California : tla bi si zgradil tu svoj grad, je I San Francisco. Jacob odgovoril odločno: 14 Lahko ! kolorado: gradite tu, kjer vas je volja, in lahko mi plačujete samo belič letne najemnine, toda svojo zemlje ne prodani niti podiIn Še danes veljajo tu neki nenapisani zakoni, ki jih je
Pueblo, Peter Cnllg, A. Saftli Walsenburg. M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, Louis Banicb
ILLINOIS: Chicago. J. BerMP. J. Lukantcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcer« In Illinois)
uvedel podjetni Dunajčan. Ta-1	M*ry Ban,bWh- Jo8epb Hr*
ko ne sme na otok noben mo- J ^ j speiich
t orni VOZ, čeprav je cest in po- j Mascoutah, Frank Angnstfn
.tov tam za preko sto kilome-1 NorUl Chicago, J«te Zelene ,	-it	* i- • KANSAS:
trov m ladje se ustavljajo v oirard, Agne. Meialk
spostljivi daljavi od njega, da i	city, Fnwk
MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplrec Steyer. J. Cerne (za P«nna.
W. Va. in Md.>
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular
MINNESOTA: Cbisbolm, vrank Goni« Ely, Jos. j. Peshel-Kveieth, i^>ui3 Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbint, John PovSe Virginia. Frank Hrratlcb MONTANA: Rouml up, m. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanala. Karl Strnisha Little Fails, Frank Maate OHIO: Barlierton. Frank T roba Cleveland. Anton Robek, Chaa. linger, Jacob Result. John Slauolk Girard, Anta>n Nagode Lorain, Louis Balant, John Fnui' že
Warren, Mrs. I Racbar Youngstown. Anton Kike') OREGON: Oregon City. Ore., j. K obla r
PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Tpa\ec Claridge, Anton Jerlna Conemaugb, J. Bmovee Export, Louis SnpaoCii Parrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kanin Qreensbnrg, FraAk Novak Jebnstown, John Polanta Krayn, Ant. TanSetJ Lnierne, Frank Balloeb Manor. Frank Demshar Midway, John 2nst Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Sefaifrer West Newton, Joeeob Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Frank &kak Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loaf* DlamondrlUe, Joe Rc'Jch
Vsak zastopnik h*« potrdila za m trn. katere Je prejel, Tast^aBm nje
UPRAVA "GLAS NARODA"