Edizione per Testero — Inozemska izdaja leto LXXI_ Štev. 55 a V Ljubljani, v torek, 9. marca I943-XXI Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečna 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, tt Inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. P o dr« i n1e a| Novo mesto. Izključna pooblaščenca za OglaSevanJe Italijanskega In tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milana Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka In dneva po praznika. 3 Uredništvo ln oprava: Kopitarjeva ft, Ljubljana, i Rcdazione, Amniinistrnzione: Kopitarjeva b, Lubiana. 1 Telefon 4001-4005, Abbonamenti: Me« IS Lire. Estero, meti 3150 Lire. Edi-lione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C P.t Lubiana 10650 per gli abbonamenti, 10.349 per I« in-•erzioni. Filial«! Novo mesto. Concesslonarla esclnslva per la pnbbTIeltS dl provenimra italiana ed estera: Unione PubblicitA Italiana S. A, Milana Vojno poročilo št. 1017 Močno letalsko delovanje v Tunisu Včeraj je bilo v Severni Afriki sestreljenih 21 sovražnih letal - Pristanišče v Tripolisu bombardirano Glavni Stan italijanskih Orohoieuih Sil objavlja: V Tunisu je razvijalo letalstvo močno delavnost. Naši lovcf sn v ostrili dvobojih sestrelili 12 sovražnih letal; ml tega jih je bilo II sestreljenih od neke skupine 16. roja pod poveljstvom kapitana Pagliuri Oiovannija iz Parme. Devet nadaljnjih letal s« sestrelili nemški lovci. Nemška letala sn bombardirala pristanišča v Tripolisu ter z velikimi bombami zadela dva trgovska parnika. Ta dan je bilo izgubljeno eno naše letalo. Podatek k vojnemu poročilu št 1017: V zmagovitih bojih, ki so jih prestali i lovci v Severni Afriki, navedenih v danaSn".; vojnem poročilu, so se posebno odlikovali f. ediiji piloli: poročniki: D'Amelio Giovanni iz. '^jipolija. Lat-tanzl Alfonso iz Norita (Teramo). jrlire Elio iz Napolija; poora med |x>ljsko begunsko in sovjetsko vlado. »Poljske želje |x> zahodni likrujini ter po drugih ruskih pokrajinah na zahodu ne bodo nikdar opogumljene od Združenih držav, ker nasprotujejo demokratskemu duhu,« je med drugim izjavil Greene Usher, ki je dodal, -da so zahteve poljske vlade pretirane ter prekašajo meje pravičnosti in zmernosti.« Dnevnik nasprotnikovih bedastoč Rim, 8. marca AS. Včerajšnja »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah« pravijo: Radio Tass. Po poročilih iz Italije, je bil storjen atenlat na Sandra Bonamicija, enega izmed voditeljev GILa. Bonamici je bil ranjen pri neki demonstraciji, kalero je uprizorila italijanska lik-torska mladina. Napadalcu se je posrečilo pobegniti. Kakor poroča londonski dopisnik »Ne\v York Timesa«, trdijo v albanskih krogih, da je nedavno prišlo med italijanskimi zasedbenimi četami v Albaniji do odkritih uporov. Italijanski bataljon v Draču je bil razorožen in poslau pod spremstvom v Italijo. Radio Tass je po poročilu bernskega dopisnika lisla »Chrislian Science Monilor« posnel vest, da se vozijo skozi Švico celi vlaki italijanskih delavcev, ki so bili poslani v Nemčijo na delo. Italijanske delavce prevažajo v tovornih vagonih in pod stražo. Nedavno je 400 italijanskih delavcev poskušalo v Milanu pobegnili iz vlaka. Spremstvo je nanje streljalo s strojuico in jih je bilo več ranjenih. i tejev«. Pri napadu nemških bojnih letal proti .'^pristaniškemu področju T r i p o I i s a sla bili zažgani d \ e ladji. * Brza nemška hoinn letala vo podnevi napadla Tv u s t b o u r n e ob južni angleški obali V pretekli noči je bilo z razdiralnimi in znžignluiini bombami napadeno ozemlje S o u t h a m p I o n a. Sovražno letalstvo ni uiti pitilncvi niti ponoči napadlo nemškega ozemlju iu zasedenega znpail-nega ozemlja. Nad Severnim m "rje m je izgubil sovražnik tri vcfnioturna letala. Berlin. 8. marca AS: Močne skupine nemškega letalstva s-.i zadnjo noč bombardirale neko angleško pomot iko nieslo, ležeče v južni Angliji. Napad je izkoristil sijajno vreme. Angleško letalstvo je včeraj omejilo svoje delovanje na |xilet nad obalo Nemškega zaliva. Angleška letala niso spuščala bomb. Budimpešta. 8. marca. AS. Vojaški madžarski krogi |toročajo, da mi se zudnjc dni « m I < 1 e I k i iniidžurske vojske udeležili protinapadov n.) južnem odseku vzhodnega bojišča. I speli teh napadov jc bila zuustuvilev sovražnega napredovanja ler oslabite* njegove napadalne s|K>-sobnosti. Madžarske čete, ki so »<■ ustalile na določenih postojankah, so vedno energične je odbijale sovjetske napade ter zadale sovražniku velike izgube v ljudeh in gradivu. Na bojišču pri kerču skuša sovražnik zaman spraviti iz ravnotežja branilce in preprečevati trde neuspehe na doneškem odseku / mogočnimi napadi, ki jih redno odbijajo ofezivni sunki nemških in madžarskih čet. Nemške in madžarske čete so izvedle na nnjogroženejšili poštojunkuh močne protinapade ter zadale sovražniku močne izgube. B> rlin, 8. marca. AS. Iz pristojnega viru se Renski pritisk Značilna sovjetska priznanja Berlin, 8. marca. AS: Na južnem odseku se zadovoljivo in po določenih načrtih nadaljujejo ofenzivni nastopi. Tudi zadnje dn: so nemške sile zavzele novo področja. Številne sovražne skupine so bile odrezane in likvidirane. Tudi južno od Harkova so se Sovjeti morali umaknili proti vzhodu in prepustiti lastni usodi ostanke 3. armade, ki se je prebila do Krasnodara. Bili so uničeni. Sovjeti zbirajo nove sile pri Balakleji in Izjumu. Verjetno bodo skušali ustaviti nemški prodor ter drugič začeti z ofenzivo. Iz pisanja sovjetskega vojaškega lista se vidi, da je razvoj nemške protiolenzive drugačen, kakor so Sovjeti pred dnevi pričakovali. V Moskvi postajajo vznemirjeni. Hoteč pomiriti taka razburjenja, skušajo Sovjeti dopovedati, da Timošenkovi uspehi na severnem odseku ne le zatemnjujejo nemške uspehe na jugu, marveč pripravljajo pogoje za splošen preobrat položaja v tej borbi. Kakšni so sovjetski nameni, ni povedano, ponovno se ponavlja le lo, da bi na srednjem in južnem ouseku bilo treba zavzeti nekatere postojanke ter čim bolj onemogočiti nemško ofenzivo, tako da bi se še enkrat lahko zbrale močne sile med Orlom in Rostovom. Vse to pa je znano tudi nemškemu poveljstvu. Sovjeti vedo, kako močne so nemške sile in zato zahtevajo ustanovitev drugega bojišča. Pravijo, da mora priti do drugega bojišča čim prej, ker bi bilo »v najslabšem primeru«, to je 1. 1944 že prepozno. Zato so na anglosaški strani začeli govoriti o potrebi skupnega napada od vzhoda in zahoda. Ker pa Sovjeti vedo, da bi bil anglosaški vdor v Evropo z zahodne strani zelo tvegan, na vse načine opogumljajo svoje demokratske zaveznike. Moskva je začela objavljati astronomske številke o svojih silah, ki jih pripravlja za pomlad, češ da so te sile večje kakor pa so bile lansko jesen pred začetkom zimske ofenz.ive. Tako pripovedujejo, da sta Vorošilov in Budjeni pozimi organizirala 300 do 400 divizij, od katerih Enote italijanskih bojnih ladij na vožnji po Sredozemlju. Knez Piemontski obiskal Cagliari Cagliari, 8. marca AS: 4. marca zjutraj je nepričakovano prispel v Cagliar.1 knez Pijcmontski v spremstvu prefekta, vojaškega poveljnika in zveznega tajnika in odšel na kraje, ki so trpeli ob nedavnem barbarskem nasprotnikovem letalskem napadu Med zadetimi cilji se nahajajo tudi splošna bolnišnica in več cerkva, ki so bile največje zgodovinske zanimivosti tega sardinskega mesta. Ko je prispel v bolnišnico, ie tolažil številne ranjence, pri čemer ga ie ljudstvo prisrčno pozdravljalo. Nasprotnikova divjost ni mogla ukrotiti navdušenja tega ljudstva. Visoki knez jc nato odšel v Cannos-fanadigo in je tudi tamkajšnjemu prebivalstvu nesel tolažilne besede je izvedelo, da so se zadnje dni pri obrambnih bojih severno in severozahodno <><1 kur-ko posebno odlikovale is. nemška oklepna divizija |xmI poveljstvom generala von I In en gena, 383. divizija ixid poveljstvom generala Jonsa ter 427. strelski |xilk | m h I poveljstvom polkovnika l)o Lasalle von l.aisenthula. Po drugi strani so je tudi izvedelo, da jc podelil llillor brigadnemu generalu llermunnu Bulckn hrustov list z meči na viteškem križu reila /otožnega križa. General Balck je 25. nemški častnik, ki jc dobil to visoko vojaško odlikovanje. Berlin, R. marca. \S. Neki vojni dopisnik objavlja pregled srditih Ivijov pri Orlu. Nad 33t) tankov jo bilo uničenih, okoli 40.000 sovjetskih vojakov jo padlo na Imjjšf-u, med temi ih.(hk) samo mod 22. in 2s. februarjem, časnikar pri|xivedujc o strašnem ognju 120.000 granat, vodno novih valovih in ponovnih napadalnih poskusih novih sovjetskih pehotnih divizij, štirih oklepnih brigad iu drugih sil proti mnogo manjšim nemškim silam. Nu s snegom |x>krili'iu bojišču ložo strašno hekutoinlie lopov in konjev. Ves tu pekel jo div jal okoli maloštevilnih skupin porušenih hiš. To jo strašna značilnost lxija. okrog nekaterih krojev, ki danes obstojajo le še na zemljevidu. se veča na jugu — Anglosasi in drugo bojišče je tretjina motoriziranih in oklepnih. Na zahodu so začeli govoriti, da ni nujno, da bi morali Sovjeti nemško fronto prebiti. Anglosasom bi bolj prijalo, če bi se bojišč« na vzhodu ustalilo ter spremenilo v krvavo pozicijsko vojno, v kateri bi se obe strani izčrpavali, .lasno jc torej, da Angleži in Amerikanci s tem izdajajo svoj ideal, naj boljševiški zaveznik le ostane močan, nc pa premočan. Vse to govoričenje pa na nemški strani ne povzroča skrbi. Dr. Giibbels jc žc povedal, da je trda izkušnja nemški narod naučila, da sovražnika ne sme podcenjevati. Bolje je, ako ga precenjuje in upošteva, da ima sovražnik še velike rezerve, zlasti človeške. Zato tudi nemški tisk o vsem tem odkrito piše in poroča. Važno je le, poznati lastne sile ter se pogumno postaviti po robu sovražniku, naj bo njegov vojni stroj še tako velik. V zimski ofenzivi se je videlo, da število ne odloča. Boljševiki namreč vkljub premoči niso dosegli bistvenih ciljev. Imeli so v treh letih vojne že strahotne izgube, ki se bodo polagoma začele čutiti. Na nekaterih odsekih, kakor ob Doncu, se jc to že zgodilo. Amerikanci so rovarili v Vichyju Pariz, 8. marca. AS. Dnevnik Mati n jc začel objavljati vrsto člankov o tajnem ameriškem delovanju v Franciji v lotili i')40—42. List pravi, da so bili poslanik Združenih držav v \ ichyju, admiral Leahy, svetnik poslaništva Tuck. glavni konzul Murpliv ii ravnatelj agencijo »Lniled Press - v Franciji Ili-iiiz.cn, voditelji organizacije, ki jo s podkupovanjem visokih uradnikov, generalov, industrijcev in časnikarjev na vso moč ovirala delo vichvjsko vlado za sporazum z Nemčijo. Generalni konzul Murphy je bil voditelj tajne ameriške družbe, ki je pripravljala in organizirala izdajstvo francoskih voditeljev v Severni Afriki in tako omogočila ameriško izkrcanje, ki ni na francoski strani naletelo nu nikuk odpor. Litvinov zahteva drugo fronto Bu "nos Aires, 8. marca. AS. Sovjetski poslanik v VVushingtonii Litvinov je neposredno po obisku pri podtajniku Združenih držav Sum-nerju VVelle.su dejal v razgovoru s časnikarji: »Nemčija ima še vedno čudovite vojaške sile. Nu jno je torej, da Anglija in Amerika brez nu-daljnega odlašanja nudita Rusiji pomoč z ustanovitvijo drugega bojišča v zuliodni Evropi, če naj bo Os premagana.« Južna Afrika proti komunistom Beril, 8. marca. AS. /. rovarjenjem moskovskih komunističnih agentov v Južni Afriki sc je morala baviti celo zbornica. Tudi severnoameriške agencijo poročajo, da je zbornici bil dun predlog za izgon vseh sovjetskih konzulov iz dežele. Verjetno po naročilu Londonu je moral |K>seči v debato celo notranji minister, ki je skušal braniti moskovske predstavnike in predlog za izgon sovjetskih konzulov je bil z veliko težavo odbit s 33:36 glasovi. Opozicija je nato izjavila, da bo nadaljevala boj in da bo bodoča volilna kampanja temeljila nu zahtevi po odčrnitvi komunistične nevarnosti. Stoekholm, 8. ,marca. AS. Dopisnik listo »Soeialdemokraten«, Erik Lindgvist so je vrnil v Stoekholm. ko je v Angliji tri mesece zaman čakal, da bi lahko odšel na račun svojega lista v Sovjetsko Rusijo. Lindgvist je bil edini švedski časnikar, ki je v tej volni dobil sovjetski vizum, nazadnje p« mu lc ni bilo dovoljeno oditi v Rueiio. Počastitev spomina vojvode d'Aosta ob obletnici smrti Umrla je v 94 letu stoirosti naša ljuba stara maima, prababica, sestra in leta, gospa Uršula Podkragšek rog. Zadnikar vdova po magistralnem ekonomu Pogreb drage pokojnice bo v torek, 9. marca, ob 4 popoldne z Žal, kapele 6v. Mar rije, ua pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo v župni cerkvi sv. Petra 15. marca ob pol 8 zjutraj. Prosimo tihega sožolja. Ljubljana, dne 7. marca 1943. Božo, Rndi, Marici, vnuki; Peter ček, pravnuk — in ostali sorodniki. Umrla nam je naša ljubljena žena, najboljša mamica, seslra, lefa in svakinja, gospa Marifa Pire roj. soproga lesnega trgovca Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 9. marca 1943, ob pol šlirih popoldne z Zal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Rakek, Visco, Spolelo, dne 8. marc i 1943. ŽALUJOČI OSTALI Gospodarstvo Licitacija zapadlih predmetov bo v petek dne 12. marca t. 1. ob 15. uri v uradnih prostorih mestno zastavljalnice na Poljanski cesti št. 15. Hrvatsko-srbske banke, lz »Frankfurter Zeitung« posnemamo, da je večina delnic Bončne družbe za Hrvatsko v rokah Dunajskega kreditnega zavoda — Bankvereina, dočim so manjšinski delničarji: Reichskreditges, Komercialna bon-ka in Češka Union banka; pri Hrvatski deželni banki je vodilno udeležena Dresdner banka, dočim ima Zivnostenska banka v Pragi 25% dclnic, nekaj pa tudi dunajska Laenderbanka. Pri bel-grajskem Bankvereinu je udeleženo isto število nemških bank kot pri Bankvereinu za Hrvatsko. Madžarska proizvodnja viskoze. Končana so dela pri zgradbi nove madžarske tvornice umetnih tekstilnih snovi »Viskoza«, večina strojev je tudi že montirana. Pri tvornici sodeluje v veliki meri italijanski kapital. DALE CARNEGIE w Kako si pridobiš prijateljev Skrivnost mi je razložila Pola Negri, velika J| umetnica in dama, ki se dobro spozna na človeško ■ dušo: »Mdivana poznata bolje od drugih umetnost ® prilizovanja. To je umetnost, ki ga je naša reaii-jj stična in h cinizmu nagnjena doba izgubila. Skriv- ■ nost teh očarljivcev in zupeljivcev je prav v tem, ■ da znata podpihovati in božati žensko samo-a ljubnosl.« in Sicer je pa celo angleška kraljica Viktorija J bila sprejemljiva za prilizovanje. Disraeli priznava. 5 da je v svojih pogovorih z njo kar trosil s prili-SJ zovanjem, in to ne na redko, temveč z vso raz-® sipnostjo. In Disraeli ni bil zaman eden najsub-a tilnejših in najsposobnejših voditeljev angleškega ■ imperija. V svoji stroki je bil genij, a s tem ni 3 rečeno, da bo koristilo vam ali meni, kar je kola ristilo njemu. Prilizovanje navadno bolj škoduje U kakor pa koristi. Prilizovanje prihaja iz ust, iskre- Tovariš Tito - navaden kriminalec S jJfMiz^K ^JfftpS V zvezi s purtizunskimi zločini po Srbiji, Bosni in v zadnjem času tudi v nuši pokruiini, se stalno omenja iine vrhovnega |>oveljnika vseh partizanskih oddelkov Tita. Njemu so podrejeni vsi partizanski politični in vojuški funkcionarji-Sedanji vojaški nastopi italijanskih, nemških n hrvuških vojaških edinic proti partizanom v Bosni so imeli za posledico osvoboditev najvuž-nejših bosanskih krojev in pokrajin, katere so imeli v rokah partizani in jih proglašali za svoje »republike«. Glavni sedež partizanskega vojaškega in političnega vodstva je bil v Bihaču, kjer so imeli partizani tudi svojo »vladoc, ki se je imenovala »Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije«. Predsednik te vlade je bil Hrvat dr. Ivan Ribar, bivši odvetnik v Beogradu in podpredsednik prve nurodne skupščine v bivši Jugoslaviji. Rr. Ribar se je v bivši državi udejstvoval politično v biv. srbski demokratski stranki, ki ga je pu pred le(i zaradi levičarstva izključila iz s-vojih vrst. Častni predsedniki »bihaške vladec so pu bili Knlinin, Stalin in Molotov. Omenjeni svet je štel več članov ter jc bil kot posvetovalni orean podrejen Titu. Po porazu partizanov v Bihaču, so nastopajoče nemške in hrvaške vojaške edinicc zaplenile tudi obsežno partizansko propagandno gradivo. Med drugim so dobile v roke tudi točen seznam vseh članov omenjenega partizanskega sveta in imena ter funkcije vseh njihovih političnih in vojaških poveljnikov in komisarjev. Iz zaplenjenih listin je razvidno, da je vrhovnemu poveljniku Titu dodeljen kot osebni po-bočnik bivši beograjski komunistični časnikar jud Moša Pijude. Vrhovni partizanski krvnik nastopa povsod samo s svojim izmišljenim imenom Tito, svoje pravo ime pn skriva tako on. kakor vsi vidnejši partizanski funkcionarji, medtem ko ga navadni odmetniki sploh drugače ne poznajo, kakor pod imenom Tito. Nemškemu in hrvatskemu časopisju v Zagrebu se je pa sedaj posrečilo razkrinkati tega mednarodnega krvoloka in sporočiti javnosti njegovo pravi ime in njegovo dosedanje ndejstvovnnje. Po odkritju tednikov »Nene Ordnnng« in »Spremnostc, ki izhajata v Zagrebu, se za imenom Tito skriva Jožef Broz, ki se je rodil kot sin Franca Broza in Marije Zavašek dne 6. marca 1892 v vasi Kumovac, občina Zagorska v okraju Klanjee ob Sotli. Zaradi svojih prestonkov in zločinov je postni kmalu znanec sodišča in raznih zaporov ter je bil leta 1928 pod številko 10.434 vnešen tudi v seznam nevarnih zločinskih tipov v kartoteko zločincev zagrebškega policijskega ravnateljstva, ki imn tudi njegove prstne odtise. Politično se je Jožr.f Broz udejstvoval pod raznimi imeni v številnih sindikalnih akcijah komunistične stranke. Zarodi svoje drznosti in nastopov te nn lestvici funkcionarjev komunistična stranke hitro napredoval ter je po nnlo?nh stranke potoval nn Dunaj, v Prago. Pariz, Madrid in ponovno v Moskvo. T.etn 1938 je pričal nastopati kot češki inženir Josip Tomanek. Po razpadu bivše Jugoslavije ga je Moskva nostn-vila za vrhovnega pnrtizanckerrn poveljnika nn ozemlju bivše Jugoslavije. Pod imenom Tito se je pričel najnrr-j ndeistvovati v Srbiji, zatem pa po bosanskih gozdovih. Odvraten zločin komunistov Novo mesto, 8. marca. V soboto, dne 6. marca so oboroženi komunisti izvršili v vasi Poljanah pri škocjnnn ob Mokronogu grozen zločin, ki je vzbudil ltud-sko zgražanje po vsei širni okolici. Umorili so namreč Tončko Udovie. hromo dekle, ki je bila že osem let priklon ipin na bolniško posteljo in se brez tuje pomoči sploh ni mogln pregibnfi. Pretveza, zaradi katere so jo ubili, je bila obtožba, češ dn je njen brat ušel od partizanov. Ob vseli grozodejstvih, ki so jih komunisti izvršili v Škocijann, je to podlo dejanje najbolj barbarsko in naravnost nečlovrško. Kako daleč so vendar zabredli ti ljudje! — Za lila™ Tončko, ki je biln med ljudmi zaradi svoie dobrote in razumnosti zHo pr''iublTfnn. /aluio vsa okolica in se zgraža nad zverinskim zločinom. H ročam. Nasprotno. Naučili vas hočem novega na-" čina življenja. Naučiti vas hočem načina, ki vam bo omogočil prijetno življenje. Na stenah Studijske sobe kralja Jurija V. v Buckingham Palače je bilo napisano šest načel, in eno izmed teh se je glasilo: »Teah me neither to proffer nor receive cheap praise.c Ne poskušajte mi dajati ali izvabljati pohvalo po nizki ceni. In prav v tem je prilizovanje. Prodajati pohvalo po nizki ceni. Spomnite se tudi Emersonovega načela: »Govorite kakor hočele, nikoli ne boste inogLi govoriti drugače, kakršni ste sami.« Ce bi skrivnost, ki vas je hočem naučiti, bila le golo prilizovanje, bi bila stvar kaj preprosta. Vsi bi postali mojstri v umetnosti medsebojnega občevanja. Kadar mislimo in razglabljamo o določenem vprašanju, se v devet in devetdesetih odstotkih suče to vprašanje okrog nas. Ce smo sposobni prekiniti za nek»j trenutkov la priljubljeni posel in se posvetiti .. kaj čusa zadevam drugih, ne bo treba upoštevati mojega nasveta, da se izognete nizkotnega priliaovanja. Navajam še enkrat Emerso-na: »Vsi lj\at'e, ki pridem z njimi v stik, me v kaki stvari,rmrkašajo in v tem se od njih učim.t Ce je bilo 'mcsnično za Emersona, ali mislite, da ne velja p lako za mene ali za vas? Nehajmo za trenuteku i ne mislimo samo na svoje posle in na svoje p vebe, temveč se malce pozanintajmo ludi zt zasr_>e drugih. Prilizovanje bo takrat odpadlo, nadomestilo ga bo pa iskreno priznanje bližnjikovih zaslug. Bodite velikodušni v odobravanju ter razsipni s pohvalo, iu bližnjih bo oboževal vaše besede, ki mu bodo kakor zaklad in ki jih bo skrbno hranil v svojem spominu leta in leta dolgo, ko jih boste vi že davno pozabili. Kdor me bo poslušal, si bo osvojil svet, kdor me pn ne bo, bo zašel v puščavo. Vsako poletje giem na reko lovit ribe. Moja najljubša jed so jagodo s smetano. Za ribe je pa najbolj značilno to, ne vem zakaj, da imajo najrajši črve. Kadar grem torej na ribolov, ne nabadam jagod na trnek, temveč se prilagodim ribjemu okusu in nabadam deževnike ali kobilice in jih mečem v vodo v upanju, da bodo ribam prijale. Zakaj 6e ne bi posluževali istega načela, kadar občujemo z ljudmi? Tega mnenja je bil tudi Lloyd George. Ko so ga spraševali, kako mu je uspelo, da jo ostal na oblasti, medtem ko so vsi drugi voditelji iz časo/ svetovno vojne — Wilson, Orlando in Clemenceau — padli v pozabo, je odgovarjal, da predvsem zaradi tega, ker se je naučil, da je treba izbrati za trnek tislo vabo, ki jo riba najrajši požira. Zakaj govorimo najrajši o tem, kar si želimo? Stvar je čisto naravna. Vsakdo se zanima za tisto, kar si želi, tudi če drugim to nič ni mar. Nasprotno delajo drugi prav tako kot vi, in vsakdo se zanima _ le za tisto, kar njentu godi. Zanesljiv način, kako Kj boste dobili vpliv na vašega bližnjika, je torej po-g govor o tem, kar njemu ugaja. Ko boste jutri skuta šali doseči od koga kakšno uslugo, se spomnite tega B pravila. Ce boste na primer hoteli doseči, da vaš jjjidn ne bo več kadil, bo mnogo bolje dokazati mu, 19 da bodo cigarete škodovale njegovemu športnemu •J udej6tvovanju, ali pa mu bodo preprečile nakup [!, te in te knjige ali smuči; mnogo bolje, kakor če M mu naredite o tem dolgo pridigo! w Pravilo je dobro, bodisi da imate opravka z g otroki, bodisi z opicami ali teletu Zgled: Emerson n in njegov sin sta nekega dne skušala spraviti tele g v hlev. Delala sta pa običajho napako ter nista upo-£ števala teleta. Emerson je vlekel, sin porival. Tele KI pa je imelo isto stališče kot onadva. To se pravi, g hotelo je doseči svoje, kakor 6ta tudi Emerson in U sin hotela doseči svoje. Uprlo se je z nogami v tla B ter ni hotelo iti v hlev. Prizor je videla služkinja, ■ ki gotovo ni bila sposobna pisati razprave in knji-§ ge, toda vsaj ob tej priložnosti je pokazala več pa-B meti kakor pa Emerson in njegov sin skupaj. Ta-koj se je namreč spomnila, kaj teletu ugaja. Vtak-q| nila je prst v njegov gobec in tele ji je z očitnim D zadovoljstvom sledilo v hlev. ^ Od dneva vašega rojstva pa do danes ste opravil ljali svoja dejanja zato, ker 6te jih hoteli; tudi ta-H krat, ko'ste darovali 100 dolarjev za rdeči križ, Jj kajti hoteli 6te s tem pomagati revnim in trpečim, BI hoteli ste vsaj enkrat narediti lepo, altruistično, B skoraj božje dejanje. »Vse, kar boste storili enemu J teh najmanjših, boste meni storili,« pravi evan- a selii- Ob prvi obletnici smrti Amadeja Savojskega vojvode D'Aoste so bile prirejene lepe spominsko svečanosti. V navzočnosti predstavnikov najvišjih civilnih oblasti so dobile te svečanosti značaj proslav, ki so priklicalo v spomin svetel zgled junaškega princa, čigar duh je sveta obveznost in simbol neporušljive zgodovinsko pravice, ki je no more streti nobena sila. V uršulinski cerkvi jo imel danes ob 11 dopoldne vojaški duhovnik G nemem Silvestri svečano cerkveno opravilo, ki so so ga udeležili E&sc. Visoki komisar, zastopnik poveljstva XI. Armadnega zbora general Perni, Zvezni podtajnik Capurso v zastopstvu Zveznega tajnika, zastopnik ljubljanskega škofa, ljubljanski župan general Rupnik s j>odžupanom cotnm. Tranchido, Kvestor Ravelli s podkveslorjem Ferrandejem, general Lu-brano. Član komisije za razmejitev italijansko-nemške meje, načelnik štaba XI. Armadnega zbora polkovnik Lucini in mnogo drugo osebnosti. Svečanosti sta so udeležila tudi hrvatski konzul in zastopnik nemškega konzula. Pred glavnim oltarjem uršullnske cerkve, ki jo bila piolna častnikov in vojakov vseh vrst orožja ter fašistov in tovarišic iz Ženskega fašija, je Uradni Novi predpisi o izvozu in uvozu bankovcev v albanski valuti Člen 1. Najvišji znesek bankovcev v albanski valuti, ki ga po drugem odstavku člena 2. med-ministrskega odloka z dne 25. septembra 1939-XVII sme imeti s seboj kdor potuje iz Italije, Italijanskih posestev in z ozemelj Italijanske Afrike, najsi preko drugih dežel, v Albanijo in kdor potuje iz Albanije, najsi preko drugih dežel v Italijo, Italijanska posestva in ozemlje Italijanske Afrike, se zvišuje na 80 albanskih frankov. Ta odlok stopi v veljavo na dan objave v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale del Regno«. — Rim, dne 22. decembra 1942-XXI. — Minister za izmenjavo in valute: Riccardi, minister za zunanje posle Ciano; minister za Italijansko Afriko Te-ruzzi; minister za pravosodje Grandi; minister za finance Di Revel; minister za promet Host Ven-turi. — Ta ministrski odlok je bil objavljen v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale del Regno d'!ta-lia« št 47 z dne 26. februarja 1943-XXI. Proračun Pokrajinskega korpora-cšjskega sveta za leto I943-XXI Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je na podlagi § 32. naredbe o Zbornicah za trgovino in industrijo z dne 3. VIII. 1932, št. 581 in na p.id-lagi komisarjeve naredbe z dne 2. maja 1942-XX KULTURNI OBZGBKIK Dve produkciji Glasbene Matice V zadnjih dneh je priredila šola Glasbene Malice dve nadaljnji produkciji svojih gojencev; v tem šolskem letu sta to bila že četrti in peti nastop te vrste. Imeli smo priliko slišati, če smo prav šteli, 44 učencev in učenk. Od teh je bila močna večina iz klavirskega oddelka (33); za njim je prišel violinski oddelek z 10 učenci; eden pa je tudi nastopil s flavto. Posameznih učencev, tudi tistih, ki so se s svojo igro jx>-sebej odlikovali, to jx>t zaradi dolgo vrste ne borno naštevali. Lahko rečemo, da je bil ves nastop zelo skrbno pripravljen in smo tudi najmanjše po letih in najmlajše po študiju z veseljem poslušali; poleg teh smo pa sliSali lepo vrsto naravnost koncertnih točk, posebno iz klavirskega oddelka. Pohvalno omenjamo, da je bilo izvajanih okoli 10 točk domačih avtorjev. Od tujih, ki so nn podobnih sporedih redko kdaj na vrsti, je pa vredno omeniti Ilindemitha, Habo in Albeniza. Mod klavirskimi točkami sta bili dve tudi štiriročni; med violinskimi ena za dvojne gosii in klavir. Učiteljske moči, ki so nastop vložile veliko truda, za kar tudi uspeh ni izostal, so naslednje: iz klavirskega oddelka čer-nivSeva, Bradačeva, Sancinova, Demovškova. Biz-jakova, Kolariot Italije v Evropo Ob 18.30 je v obsežni dvorani GILL-a tovariš odvelnik Meglo Magnarini ob navzočnosti Eksc. Graziolijn, gen. Pernija za Eksc. Gamharo, Zveznega podtajnika Capursa za odsotnega Zveznega tajnika, župana, hrvatskega konzula, Kvoslorja in drugih predstavnikov oblasti jioleg Številnih Častnikov in fašistov v kroju po kratkem uvodu Zveznega jKKlpovoljnika spregovori! nekaj toplo občutenih besed o liku princa vojaka, pionirja in borca, iz čigar življenja je omenjal mnogo junaške |Kxlvige tja do zgodovinskih dni v Amba Alagi, ki so zapisani skupno z njegovim imenom z zlatimi črkami v vojni zgodovini domovine. Svečanost jo končala s pozdravom Kralju in Duceju, ki ga je odredil Eksc. Visoki komisar. razglasi št. 123 o ustanovitvi Pokrajinskega korporacijske-ga sveta odobril proračun Pokrajinskega korpo-racijskega sveta za upravno leto 1943. kakor sledi: Dohodki lir 3,375.372. izdatki lir 3, 375.372. — Na podlagi § 1., točke 6., zakona z dne 2. julija 1930 št 100 je Visoki komisariat odobril, da se v kritje omenjenih stroškov odmerijo in pobirajo: 1. 15% (petnajstodstotna) doklada na osnovni in dopolnilni industrijski in družbeni davek ob sledečih spremembah: Davčni zavezanci, ki plačujejo industrijski davek pavšalno, morajo plačati Pokrajinskemu korporacijskemu svetu letni davek 25 lir. Podjetja, ki so dolžna plačevati svetov davek (izvzemši male obrtnike, ki plačujejo pavšalni industrijski davek), morajo plačati Pokrajinskemu korporacijskemu svetu letno doklado v višini zna-ska 25 lir, če bi 15%ni davek znašal manj ko 25 lir. 2. 15/o (petnajstodstotna) doklada na najnižji davek 50% družbenega davka po členu 86. zakona o neposrednih davkih. — Ta doklada ne more znašati manj ko letno 100 lir. — Davek in doklade v korist Sveta ugotavljajo in pobirajo pristojni davčni uradi v smislu § 7. zakona o ugotavljanju in pobiranju doklad. — Svetovi davki in doklade se plačujejo ob istih dospetkih kakor tisti glavni davki, po katerih so odmerjeni. — Poleg omenjenih davkov in doklad 6nie Pokrajinski korpora-cijski svet pobirati razne takse in pristojbine tajništva iz naslova uradnih opravil po tarifi, ki jo je s posebnim odlokom odobril Visoki komisariat. Io; flavtist študira pri Slavku Korošcu. — šle- : vilno občinstvo je vsem imenovanim k doseženim uspehom izrazilo svoje živo zadovoljstvo. M. T. Dve rakovniški knjižici V kratkem sta izšli zopet dve Rakovniški knjižici št. 219—20 in 221—22, ki jih po ceni eno liro dobivajo naročniki ali pa se lahko kupujejo v razprodaji v naših cerkvah. Deset let že izhajajo te knjižice in prav ob jubileju pred mesecem jih je g. škof dr. Gregor Rozman prav toplo priporočil. Zadnji dve knjižici imata prav zanimivo vsebino. Prva govori o Satanu, druga pa o Kristusovem namestniku na zemlji, Našem očetu papežu P;ju XII. Knjižico o Satanu je spisal dr. Franc Knific ter govori o Satanu kot resnični bitnostt, kol zavrženem angelu, ki biva, vodi borbo proti človeku in božjemu kraljestvu, zapeljuje in ubija ljudi. Uvodoma navaja Merežkovskega dualizem dobrega in zlega, ki pa je cerkveno zmolen v tej obliki, kot ga on pojmuje, kajti tu ne gre za boj dveh enakopravnih sil, temveč za upor Satanov Bogu, za upor premaganca iz peklenskega sovraštva do božje podobe v človeku, ker Boga samega ubiti ne more! To je pravo pojmovanje Satana. Dr Satan ro« bivn, dokazuje pisatelj nato na podlagi sv. pisma, vere narodov, pa tudi občutja največjih duhov, kakor se kaže v literaturi (Dante, Miilon, Goethe), ki ga pojmujejo v pravilnem smislu, Lermoutova (Demon) itd., pri nas Men- ; cingerja (Abadon), Lovrenčiča (Trentarski študent). Imenuje te pesnike, ki pojmujejo satana i kot zapeljivca in ubijalca, pa omenja tudi one — ki pojo slavospeve Satanu, znane sataniste, kakor so na pr. Baudelaire ali Carducci, Rapisardi! Tudi tu s svojim satanskim pesnjenjem dokazujejo, da je navdihnjeno od Satana. Nato razloži cerkveni nauk o Satanu in njegovem bivanju ter o njegovem delovanju, ki so kaže v borlji proti božji podobi v človeški duši in proti kraljestvu božjemu. V tem boju je knjižica zelo sodobna ter vredna pozornosti. * Druga knjižica izhaja ob priliki jubileja našega škofa dr. Rozmana in govori o poglavarju sveto Cerkve papežu Piju XII. pod naslovom Naš oče. Pisatelj govori o Kristusovi zapovedi o ljubezni, ki je temelj Cerkve in ki jo izpolnjujejo Njegovi krmarji ter ji je vedno zvesta. Omenja papeža Benedikta, ki je v prvi svetovni vojni izkazoval ljubezen, ter je v tem zgled sodobnega papeža Pija XII., ki je velik v ljubezni. In tu pisatelj sedaj obravnava z dokumenti dejanje papeževe velik« ljubezni; njegov veliki napor za mir, za boljšo bodočnost, za tolažbo in pomoč. Ta najior se kaže zlasti v Vatikanu, v skrbi za vojne žrtve, v delu papeževega obveščevalnega urada, njegove skrbi za taborišča, delo papeževega radia v službi ljubezni itd. Tako zasluži sedanji papež resnično naziv »angelski pastir«, ki z ljubeznijo varuje svojo čredo sredi vojnega vi-varja in grozot. »Naš oče«, skupen oče človeštvu, ki se bori z ljubeznijo za bratstvo vseh narodov. Obo knjiSici sta v čast Rakovniškim izdajam, ki jih Jako toplo priporoča današnji jubilant škof dr. Rozman, kateremu je zadnja tudi posvečena. Nove skladbe Minko Bric: Sheheredzada. Fantastični valček za klavir in dve violini. Ljubljana. Samozaložba. — Ce se komu zdi naslov te skladbe nerazumljiv, omenim, da je zložil Rimsky-Korza-kov simfonično suito z isliin naslovom. Sultan Šahriar je prisegel, da bo vsako svojo ženo po prvi noči usmrtil. Isto bi doletelo tudi Shehere-dzado, če si ne bi rešila življenja na ta način, da je sultanu tisoč in eno noč zajiovrstjo pripovedovala tako napete pravljice, da je sultan z usmrtitvijo od dne do dne odlagal in ji je končno sploh j>odaril življenje. Skladba s tem naslovom bi, praktično vzeto, pomenila pisano vrsto glasbenih slik ali odlomkov. V konkretnem primeru imamo pred sehoj vrsto valčkov s pridevkom »fantastični valčki«, ki si sledijo v nevezani vrsti. Skladba je zložena za klavir in dve violini, more se pa izvajati tudi s samim klavirjem; v tem primeru je seveda vsa melodija bolj poenostavljena; obe violini prinašata včasih bolj včasih manj s klavirjem organifno zrasle figura-cije. Podobnih domačih skladb salonskega značaja skoraj pogrešamo, zalo bo z Bricovimi sklnd-batni ljubiteljem plesne glasbe ustreženo. Sicer dobimo v harmoniji nekatere nagle, nejasne okrete, ki hi tih bilo dobro izginditi; tudi nekaj napak se je vrinilo v tisk; splošno gledano pa skladba svojemu namenu odgovarja in jo prijio-ročamo v nakup in izvajanje. M. T. Šestdesetletni jubilej škofa dr. Gregorija Rozmana Ljubljana, 8. marca. Jutri dne 9. marca slavi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman šestdesetietnico svojega živ-ljenja. Zasedel je škofijsko stolico za velikim Je-gličem v res velikih in odgovornih časih, ki zahtevajo moža na mestu, zahtevajo velikopoteznosti in neomajne odločnosti. Škofovska služba je pastirska, učiteljska in svečeniška. Na vseh teh področjih ima škof veliko odgovornost pred Bogom in pred svojim ljudstvom, kajti kot božji predstoj- 1 |ijr nik je dolžan oznanjati besedo, nastopati, bodi prilično ali neprilično; prepričevati, svariti, opominjati z vsem potrpljenjem in uč ;*.m. Nasledniki apostolov nimajo danes nič lažje službe, kakor so jo imeli apostoli sami. Tudi danes so ljudje kakor v Pavlovih časih, ki se odvračajo od resnice, obračajo se pa k bajkam. Dobri pastir skrbno bdi nad čredo ovac in ne pusti, da bi volkovi v pristnih ali v ovčjih oblačilih prišli med njegovo čredo in trgali ovce. In škofovska služba je služba pastirja, ki čuva zaklad resnice, čuva svoje vernike pred zmotami in pred zapeljivci, ki bi rat'i vernike zapehali v zmoto in v pogubo. Od prvih čisov krščanstva, ko je še apostol Pavel s svojo bi-strostjo in velikopoteznostjo oznanjal blagovest in zaUval mlado krščanstvo ter ga čuval pred viharjem zmot, pa do danes, ko krščanstvu mirda ne grozi toliko kakšno krivoverstvo, temveč temeljno sovraštvo do vsega, kar je božjega in Kristusovega, se še vedno kakor z zlatimi črkami napisan blesti napis: oznanjuj besedo, nastopaj, bodi prilično ali neprilično; prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem! Zares težka in odgovorna je škofova služba, tem težja in odgovorneja, čim večji in odgovornejši so časi, ki v njih opravlja svojo službo. Škof dr. Gregorij Rožman je že od prvih ur svojega škofo-vanja sledil z vso vztrajnostjo besedam sv. Pavla o dolžnostih škofovske službe. Kot katoliški učitelj je učil, je opominjal, je svaril, bodi prilično ali neprilično. Njegova beseda, ki se je morda mnogim zdela katerikrat nerazumljiva, nepriklad-na, je s časom vedno prišla do izraza kot edino pravilna, kot beseda učitelja Cerkve, ki ne govori za sebe ali iz svoje ozkosrčne osebne ograjenosti, temveč iz zaklada tisočletne tradicije cerkvenega pastirovanja ter z edinim namenom, da ljudstvo zve za pravo resnico. Kot vladika pa škof dr. Gregorij Rožman že trinajsko leto modro vlada in ureja svojo škoiijo. Za časa njegove škofovske službe je zrasla prevažna ustanova Katoliške akcije in se razmahnila že skoraj po vseh stanovih. Za njegovega časa je zasedala važne škofijska sinoda, kl je uvedla v škofijo novega duha in nov zalet med dušnimi pastirji. Prav tako sta se v času njegovega službovanja vršila dva velika kongresa: vsedržavni evharistični kongres leta 1935 in mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani leta 1939. Poleg tega je značilna za njegovo udejstvo-vanje velika razgibanost v vse smeri kakor tudi v vse plati javnega življenja. Njegov vpliv je vedno segal v vse vrste ljudskih činilcev. Zlasti pa slovi škof dr. Gregorij Rožman po svoji veliki povezanosti z ljudstvom. V tem se popolnoma ujemajo z njim besede sv. Pavla, ki pravi: »Zakaj vsak veliki duhovnik sc jemlje izmed ljudi in se postavlja za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga ...« Morda to čutenje in ta povezanost z ljudstvom nista prišla pri nobenem ljubljanskem škofu tako do izraza, kot pri sedanjem. In ta lastnost mu daje tudi tisto veliko popularnost, ki jo zlasti uživa pri povprečnem slovenskem človeku. Nič čudnega torej, če se ob tej šestdesetlet-nici čutijo vsi ljubljanski verniki tako tesno ob svojem škofu, saj je ves iz njih in ves zanje. Brez dvoma smo upravičeni, da v njihovem imenu želimo svojemu prevzvišenemu nadpastirju ob tej ! priložnosti, da bi njegova nadparstirska palica še | dclgo vladala v vsej pravici in ljubezni nad Ijub-| ljansko škofijo in da bi njegova velika služba imela tisti uspeh, ki vodi do »krone pravice«. Škof dr. Gregorij Rožman in mali človek Ko je 14. julija 1929 pokojni nadškof dr. A. B. Jeglič posvečeval svojega naslednika v škofa, mu je pri obredu posvečevanja zastavil med drugimi tudi to vprašanje: »Ali hočeš biti do revežev, popotnikov in vseh pomoči potrebnih zaradi Gospodovega imena ljubezniv in usmiljen?« Z vso pripravljenostjo svoje duše mu je r.ato novi škof dr. Gregorij Rožman odgovoril: »Hočem«. Če bi si danes prevzvišeni gospod jubilant izprašal svojo vest, kako je držal to svojo obljubo skozi vsa leta svoje visoke službe, bi sc v duhu morala odpreti pred njim njegova sprejemna soba. Če bi z njim pogledali za vsa leta nazaj, bi videli dolgo, nepregledno množico ljudi iz vseh stanov, ki stopajo drug za drugim v njegovo spre-jemnico. Med njimi pa prevladujejo tisti, ki so vsi skromni in ponižni, preprosti in revni, vsi v skrbeh za vsakdanji kruh prišli z zaupno prošnjo do svojega nadpastiria. Prišli so, da bi mu odkrili svoje težave in skrbi življenja, da bi ga prosili sveta in tolažbe ter pomoči. In videli bi podobo dobrega nadpastirja, kako se ljubeznivo klanja k vsakemu, mu že od daleč nudi svojo posvečeno desnico v pozdrav, ga ljubeznivo posadi k svoji mizi in z vso očetovsko pozornostjo posluša in posluša. Popolnoma pozabi na6e in svoje številne vsakodnevne skrbi in misli samo na osebo, ki Škofu dr. GregorHu Rožmanu Crucis pondus et praemlum ŠKOF DOKTOR GREGOR ROZMAN, naš vladika, Katoličanom nadpastir slovenskim, Obramba vere, jez strastem peklenskim. Fanfara trombe božjega vojnika, Učitelj rodu, kl Izgublja poti Do prave domovine v božji slavi. Razglašajoč po širni očetnjavi Rovarjem vere boj, boj vsaki zmoti: O, Križ Izbral si si za breme svoje, Želeč, da križ naj bo Ti I plačilo, Moč muke božje tu, nje slavo v nebi! A to Srce, kateremu izročilo Na Tvojo vnemo ljudstvo je vse boje: Usmiljeno naj njemu bo in Tebil Pliberk i okolice na Koroškem, rojstni kraj škofa dr. Gregorija Rozmana sedi pred njim. Kako se zna popolnoma vživeti v človeka, njegovo srce začuti bol trpina in trpi s trpečimi. Z vso ljubeznijo usmiljenega Samarijana priliva olja na rane, tolaži in išče rešitve in pomoči. Iz njegove sobe vidimo odhajati revnega študenta, osirotelega umetnika, mater s številno družino pa majhno plačo, berača ob palici in starko s culo v roki. Vsi hite pripovedovati: Škof nas je sprejel, škof nas je razumel in škof nam je pomgal. Vso svojo plačo nam je rozdal in še drugod je znal poiskati in poprositi, samo da je mogel pomagati nam... Tako vstaja pred nami slika dobrega nadpastirja. Nikdar se ne utrudi. Vsi se mu čudijo, kako more cele dneve posvetiti le drugim, kako more cele dneve poslušati tožbe in prožnie, da se ne naveliča in ne utrudi. On pa odgovarja kakor pri posvečenju: Zaradi Gospodovega imena hočem biti ljubezniv in usmiljen do revežev, popotnikov in vseh pomoči potrebnih... Imela je ljubljanska škofija v svoji zgodovini žo odlične škofe, odločne vladarje, goreče pastirje. Gotovo pa ni imela ljubljanska škofija škofa, ki bi bil tako ljubeznjiv in usmiljen do revežev in potrebnih, kakor je sedanji vladika dr. Rožman. Sin preprostega slovenskega koroškega kmeta se ni izneveril svojemu preprostemu stanu, iz katerega je izšel. Dasi ga je Bog postavil »med kneze svojega ljudstva«, je njegovo srce ostalo med tem ljudstvom, ostalo preprosto in rahlo čuteče za vsako bol našega trpečega človeka. Ves skromen in preprost pozablja na svoje dostoianstvo in se sklanja k revnim in trpečim, ponavljajoč Pavlove besede: »Kdo je slaboten in bi jaz ne bil slaboten?« (2 Kor 11,29.) Zato pa danes ob njegovem jubileju vstaja nepregledna množica vseh tistih, ki so že občutili toploto in tolažilno moč njegove besede, ki so že tolikrat prijeli za njegovo dobrotno roko, vsi ti vstajajo in mu najbolj vroče voščijo za njegov jubilej prisrčno proseč Gospoda, naj jim še dolgo ohrani ljubeznivega in usmiljenega nadpastirja. Besede vladike in učitelja Sedanji čas s svojimi strašnimi boji in velikim trpljenjem močno preizkuša našo vero v Boga, Očeta in modrega Vodnika vseh ljudi. Kako krasni zgledi junaške stanovitnosti in zvestobe v veri so nam brezštevilni mu-čenci! Bili so nam nekoč tako tako daleč — danes so nam čudno blizu. Palme mučeništva so zrasle tudi na naših tleh, naša domača zemlja jc orošena z mučeniško krvjo naših bratov in sestra, ki ste jih poznali, z njimi delali, z njimi v cerkev hodili, z njimi živeli. Morali so dati življenje, ker so odklanjali, česar po svoji vesti in po svojem verskem prepričanju niso mogli in niso smeli storiti. Zvesti so bili in stanovitni v veri, zato so morali pasti. Vztrajajte! Ostanite zvesti! Nc dajte se zbegati, ne prestrašiti nc od laži, ne od krivic, nc od preganjanja. Kristus je zmagal in z njim bo zmagal vsak, ki ohrani vero. Združite se vsi, ki verujete v Boga ter sebi in potomccm želite življenje, lepše in boljše, kakor ga ponuja brezbožni komunizem. Združite se in preprečite, da tisti, ki so z vami sicer iste krvi, a s tujo blodno miselnostjo zaslepljeni, ne bodo mogli več pokončavati najboljših in najplemenitejših bratov in sestra, ki bi bili najbolj sposobni graditi pravičnejšo bodočnost. Škof v cerkvi Najlepši naziv Cerkve je: Cerkev je naša i duhovna muti. Po svetem krstu nas je rodila v uudnuruvno življenje, v sveti birmi ga l>° svo-i jih škofih utrjuje, v sveti Kvharistiji iu sveti pokori nam ga ohranja in veča, v zakramentu mašniškega posvečenju nam po svojih škofih uuklanju vedno nove delilce zakramentov, du-hovnikc Kristusove. Po svojih škofih z naukom resnice odstranja iz družbe in src grozote teme, kaže lepoto življenja po božjih postavali ter tako rosi obilnost blagoslov a božjega na } naše življenje. Zato vzklika sveti Avguštin: »O j) sveta katolišku Cerkev, ti resnična mati vseh ) kristjanov, ti objemaš bližnjega s tuko Ijubezni-i jo in takim usmiljenjem, da najdejo pri tebi duše kuj več kakor le zdravje za svoje raz-t lične bolezni, ki jih tarejo zaradi njihovih gre-t hov«. i Sveto mater, katoliško Cerkev smo zato dolž-4 ni spoštovati in ljubiti kot moramo spoštovati f in ljubiti svojo rodno mater. Dolžni smo se ji t pokoriti, kakor naj po božji volji poslušamo ^ svojo zenisko mater. In koliko božjega blago-f slova, koliko miru in sreče prinaša v družino v spoštovanje, ljubezen in pokorščina materi, ki f jo vodijo božje postave! Koliko blagoslova, ko- * liko miru in sreče bi bilo v dru/hi, ko bi ver-f niki vsepovsod spoštovali, ljubili in se pokorili f materi Cerkvi, ki nas nezmotuo uči živeti po * božjih postavah. i Spoštovati Cerkev se pn pravi spoštovati ^ papeža in svojega škofa. Ljubiti Cerkev se pra-^ vi ljubiti papeža in svojega škofa, da, tudi svo-j joga škofa. Kajti brez škofov ni duhovnikov, ^ ne zakramentov, ne vernikov in zato tudi nc S Cerkve iu odrešujočih sadov njenega dela. Pokoriti se Cerkvi se pravi, pokoriti se papežu in svojemu škofu. Pokoriti se Cerkvi se pruvi celo pokoriti se Bosu po besedah sv. pisma: »Kdor vas posluša, mene posluša.« Zato pravi sveti Ciprian: »Ne more imeti Boga /a očeta, kdor nima Cerkve /n mater.« Svojega škofa smo torej dolžni spoštovati, ga ljubiti in se mu pokoriti ne zaradi njegovih odlik: učenosti, zgovornosti, svetosti itd., amnak /aradi njegove službe. Sveti Pavel uči: »Nas imej vsakdo r>\ slu/nbnike in oskrbnike božjih skrivnosti.« (t Kor 4. |.) Po besedah svetega Pavla je Cerkev tudi skrivnostno naprej živeči Kristus med nami, je njegovo telo in mi smo udje tega telesa. Skupno s Kristusom živimo eno samo nadnaravno življenje, kot žive mladike eno življenje s trto, iz katere prejemajo svoje živi jen iske sokove. 1 Zdravje trie je zdravje mladike, zdravje telesa t je moč posameznih ;>dov. 7ato murnom ne le f živeti v Cerkvi, ninonk moramo tudi živili s r Cerkvijo, to je, stiske Cerkve morajo postati t tudi naše stiske, njene bolečine tudi nu*e Imle-i čine, njeno trpljenje tudi nnše trpljenje, njeno t veselje tudi nuše veselje, njene naloge tudi nn-f še naloge. t Živeti s Cerkvijo se pravi živeti s svetim očetom, živeti s svojim škofom. S škofom živeti pn se pravi, njegove bolečine občutiti tudi kot svoje, njegove skrbi kot svoie skrbi. Živeti s škofom se zlasti pravi, poslušati njegove nasvete in želje, podpirati njegovo hotenje, skupno z njim se truditi zn izvedbo načrtov in na« log, ki jih ima on. Ne motimo se in ne varaimo sebe! Cerkev more uspešno vršiti svoje poslanstvo le s sotle-lovaniem vernikov. Zato je po njih in zaradi njih do/ivl.ialn svoje pomladi nli noletjn. svo;<> jeseni ali zime. Po svojih vernikih in zaradi njih cvete nli vene. doživi in svoje zinnge nli poraze. Njeni verniki so njena pomlad, njena zmasa in nieno vesel ie. če sodelujejo z n jo; nieni verniki so pn tudi nieni porazi, njene \ zime in niene bolečine, če stoie leno ob strani " njenega dela ali celo ovirajo njeno poslanstvo, f Zavedajmo se. da Cerkvi do njenih pomladi in njenih zmag niso nikdar pomaenli niti «n-T njnči niti nergači niti obupujoči niti trenetaioči, J ampak pogumni sodelavci f škofi, sodelavci._ ki f so imeli pogum, nase snre.jHi težo in vročino dr.evn in jo nositi, dokler jih Png snm ni odpoklical k sebi. Skrbimo, da bo Cerkev pri nas doživela svojo pomlnd! Postnnimo pogumni sodelavci svojega škofa tam. kier nas on hoče imeti. To naj bo naš dar, ki mu gn polni hvaležnosti poklanjamo ob njegovi 6(1 letnici. f Držimo sc trdno svoje vere; hodimo v dno duše prepričani, da je Kristusova beseda, v katoliški Cerkvi govorjena, resnična. V vseh i zmotah in lažeh, ki nas obkrožajo, sc držimo ! vere v vedno resnično božjo besedo, ki daje življenje. Ne verjemite nikomur, ki drugače govori, ki vas moti in hoče preobrniti evangelij Kristusov. (Iz govorov in pastirskih pisem škofa dr. Gregorija Rožmana.) Škof Katoliške akcije Zgodovinar, ki bo čez nekaj let ocenjeval cer-kveno-politični značaj devet in dvajsetega škofa na ljubljanskem sedežu in bo iskal značilno oznako, po kateri bi razločil po zunanjih dogodkih tako razgibano škofovsko dejavnost dr. Gregorija Rožmana od vseh njegovih prednikov, bo moral zapisati, da se njegov episkopat loči od drugih po njegovi apostolski vnemi za pravilno spoznanje in pošteno priznanje Katoliške akcije. Slednja je še danes po dvajsetletnem obstoju za mnoge novost, za večino vernikov in mnoge duhovnike še vedno s sedmerimi pečati zapečatena skrivnost. Ljudje, ki hočejo biti dobri verniki, pod vtisom Cerkvi odtujene miselnosti in vferi sovražne propagande menijo, da je Katoliška akcija siten nebodigatreba za dosego svetne oblasti, duševna inkvizicija, nepremišljena zaletelost in nepreračunljiva muhavost, ki necerkvene kroge razburja, Cerkvi pripravlja škodo in med dobrimi verniki dela razdore, Od prvega trenutka do danes vsem neosno-vanim predsodkom nakljub, prijateljem in sovražnikom ponavlja cerkveno misel, da je Katoliška akcija od sv. očeta ukazani dušnopastirski aposto-lat, za javno priznanje evangeljskih načel v zasebnem in javnem življenju. Misel je starodavna, nič ni mlajša od Cerkve in prihaja do nas na valovih mučeniške krvi kot angel miru, da osreči človeštvo z mirom, srečo in blagostanjem, Tu ga je našemu rodu zapravilo nesrečno brezboštvo. Neizmerna dobrota, ki jo doživlja človeštvo, je ta, da na dlani spoznamo, kako sama razumnost, ki je ni oplodila krščanska resnica, tira narode v neizbežno pogubo in smrt, katero so ji brezvestno pripravili brezbožni vzgojitelji. Katoliška akcija je od božje previdnosti naklonjeni pripomoček za ozdravljenje narodove duše. Ta namreč boleha in umira zaradi napačnih idej, neurejenega čustvovanja in zgrešene dejavnosti. Katoliška akcija je edino aredstvo, ki dopolnjuje dosedanji dušno- pastirski potencial, da zmore priklicati boljšo bodočnost. Ona je po papeških besedah nujno, nenadomestljivo dušnopastirsko sredstvo, da se v javnosti uveljavi višja in plemenita človeška narava, ki bo preprečila izbruhe bestialnosti, kakor jo obožuje in izvršuje veri sovražni komunizem. Kar nam je danes jasno, je še pred desetletjem vladala tema. Kaj naj rečemo o svetnih ljudeh, če je nadškof dr. Jeglič odkritosrčno tožil: Papež nekako zahtevajo Katoliško akcijo. Vsakega škofa o njej povprašujejo pri avdienci. Jaz dolgo časa nisem natanko vedel, kaj obsega ta akcija, pa nisem o njej nič govoril, marveč sem čakal! Prevladovalo je splošno mnenje, da pri nas ne rabimo Katoliško akcije. Ta je bolj za druge kraje, kjer katoličani niso organizirani in so versko zaostali. Pri nas že vse to imamo, kar želi papež. Katoliška akcija, to bo nekako centralno vodstvo versko-vzgojnega dela, ki ga zadostno vrše že obstoječa društva. — »To ni Katoliška akcija,« je zaklical kot škofov zastopnik tedaj še 'koadjutor dr. Rožman. Nadaljeval je dekanom 12. junija 1930, da si gospodje še niso na jasnem, kaj je Katoliška akcija in v čem je njeno delo; preveč zamenjavajo Katoliško akcijo t že obstoječimi društvi. Zanimivo je na podlagi uradnih izjav v Škofijskem listu študirati organizacijski in duhovni vznik in hitro rast Katoliške akcije v apostolski zamisli našega nadpastirja. Vprašanje je zamotano in številno prepleteno z mnogimi pomisleki, ker nismo imeli določnih papeških navodil in ne zadostne skušnje. Še v začetku leta 1930. priznava, da škofijski odbor Katoliške akcije mora načela , Katoliške akcije »šele študirati in delati poizkuse«. V eni točki pa se škof dr. Gregorij Rožman odloči od svojih sodelavcev pri reševanju težkega vprašanja. Njegov študij Katoliške akcijo osvetljuje in vodi nadnaravno gledanje. Že iz odbora Katoliške akcije je organiziral skupno in javno i molitev za javne zadeve, ki je žal pozabljena stvar. Kot škof pa odkrije izhodno točko, iz katere namerava zgraditi Katoliško akcijo. Ganljivo je, kako utemeljuje sedanjost in nujo Katoliške akcije. Opusti zunanje in razumarske nagibe in kot poslušen sin Cerkve izpove: To (Katoliško akcijo) zahteva sv. oče. Kar zahteva od vseh, vedno govori in povsod priporoča, moramo verovati, da to hoče Bog sam, da nas hoče božja Previdnost pripravili za odločilni boj, ki ga nam bodočnost z brzimi koraki prinaša. Tako je pisal konec leta 1930 duhovnikom. Naj govori sedanjost, če je prav gledal! Previdnost nam je ponujala sredstvo, a mi ga nismo sprejeli. Škof je zastonj klical: Spoznajmo čas, v katerem živimo (1. 1932)! In zaželjeni sadovi? Zazdelo se je, da jih ni, da si akcija ne more utreti pota v župnije in da je zašla v zastoj. Pa ni bilo tako. V tistih dneh smo dobili pravi pojem, primemo obliko, da je ideja Katoliške akcije zaživela resnično življenje. Mnogi so zatrjevali, da je Katoliška akcija la verska obnova, notrnnje poglobljenje, krščansko življenje in podobno. Ona je vse lo, pa zaradi tega še ni Katoliška akcija, škof je povedal, da je predvsem soudeležba vernikov pri cerkvenem apo-stolatu. Katoliška akcija je torej eminentno delo najvišje ljubezni do bližnjega. Ne v njegovo telesno odpomoč, marveč za zveltčanje njegove duše. Pa ni samo dejanje ljubezni do bližnjega, ampak je tudi dolžnost vsakega vernika, tudi nedu-hovnika, da se briga za dušni blagor svojih tovarišev. To je dolžnost, ki jo nalaga obljuba svetega krsta in svete birme. Katoliška akcija ni luksus, je dolžnost vsakega človeka na tistem terenu. kjer vrši svoje stanovske dolžnosti. Skušnja je dokazala, da so stara pravila, ki so nastala na osnovi že obstoječih organizacij, preokorna, da bi se z njimi dosegel ideal Katoliške akcije, škof je naročil izdelavo novih pravil »za intenzivnejše in pravilnojše delo pri Katoliški akciji«. Nova pravila je potrdil 20. sept. 1936. Po njih ima naša Katoliška akcija značaj pravne osebnosti, ima lastne organizacije in je bistvena organizacija. Prijatelji starega načina dela so nasprotovali lastnim organizacijm. Zadeva je romala na najvišje mesto. Škof se je s 35 zastopniki našo Katoliške akcije v javni avdienci predstavil papežu. Pismeno in ustno poročal o zgradbi, delu, načinu, metodi naše Katoliške akcije, z željo, da naj on odloči o njeni pravilnosti. Dobil je z a svojo delo najvišje odobrenje in nepričakovano zadoščenje. Papež je pred vsem svetom javno priznal pravilnost naše Katoliške akcije. O njej je pisalo vatikansko glasilo »L'Osservatore Romano«. Zahvalil se je papež državnemu tajniku Pac.elliju pismeno in je ustno navdušeno govoril o naši Katoliški akciji drugim škofom, tako da je čensto-hovski škof vprašal našega škofa: »Povejte mi, kakšno Katoliško akcijo pa imate pri vas, da mi je skoraj ves čas moje avdience papež samo o njej govoril!« Ljubljanska sinoda iz leta 1940 jo pravila uzakonila. Katoliška akcija je že izdajala več listov. Danes vodi knjižno zbirko »Naša pote in izdaja »Revijo Katoliške akcije«. Kako mu je ljuba, priča njegova vnema za razvoj Katoliške akcije. Delo pri njej je vestna dolžnost. Kdor se ga izogiba, zakrivi grešno malomarnost; ne bo brez velikega greha. Priganja k delu z nenavadno ostrostjo Želimo, da bi v tej točki no bil prerok. Na žalost pa mu čas dajo prav. On je škof slovenske Katoliške akcije I i < SGfiRAVATTI SEMENU S. A.. PADOVA Sementl di Ortaggi, Foraggi •<«. Semena za zelenjavo, krmila itd. Ghledere offerte, — Zahtevajte ponudbe. novice, Koledar Terek, 0. sušca: Pust; Frančiška Rimska, vd., Gregor iz Nise, Škot. Sreda, 10. sušca: Pepelnica; 40 mučencev; Ma-karij, škof. Novi grobovi ■f" Karottua Kotnik. V Ljubljani jo v nedeljo umrla vdova po fotografu, mati in gospa Karolina Kotnik, roj. Fabljančič. Blago rajnico Ikx1o pokopali v torek ob petih popoldne iz kapelo sv. Petra ua Žalah. -f- Marija Pire. V Ljubljani je umrla v nedeljo Jena lesnega trgovca, mati in gospa Marija 1'irc, roj. Homovc. Blago mater bodo pospremili na zadnji poti v torek ob pol 4 popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. ■f Uršula Podkrajšek. V visoki starosti 04 let je v nedeljo zaspala za vedno vdova magistralnega ekonoma, mati in gospa Uršula Podkrajšek, roj. Zadnikar. Blago rajnico bodo pokopali v torek, 0. t m. ob 4 popoldne iz kapele 6v. Alariie na Žalah. Sv. maša zadušnica bo 15. t. in. pri Sv. Petru ob pol 8. + Irana Ovsee. Po dolgi mukapolni bolezni je umrla 9. t. m. oh pol 4. popoldne gospa Ivana Drseč roj. Maložič. Uro pogreba naznanimo pozneje. + Dušan Lokar. V cvetu mladosti, star komaj 23 let, je umrl Dušan Lokar, poručnik kor-vete bivšo jugoslovanske mornarice. Pogreb nepozabnega sina in brata l>o 10. t. m. ob 15 iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Naj vsem rajnim svod večna Iu?! Vsem, ki za njimi žalujejo našo iskreno sožalje! Osebne novice = Diplomski izpit v februarskem terminu 1013 iz pedagoške predmetne skupine na filozofski fakulteti kr. univerze v Ljubljani je dokončal g. Čemeli Boiidar. Castitaniol — Zbirka predpisov o prehrani. Pravkar je izdal »Prevod« v skupni zbirki vse v letih 1911 in 1942 v raznih Službenih listih objavljene predpise, ki se tičejo prehrane prebivalstva Ljubljanske pokrajine. Zbirka z italijanskim in slovenskim besedilom (po 142 strani) jo razdeljena na 12 delov, katerih vsak obsega vse predpise o organizaciji prehrano in o posameznih vrstah živil. Interesentom bo s to zbirko brez dvoma znatno olajšano poslovanje, ker jim bo preglednost snovi omogočala upoštevanje vseh številnih predpisov in jih s tem očuvala pred občutnimi kaznimi, ki so določene za prekrške te vrste. Knjiga se dobiva po 40 lir pri »Prevodu« v Ljubljani. — Suho, mrzlo vreme. Od sobote naprej so se naglo vrstile razne vremenske spremembe. Mnogi so pričakovali in napovedovali, da nam bo sušeč prinesel večdnevno deževje s snegom in mrazom. Deževalo je samo eno noč. V nedeljo se je vreme mahoma preobrnilo. Dnevna temperntura je pre-rej padla. V soboto je bil zaznamovan dnevni temperaturni maksimum s +6.5° C. V nedeljo zjutraj je bil minimum +0.1° C. Bila je slana. Barometer se dviga. V nedeljo je dosegel stanje 771 mm. V ponedeljek zjutraj je bilo na videz nekoliko gorkejše, kajti jutranji minimum je bil +1.8° C, v nedeljo dnevni maksimum +6.G.»C. Barometer je bil v ponedeljek nekoliko više, namreč 774.2 mm. Postalo je jasno, ko j® bilo zjutraj še precej oblačno. — Po hribih nov sneg. V soboto proti večeru in ponoči je v ravnini močno deževalo. V Ljubljani je padlo za 2.8 mm dežja. Po hribih pa je ponoči začelo snežiti. In v nedeljo so se prikazali razni hribi v novi snežni odeji, tako Sv. Ahac, Kurešček, Mokrec, Krim in drugi. Zaradi novega snega je bila nedelja tudi hladnejša, ko je drugače že zgodaj začelo ogrevati prijetno sonce. Pustna nedelja je bila še dokaj lepa, nekoliko čemerna. Pravijo sicer da je velikonočna nedelja takšna, kakršna je pustna nedelja. Bomo videli. — Nova knjižica »Naš oče« — socialno delo Pija XII. v teh časih. Spisal dr. Vilko Fajdiga. Cena 1 lira. Dobi se v knjigarnah! Naročite se na »Knjižice«. — »Uvedba taksnega papirja z vodnim tiskom, meničnih gc-lic in golic za druge trgovinske vrednostne papirje ter sprememba nekaterih predpisov o taksah in neposrednih davkih« je naslov knjižice, ki je pravkar izšla v založbi tiskarne Murkur v Ljubljani. Knjižica, obsegajoča po 32 strani italijanskega in slovenskega besedila s priloženo lestvico kolkovnih taks, bo interesentom prav gotovo dobrodošel pripomoček za pravilno poslovanje z oblastvi, hkrati pa tudi za lastno gospodarsko poslovanje, v kolikor je vezano na oblastvene predpise. — »Prvi metulji«. Iz St. Lovrenca na Dolenjskem nam piše naročnik: »Slovenec« z dne 28. februarja je poročal, da ste videli v Ljubljani in okolici prve metulje konec februarja. Smo pa na deželi že pred vami. Jaz sem videl prvega metulja že 15. februarja, 19. februarja pa sem jih videl popoldne na poti proti Martinji vasi nič manj kakor kakih 10—12 in sicer različnih, v prvi vrsti Življenje dr. G. Rozmana Škof dr. G. Rožman je po vrstnem redu 29. ljubljanski škof. Rodil se je dne 9. marca 1883. v .Dolinčicah v župniji Šmihol pri Pliberku na Koroškem. Osnovno šolo je obiskoval v domači šmi-helski župniji. Prestopil je nato na gimnazijo v Celovcu ter tam naredil maturo z odliko 1. 1904. Po maturi se je vpisal v bogoslovje v Celovcu, kjer je bil posvečen 21. julija 1907 za mašnika. Bil je nato in sicer 1. 1903 nekaj časa kaplan v Borovljah. Kmalu pa je pustil pastirovanje ter nadaljeval bogoslovne študije na Dunaju kot član Avguštineja. Tu je postal 27. junija 1912 doktor bogoslovja. Od 1. 1913 pa do konca svetovne vojne je bil profesor cerkvenega prava na bogoslovnem učilišču v Celovcu. Istotam je bil nekaj let tudi spiritual in podvodja v semenišču. V prostem času je mnogo pastoriral po Koroškem, hodil v najrazličnejšo župnije, pomagal tamošnji duhovščini, vodil duhovne vaje in ljudske misijone. Po vojni je postal kancelar prošta Randla v Dobrli vesi. Od tu so ga poklicali 1. 1920, naj bi prišel v Ljubljano in prevzel na ljubljanski teološki fakulteti mesto profesorja na stolici za cerkveno pravo. Temu povabilu se je odzval ter 1. 1920 postni docent na ljubljanski teološki fakulteti, ]. 1924 pa izredni profesor cerkvenega prava. Od leta 1924 do 1930 je bil tudi ud komisije za prvi juridični državni izpit, 1922. je postal predsednik cerkvenega sodišča, v letu 1929 pa si ga je pokojni nadškof dr. Jeglič izbral za koadjulorja s eitrončke, teh je bilo največ, potem pa je bil vmes še belin in mali koprivar, Od takrat dalje pa sem jih videl vsak dan. Pa saj ni čudno, saj smo imeli v zadnji tretjini februarja od 19. do 26. osem nenavadno lepih, sončnih, toplih, prnv spomladanskih dni, kakor jili večkrat še marca ali aprila nismo imeli. Kako toplo je bilo v teh dneh, nam spričuje to, da smo imeli n. pr. 23. popoldne na soncu +45« C vročine, 24. +41» C, 26. +42° C in 1. marca zopet +40° C. Tudi lani smo imeli nenavadno vročino, že 8. junija na soncu +52° C, avgusta pa tudi navadno čez 50° C, največ pa dno 31. avgusta, celo +59» C. 4. sept. +55» C, 1. okt. +49» C in še 28. okt. +41» C. (I. Š.) — (K navedenim visokim številkam najvišje dnevne temperaturo pripominjamo to, da so bile merjene na drug način, kakor pa jih merijo vremenske opazovalnice. Pisec nam pravi, da je bil termometer na soncu, in prav zato se je tako razbelil in pokazal tako visoko temperaturo. Primerjava z lanskimi temperaturami, ki so bile merjene na isti način, pa nam seveda pokaže, da je bilo letos na Dolenjskem že presneto vroče. — Uredništvo.) — Razne nesreče ua deželi. Posestnika sin, 3 letni Jožko Znidaršič v Starem trgu pri Ložu, je padel in si zlomil desno nogo. — V Borovnici je posestnikova žena, 50 letna Ivanka Koroščeva, imela opravka v hlevu. Spodrsnila je in si zlomila levo roko. — Antonu Šemelu, 10 letnemu posestnikovemu sinu na Polici pri Grosupljem, je padel hlod na desnico in mu jo zdrohil. — Jože Telban, 12 letni sin kočarja, je padel z lestve in zlomil levo roko. Iz Kozarij pri Dobrovi Ogenj ▼ Kozarjah. V nedeljo 7. t. tn. popoldno je nenadoma izbruhnil požar pri Jerici Ar-tač, vdovi po železničarju v Kozarjah pri Dobrovi. Ogenj so po neprevidnosti zanetili otroci in sicer na podstrešju hiše, kjer je bila 6hramba za seno. Ker je prav ta dan pihal močan veter, j« bilo hipoma vso v plamenih. Gasilcem, ki so , prihiteli iz Ljubljane, se je posrečilo požar vsaj v toliko omejiti, da ogenj nI zajel notranjih prostorov hiše. Zgorelo pa je na podstrešju vse, kar je bilo gorljivega. Poleg opreme v podstrešni 6obioi je zgorela tudi vsa zaloga živil, ki si jih je vdova za ves mesec pravkar nabavila. Ker živi oškodovanka s svojo desetčlansko družino izključno lo od majhno pokojnine, jo je nepričakovana nesreča tem težje prizadela. Iz Novega mesta Dolenjska pomlad. Po krasnem februarju, kakršnega se najstarejši dolenjski očanci ne spominjajo, je ostulo tudi v marcu sonce zvesto Dol ienjcetn. Februar pu se je poslovil od Dolenjskega z najlepšo, najtoplejšo nedeljo. V noči na 1. mnrec prvikrat živo srebro ni padlo pod ničlo, v torek pa se je celo dvignilo že nad 15 stopinj C. Izredno pomludno vreme je privabilo ob Krko že tudi prve kopalce, ki se pa še izogibajo mrzle vode in uživajo le ob sončenju. Po dolenjskih njivah in vinogradih pa kmetovalci izrabljajo krasno vreme za prva pomladna dela. Vendar dolenjski kmet kar z nezaupanjem zre na sedanje lepo vreme, ker se pač boji, da bi nenadni nastop mraza prizadejal občutno škodo vsej letini. V splošnem pu do sedaj posebno ozimina izredno lepo kaže. Iz Ribnice Nov veterinar. Te dni bo prišel v Ribnico g. Rafael Ipavec, veterinar. Pred vojno je služl>oval v Krškem. Po odhodu veterinarja Gulina na Hrvaško ee je v Ribnici občutno poznalo pomanjkanje veterinarja. Vrzel je zdaj izpolnil gospod Ipavec, ki ga pozdravljamo na novem mestu in mu želimo vsega najboljšega. Pogozdovanje gozdnih pasov. Okrajno poglavarstvo Kočevje naroča, da morajo vsi gozdni posestniki v lastnem interesu začeli s takojšnjim I>ogozdovnnjem gozdnih pasov ob cestah in železnicah. Prej pa morajo poseke očistiti sečnih odpadkov (vej, trsak i. dr.). Obisk zdravstvene avtokolone: V bližnjih dneh bo prišla v Ribnico zdravstvena avtokolona, ki bo na razpolago predvidoma 4—5 dni. Prihod bo pravočasno razglašen. Iz dela in živIleiBga - iu in favn Z Gorenjskega Železniška imenovanja na Gorenjskem. Pred nedavnim je predstojnik obratnega urada na Jesenicah inž. Jožef Dultinger imel razgovore z vsemi predstojniki železniških uradov na Gorenjskem. Ob tej priliki jo izročil odloke o imenovanju nekaterih uslužbencev. Tako je bil imenovan asistent drž. žel. Iirnst Kiifer in postajenačelnik v Jaršah-Mengšu za tajnika državnih žel. Zel. nsi-6tent Kari Hnider, postajenačelnik v Dovjem-Moj-strani pa tudi za žel. tajnika. Zel. tajnik Franc Reindl postajenačelnik v Boh. Beli, je napredoval za višjega tajnika. Učitelj v taborišču šole obratnega urada Ferdinand Scher je napredoval za inšpektorja drž. žel. Svetnik inž. Dultinger je vsem čestital in jim sporočil tudi pozdrave predsednika ravnateljstva drž. žel. v Beljaku. Požrtvovalnost delavstva. Pred nedavnim je bilo v Hrušici zborovanje delnvstva. Tam so tudi razpravljali o čezurnem dolu v spomin stalin-grajskih borcev. Nad sto delavcev se je po tem zborovanju prostovoljno priglasilo, da bodo tudi oni delali čez uro v korist oboroževalne industrije. Večer za ttarše r Domžalah. — V začetka marca j* bil prirejen v Domžalah večer za starše v kinodvorani. Večer sta priredila Hitlerjeva mladina in zveza nemških deklet. Nastopilo je pevsko društvo Domžale pod vodstvom strokovnega učitelja Oberrrauterja. Sledili so koroški narodni plesi. Bilo je še več zanimivih in pestrih točk; ob zaključku pa je prireditev pohvalil okrožni vodia Huber iz Kranja, ki je izrekel priznanje voditeljicama deklet Ceyki in Tropperjevi. Drobne iz Šenčurja pri Kranju. — Skupinski vodja krajevne skupine v Šenčurju in poveljnik orožništva Unterasinger je bil odpoklicani iz orož-niške postaje v Šenčurju in premeščen v Kranj. Zastopal ga bo šolski vodja Oto Leks. Pred nedavnim je bilo tudi zborovanje, na katerem je govoril okrožni vodja Kuss. Prihitelo je toliko ljudi, da je bilo zborovanje na prostem. Prvo predavanio imetnika viteškega krilca v Mežici. Mežiška dolina je lahko pred nedavnim prvič v Guštanju pozdravila prvega imetnika viteškega križca, ki jo je obiskal. V domu stranke je govoril major Schmidt o bojih na vzhodu. Major Schmidt za prebivalce Mežišiie doline ni tujec^ saj se je udeležil svoj čas pohoda proti Jugoslaviji in je s svojim moštvom prodiral skozi Mežiško dolino. Major Schmidt je po uspelem predavanju še obiskal jeklarno in poljedelsko šolo, kjer so mu priredili prisrčen sprejem. Dva roparja obsojena na smrt. Pred kazenskim oddelkom šefa civilne uprave za zasedeno Koroško in Kranjsko sta 6taila 311etni Janez Dakar iz Ljubnega in 44letni Frane Murn iz Srednje vasi na Gorenjskem. Bila sta že večkrat kaznovana. Novembra leto« sta v občini Begunje oborožena z vojaškimi puškami, izvršila 4 roparske napade na samotne kmetije ter sta 6i prilastila denar, živila in žganje. Nekemu hrabremu kmetu pa se je posrečilo oba zločin- ca spraviti na varno. Zdaj sta bila oba obsojena na smrt. Pridne žone v Šmartnem pod Šmarno goro. — Žene krajevne skupine v Šmartnem pod Šmarno goro so v zadnjem času v desetdnevnem pridnem delu sešile 105 parov copat. Še večje priznanje so dobile zaradi tega, ker so tudi vse potrebno blago za ropate nabrale po hišah v kraju samem. Smrtna kosa. — V Gradcu je za astmo umrl krajevni kmečki vodja Rudolf Kostvvcin iz Kotelj pri Guštanju. S Spodnjega štajerskega Velik izvoz jabolk iz Štajerske. V preteklem letu se je zbirka jabolk na Zgornjem in Spodnjem Štajerskem prav lepo obnesla. Do 15. februarja 1943 je bilo na vsem Štajerskem zbranih vsega skupaj okrog 100 milijonov kilogramov jabolk. Ta količina odgovarja približno 200 tovornim vlakom, od katerih je vsak imel 50 vagonov. Večji del tega sadja je šel seveda v zameno v druge pokrajine. Tako je bilo izvoženih 83.5% namiznih jabolk, in 65% jabolk, ki so bila primerna le za industrijsko predelavo. Največ jabolk je šlo v oddaljen« pokrajine, zlasti pa so spodnještajerska jabolka bila dodeljena vojnim bolnišnicam, oboroženi sili in javnim pomožnim kuhinjam. Veliko zborovanje v Ptuja. 2. marca je bilo ▼ Ptuju veliko zborovanje štajerske domovinske zveze. Na zborovanju je govoril zvezni vodja Franc Steindl, ki je nazorno orisal pripravljenost nemškega naroda za največje žrtve. Poročal je tudi o spodnještajerskih rojakih-vojakih, ki so bili doslej odlikovani z železnim križcem I. in II. stopnje. Prvi nčitelji iz mariborskega učiteljišča. Zadnji četrtek v februarju je bilo na mariborskem učiteljišču slovo od prvih gojencev, ki so končali svoje študije, odkar je bila Spodnja Štajerska osvobojena. Pred nedavnim so se vrnili iz raznih krajev na Spodnjem Štajerskem, kjer so pomagali prvo tri mesece v šolah. Sedaj so se vrnili in odhajajo v vojsko. 19 mladih učiteljev se je poslovilo od okrožnega vodje in župana Knausa, prav tako od vladnega ravnatelja dr. Papescha. Višji studijski ravnatelj dr. VVurditsch je imel lep nagovor, v katerem jih je opozarjal, naj pazijo, da se bodo tudi kot vojaki prav tako izkazali, kakor so so izkazali kot vzgojitelji mladine. Štetje prašičev in perutnine. 3. marca je bilo izvedeno na Spodnjem Štajerskem pomladansko štetje prašičev. To štetje je važno zaradi preskrbe z maščobami. Da bi se zbrali potrebni točni podatki, ki naj bi omogočili tudi pravično oddajo jajc, jo bilo izvedeno istočasno štetje kokoši. Smrtna žrtev gozdnega požara. Zadnji čas so šta jerski dnevniki večkrat poročali o gozdnih požarih. Zdaj je tak požar zahteval tudi smrtno žrtev. 18-letni ključavničar Rudolf Dobnik iz Pegove je pri gašenju gozdnega požara padel s skale in si zlomil desnico. Dobil je druge hude poškodbe, za katerimi je naslednjo noč izdihnil v Gradcu. pravico nasledstva. .Za naslednika je bil izbran | 17.marca 1929. za škofa pa konsekriran 14. julija istega leta kot naslovni škof semtski. 10. septembra je poslal generalni vikar, 1. avgusta 1930 pa je postal pravi ljubljanski škof. Ze kot profesor v Celovcu in zlasti pozneje v Ljubljani je objavil vrsto teoloških razprav. Tako je objavil v VB V sledeče razprave: Dogmatična in moralna podlaga odloka o starosti prvoobhajancev (1913) ter »Starost prvoobhajancev« (1913). V Bogoslovnem vestniku je objavil: Odveza izobčenca po kan. 2314 g 2 (1922), Mešani zakoni v cerkv. pravu (1922), Javni in tajni zakonski zadržki (1923), Cerkveno arhivno pravo (1924), Svobodno privoljenje v zakon (1925), Apost. vizitacija pod graškim nuncijem Salvagom (1926), Novo vprašanje o izrednem delilen višjih redov (1929); v Času: Srbski konkordat iz 1. 1914 (1920). Koroški plebiscit (1921), Marconijeva zakonska zadeva (1926-27), Rešitev rimskega vprašanja (1928-29), Problemi sodobnih kotikordatov (1929-30). V spomin na dunajski evharislični kongres (1912) je sestavil molitvenik Presveta Evharistija (MD) (1015). — Iz dela v mladinski organizaciji je prišla knjiga Besede življenja. Misli in molitve (Lj. 1927). Kot škof je izdal pastirske liste o škofovem poklicu (1930), o posvečevanju nedelj in praznikov (1931), o božji previdnosti (1932), o pravičnosti (1933), o izrednem svetem letu (1934), o presvetem Režnjem Telesu in ehvari-i stičnemu kongresu v Ljubljani (1935), o Barago-' vi proslavi v Ameriki s pozivom za zidanje Ba- ragovega semenišča v Ljubljani (1936), o umrlem nadškofu Jegliču (1937), o verski vzgoji mladine v družini ter v šolski in pošolski dobi (1938-40). V homiletični prilogi Vzajemnosti »Preadicate« 1933, 1934, 1935, 1939, 1940 je objavil cikle postnih pridig. — L. 1935-36 je obiskal skoraj vse kraje v Zdruenih državah Severne Amerike, kjer prebivajo slovenski izseljenci, (prim. KAM 1936, 10—22). L. 1936 je stopil na čelo Rafaelove družbe. Hkrati z lavantinskim škofom je 1933 uvedel v rabo slovenski obrednik, 1932 potrjen od svete stolice. L. 1935 je pripravil in vodil II. jugoslovanski evharistični shod v Ljubljani (28,—30. junija; prim. knjigo II. evharistični kongres za Jugoslavijo, Ljubljana 1936), 25.—30. julija 1939 pa se je pod njegovim predsedstvom vršil VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani. Katoliška akcija se pod njegovim vodstvom organizira. Ze kot profesor je ustanovil v Ljubljani Aljažev Klub duhovnikov, ki poleti oskrbujejo božjo službo po planinah, in mu je še kot škof predsednik. Sam je blagoslovil več planinskih kapel in spominski križ vrh Škrlatice. L. 1938 je začel nn opuščenem pokopališču pri Sv. Krištofu v Ljubljani z>idnti veiiko novo škofijsko (Baragovo) semenišče. Francoska vlada ga je odlikovala z redom častne legije. Prim.: S 1929, št. 71 (si.), 156, 158; 1933, št. 57; KMI) 1930; Glasnik presv. Srca 1938, 257. Slike: SI. Pengov (risba); K. Bu-lovčeva (risba in doprsni kip: M. Slrnen (olje; Nar. galerija); B. Jakac (za galerijo ljubljanskih škofov.), Iz Hrvaško Hrvatski izseljenci. Po najnovejših podatkih, katere so objavili v Zagrebu, živi v Ameriki okrog 803.000 Hrvatov. Od tega števila jih je v Severni Ameriki 620.000, v Srednji Ameriki 13.0000, v Južni Ameriki pa 170.000. Največ Hrvatov živi v Združenih Ameriških državah, in to 600.000. Statistični urad DNH pa ima nadalje tudi podatke, da živi v Aziji 275.000 Hrvatov. Od tega števila jih je v Turčiji 220.000, v Rusiji 50.000, v Iranu, Palestini in Siriji pa 5000. Po navedbi hrvaških časopisov živi precej Hrvatov tudi v Afriki in v Avstraliji. V Afriki jih ie 9000, v Avstraliji pa 20.000. Ustanovitev ljudske šole v bivšem dvoren. V naselju Cretu, občina Krapinske toplice, Je prosvetno ministrstvo NDH kupilo od Marije Cigle-nečke dvore«, ki so ga imeli nekdaj grofje Palfy, ter je v njem odprlo ljudstvp šolo. Gospa Ciglenečka jo sama hotela, da ee dvorec uporabi v prosvetne svrhe ter ga je zato prodala hrvatski prosvetni upravi za samo 500.000 kun, čeprav so ji drugi ponujali zanj znatno višje zneske. Osebni in tovorni rečni promet v NDH. — NDH ima na svojem področju precej rek, po katerih s« živahno razvija osebni in tovorni promet. Tako je n. pr. Donava plovna na področju NDH v vsej svoji dolžini, to je na progi dolgi 213 km, Sava je plovna za tovorni promet od Siska v dolžini 593 km, za osebni promet pa v dolžini 136 km, Drava za tovorni promet od Barča v dolžini 133 km, za osebni pa v dolžini 22 km, Kolpa za tovorni promet v dolžini 70 km, za osebni promet 20 km, Bosut za tovorni promet v vsej svoji dolžini, t. j. na progi 40 km, za osebni promet pa v dolžini 15 km, Neretva je plovna od Metkoviča. Za tovorni promet v dolžini 20 km, za osebni promet pa v dolžini 11 km. Samo za tovorni promet sta na področju NDH plovni reki Krka in Zrmnnja. Krka od izliva do Skradina v dolžini 15 km, Zrmunja pa ad izliva do Obrovca, t. j. v dolžini 11 km. Zboljšanje voznega parka na cestni železnici v Zagrebu. Ravnateljstvo zagrebške cestne električne železnice se je zaradi nastale potrebe odločilo za obnovitev in spojiolnitev voznega parka. Sediinji vozovi cestne železnice ne morejo več odgovarjati vsem nalogam povečanega osebnega prometa. Tudi v praktičnem oziru več ne zadovoljujejo. Zato je ravnateljstvo električne ces-fne železnice naročilo v svojih delavnicah več novih vozov, ki pa ne bodo več dvosmerni, temveč samo enosmerni, %er so se takšni vozovi izkazali za udobnejše in bolj uporabne. Novi vozovi bodo dolgi 11 m ter bodo težki 12 ton. V njih bo prostora za 80 oseb, sedežev bo na razpolago 17. Odpiranje in zapiranje vrat bo vršil voznik sam s posebno električno pripravo. Enosmerne vozove na cestnih električnih železnicah imajo v prometu v Italiji, Švici in Madžarski. Od italijanskih tovarn jih je pred leti nekaj naročila tudi uprava beograjske cestne železnice. Vodne sile NDH. Po najnovejših podatkih, ki so jih zbrali v Zagrebu, Je razvidno, da je NDH zelo bogata na vodnih silah. Stanje vodnih sil v NDH z nad 200 ks je sledeče: reka Cetina (Gubavica-Zadvarje) 44.000 ks, Pliva (Jajce) 10.300 ks, Kolpa (Ozalj) 1600 ks, Curak (Skrad) 1200 ks, Mrežnica (Duga Resa) 1150 ks, Prača in Bistrica (Sarajevo-Hrid) 967 ks, Vrba« (DelipaSi.no selo) 466 ks, Lašva (Travnik) 300 ks, Korana (Karlovac) 290 ks, Odjava (Orljavica) 240 ks, Una (Bihač) 240 ks in Ljuta (Padovo) 202 ks. Iz Srbile Nove delniške družbe v Srbiji. V času, ko je nastala sedanja Srbija, je znašal v razne delniške družbe vloženi kapital 3551 milijonov dinarjev, kar predstavlja nekaj več kakor 44% vsega delniškega kapitala v prejšnji državi. Od tega kapitala je odpadlo okoli 1990 milij. na trgovino, industrijo in ostale gospodarske panoge. Iz statističnih podatkov o razvoju delniških družb v Srbiji v zadnjih 20 mesecih — objavljeni podatki segajo do 1. novembra 1942 — je razvidno, da so se pričele v Srbiji po končani balkanski vojni delniške družbe zelo ustanavljati. Med novoustanovljenimi delniškimi družbami sta po vloženem kapitalu najmočnejši dve podjetji za radiofonijo, ki obratujeta s kapitalom 36 milijonov dinarjev, za tem dve založbi s kapitalom 33.5 milijonov dinarjev in nova ladjedelniška družba z 10 milijoni din. Važna je tudi nova tovarna čevljev Bata s kapitalom 5 milij. din in tovarna za izdelovanje olja s 4 milijoni. V letu 1942 je, bilo ustanovljenih še več delniških družb. Pri novoustanovljenih delniških družbah v tem letu je pa značilno, da je ustanovni kapital manjši, kakor pa pri podjetjih, ki so bila ustanovljena v 1. 1941. To dejstvo samo dokazuje, da se je pri ustanavljanju novih delniških družb močneje udej-stvoval domači kapital, kakor pa tuji. Sploh je značilna pregrupacija kapitala v srbskih delniških družbah, posebno v tistih, ki so pričele poslovati 1. 1941. Tuj kapital se vedno bolj umika domačemu srbskemu. Razčlenitev kapitala, vloženega v razne delniške družbe, pa da tole sliko: Od že omenjenih 1900 milij. din, ki so bili vloženi v razne delniške družbe za trgovino, industrijo in ostale gospodarske panoge, je odpadlo v aprilu 1. 1941 samo 125 milijonov na trgovino, kar je zelo malo in samo dokazuje, da delniške družbe zaradi močne kontrole, oblasti v srbskem poslovnem svetu niso bile najbolj priljubljene. Zato so na srbskem gospodarskem področju v večini poslovala kot delniške družbe razna inozemska podjetja. V zadnjih 20. mesecih je pa bilo tudi v Srbiji ustanovljenih 17 novih delniških družb, ki se izključno bavijo s trgovino in razpolagajo skupno s kapitalom 28.15 milij. dinarjev. V industrijo je bilo vloženih 726 milijonov din. Znano je, da je morala srbska industrija za svoje_ potrebe v glavnem uvažati surovine deloma iz ostalih krajev biv. države ali pa iz inozemstva. Zato je sedaj tudi razumljivo, da se nove investicije v industrijo vrše z največjo previdnostjo. Kljub tej okolnosti je pa bilo v Srbiji v zadnjem času ustanovljenih nekaj novih tovarniških podjetij. Tako dve tovarni za izdelovanje čevljev odnosno usnja z delniškim kapitalom 9 milijonov dinarjev, dve tovarni za izdelovanje jedilnega olja, dve kemični tovarni in tri manjša strojna, kovinska in elektrotehnična podjetja. Ob koncu leta 1942 je bila prijavljena tudi ustanovitev nove industrije za destilacijo lesa, tovarna za predelavo gumiju in stavbna družba. Novoinvestirani kapital v industrijo je znašal 92 milijonov dinarjev. V ostala gospodarska podjetja je bilo aprila 1941 vloženega kapitala v znesku 310 milij. din. Od tedaj pa do novembra lanskega leta je bilo v Srbiji ustanovljenih 10 novih gospodarskih delniških družb s kapitalom 117.75 milij. din. Med novoustanovljenimi podjetji je filmska družba, dve radiofonski družbi, tri založbe, dve iadjedelniški družbi za rečni promet in družba, ki ima v rokah srbski potovalni urad. V kraljestvu »belega jelena«. Lov na izredno živa! na tibetski planoti Letalska spremljava je prispela nad obalo v Tunisa. Pripeljala je nove čete in potrebščine. Kmalu bodo poslala ugibanja o novem državnem nogometnem prvaku odvišna. Motiv, ki se v naših nogometnih poročilih že dolgo ponavlja — Livorno vodi — jo dobil včeraj še poseben poudarek. Po 23. nedelji nogometnega prvenstva, in to prav po nedelji, ko smo pričakovali krizo na vrhu razpredelnice, smo doživeli dvojno presenečenje: Livorno je odpravil Am-brosiano s 4:2, Milano pa je 7. rezultatom 1:0 odtrgal obe točki stremeči enajstorici Torina. To so pravi, da se je Livorno spet pomaknil 7.a dve točki naprej in se je odtrgal od zasledovalcev Un 1 za štiri točke. To je razlika, ki jo bo težko nadoknaditi v nadaljnjih sedmih tekmah in vso manj verjetno postaja, da bi bil kdo drugi letošnji državni prvak kakor Livorno. Nepričakovano dobro so se držali včeraj igralci Juventusa, ki so odpravili enajstorico Barija s 5:0. Tako se je Juventus spet tesno približal paru, ki se bo po trenutnih izgledih boril za drugo mesto. Torino iii Ambrosiana imata namreč sedaj po 30 točk, Juventus pa 20. V Triestu so imeli v gostoh Benečane. Igra je bila živahna, moštvi pa približno enako močni, kakor nam pove izid 1:1. Največ gledalcev so imeli vsekakor v Rimu, kjer so gledali domač derby med Romo in Laziem. Zmagala je Roma z izidom 0:1, kar pomeni za prijatelje lanskega državnega prvaka prijetno presenečenje. V naslednjem objavljamo pregled včerajšnjih rezultatov v prvem razredu: Milan: Milano : Torino 1:0 Firenca: Fiorentina : Atalanta 2:0 Genova: Genova : Bologna 3:1 Livorno: Livorno : Ambrosiana 4:2 Trieste: Triestina : Venezia 1:1 Vicenza: Vicenza : Liguria 1:1 Rim: Roma : Lazio 1:0 Torin: Juventus : Bari 5:0. Vrstni red in točke: Livorno 34, Torino in Ambrosiana po 30. Juventus 29, Genova 27, Mi-mano 26, Rologna in Fiorentina po 24, Lazio in Atalanta po 22, Roma 20, Bari 18, Triestina in Liguria po 17, Vicenza 15, Venezia 13. Spezia spet na vrhu V drugem razredu državnega nogometnega prvenstva se je prav dobro odrezala enajstorica Napolija, ki je odpravila vodilno Pro Patrio s 3:0. Ta se je morala umaknili s prvega mesta in napraviti prostor za Spezio. Z istim izidom je Igralec nogometa sanja namreč Spezia porazila- Sieno in se 7. boljšo razliko golov postavila na prvo mesto razpredelnice poleg Modeno in Pro Patrio. Podrobni izidi so bili: Novara: Pisa : Novara 1:0, Modena: Modena : Savona 3:1, Ancona: An-conitana : Udinese 3:2, Padova: Palermo : Padova 1:0, Napoli: Napoli : Pro Patria 3:0, Alessandria: Alessandria : Pescara 0:0, Brescia: Brescia : Cre-moneso 2:1, Spezia: Spezia : Siena 3:0, Romu: Mater : Fanfulla 2:1. Vrstni red in točke: Spezia, Modena in Pro Patria po 30, Napoli in Pisa po 29, Brescia 27, Padova 26, Cremonese 24, Fanfulla 23, Anconi-tana 22, Pescara 20, Udinese in Novara p° 19, Siena in Alessandria po 17, Palermo 16, Savona in Mater po 15; Napoli, Siena in Mater imajo še po eno tekmo v dobrem, Palermo Juve pa tri. Lo malo jo še belih lis na zemljevidih, ki še čakajo človeka, da bi jih raziskal. K njim spada predvsem vzhodni del Tibeta, ki ga prištevam k najvišjim in z nedosegljivimi težkočami dosegljivim gorskim planotam sveta, ki je hkrati ena najbolj zanimivih pokrajin Azijo. Ta gorska planota, ki jo obdaja povirjo Jangeekjanga in Hoangha, je obljudena z jako primitivnimi ljudskimi plemeni in tu živijo tudi izredne živali, ki jih drugje ni najti. Daljo pa so v teh pokrajinah najhujša nasprotja drugo tik drugega: vroče, bohotno tropsko rastlinstvo poleg ledenih alpskih krajev; rodovitni travniki zraven samotnih step, ki se iz njih dvigajo po 7800 m visoke gore. Te zanimive pokrajine je prej)otoval, raziskal in opisal nemški raziskovalec Ernst Schiifer, ki v svojem opisu teh krajev pravi med drugim: »Domačini so nam pripovedovali, da bivajo 3—4 dni hoda proti jugovzhodu od Jekunda »beli jeleni«. Plahe, velike živali so bivale samo v skalnatih soteskah blizu meje večnega snega med goščami vrbovja in rododendrona. Ta svet je bil politično neodvisen in so ga vladale oblasti iz Lhase. Prepovedano jo bilo streljati bele jelene in kdor bi bil to storil, bi bil zapadel najhujšim kaznim, ker smatrajo belo jelene za svete živali. Toda mi smo preslepili oblasti, češ da gremo na lov na medvede. Ko se je začelo svltali, smo bili že na konjih. Pripravljal se je čist, jasen dan. Komaj smo jezdili eno uro, smo prišli na prva slemena gora in smo zagledali velike črede gazel. Kmalu zatem smo videli sledi živali neke jolenje vrste, ki je morala biti zares mogočne rasti. Ne da bi črhnili besedo, vsi vneti za lov, smo koj začeli hiteti za temi sledmi. Mnogo kilometrov smo jezdili čez planjave, ko smo se začeli vzpenjati na gorska slemena. Ilihtro smo skočili s konj: takoj sem sprevidel, da mora tu bivati beli jelen. Izsledili smo. da je moral jelen pred nami skakati po pobočjih navzdol. Videti je bilo, kje jo počival in kje je spet zavil na svojo pot. A kot bi trenil, se je začulo tik pred menoj šumenje grmovja, kamenje je zdrčalo navzdol in slišal sem topotanje kopit neke živali. Planil sem naprej in sem zagledal kratko, blesteče se rogovje, nato ija sivosrebrn vrat in sjK>mnil sem se, kako nns je beli jelen moral izslediti in je bil na begu. V lej odločilni Ponovna zMga pokrajinskega prvaka Ka turnirju devetorice je odnesel Bradeško (Korotan) naslov prvaka V š|>ortni dvorani pri Mikliču jc bilo včeraj dojx)ldne spet nenavadno živahno. Na vrsti so bile končne tekme tritedenskega turnirja deve-torice najboljših ljubljanskih igralcev namiznega tenisa. Gledalci so prišli na svoj račun, videli so nekaj lepili partij, tekmovalcem samim pa je bila dana obilna možnost, da se je preizkusil vsak z vsakim. Najurnejši v sukanju malega teniškega loparja je bil spet mladi Ko-rotanec Bradeško, ki je premagal vse nasprotnike. Izgubil ni niti ene partije in je j>onovno potrdil sloves pokrajinskega prvaka. Edini, ki bi mu verjetno lahko vzel točko (ne pa zmage!), je bit njegov klubski tovariš Merala. V tretjem setu je vodil Mcrnla proti Bradešku z 18:13, nenadno pa je začel j>opu-ščati in vtis je bil, da je hotel prepustiti zmago svojemu klubskemu tovarišu. Gledalci so seveda protestirali, izid te partije pa jc bil 21:16, 12:21 in 21:19. Ker smp načelno proti vsakemu pomaganju na športnih tekmah, omenjamo zadevo kot senčno stran včerajšnjega turnirja. Dolžnost vsakega športnika je, da se bori z vsemi silami za častni uspeh in da se pri tem niti najmanj ne ozira na koristi klubskega tovariša I V ostalem jc ITermes tudi ta turnir spretno vodil, uspeh pa je v tem, da imamo sedaj zanesljivo lestvico devetorice najlioljših: 1. Bradeško (Korotan), 8 zmag, 0 porazov, 8 točk. 2. Strojnik R. (Mladika), 6 zmag, 2 poraza, 6 točk. 3. Bogataj (Herm.,) 5 zmag, 3 porazi, 5 točk. To bi bili torej klubski prvaki in prvi trije zmagovalci turnirja, ki je trajal tri nedelje. Naslednja tri mesta si delijo Keržič (Mladika), Poženel (Hermes) in Recek (Mladika), ki so dosegli po 4 zmage, 4 poraze in po 4 točke. 7. je Merala (Korotan), 3 zmage, 5 porazov, 3 točke, 8. in 9. mesto si pa delita Strojnik A. (Korotan) in Šubert (Hermes) s jio 1 zmago, 8 porazi in 1 točko. Tudi včeraj je bilo na sporedu 12 srečanj. Kot prva sta nastopila Keržič in Šubert in končala z izidom 21:10, 9:21, 21:19. Posebno ostra in izenačena borba je bila v tretjem setu, ki ga je izgubil Šubert šele po lepem odporu. O sre- Mei smo j>oročali že zgoraj. čanju med Brndeškom in Meralo, ki je sledilo, Recek — Bogataj 21:19, 21:8. Bogataj je začel lepo, ni pa zdržal tempa in ja zlasti v drugem setu odpovedal. Izid te borbe je bil vsekakor presenetljiv. Poženel — Šubert 21:13, 21:18. Poženel je s precejšnjo lahkoto premagal s"vojega klub- sekundi sem se obvladal, da sem ostal miren in sem pripravil puško za strel. Kakih 100 111 pred menoj se jo nenadoma pojavil jelen, ki je hotel planiti na bližnji greben. Brž sem ustrelil. Toda jelen je divjal dalje in zavedel sem se, da mu bo treba preteči lo še nekaj metrov, pa se mi bo za zmeraj izgubil. Prav tedaj, ko je hotel jelen izginiti, sem pripravil puško drugič za strel. Počilo je, jelen jo izginil, toda vedel sem, da je že moj. Zdrevil sem po hribu navzdol in že sem slal pred prvim tibetskim belim jelenom, ki ga je ubila puška belega človeka. Krogla ga je zadela ined pleča in mu upihnila življenje. Zdaj sem Imel priliko, da si ogledam to izredno žival. Jelen je imel le osem rožičkov na rogovju in je glede na to podoben našim jelenom bolj kakor azijskim sorodnikom. Njegova podolgovata, plemenita glava vpliva s svojo belino kot nekaj zares posebnega med živalstvom. Ko sem bil ves nor od veselja zaradi uspešnega lova, nisem niti malo slutil, da je tibetski beli jelen žival, ki je skoraj iste vrste 7. jelenom iz prazgodovinske dobe, ki je nekoč bival na naših evropskih tleh. Zdaj sem bil še enkrat bolj vesel svojega uspeha. Z lova na to »sveto žival« smo so vračali vsi v največji zadovoljnosti. skega tovariša in je bil včeraj očitno boljši kot prvi dve nedelji. Bradeško Bogataj 21:19, 21:15. Bradeško je igral mirno in solidno; Bogataj je pokazal nekaj efektnih udnrcpv, je pu zlasti v drugem delu poskušul s triki, ki so odpovedali. Keržič — Merala 22:20. 18:21, 21:19. Oba sta igrala borbeno in igra jc bila odprta vse do zadnjega. Strojnik A. — Šubert 21:19, 21:19. Za Strojnika je pomenila partija častno zadevo. Igral je mirnejše kot doslej in je tudi rešil edino točko, šubert se je upirul do zudnjegu in je podal lepo igro. Bradeško — Strojnik R. 21:16, 21:19. Srečanje ni bilo zanimivo samo zaradi tega, ker sta nastopila najboljša dva, šlo je tudi za točke in za končno zmago. Če bi se nasmehnila sreča Strojniku, bi imela oba jx> 7 točk in bi morala nastopiti še enkrat v borbi za prvenstvo turnirja. Bradeško jia je igral trezno in premišljeno in si zagotovil končni uspeh. Poženel — Strojnik A. 21:19, 21:18. Poženel je imel srečnejšo roko in si priboril dragoceno točko. Poženel — Merala 25:27, 21:15, 21:15. Tudi ta partija je pokazala, da ima Ilermes v Po-ž.cnelu nevarnega igralca, ki pa je še v nestalni formi in preveč odvisen od trenutnega razjiolo-ženja. To nedeljo mu je šlo vse gladko od rok. Bogataj — Keržič 21:19, 19:21, 21:18. Bogn-taj je zmagal, posebno razborit pa ni bil niti prvi niti drugi. To je bila poslednja igra uspelega turnirja devetorice najboljših. Po končanem tekmovanju so objavili rezultate in razdeliti tekmovalcem nekaj sjiominskih, in' praktičnih daril. • 0 Bolgarih smo že poročali, da so ustanovili državno mladinsko organizacijo Branik. Doslej je združenih v Braniku že 108.000 mladeničev in mladenk. Poročajo pa, da organizacija še ni zaključena in da so se sedaj posvetili zlasti nabiranju članstva med podeželsko mladino. Pričakujejo, da se bo število pripadnikov Branika že v tem letu podvojilo. Svilene nogometne žoge bodo izdelovali na Japonskem. Nogometni strokovnjaki se navdušujejo za novo iznajdbo, o kateri poročajo iz Japonske. Gre za nogometne žoge, ki jih bodo izdelovali v bodoče namesto iz usnja — iz svile. Poizkusi so se obnesli in sedaj bo treba počakati, kaj bodo povedali o novi iznajdbi gospodje pri mednarodni nogometni zvezi. Komaj smo zlezli iz kabin, so se nam približali — čnsniški poročevalci. Lepo smo se jim postavili za dober posnetek. Potem pa smo jim morali natančno popisati naše burne doživljaje. To bo res izredno zanimiva novost zn naše bralce, so rekli gospodje poročevalci, ki imajo dandanes povsod mogočne besedo. 100. Meni so očetovi tovariši pripravili lepo presenečenje. Podarili so mi velik, srebrn pokal, da sem ga komaj držal. Poveljnik letališča mi je govoril, da sem se izkazal kot pravi mož — celo pri pristanku. Toda bolj kot pokala in pohvale sem bil vesel naše srečne rešitve. Drobna Ifuhlfanska kronika £ Pojasnilo glede oblačilnih kart. Mnogi «1 niso na jasnem, kako sc smo uporabljati oblačilna karta. Karto so izdane za 14 me-1 flecev, in sicer so veljalo za november in i decomber 1012 ter veljajo šo zn vse leto j 1943. Arabske štev, od 1—40 sc smejo upora-1 biti do konca marca 1943 od 1. aprila do ( konca avgusta štev, 41—SO, 7.a oalale mesece a še ostale štev. 81—1211. To velja za vse j urte odraslih oseb. Za sukanec, svilo ln prejieo je določenih 9 črk A do vključno I. Za prvih 5 mesecev samo črka A15C od 1—4, dalje do konca avgusta črko DE F in ostale za zadnjo 4 mesece tekočega leta. — Rimsko številko bo določeno za hišno perilo, odeje itd. Slovilko in črko ki se v določenih rokih ne uporabijo, obdrže kupno moč do konca lota. Torej 110 kakor nekateri mislijo, da to točko zapadejo po določenem roku. V počastitev spomina blagopokojnern {upnika uda. Janka llarleta sla darovala gg. Ela in Kari Prelog, Ljubljana, lir 500 Društvu slopih, Ljubljana. Iskrena livalal Zahvala. Vinceneijevn konferenca v Trnovem so lepo zahvaljuje 7.a lir 150, kl ro jih ji darovalo neimenovane mesto venca na grob pok. K. Zupančiča Rudolfa. Uog povruil Obvestilo frančiškanskega župnega urada. Po kanonu 470, $ 1. cerkvenega prava ima vsak župnik dolžnost voditi farno kartoteko (status antmarum), farani pa so dolžni dati potrebne podatko. Naša župnija to kartoteke šo nima. Zato vas naprošamo, da sprejmete popisno liste ter jih izpolnite po navodilih donnšalcev. Ker je kartoteka predvidena kot stalna ustanova, bo treba vanjo sproti vnašati vso spremembe. Zato je potrebno, dn prijavilo vsnko preselitev v farl, izsolitov iz fare In vselitev v fnro. To vel.jn za celo družino in posameznike. Z ureditvijo kartoteko bo precej dela. Zato naprošamo vse hišne posestnike, hišno upra- vitelje, hišnike kakor tudi vso ostalo, da nam po svojih močeh pomagate in popisne polo čimprej izpolnilo. Potrebna navodila in pojasnila dobite v župnijski pisarili vsak delavnik od 10 do 11 pri mizi »farna kartoteka«. X. simfonični koncert bo v ponedeljek, dno IS. t. m. v veliki unionski dvorani pod vodstvom dirigenta Draga M. Sijanca. Pre-prodnja so bo začeta v sredo, dne 10. t. m. dopoldne ob pol 9. V sredo sc bodo prodajali izključno le sedoži v dvorani in na balkonu. Posamezna oseba Bmo dobiti največ štiri sodežo Stojišča pa bodo v predprodaji v čotrtok 11. t. m. To je potrebno zaradi tega, da olajšamo občinstvu nakup. Občinstvo prosimo, da v lastnem interesu to upošteva ln se po tem tudi ravna Na sporedu simfoničnega koncerta so dela Scliuberta, Tar-tinija, Santla in Liszta. Na pepelnlco, v Bredo 10. t. m. bodo igrali v Drami »Očo naš...« Sedom podob iz, življonja, kl razlagajo miselno vsebino Gospodove molitve. Začetek bo ob 17. Ceno so znižane od 15 lir navzdol. Za nagovore oh obletnici kronanja papeža Pija XII., vam ho zelo dobro služIla knjižica »Naš očo«, — delo skrbi ln očetovsko ljubezni Pija XII. z.a trpoče človeštvo. Cena ena lira. Razširimo to sodobno in zlasti za nas tako koristno In potrebno knjižico. Podporni sklad za zdravniške vdove vabi člane na občni zbor, ki se bo vršil z, običajnim dnevnim redom v nedeljo, 28. mnrca ob pol 15 v restavraciji »Cinkole«, Poljanska cesta. Ponesrečenci v Ljubljani. Smrtno se jo ponesrečila Marija Slrukljeva, 92 letna mest na uboga, ko je padla po stopnicah in so močno poškodovala po glavi. Prepeljana jo bila takoj v bolnišnico, a je niso mogli obraniti pri življenju. — Hudo se jo poškodovala še druga mestna uboga 89 letna Jožefa Kochlova, ko je padla in si zlomita levico. — Marija Mozctičeva, 52 letna žena usnjarjeva so jo hudo poparila s kropom po vratu in obrazu. — Železniški delavec, 52 letni France Ilebevee je padel po stopnicah iu si zlomil desno nogo. — France .Tur-jovčič, 2(i letni tehnik so jo hudo ranil v levo roko. — Marija Filipičcva, 50 lotna kuharica je padla po stopnicah in si zlomila lovico. — Slabina Ignac, 24 letni železniški ključavničar je padel več metrov globoko iu dobil notranjo poškodbo. Mohorjnnl, kl žele naročiti mohorjeve knjige za leto 1943 se vljudno naprošajo, da lo store še ta teden. Naročnina znaša 20 lir. Naročnino sprejema tudi Ljudska knjižica, Miklošičova cesta 7-1. V LJubljani umrli od 26. februarja do 4. marca 1913: Drofenik Anton, 30 let, dijak, Vidovdanska c. 9; Malenšek Janez, 66 let, železniški vpokojonec, Vidomska ul. 9; Gač-nik Slavko, 4 lela, sin gostilničar jn, Itožna dolina, o 11-3; Rrajer Ivana, 63 let, vpoko-jenka tob. tovarno, Litijskn c. 9; Gregorin Rozatijn, roj. Ongaro, 77 let, vdova odvetnika, Cesta Viktorja Emanuola III. št. 21; llarle Janko, 67 lot, župnik, Sv. Florijana ul. 18; Rot Frano, 68 let, trgovski potnik. Zadružna ul. 3; KovačiS Terezija, roj. \Vohl-gemuth, 71 let, vdova fin. Inšpcstorja v p., Ploteršnlkova ul. 24; Kralj Ivana, roj. Dor-mastja, 77 lot. vdova želez, uslužbenca, Re-zenškova 13; Zoro Rožena, 1. mesec, hčerka z.vanlčnlka, Sv. Marka ul. 16; Dovet Marija, roj. Zele, 82 let, vdova žoleznlčarja. Vidovdanska o. 9; Jurak Jera, 54 lot, delavka, VI-dovdanBka e. 9: .lesih Peter, 86 let, občinski ubožec. Vlilovdnnska c. 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Hrihnr Terezija. 73 let, hišnica, Natlačenova ul. 19; Domlcelj Miro, 87 let, trg. potnik. Cesta v Rožno dolino 12: Dolina Antonija. 75 let, zasebnica, Galjevica 12; Grafenauer Ciril, 43 let, uradnik dri. žel. Koroška ul. 10; Šuštaršič Marijan, sin skladiščnika, Rožna dolina, c. 1-29: Zamljcn Na-diea, 15 mesecev, hči .dninarice, Zaloška p. 45; Presetnik Slavko, 8 lot, sin posestnika, Sinartno 1. obč. Polje; Jakomin Frančiška, 48 let, Kozarjo 10. obč. Dobrova: Zapušck Magdalena, 41 let, dninarica, Vodovodna c. 19; Knez Ana. 72 ict, vpopoj. tobačne tovarne, Kolizejska ul 2; Zupan Jože, 76 let, bivši posestnik, Šmartno ob Savi 14. obč. Polje; Poreher Antonija, 5 mesecev, hči dninarja, Vrhpolje 6. obč. St. Vid pri Stični; Skober-ne Katarina, roj. Zdovc, 80 let, vdova posestnika. Pleteršnikova ul. 16; ftkofic Oti-Iija roj. Cerar, 43 let, žena mesarja. Stari trg 7; Zarnik Avgust, 40 let. čevljarski pomočnik. Cesta na loko 23; Hnhjan Rudolf, 66 lot, sodni ofio. v pok., Križovuiška ul. 8. Prodaja krvavic Sindikat mesarjev tn klobaslčarjev v LJubljani, obvešča cenj. občinstvo, da sc bodo v torek, dne 1. mnrca od pol 7 do 11 dopoldne prodajule krvavice na mesarsko knjižice. Naznanila RADIO, Torek, J. marca. 7.30 Pisana glasba — 8 Napoved časa — Poročilo v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operetna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra .— Lahka glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Vojaške pesmi — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročita v Italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Operna glnshn — 17.45 Simfonična glasba — 19 »Govorimo Italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Lehen — 19..'in Poročila v slovenščini — 19.45 Koinornn glasba — 20 Napoved čnsa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komenlar dnevnih dogodkov, v »lovonščini — 20.30 Mo- tivi iz nove operete »Garabancia« od Franca Lehar- ja — 21.10 Koncert radijskega orkestra — Operna glasba — 21.50 Zanimivosti V slovenščini — 22 Koncert Jt'n-si^noBa tria — 22.25 Pesmi in napevi — 22.45 Poročila v italijanščini. Sreda, 10. marca. 7.30 Slovenaka glasba — Napoved časa. Poročila v slov. — 12.45 poved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Gallino — 13.45 Operna glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Operna glasba na ploščah — 14.30 Koncert tria »Emona« — 15 Poročila v slovenščini — 17 Nnpovod časa. Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert pianista Marijana Lipovška — 17.35 Pisana glasba — 19 »Govorimo italijansko« poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Valčki, polke, inazurke — 20 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komenlar dnevnih dogodkov v slovenščini - 20.30 Hndio z.a družino — 21.15 »Devet Reethovnovlh simfonij« — 22 Prednva-nje v Slovenščini — 22.10 Veselo glasbo vodi dirigent Gallino — 22.45 Poročila v Italijanščini. OPERA. Torek, 9. marca ob 17: »Slepa miš«. Opereta. Izven. Ceno od 28 lir navzdol. DRAMA, Torek, 9. marca ob 17.30: »V Ljubljano Jo dajmo«. Izven. LEKARNE, Nočno službo Imajo lekarne: dr. Plccoll. Rleiwei»0vb c. 6. mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Mosle, Zaloška costa 47. Poizvedovanja Zk ul, i In seiii nn glavnem kolodvora pri postajnih blagajnah šolsko nktovko a knjigami II. razreda meščansko šole. Prosim najditelja, naj jo odda na naslov; Sonjo Kogoj, Sv. Petra cesta 38. S. S. VAN DINE; 15 Umorjeni Kanarček «33 »Ali Jih niste morda odprli vi iz kakršnega Uoli razloga? Pomislite dobro!« »Ne gospod.« je dejal in odločno odkimal. »Trdite torej, da nihče ni prišel v plesalkino stanovanje skozi vežo, potem ko je gospodična odšla?« »O tem nI nikakega dvoma. Zagotavljam vas, da nisem med službenim časom včeraj uiti za hip zapustil svozega mesta in nihče bi ne mogel iti mimo mene, ne da bi ga videl. Namo neka oseba je prišla in vprašala po njej...« »Torej je le prišel nekdo! je vzkliknil Markham. »Kdaj? Kaj se je zgodilo? Dobro premislite, preden odgovorile!« »Nič posebnega ni bilo,« je dejal mladenič ves prestrašen. »Nek moški je prišel, pozvonil na njen zvonec in takoj nato odšel.« »Nikar se ne brigajte za to, čo je stvar važna nli ne« — mu je hladno in odločno dejal Markham »Ob kateri uri je prišel ta človek?« »Okrog pol desetih.« »Kdo je bil to?« »Mladenič, ki je tudi prej žo prišel večkrat. Njegovega imena pa ne vem.« »Pripovedujte mi natančno, kako jo bilo,« mu jo dejal Markham. Spively je zopet požrl slino In si ovlažil ustnice. Nato pa je začel pripovedovali: »Prijatelj jo vstopil in Sel k vratom stanovanja. Dejal sem mu: »Gospodične ni doma.« On pa je kljub temu šel k vratom in mi dejal: »Pozvonil Ikjiu, da se prepričam.« V tem trenutku se je zasvetila lučka nn telefonski deski in pustil sem ga samega ler s» odzval pozivu, Prijatelj je pozvonil in potrkal na vrata. Seveda se nihče ni oglasil Mladenič so je takoj vrnil in dejal: »Mislim, da Imate prav« Dal mi je pol dolarja in odšel...« >Sle ga zares videli oditi?« Markhamov glas je izdajal razočaranje. »Seveda sem ga videl. Pred hišnimi vrati si jo prižgal cigareto in krenil proti Broadwayu«. »Rožnati listi padajo drug za drugim,« se je leno oglasil Vance. »Položaj postaja silno zabaven.« Markham Se ni bolel izgubiti zadnjega upanja, da bi našel rešitev lo skrivnostne zadeve, zato je vpraSal dalje: »Hi mi mogli opisati mladeničevo zunanjost?« Spively se je zravnal in odgovoril z vnemo, ki jo izdajala, da se je za obiskovalca zelo zanimal. »Bil je videti precej odličen... star kakih trideset let. Oblečen je bil v večerno obleko, imel je elegantno čevlje in svileno srajco z majhnimi gubicami...« »Kako? Kako?« je vprašal Vance s hlinjeno nevernostjo in se naslonil na naslanjalo divana. »Svileno srajco in večerno obleko? To je nenavadno!« »Saj so mnogi tako oblačijo.« je prizanesljivo pojasnjeval Spivelv. >Je pač laka moda za ples«. »Govorite resno? . .« Vanre je bil videti ves presenečen. »Moral se bom o tem zanimati.. In ko je gos|jodok obstal, da bi si prižgal cigareto, jo i je brez dvoma vzel iz ploščate in podolgaste škatlice, ki jo je imel spravljena v žepu telovnika?« Mladenič je z začudenjem in občudovanjem Izgledal VHiiceja. »Kako morete vedeti to?« je vzkliknil. »To je čisto preprosta ugotovitev,« je pojasnil VancB. »Podolgaste cigaretne doze so zelo primerne večerni obleki s svileno srajco I« Jasno je bilo, da je Markham nevoljen zaradi Vancejevega vmešavanja in je posegel v razgovor, da bi mladenič mogel nadaljevati svoje opisovanje. »Njegovi lasje so bili skrbno poglajeni. Videlo se je, da so precej dolgi, vendar pa so bili pristriženi po zadnji modi. Imel je majhne brčice in rdeč nageljček v gumhnici. Nosil je usnjate rokavice« »Pravcati Brummel, pri moji veri I« je zamr-mral Vance. Markham, ki ga je še vedno obvladovala misel na nočne lokale, je nagrbančil čelo in vzdihnil: Vancejeva opomba je usmerila njegove misli v precej neprijetno stran. »Je bil mladenič visoko ali nizke postave?« je vprašal. »Ni bil zelo visok... Približno tako visok kot jaz...« je odvrnil Spi vel y; »precej vitek...« Iz njegovega glasu je bilo mogoče spoznati, da je za omenjenega mladeniča čutil precejšnje občudovanje kakor da bi v njem našel svoj vzor elegance. To občudovanje in razkošna obleka mladega telefonista nam je precej jasno pokazala, kakšen je moral hilj obiskovalec, ki je snoči okrog desetih prišel obiskat umorjeno plesalko Ko je Spively odšel, se je Markham dvignil in Sel preko sobe skoraj zavit v oblak dima svoje cigare, medlem ko ga je lleath gledal z namrše- nimi obrvmi. Tudi Vance se Je dvignil, se preteg-uil in dejal: ' »Zdi se mi, da je glavno vprašanje oslalo nerešeno; kako neki je mogel priti v sobo morilec lepe Marjete?« »Veste, gospod Markham«, je nenadoma izjavil narednik, »vprašujem se, če naš prijatelj ni prišel semkaj že prej, popoldne... Morda je prišel skozi stranska vrata, preden je vratar ta zaprl. Morda je vstopil z vednostjo gospodične Odeli in morda ga ie sama skrila, ko je prišel drugi prijatelj, da jo odvede k večerji...« »Tudi to je mogoče«, ie odvrnil Markham, »pokličite zoj>et sobarico in videli bomo, kaj moremo spravili iz nje. Ko je ženska zopet stala pred njim. jo je vprašal, kaj je delala prejšnjega dne dopoldne. Izvedel je, da je okrog štirih popoldne odšla v mesto nakuj)oval in se je vrnila okrog pol šestih, »Ali ie imela gospodična Odeli kakega obiskovalca. ko ste se vrnili?« »Ne, bila |e sama,« je naglo odgovorila ženska. »Ali Vain ni povedala, da je dobila kak obisk?« »Ne. gosjiod « »Ali bi ne bilo mogoče, da b| bil kdo tukaj skrit, ko ste se vrnili?« Ženska se >« začudila hi bila je videti celo nekoliko vznemirjena. »Kam neki naj bi se bil skril?« je vprašala in pogledala okrog sebe. »Skrivališč je vse polno... Lahko hi sp skril v kopalnici, v kateri izmed omar, pod posteljo, za zavese...« ji je pojasnjeval Markhpm Ženska le odločno odkimala. ,«»«»»»r" k u»*oM UUB$pOl MARGHERITA CAROJIO ARMANDO FALCOHI . -ROBERTO VILLA: '^'jJSi f UM DI PtODUZIONE ' Jf 1,1 M J E IZ Viti I.L A-V FONOROMA - IUX, • ••g&TScSi A. »alikmi Mendita alCasta Dražbena razprodaja giovedi II Maržo 1043 XXI, alleore Id, pres-so la Sede deU'Ente confisca heni ai ri-voltosi, Pi?z'a Ni po loone No 7/2 in Lubiana, si vendernnno nlTasta. stili a base di perizia in lire 19.300. macehinari e materiale della fa'egname-ria Jevnikar Antonio. ("ondizioni vendita visibili presso Ente. V re>rtek 11. mnrra 1943/XXI ob 10 se bodo prodajali na dražbi nn sedežu u>nda za zaplembo premoženja upornikov. Napoleonov trg št. 7/2 v Ljublia ii, na podlagi ocenilve Lir 19.300, stroji in materini mi zaria Ani. Jevn kar. Pogoji razprodaje so na vprgled pri u-radu. 11 Conim ssario Strnordinrrio — Izredni kcnvsar Avv. LIJIGI PILO GIUSEPPE LUGO GIUSEPPEJA LUGA HA INCISO ESCLUSIVAMENTE PER L A SO SNELI IZKLJUČNO LE NA PLOŠČE CET1A LE PIU BELLE CANZONI DEL FILM NAJLEPŠE PESMI IZ FILMOV MILIARDI CHE FOLLIA - BOGASTVO !N SREČA e SENZA UNA DONNA - BREZ ŽENE DEI QUALI E PROTAGONISTA — V KATERIH JE GLAVNI IGRALEC MILI A UDI CHE FOLI.I \ ! (di Lazzaro Dole) Canzone rilmo allegro CAVALLINO CORRI E VA (ili Lazzaro lSruno) Canzone caratteristica P I C C 0 L A M I M P (ili Lazzaro Dole) Canzone ritmo moderato MI I JON4ICIO CHE FOLLIA (lJixio-NTi»a) Canzoue ritmo allcgro SENZA UNA DONNA (B'xlo-Nioj, kako bj podmornicam. ki se tako zmagovito vojskujejo, dali v bodoče še večje možnosti za dosego njihovih ciljev. V vedno večjem številu so se letos začele pojavljati na Atlantiku prostorne petrolejske podmornice. Nemška vojna mornarica je s svojimi podmornicami-cisternami postavila toliko plavajočih pomorskih oskrbovaliSč, kakor si jih ne moro zgradili nobena druga država na svetu. Nove nemške podinornice-cistene v culoti rešujejo najpomembnejše naloge glede oskrbovanja drugih ladij z vsemi mogočimi potrebščinami. Tako na primer oskrbujejo bojne podmornice z novimi torpedi, če so prejšnja pri najiadih na sovražne ladje že porabile. Vozijo pa jim potem tudi druge potrebščine, predvsem hrano za pod-moniiške posadke ter bencin, če ga je takšna bojna podmornica že toliko porabila, da ne bi mogla več pri|>luti nazaj domov. Taka podmornica cisterna hiti od podmornice do podmornice kakor kak »plavajoči hotel«, ki išče svoje goste, da bi jim postregel. Podmornice-cislerne, pravijo, so zelo duhovito zgrajene in so pri njih graditvi računali z vsemi mogočimi nevšečnostmi. Tudi tedaj, kadar je morje hudo nemirno, podniornice-cisterne lahko naglo vzdržujejo zvezo z bojnimi podmor iicami. S 6eboj lahko vozijo velike množine bencina, in ga včasih po cele ure pretakajo sredi oceana na l>ojne podmornice. Ce se pri tem zalaganju z dragocenim gorivom prikaže na obzorju kakšen sovražnikov rušilec ali letalo, 6e obe podmornici naglo spustita v globino in nadaljujeta s pretakanjem bencina, dokler to delo ni povsem opravljeno in gre potem podmornica-cisterna iskat svojega »naslednjega gosta«. Posadki na sovražnikovi ladji ali letalu se niti ne sanja ne. da je v bližini, komaj nekaj metrov pod morsko površino mogočno oporišče za nemške ladje. Take podmornice-cislerne lahko omogočijo tudi popravljanje poškodovanih bojnih podmornic kar daleč zunaj na odprten morju. Z njimi potujejo tudi zdravniki, ki zunaj na morju pregledujejo bolnike in ranjence z bojnih pod" luornic. Ce je njihovo zdravstveno stanje težko, jih naglo odpeljejo domov v bolnišnico. Bojne podmornice |iolemtakein niso prav nič navezane na kakršno koli oskrbovališfe ob morski obali ter lahko po več tednov ostanejo zunaj na bojnem področju, oddaljenem milje in miljo ed domovine, dokler tudi slednja med njimi ne doseže svojega cilja. Z iznajdbo podmornlc-nistem le vojskovanje s podmornicami na odprtem morju dobilo 'e dokaj več.io veljavo, kakor jo je imelo 1os'ei, saj lojne podmornice lahko neprimerno dlje /.drže v oddalienih vod-ih. kakor pa bi, če bi bile navezane samo na oskrboval'šča ob domači obali. rEt- KINO UNION Odličen film Iz življenja mladih deklet »TRI PRIJATELJICE« V glavni vlogi: Lllla Bllvl, Roberto Vlila. Irasema Dlllan. Carla dl PotiKlo tn drugI. Predstav«! ob delavnikih ob II In IS.IS; ob nedeljah In pravnikih ob 10.30. 14.30. is.30 In IS.30 TEL. IUNO SLOGA Ali ne poznate Se zadnjih pustolovščin CJeorga Formby-a? — Oglejte si Jlb v filmu »NE IŠČI GORJA« -V*. In nasmejali Re boste do solz. V glavni vlogi So: Googlo VVithers. (3arry Marsh, Martita Hunt. — — Predstave ob običajnih urah i TEU KINO MATICA Radi Izrednega zanimanja za film, ga predvajamo pri vseh današnjih predstavah, to Je ob 14.30, 16.3« ln 18.30 3BF- »DUNAJSKA KRI« Največji Slager sezone! Wllly Forstova umetnina I I'o opereti Joh. Btrauaaa. FIlm sijajne glasbe, nepretrganega humorja, plesa - \Vllly Frltsch, Marla Holst. Hans Moser, Theo l.jtigen . . BB i-juKiezen Kristine Homanove »Moja pesem — umetnost, ne, o umetnosti skoraj ne bi mogla govorili, čeprav sem študirala in se vadila z vso svojo močjo; toda, da bi lahko govorila o umetnosti, bi jo morala obvladali bolj sproščeno, bi morala prepevati iz ljubezni do umetnosti same. Tega pa ne morem, žal, nc morem!« »Učila sem se petja za svojega očeta, za očeta, ki sem ga ljubila bolj kot vse na svetu. Moja takratna učiteljica — ah, bila je tako velika umetnica — je tako želela, da bi me dvignila v slovilo pevko; da bi pela po svetu, da bi sprostila svoj glas in dosegla kaj velikega. Tudi sama sem verovala vase in si prizadevala; oblikovala in kovala sem svoj značaj in izgorevala v umetniškem prizadevanju. — Vendar, prav tako rada, da, še rajši sem vse opustila, ker je oče tako želel. Ugodila sem mu s pridržkom, lo pa zaradi resnice in svobode. Vse je bilo v tistih časih tako težko. Moj ljubi oče me ni razumel. Zn visoko ceno in z veliko srčnosti sem si kupila takrat svojo trpko dobrino. Bilo je vse zaman. Oče je umrl. In moj glas je prav tako zamrl. Pel let je od tega, od kar spet pojem. Pojem spet za človeka. Ne, prava umetnica res nisem I« Vsa vitka in gibka je stala ob črnem klavirju, oblečena v belo, mehko obleko, nn katero je padala večerna svetloba Tiho in pazljivo se je dotaknila njena roka velike plošče, dišeče po pleme- nitem losu in pokrila klavir. Potem je rekla čislo tiho: »Sem samo žena.« Tudi Eriku Bergenu je rada pela, zelo rada. Čutila je, da ima čutečega in razumnega poslušalca. Tako hvaležno jo je poslušal, da jo je veselilo in ganilo. Kristina mu je veliko poln; vse plemenite in vroče pesmi, velike arije in prelepe italijanske cerkvene pesmi. Mlada taščica ni več zbežala s svojega mesta na verandi, kadar je prišel. Pisatelj Bergen so je seznanil z vso njeno glasbeno zakladnico. Zaupala mu je tudi vsako cvetko, vsako plemenito sadno drevo na vrtu Njegov roman je rasel in se razvijal v toploti nekoga, ki ga je poslušal z globokim zanimanjem. Tako je šlo skozi vso poletje. Na sprehodu pn jesenski pokrajini. Prišla je jesen. Travniki so se zavili v rjavo-zeleno barvo, v gozdovih pa je prevladovala zlato-rumena. Ko je torej prišla jesen, je pozvonilo v Ilomanovi hiši zelo zgodaj, ob nenavadni uri. Erik Bergen je prišel na Poljane, Več dni je presedel brez oddiha pri pisalni mizi in delal, delal. Ure in ure je pisal in roman se je bližal svojemu koncu. Prežel s srečo ustvarjanja in poln nemira zaradi dela, ki bo zdaj pa zdaj dozorelo, si je bolel privoščiti nekaj ur oddiha, nekaj ur vedre, zlate svobode. Ali bi šla gospa Kristina z njiin? Ali bi hotela z njim na izlet v tako toplo, lako I slikovito jesensko pokrajino? Gospa Kristina se je za hip začudila. Takoj za tem pa je bila vesela, nenavadno vesela in je privolila. Hitro se je preoblekla in si nadela na svoje plave kite svoj lepi, beli klobuk. Služkinji je še naročila to in ono, poklicala velikega bernar-dinca in potem sla odšla. Zavila sta skozi kostanjev drevored, kjer so se igrali otroci in se veselili rdečkastih plodov, ki so padali z dreves in se razpokali. Sonce je prijetno grelo in sipalo zlate žarke skozi špranje med vejevjem. Hitela sta dalje mimo pokopališča v živo, rdečkasto mejo, mimo spokojnih njiv, čez polja, vse naprej ob mirni reki. Če ju je kdo srečal, se je zaustavil in gledal za njima. Kakor melodija je zvenel njun smeh skozi jasno ozračje. Zdelo se je, kakor da izžarevata nekaj nenavadnega: Krisiina je bila io jutro čudovito lepa, Erik pa je stopal ob njej prožno in zmagovito. Prijiovedoval ji je vesele zgodbe, drugo za drugo. Bil je zgovoren, bolj kakor kdaj koli. Kakor da bi hotel premagati nekaj, kar bi hotelo bolj glasno govoriti kakor mogočno sonce, bolj glasno kakor veter s svojo razposajenostjo in svojo strastjo. Užitek gledanja je bil sedaj, ko je gledala Kristina svet skozi okno Bergenovili besed, dvakrat večji. Presenečena ga je poslušala in se čudila, kako vidi in gleda. Kako je užival pokrajino v velikih obrisih in v vseh malih podrobnostih' Koliko življenja je videl tod okoli, kako ga je znal piti po svojih očeh I Krisiina mu je povedala, kaj je videl, ko je priprl oči in jih zasenčil z dlanjo. Erik Bergen še je začudil in ji pritrdil, da je uganila. Zazrl se je v njen obraz, potein pa jo je vprašal. Če pozna pesmico »Oči, moja ljuba okenca...« Da, Kristina jo pozna in jo zna na pamet. | Bergen se je zamislil. Nekaj časa je molčal, potem pa je spregovoril: Nekoč so se hotela že oinračiti, moja ljuba okenca. Ne morete si misliti, kako me je skrbelo. Kaj je bilo? V svoji delovni sobi sem dobil vnetje oči in potem sem bil nekaj tednov brez vida.« Tiho je govoril o tem Erik Bergen iu dodal: »Ko sem ozdravil, sem jih tem bolj široko odprl in tem bolj zavestno.« Kakor fant od fare se je spet zagledal v Kristino. Borila se je z vetrom, ki se je igral z njenimi lasmi. Vsak las posebej se je svetlikal v zlatorumeni svetlobi. V občutku obvladanja je pričaral pisatelj Bergen to uro. Sedaj pa, ko je stal ob njej, v bližini tega ljubega bitja, je komaj krotil utripe svojega srca. Poltiho, z nekim občutenim notranjim poudarkom je izpregovoril: »Gospa Kristina I« Zdelo se je, kakor bi se hotel potopiti v tej besedi. Za hip ga je pogledala kakor srna, ki se boji. Zvest in prisrčen izraz njegovih oči, izraz, ki se mu je tudi v veselju poznala otožnost, ji je vrnil zaupanje. Med njima se je prelivala še nežnejša toplota, še nežnejše ugodje. Ko sta prišla do krčme ob reki, uro hoda oddaljene od Poljan, sta se zaustavila, da bi se odpočila in použila južino. Sedla sla na klop pod košato drevo Na mizi so zadišale sočne breskve, pa grozdje s tako debelimi in bohotnimi ian-a-dami. da bj ga nosila sama Tizianova hči. Kaj sla še imela na mizi? Kmečki kruh in dišeče surovo maslo ter vrč kakor jantar rdečega rihez-lovra. Se celo sonce je bilo veselo razkošnih sadov zemljo, ki so ležali na mizi; božalo jih je s svojimi žarki in se kopalo v bujni rdečici vina. Za Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS •zdaialeli: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenfciž