Sev 251. Posamezna Številka stane 1 Din. VlMMthM fln? u.mvemlri 1922. Leto L dosavljenon dom DMA'n<) ■ ■ . . . . ~r— Naročnina ==3 za državo SHS: a) po poftti mesečno Din 12 10 za inozemstvo: mesečno...... Din 20 Sobotna izdaja: ~ v Jugoslaviji.....Din 15 T Inozemstvo....... 3» « Cene inseratom: Enostolpna \ierllna vrsta mal.' oglasi po Din. I1— fn Din.t'50, veliki oglasi uad 45 mm vt« ilne po Din. 2 —, poslsna Itd, po Din. 3'—. Prt večjem naročilu popnst Izhaja vsak dan trvzemfii ponedeljka In dneva po pralni kn ob 3. uri zjatruj. _ __ Uredništvo je v Kopitarjevi iltol »lev. 6/UL Rokopisi se ne vrsčsjo; uefrsnklrana pisma se se sprejemajo. Oredn. telet. štv. 50, aprsvn. štv. 328. Političen list za slovenski narol Uprava |ev Kopitarjevi al. G. — Rsčnn poStae Uran. l|abljauske St. 650 sa naročnino in st. 319 za oglase stsgreb 38.911, sarajsv. 7563, pra^e in rtnnaj. 24.797 Predortferenca m cbeni Ljubljana, 13. novembra. Slovenska krščansko socialna zveza praznuje danes in bo praznovala jutri v sicer skromnem obsegu svojo petindvajsetletni«). Ustanovljena je bila po iniciativi sedanjega poslanca Gostinčar j a in .njegovega prijatelja Franca Z i 11 e r j a iot Slovenska krščansko socialna delavska zveza, toda ker so ji kot članice pričela pristopati tudi naša nedelavska in izobraževalna društva, se ji jc ime sporazumno s krščansko socialnimi delavci iz-premenilo v Slovensko krščansko socialno zvezo. — Ker je bil dušni oče vsega našega katoliškega narodnega pokreta rajni dr. Krek takrat državni poslanec, ni sam hotel prevzeti predsedstva SKSZ, pač pa ga je prevzel, ko je ostal nekaj let v Ljubljani. Leta 1899 je knezoškof dr. Jeglič v minski cerkvi blagoslovil zastavo sv. Mihaela. SKSZ je prirejala v Ljubljani redna mesečna predavanja in na seje SKSZ je redno prihajal tudi dr. Krek, ko še ni bil njen predsednik, in je dajal v teh sejah smernice celemu kulturnemu pokretu slovenske katoliško narodne demokracije. Ustanavljala so se po njegovi iniciativi izobraževalna društva, delavska strokovna društva. Zveza Orlov se je ustanovila po I Iniciativi SKSZ. Ker osrednja SKSZ ni bila vek kos ogromnemu delu, katero »e je oprurtjalo popolnoma brezplačno, so se po njeni iniciativi ustanovile posestrime SKSZ v Celovcu (za Koroško), v Mariboru (za Štajersko), v Gorici (za Goriško) in v Trstu. Vse posestrime SKSZ so smatrale ljubljansko SKSZ za svojo centralo, toda dr. Krek je sam pritiskal na to, da so se posestrime SKSZ avtonomistično krepko razvijale. Vojska je to velikopotezno kulturno delo precej zavrla, toda zadušila ga ni. Danes sme se prepričali, da hodi SKSZ Se vedno po potih in da se drži tistih smernic, ki jih ji je začrtal veliki njen dolgoletni predsednik in duševni vodnik rajni dr. Krek. Na pred posvetovanju se je zbralo 58 delegatov. Počastila sta ga škof ljubljanski dr. J e g 1 i č, načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec; opazili smo dalje poslanca dr. Gosarja, Jesiha iz Zagreba in druge. Posvet je vodil predsednik SKSZ dr. V. R o ž i č. O »Vestniku SKSZ« je poročal podpredsednik SKSZ prof. dr. D e b e v e c. Po daljši razpravi, katere so se udeležili dekan Koblar, P1 a t i š a iz Trebnjega, dr. Jožef P u n t a r, glavni urednik Smo-dej, poslanec dr. Gos a r, dr. Korošec, P r i m a r, Krajnc, Jesih, Godina iz Prekmurja in dr. R o ž m a n, na katerega predlog se je sklenila sledeča resolucija: »Novemu odboru SKSZ se naloži naloga, da reši vprašanje o listu, kateri naj služi voditeljem izobraževalnih društev.« Prof. dr. P u n t a r je podal daljše poročilo o reorganizaciji SKSZ in o poglobitvi kulturnega dela. Priporočal je posebno, da naj se ožive dekanijski odbori in da naj zboruje vsako leto skupščina naših prosvebiih organizacij. Posebno je priporočal osrednjo pisarno SKSZ. Urednik Krajnc je podal velezani-tnivo poročilo o celjskem okrožju SKSZ v Mariboru in o delu, katero je celjsko okrožje izvršilo. Dr. Korošec je povdarjal, da mora centrala SKSZ skrbeti za splošno izobrazbo. Priporočal je, naj se ustanovi v Ljubljani študijska in ljudska knjižnica. Povdarjal je nujno potrebo, da se mora delo razdeliti. Prot. dr. J e r a j iz Maribora je poročal o delu SKSZ v Mariboru. Zelo živahno deluje 136 s. k. izobraževalnih društev. IVedvsem se je delalo za izobrazbo in vzgojo voditeljev društev s poučnimi lečaji. Mi toioramo ljudstvo Idejno dvigniti, da bo idealno delovalo. V kulturnih središčih naj se organizirajo glavni predavatelji. Priporočal je, naj se ustanovi skupna centrala za Jugoslavijo. Razprave o reorganizaciji SKSZ so se udeležili dr. Korošec, glavni urednik Smodej, Godina iz Prekmurja in poslanec dr. G o s a r. Ga. dr. Angela P i s k e r n i k je poročala o delu in cilju Slovenske krščanske ženske zveze. Povdarjala je: V enotni fronti nastopajmo za katoliška načela. Potegujemo se za svetost in za nerušlivost za- kona. Zahtevamo najodločneje, da dobe tudi ženske volivno pravico. Naša organizacija se bo bojevala proti alkoholizmu, deluje in bo delovala na polju dobrodelnosti. Po kratki razpravi, katere so se udeležili Bore (Homec), Noč (Jesenice) in V r t o v e c, Je zaključil posvet predsednik dr. Rožič, ki je naznanil, da se bodo udeleženci občnega zbora po občnem zboru 14. t. m., ki se bo pričel točno ob pol 9. uri, poklonili pokojnemu dr. Kreku na njegovi gomili. MEJA V PREKMURJU IN PRI SUBOTICI DEFINITIVNO REŠENA. Belgrad, 13. nov. (Izv.) Danes ob 5. uri popoldne se je začela seja narodne skupščine. Pred prihodom na dnevni red je odgovarjal minister za zunanje zadeve dr. Ninčič na razne interpelacije. Na interpelacijo poslanca Jovana Cirkoviča o posebi grškega zunanjega ministra Po-litisa v Belgradu je Ninčič odgovoril, da je bil poset velike važnosti za nas in potreben. Razpravljalo se je mod drugim o izvršitvi pogodbe, ki jo je svoj čas sklenila Srbija z Grčijo glede solunske luke. Bile so pa sklenjene tudi clruge važne reči. Odgovor Ninčiča je bil slab in nezadovoljiv. — Nato je Ninčič odgovarjal na vprašanje poslanca Jov. Radoviča radi mej v Prekmurju. Odgovoril je, da jc to vprašanje definitivno rešeno, ker je baš prejel poročilo, da je poslaniška konferenca 10. t. m. odredila mejo v Prekmurju definitivno v smislu trianonske pogodbe. Priznanih nam je vseh 27 vasi. katere so hoteli imeti Mažari. Tudi v okolici Subotice je meja za nas povoljno rešena, ker smo dobili 6000 juter zemlje. Nato je zemljoradnik Moskovijevič vprašal predsednika skupščine, kaj misli ukreniti radi postopanja predsednika zakonodajnega odbora Trifunoviča, ki je zaključil sejo odbora kljub temu, cla je bilo priglašenih še več govornikov. Moskovijevič pravi, da je Trifunovič to storil zato, ker se je bal, da ne bi vlada doživela še kakega udarca. Predsednik Lukinič odgovarja. da mu to sicer ni znano, da pa to ne spada v skupščino, ampak pred zakonodajni odbor. Nato je prišel na vrsto dnevni red: Razprava o vojni odškodnini. Govorila sta Moskovijevič in Petrovič. Za njima je bilo še osem govornikov. Ker se je videlo, da razprava danes ne bo končana, je predsednik zaključil sejo, ki so bo nadaljevala jutri ob 4. uri popoldne. Seja zakonodajnega odbora bo jutri ob 10. uri dopoldne. Belgrad, 13. nov. (Izv.) Danes ob 10. uri dopoldne se je vršila seja zakonodajnega odbora. Na dnevnem redu je bila debata o uradniškem zakonu. Člen 1. ie bil sprejet brez vsake spremembe. Pri 2. členu se je vnela živahna razprava, kako naj se nazivlje naša narodnost. Vlada je predlagala, naj se naša narodnost nazivlje srb-sko-hrvatsko-slovenska. Posl. A n g j e 1 i c (Davidovičev pristaš) pa je predlagal, naj se mesto tega imenuje jugoslovanska narodnost. Proti predlogu poslanca Angjeliča je vstal minister za izenačenje zakonov Trifkovič, ki je izjavil, da vlada vztraja pri svojem predlogu ter da bo iz tega napravila vprašanje. Ker pa je uvidel. da bo v'adni predlog najbržc cdbit, je predlagal, naj so razprava o tem odgodi. Predsednik je odredil glasovanje, pri katerem je vladni predlog dobil 14 glasov, proti pa je bilo tudi 14 glasov. S tem je vladni predlog propadel. To je vzbudilo pri radikalcih in Pribičevičevih pristaših veliko ogorčenje. Trifkovič je bil ves iz sebe. Z opozicijo so glasovali tudi nekateri pristaši Davidovi-ča, kakor Angjelič in Agatonovič. Značilno je, da je celo Pribičevičev hrvatski pristaš Wilder glasoval proti vladi. Ko je videl, da je doživela vlada pori«, je ušel skozi vrata. Trifkovič je razburjeno dokazoval Davidoviču, da je njegovo postopanje nelojalno, ko ruši vlado ravno v trenutku, ko delegati radikalnega in demokratskega kluba razpravljajo o programu dela koalicije. Med njegovim govorjenjem je opozicija glasno delala medklice. Poslanec Agatonovič (Davidovičeva skupina) ie izjavljal na to, da je postopal popolnoma po programu demokratske stranke, ter je zavrnil Trifkovičeva prigovarjanja. Ko je nato Trifkovič zopet hotel govoriti, je sprejela njegov nastop prava burja od strani opozicije. Med splošnim vikom je vstal dr. Š i m-rak in, kazoč s prstom na poslanca Pe-čanca, zaklical: »Glejte ga I On je, ki je v soboto ponoči (v tajni seji o voj. 800 milijonskem kreditu) rekel, da je vse nas treba pobesiti! On je smederevski atentator!.: Muslimana dr. Spaho in hrasnica kta pričela na te besede klicati Pečancu: Ubo-jica! Zločinec! Ali se pripravljajo v Srn^-derevu ve šal a? Vendar vam ne to ni pomagalo i< V splošni razburjenosti zakliče posl. Pečanac: ~>Da, rekel sem, da bi vas bilo treba pobesiti, posebno pa dr. Spaho in Kurbegoviča. Po teh besedah je v dvorani nastal strašen vihar. Pečancu so klicali poslanci: Zločinec! Krvnik! itd. Radikalci so stali strnjeni v svojem kotu, vsi ledi. Opažalo se je, da je izjava posl. Pečan ca na nje zelo neugodno vplivala. Ko sp je vihra nekoliko polegla, jo posl. čeda K o s t i č predlagal, naj se razprava o 2. členu zakona "dgodi. Obenem pa je očital posl. Magoroviču (demokrat), ki je kot podpredsednik vodil sejo, da je nelojalno popfopal. Podpred. M a g o r o v i e nato začne z vso silo tolči po predsedniškem pultu in klicati: :>Jaz se ne dam od nikogar terorizirati. Jaz delam po zakonu in dajem predlog posl. Angjeliča na glasovanjem: Predi:o pa se je glasovanje pričelo, se je razvila razprava, ali ima posl. Alič pravico glasovanja. Do te debate je prišlo zato, ker je član odbora posl. Korlcut, ki pripada vladni Maglajičevi skupini muslimanov, pred glasovanjem odšel, da se odtegne odgovornosti. Od Maglajičeve skupine ni bilo nobenega namestnika. Zato je Spahova skupina zahtevala, da sme Alič glasovati. Proti tej zahtevi so vstali radikali. Dva njihova govornika sta izjavljala, da se muslimani cepijo v 2 skupini. Ne gre, da bi manjkajočega člana ene skupine nadomeščal namestnik druge skupine. Dr. Š i m -rak, pa da so bili muslimanski člani zakonodajnega odbora izvoljeni na skupni muslimanski listi tedaj, ko muslimani še niso bili razdeljeni. V skupščini so Se izvolili člani in namestniki po listah. Pozneje so sc muslimani razcepili. Iz tega pa ne sledi, da bi Alič, ki je bil izvoljen, na isti listi ko Korkut, ne bi mogel nadomeščati Korkuta. Radikali so nato zagnali hrup in odšli iz dvorane. Opozicija se jim je smejala. Posl. Barič se je pri vratih zabaval z vsakim odhajajočim radikalom ler jim želel srečno pot. A licu je bilo priznano da sme glasovati. Toda radikali sc svoj ex-odus izkoristili ter alarmirali svoje odsotne člane. Tako se je zgodilo, da je pri glasovanju Angjeličev predlog dobi! 14 glasov, proti pu jc bilo 15 glasov. Ker sta te- daj propadla vladni in Angjeličev predlog, bo sekcija zak. odbora za prihodnjo sejo izdelala nov predlog. Nato je bil sprejet člen 3. Pri 4. členu pa je predsednik Trifunovič, ki je medtem prevzel predsedstvo, predčasno zaključil sejo, čeprav je bilo priglašenih še več govornikov in je opozicija burno ugovarjata. Vlada se boji aktivne politike Hrvatskega bloka. Belgrad, 13. nov. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je nameravala vlada predložili poročilo imunitetnega odbora, ki predlaga, da bi se izročilo sodišču več poslancev, med njimi tudi posl. Stjepan Radič. Vedelo se je, da vlada pod vplivom Pašiča in Pribičeviča hoče preprečiti na ta način dohod Ra-diča in drugih njegovih poslancev v Belgrad. S lein predlogom je vlada hotela akciji Hrv. bloka vreči poleno pod noge. Toda ni sc ji posrečilo. Proii loj nakani je vstala celokupna opozicija in Davidovičeva skupina demokratov. Ti slednji so izjavili, da bodo iz lega napravili vprašanje ler v tem slučaju prekinili zvezo s koalicijo. Vsled lega je vlada popustila za danes. Zadeva ima priii jutri pred sejo parlamenta. Medlem pa je zelo verjetno, da se io tudi juiri ne bo zgodilo. Detegafi Hrv. bloka v Belgradu. Belgrad, 14. nov. (Izv.) Danes popoldne so došli sem delegati Hrvatskega bloka: dr. Drinkovič, Predavac in dr. Konje-vič. Brzovlak, s katerim so se vozili, je imel 6 ur zamude. Govori se, da je to vlada namenoma povzročila, da so poslanci došli šele na večer v Belgrad, vsled česar se danes niso mogli vršiti razgovori, ampak so preloženi na jutri. Razgovarjali pa so se s poslancema Angjelicem in dr. Laginjo. Jutri se bodo oglasili v vseh opozicijskih klubih. Obiskali bodo tudi ~gg. Davidoviča in Protiča. V Belgradu prevladuje prepričanje, da bo Hrvatski blok opustil svojo pasivno politiko, ki je prinesla toliko škode. Hrvatska pučka stranka. Belgrad, 13. nov. (Izv.) Danes je dos« pel sem glavni tajnik Hrv. nučke stranke dr. An dr 16, ki je dolgo konferiral s poslancema dr. Šimrakom in Baričem. Razgovor se ie sukal o političnem položaju, o hrvatskem vprašanju ter njegovi rešitvi. Belgrad, 13. nov. (Izv.) Dr. Laginja je danes imel dolg razgovor s poslancema Jugoslovanskega kluba dr. Šimrakom in Baričem o hrvatskem vprašanju. Politiki so izmenjali svoje misli, a do sporazuma ni prišlo. Poprej še je dr. Laginja konferiral z dr. Ninčičem. KONFERENCA DR. SPAHE S PR0TIČEM, Belgrad, 14. nov. (Izv.) Voditelj avto-( nomistične skupine muslimanov muslima-i nov dr. Spaho je danes z g. Praflbftem razpravljal o položaju. POSVET VLADNIH MUSLIMANOV. Belgrad, 13. nov. (Izvirno.) Včeraj jc Maglajličeva skupina muslimanov imela sejo. Ta skupina se nahaja v zelo težavnem položaju, ker je v vladnih vrstah' potisnjena čisio v ozadje. V vladi jim jc vsled lega težko obsiaii, osobito pa še radi leda, ker jim hočejo radikali vzeti minisirslvo za irgovino in obrt. To mini-slrsivo hočejo sedaj dobili radikali, ker sc bo vsled 800 milijonskega kredita za vojsko po raznih liferacijah dalo izvrstno strankarsko izkoristiti. V opozicijo pa zopet težko gredo,, ker bi s tem dr. Spa-hovi skupini priznali, da je ona imela prav. DAVIDOVIČEV VPLIV. Belgrad, 14. nov. (Izv.) Okrožni odbor demokratske stranke iz Bitoma je poslal finančnemu ministru dr. Kumanudiju, ki zastopa bitoljski okrug, odločen dopis, v katerem od svojega poslanca zahteva, da mora biti brezpogojno solidaren z Davido-vičem in da mora ua vsak način zavzeti njegovo stališče, če tega ne stori, mu za- Strm 54, SLOVENEC, r!ni U. fldmnfcra 1&22. Stev. 251. grozi odbor, naj se nikdar ve? ne drzne uriti v bitoljski okrug. VLADNA KONFERENCA. Bclgmd, 14. nov. (Izv.) Dane« so rel dan razpravljali delegati radikalov in demokratov o delovnem programu koalicije. Do sporazuma še ni prišlo. Pravosodni minister odstopi. Belgrad, 13. nov. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta so razpravljali o položaju, v katerega je zašel minister pravde dr. Laza Markovič, ker je bil njegov zakonski načrt o sodnikih in advokatih odbit brez razprave. Dr. Laza Markovič je napravil iz tega vprašanje cele vlade. Podpira ga edino minister dr. Ninčič. Dr. Markovič je očital predsedniki) pododbora Gjonoviču, češ da je postopal nelojalno, ker ga je obvestil, da ne more priti k dotični se; i in ga prosil, naj sejo preloži. Gjonovič pa je vseeno sklical sejo. Gjonovič pa odgovarja Markoviču, da njegovo poročilo ni točno. Dobil je res pismo od dr. Markoviča, naj se seja ne vrši, ker on ne more na njo; toda Gjonovič je ministru odgovoril, da se bo seja vršila in da je dr. Markoviču svobodno, udeležiti se je. Na!'iepi proti muslimanski opoziciji. Belgrad, 13. nov. (l/v.) Danes se ie v ktiiocii iih parlamenta govorijo o zelo senzacionalni stvari, /ačelkorn oktobra se je v Smederevu vršil sestanek, na katerega so bili povabljeni ludi nekateri zastopniki vladnih muslimanov iz iužne Srbije. Razpravljali so o neki akciji muslimanov v južni Srbiji. 5osni in Hercegovini. Celo ekcijo, ki je naperjena proli muslimanom, vodi Velja Popovič, šef Pašičeve kabinelne pisarne v belgradu ter g. jovan Novakovič v Smederevu. Ta dva sta sklicala ludi oni sestanek v Smederevu. Iz tega je ludi jasno, odkod izha-lajo krvavi naklepi proti muslimanom, o katerih se ie dni toliko govori. V Sarajevu je okrožni načelnik Nikolic v /vezi s Terifom Arnavtovičem in dr Hasanbe-govičem holel pregovorili nekatere muslimane, da bi se udeležili onega sestanka v Smederevu. Muslimane so pa zalo holeli zraven, da se zabriše, odkod rn-hajo akcija. Muslimani pa, ki ie Nikolič po danem naročilu nnnie računal, se niso hoteli odzvali vabilu. Ta akcija, ki ui bila lahko imela za posledico veliko krvoprelitje nad muslimani, pa je odpadla vsled zunanjega položaja, posebno pa zato, ker je Pašič v Parizu in Londonu uvide!, kako ie lam razpoloženje inv sled tega ni bilo upali na uspeh Reško vprašanja. Belgrad, 13. nov. (Izv.) Danes med 5. In 6. uro zvečer se je vršila konferenca ■zunanjega ministra Ninčiča z dr. Laginjo. Konference so se med drugim udeležili: Petrovič, Trifunovič itd. Razpravljalo se je o važnih sklepih glede reškega vprašanja. Zvečer je dr. Laginja odpotoval v Zagreb. Jadranska plovldba. Belgrad, 13. nov. (Izv.) Danes dopoldne ie v finančnem odboru vršila konferenca narodnih poslancev, članov finančnega odbora, ki se je pečala z društvom »Jadranska Plovidba«. Seji sta prisostvovala tudi dr. Smodlaka in ravnatelj te družbe Šarič. Seji je predsedoval dr. Voja Veljkovič. Poročal je dr. Smodlaka. Povdarjal je, da so v ^Jadranski plovidbk fuzionira- na vsa naša društva, ki tako skupaj predstavljajo 90 odstotkov celokupne naše to-naže, ostala društva pa le 10 odstotkov. Poleg tega je v tem društvu udeležen Ie { naš kapital z 99 odstotki. Vkljub temu pa ' naša vlada tej družbi ne gre ua roko, tako i da to društvo od vlade ne dobi nobenega denarja, čeprav društvo na svojih paro-brodili že štiri leta prevaža vso pošto brez- ! plačno, da je vozilo voastvo ln vojne potrebščine, vkljub temu, da je v slučaju | vojne vojski na razpolago pod komando vojnega ministra, vkljub temu, da vlada predpisuje družbi vozni red na aktivnih in pasivnih progah, vsled česar mora društvo delati z deficiti. — Nato je o tej stvari govoril dr. D u 1 i b i č, ki se je zavzel za to društvo ter zahteval, naj so v teku 2—3 dni skliče nova seja, na katero naj se povabi tudi prometni minister Stanič, da sc tako definlllvno odstrani ta škandal. Gšieotska koherenca oclp-dena. Pariz, 12. nov. (Izv.) >Agence Ha vas. poroča, da jo danes prišel v Pariz tajnik delegacije angorske vlade ter dobil obvestilo, da je orientska konferenca v Lausanni odgodena do 20. t. m. Načelnik angorske vlade Izmet paša vsled tega ne bo potoval v Lausanne* marveč naravnost v Pariz. Pari«, 13. nov. (Izv.) Kemalistični delegat na orientski kr lferenci Izmet paša je izjavil zastopniku pariških listov, da od-goditev orientske konference do 20. t tn. pomenja veliko nevarnost. Kemalisti so vsled tega prišli v težaven položaj, zadr-žavati svoje ljudstvo in armado, ki hočeta jasnosti glede pogojev premirja. Izmet pa-ša je povdar al potrebo, da se ohrani mir in red. Sklenil jo z zagotovilom, da Francija lahko zaupa KemaUstom. katerih iskrena in odkritosrčna želja je, s Francijo živeli v prijateljskih odnošajili. Lausanne, 12. nov. (Izv.) Turška delegacija je danes zvečor dospela semkaj. Zofija i* enoten nastop. Pariš, 13. nov. (Izvirno.) Dopisnik lista,Petit Parisien« poroča iz Londona, da je angleška vlada vedno bolj odločno na tem stališču, da le v tem slučaju pošlje v Lausanno svoje zastopstvo, če se poprej vpostavi enotna fronta treh ententnih velesil, ki so s svojim enotnim nastopom rešile nevarni položaj v Čanaku. Ta sklep je napravila angleška vlada pod predsedstvom Bonar Lawa. Dopisnik povdarja, da je zvedel od dobro informirane strani, da je ta sklep nepreklicen. Ne bi nič koristilo, pra- , vi dopisnikov informator, prikrivati si dej- ! stvo, da vlada sedaj med Parizom in Lon- i donom velika napetost ter preti zelo ne- j varna kriza. Pr sonečenje jo vzbudilo v angleških krogih, ker francoski vrhovni komisar v Carigradu general Pelle ni dobil od svoje vlade pooblastilo, podpisati razglas za obsedno stanje. London, 12. nov. (Izv.) Angleška vlada je mnen a, da mora angleško zastopstvo v Lausanni nastopiti na temelju popolnega sporazuma. Zato je angleška vlada povabila francoskega ministrskega predsednika Poincareja za torek ali sredo v London. da se tu doseže sporazum. TURŠKE VOJNE PRIPRAVE. London, 12. nov. (Izv.) Po poročilh iz Carigrada je na mejah opažati vedno večje pojačevanje turške konjenice in policijskih čet. Carigrad, 12. nov. (Izv.) Listi poročajo, da so v okolici Mer Sine Turki depor- tiran vse krščanske moške in izgnali vse krščanske žene in otroke. KOMISAR REFET PAŠA. Carigrad, 12. nov. (Izv.) Refet pašu je Imenovan za provizoričnega komisarja angorske vlade v Carigradu na mesto tla-mid bega. Pariz, 18. nov. (Izv.) »Petit Parisien« poroča iz Carigrada, da se je njegov dopisnik 10. t. in. razgovarjal z Refet pašo, ki je izjavil, la zadnje note angorske vlade glede izpraznitve Carigrada niso pravilno razumevali. Angorska vlada je le zaprosila zaveznike, naj zapuste Carigrad, ni pa tega od njih zahtevala. TURKI ZA LJUDSKO GLASOVANJE. London, 13. nov. (Izv.) Kakor poročajo listi, nameravalo Turki v Siriji, Palestini in Mezopotamiji izvesti ljudsko glasovanje, ko vrnejo begunci, ki se sedaj nahajajo zunaj teh dežel. Ljudsko glasovanje naj pokaže, kam hočejo te province. Ruski o^ovnr fašfstom, P;>riz. 13. nov. (Izv.) -,Chicago Tribune poroča iz Carigrada, da so boljševiki v lulci Ba*um zaplenili parnik tržaškega Lloyda — »Graa". Vzrok zaplembe sc ne navaja. Čuje pa se, da je ta zaplemba odgovor na napad fašistov na sovjetsko Rusijo, ki je bil izvršen v Rimu. OtlnošaJI med Italijo in Praga, 13. nov. (Izv.) Med češkoslovaško in med itali ansko vlado so bile o priliki nastopa Mussollniievega kabineta izmen jane brzojavke. Itali lanski poslanik v Pragi C a r d c n a r o je izročil zunanjemu ministru dr. Benešu brzojavko Musso-liniia, v k»teri se naglasa, da se bo italijanska vlada držala dosedanje politike in skušala okrepiti dosedanje prijateljske zveze med Češkoslovaško in Italijo. — Češkoslovaški poslan;k v Rimu je obiskal Mus8olinija, od katerga je dobil zatrdilo, da se bodo v zunanji politiki vse doseda-nje smernice vzdržalo in da bo itali anska vio la rešpoktira'a in izvedla vse v Benetkah. sklenjene dogovore. W!usso?lnl in Avstrija. Dunaj, 13. nov. (Izv.) V Popolo d'Ha-lia, ki se srn aha koi Mussolinijevo glasilo, je izšel članek, v katerem sc propagira misel o ustvaritvi nevtralne aL)sWe države. Od italijanske vLide je došlo sedaj semkaj poročilo, da Mussolini z> recno izjavlja, da članek v Popolo rfTta-lia v nobenem oziru nc odgovarja mnenju k> Ijcve vlade. List nima nobenega oficielnega značaja. Rim, 13. nov. (I/v.) »Tribuna« poroča, du je bil italijanski poslanik na Dunaju pri zveznem kancelarju dr. Seiplnu in mu je poročal o naziranju ilalijanske vlade glede Avslrije. Izjavo poslanika da ie vzel zvezni kancelar z velikim zadovolj. stvom na znanje, češ da je Mussolinijeva izjava taka, da ovrže vse vesti, katerih namen je. zaupanje do Halije omajati. Mažarski demantl. Budimpešta, 13. nov. (Izv.) Ogrski biro ugotavlja, da so vesli inozemskih listov o sporazumu glede razdelitve Avstrije izmišljene kakor tudi poročilo lista »ftecsi Magyar Ujsag«, da se je med mažarsko vlado in Mussolinijem sklenila vojaška konvencija zoper Jugoslavijo. ZVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIEOV NA OGRSKEM. Budimpešta, 13. nov. (Izv.) Ogrski biro javlja, da se bodo na ogrskih dri. železnicah zvišali od 20. t. m. tarifi za osebni promet za 100 odstotkov in za blagovni promet za 200 odstotkov. Uvozim carina na žito v Italiji, Rim. 13. nov. (Izv.) Nova italijanska vlada namerava v svrho izboljšanja finančnih dohodkov uvesti uvozno »urino na žito in sicer tako, da se plača 7.5 zlatih lir ali 30 lir v papirju za meterski slot Ker uvaža Italija letno krog 20,000.000 met. stolov žita, bi se zvišali letni dohodki Italije v 600,000.000 lir. GRD SKLEP ČEŠKIH LEGIONARJEV. Praga, 13. nov. (Izv.) Društvo češkoslovaških legionarjev je izključilo iz dru-štva vse one legionarje, ki so se udeležili orlovskega zlota v Prnu. Rusi in Turki zopet v eni fronti ? Carigrad, 13. nov. (Izv.) Listi poročajo, da se je v Angori sešla rusko-turška konferenca, ki bo razpravljala o rusko-turški trgovinski pogodbi in o rusko-tur-ških konzularnih odnošajih. Ob otvorltv konference, ki ji po vrsti predsedujeta za> časni zunanji minister Riza Nuri bej In ruski poslanik Aralov, so bili izmenjan ako topli pozdravni nagovori. Sklepi sp zabeležijo v ruskem in turškem jeziku, pogodba pa bo pisana v francoščini s pride-janima prevodoma v ruskem in turškcii ieziku. Kakor se sliši, se bolo zavezniki por/ali, da v črnomorskih pristaniščih iz kažejo turški zastavi običajno čast. Razen tega bo Turčiia zahtevala, da se ji vrnejo železnice, ki jih upravljajo Angleži in psf Franrozi. Gospodarska pogajanja i Mažarsko. Budimpešta, 13. nov. (Izvirno) Med Ogrsko in med Jugoslavijo se pričnejo zch pet gospodarska pogajanja koncem ali v začetku decembra. V prvi vrsti bodo n; dnevnem redu vprašanja glede ureditv« medsebojnega prometa. Katastrofalni potres v Ameriki. Opazovalnica Himeniano v Florenci, ki jo vodi palcr Alfani,; naznanja, da so 11. i. m. preji 6. uri zjutraj zaznamovali seisrnograiični aparati katastrofalen po-Ires. Sodili po znamenjih, dosega ia po-ires uničujočo rilo onega v Valparaisu, S. Franciscu in 5onaveniuri 1. 1906. Tudi z drugih opazovalnic poročajo o poiresu Opazovalnica v Zagrebu je rtotako zaznamovala istočasno hud polres. Poročila iz Amerike javljajo, da je bil potres v Južni Ameriki. Središče poiresne Kata- strofe je glavno ntcslo republike Či!< Santiago. Učinek potresa je naravnos grozen. Kar ni bilo uničeno po potresni! sunkih, je na obrežju Tihega oceana po plavilo morje, ki se je po prvem sunku dvignilo. Santiago di Chile, lo. nov. (Izv.) Pc zadnjih poročilih je bilo o priliki velike potresne katastrofe v petek ubitih 1000 iju di, mnogo tioočev prebivalcev pa je bre? strehe in živeža. Pafka. 33 Francoski napisal Rcn£ Bazin Pošlo venil A. B. (Dalje.) /Gospodična Charnotova se skloni čez ograjo. V spodnjem nadstropju, ravno pod njo stoji žena s povzdignjeno glavo ter napol odprtimi usti in gleda gori. Srečata m s pogledom, Jeanna povesi oči. Nato se obrne k gospe Plumetovi, ki stoji nepremična, komaj živa ob zidu: Pojdiva, gospa, da si izbereva klobuk!* — Za seboj zapre vrata. >Glej, prijatelj, tako seiu ti natančno popisal dogodke v ulici Ilautefeuille. Vse to sent izvedel naravnost od gospe Plume-tu\e, ki ji je žarel obraz od radosti, ko mi je pripovedovala o posrečenem načrtu. .Njena drobna ročica ie vodila roko starega Usoda. Mislim namreč, da si že uganil, da je to srečanje obeh zaročencev, ki se ga je okvirar tako bal, izpeljala gospa Plumetova. Ona je tudi tista, ki je napisala usodepolno posvetilo, ne da bi kdo kai vedel. Samo po sebi je umevno, da ao bile po tem srečanju moči gospodične Charno-tove pri kraju in da se je zgrudila v živčnem napadu v sobi gospe Plunietove. Toda prav kmalu se je okrepila in vzravnala, kor priča o izredni energiji njenega značaja. Toda za enkrat nas kaj drugega i bolj zajemlje.c >Po mojem mnenju o poroki enkrat za vselej ni več govora. Take stvari se težko poravnajo in lcer je bilo veliko krika, še teže. Zaenkrat smo pridobili toliko, da se Jeanna Charnotova ne bo nikoli imenovala gospa Dufilleulova. Nikari pa no pretiravaj šnns, ki jih daje ta stvar tebi! Kajti pomisliti je treba, da mlada deklica, ki so jo enkrat tako ogoljufali in užalili, ne more tako brž misliti na drugega. Mogoče ga ne bo nikoli pozablja, mogoče se bo udala svoji žalosti, rajo živela zase in za.očeta v mirnem zatišju kakor da bi se sanjarila o zakonu, ki dobrosrčne ljudi tolikrat in tako grdo prevara. I a noben način po sc ne smeš vrniti, ker tc dobro poznam in vem, da si zmožen vsake nepremišljenosti, celo najbolj neumne. Ostani, preiskuj in čakaj! Z materjo imava težke dneve; bolna je, zelo bolna. Raje bi imel njeno bolezen in laže bi jo nosil kot skrb, ki mi jo povzroča. Tvoj prijatelj Silvester Lampron.« PS. — Pravkar sem prejel pisemce od gospe Plumetove, v katerem mo obvešča, da sta Charnotova zapustila Pariz. Kam sla odšla, ne ve.< Popolnoma sem so zatopil v pismo, I gotova mesta sem čilal dvakrat, trikrat. Silno iznenadenje, ki mi ga je povzročilo, so ni hotelo tako hitro razpršiti. Nekaj časa sem ostal kot brez zavesti, ne da bi bil vedel, kaj se godi okrog mene, popolnoma zamaknjen v preteklost in irihod-njost. Fredrami me arhivar, ko me sune s komolcem. Ravno pospravlja poslednje spise v ogromne predale. Sama sva. Tovariši so že odšli, prva seja ae je končala v moji navzočnosti brez mene. Daleč ne morejo še biti; nekoliko osramočen radi svoje raztresenosti pograbim za klobuk, da jih kar najhitreje dohitim in se opravičim. Malo člcvece me prime za rokav in z nepopisnim nasmeškom pokaže na prr.io, ki je vtikam v listnico: >E d'una donna?« pravi. >Kaj vam mori?- "Oh, prav gotovo, navadna pismu se berejo hitreje in, — per Bacco! -- za tole ste porabili precej časa! Oh, le do'>ne, illustre signore, le donne!« »Dajte mi miri* Obrnem se proli vratom, on pa se mi nastavi na pot, skremži obraz, nasrši obrvi in dene prst na usta: ^Poslušajte, gospod, vem da ste pravi učenjak, človek, ki mu je slava edina skušnjava. Mogel bi vašemu blagorodju preskrbeti lepili laških, latinskih, in nemških rokopisov, ki še niso izdani, visoko-rodni go. podle In ki so ukradeni! mu odvrnem in i;a odrinem Stopim ua prosto. Na bližnjem trge pod kavarniško streho sede po bratovski moji francoski tovariši in laški sodnik Pri stranski mizici srka pisar s slamid svoj sorbet. Vsi se mi smejejo, ko se jim približam v pekočem solncu. Milan, 25. juniju Donos smo končali preiskavo. Zampi' ni je navaden goljuf. Potem ko smo navedli nepobitne dokaze, je priznal, di je hotel >eno našpilatk francoskim dodi čem s tom. da se je sam izdajal za dedič" čeprav mu manjkata dve stopnji sorod stva, da bi bil k temu opravičen. Pokazali smo mu, da je to »našpil« nje« toliko ko poskušena goljufija in >■< 11 11 <\/\ a^lnr.sN ,f,K/\l I .T i»1 n \ , In I^M .... i I • 1 mm« -,/ kom Mestno hranilnice plačo izboljšalo. Tako jo prišlo do razpusta ol>č. sveta in upravnega odbora Mestne hranilnice. Narodni socialisti so si nad razpustom umivali roke, ker so žo tedaj vodile njihove niti v Jadransko banko in Kreditni zavod, zato so si pozneje tem lažje dobili zaveznikov med demokratskimi uskoki ali tudisocialisti po potrebi. Sedaj si pa lahko vsakdo napravi ne-zmotno sodbo, koliko jc dejansko vreden prepisani komunalni program Narodne za-jednice in koliko da je iskati odkritosrčnosti v prldušanju ^Jugoslavijo <: proti banko-kratstvu. j de je opravil g. duh. svetnik in župnik j U pred meseci, samo nikogar ni, da bi jih | Janez Oblak iz Grada, ki jo imel tudi cer- j položil v zemljo. Dajte, dajte, gospodje, ; kveni govor. Vsi združeni bohinjski pev- ' prodno zapade snet;, ker tudi Podgolov-} ski zbori so zapeli rajnkemu v slovo več ! eanje smo željni zdrave vodo. Kaj pa ča-žalostink. Na grobu se jc poslovil od umr- i kale? Morda na nov občinski svet? No, in j lega njegov nekdanji bohinjski tovariš ka- j Pod Golovcem že vemo, kdo je bil za vo-( plan Ivan Kogovšek. — Vsem, ki so se j dovod in zatrkl all bomo naše krogljiee I udeležili pogreba in pripomogli, d« se jo ' lj Umrl je v nedeljo 12. t. m. zjutraj j tako Jopo izvršil, bodi izrečena najiskre- ' ljubljanski trmgovec Miško R e i c h o r. uejŠa zahvala. Spomin:nite se rajnkega go- i lj Konec pravdo dr. Kramer in ing. i spoda v molitvi! — Osmi dan po g. Francu j Tavčar. Včeraj se jo končala zanimiva j Storžaju bo na Koprivniku v četrtek, 16. i pravda, ki je nastala vsled tega, ker je ing. t. m. ob Dol 12. tiri. Fr. Tavčar, eden starinskih voditeljev, oči« Smrtna kosa. Umrl je v bolnici v tal dr. Kramcrju koruplno postopanje. Ka-Tambachu pri Gradcu goriški duhovnik g. | kur smo že poročali, se je afera začela na • v novice. nekem zborovanju JDSarskih zaupnikov; Dr. Kramer je vložil tožbo, ing. Tavčar ita j Franc Čer v. Bojen jo bil lota 1851. na | šentviški gori- v mašnika jo bil posvečen i leta .187*i ler je služboval v Cerknem, No- j je nastopil dokaz resnice. Razprava je bila Novi kredit za oboroževanje. Kakor j vaklh in na Grahovem Potem je živel v j enkrat preložena. Končala so je včeraj s pokoju pri sv. Luciji do vojne, ko je rao- ! poravnavo. Ing. Tavčar je moral pristati I val b«£atj. Živci je p*»t let kot begunec pri j po dolgi ln dramatični razpravi, pri kateri ' *"•• 1 1 "— —' -' —- so pričali dr. Marn, dr. Triller. Tavčarjev smo že poročali, so je v sobotni seji narodne skupščine sklepalo o kreditu 800 milijonov dinarjev, ki jih zahteva vlada za nabavo orožja. Za vladni predlog sta so zavzela tudi minister za zunanjo zadeve tir. Ninčič ln tn.inistn-.Li predsednik Pašič. Slednji je dejal, da vodi vlada miroljubno politiko in da mirovno stanje na podlagi mirovnih pogodb brani. Za vladni predlog so glasovali radikali, demokratje, poslanci Samostojne kmeti jd:e stranke in vladni muslimani. Proti je glasovala opozicija: Jugoslovanski klub, zemljoradniki, skupina dr. Spahe, socialisti in republikanci. Narodna socialen Deržič in Brandner sta se glasovanju odtegnila in s lem dokazala, da sta dosledna v nedoslednosti. Za vladni predlog jo glasovalo 147, proti pa 28 poslancev. -f- le čevlje sodi naj kopiiarl Včerajšnji »Slov. Narod« se je v svoji poras o i. servltih v Frohnloltenu pri Gradcu; ko je popolnoma ohromel, so je preselil v bolnico v Kainbachu, k'er je 7. t. m. umrl. Vsa leta po vojni je zaman prosil za potni list, zaman ludi zn pokojnino. Umrl je v tujini, !:i mu je pa bila prav krščansko mila. Blag mu spomin v domovini! — Bos iz drL zlasti finančne službe, zadnjem času prinašajo časopisi nepre- svuk Arko iz Zagreba in še več drugih na sledečo izjavo: Obloženi ing. Franc Tavčar izjavlja, da se je na podlagi podatkov današnje sodno razprave prepričal, da so njegovi očitki, Izrečeni 1. junija 1922, da jc j dr, Kramer kot trgovinski minister posto-i pal nepošteno pri nacionalizaciji delniške i družbe Lpykam Josefstal, neutemeljeni in stano vosi i o izstopanju najboljših moči j da je bil k temu zaveden po napačnih in-iz državne službe. V Vojvodini je pred ! formacijah. Zato preklicuje in obžaluje te kratkem izstopilo iz službe finunčne uprave okoli 200 nameščencev, danes pa so | javljajo že številni uradniki finančnega re-sorta v Sloveniji ali za izstop ali pa za ! upokojitev. Da celo sodniki, ki so med i državnimi nameščenci najboljše plačani, ! ker imajo specijelno doklado mesečnih i "400 K. ne morejo več živeli z nizkimi nosii spomnil, da smo zavzeli žc pred * plačami, kaj pa š^e drugi uradniki, ki deseiimi dnevi svoir stališče nasproti i iamio komaj polovico njihovih prejemkov, načrhi ožjega odbora za izdelavo I on- i <> bo šlo tako naprej, bomo imeli kmalu kordoia, kakor ga je objavila belgrajska Iržavo brez uprave in sodstva. — Nova nin5a pri Nori Štifti. — V nedeljo, 1'?. novembra 102?.. je bil v Ljubljani v matnika j-o«. ripo misijonar r. Fr. Šega (iz misijonske družbo bv. V. P.). NovomasnlU je bil rojen !. 1898 v Vavuetn Dolu na Dolenjskem. Novo maSo bo pol v nedeljo, 10. novembra 1922, v domnči znani po-! rirutnicl pri Novi Štifti (župnija Sodražicn). q Čekovni promet v oktobru. Čekovni pro-mo.t p,i čekovnih zavodih v Zagrebu m Liub-juni ! ler poštne hranilnice v S.jrajevu izkazuje meseca I oktobra t. 1. sledeče rezultate: VIo, [»rasfa 17.85, Dunaj 0.0074, Bukarešt 8-50, Sofija 8.80, Zagreb l 2.22'/». Varšava 0.03'/», Hol. 214. Vnlute: n. a. K ! 0.00711 Zagreb, dno 13. novembra 1922. Sklop. Devize: Pešta 2 40—2.70. Berlin 0.69-080, itali.in 2.74—2.78, London 278.50-278.50, New Vork fil do 62, Pariz 3.95'/a-4.0025, Praaa 1.08'/j—2.01 in pol Dunaj 8.80-8 80, Curih 11.23-11.:», Buku-rešt 40.13—H.75, Bruselj 8.65-3.70. Valute: lire 2.70-2.71, dolarji «0—«1. čsl K 1.957. -1.98'/* Dunaj, dno 13. novmbrn 1922. Pklep. Po-vize: Pešta 30.45, Borlin 0.10, Italija 8306, Lnndou 8297, Ne\v Vork 87.925. Pariz 4704, Pragu 2342 »Poliiika«. Pa šc po desetih dneh študi-ranja »Slov. Narod « kratkomalo ne ve, za kaj d poučevali, da idaroslovenščina kot lihngičhi jezik ne nasprotuje nobeni cerkveni določbi in večnemu zvelieanju naših vernikov. Tako je menda pač misli! 'Slov. Naroda, ki še čez deset lcl iudi ne bo kapital, da ie vprašanje liuirgičnega jezika interna zadeva katoliške cerkvene organizacije, ker /na ona sama luijboij presodili., ali jc uvedba sturoslovenskcga jeziku v stvari sami dobra ali ne in kdaj da je evenfu-clno njegova uvedba oporiuna! Nikakor pav-■ tonomije' se danes NSS veže za občinske j volitve s starimi -JDSarji. Čo a\1onomija i no spada pred občinski svet, zakaj pa polom vos vaš pompo-tfii proglas na volivce, Očividno io le pesek v oči vse. kar pišete! Dejstvo e, da v proglasu obljubljate, za kar eo 30. marca niste hoteli postaviti in — kakor že sedaj pišete — so tudi po volitvah ne bosle hotoli zavzeti za to. Avtonomija vam je le vollvno slepilo za tiste trape, ki vam kaj verjamejo. V Ljubljani j pa takih ni več veliko. Ljubljančani vedo, kje so doma »demagoglc. -f Stambolijski zndovoljeu. Stambolijski je odšel iz Belgrada preko Ljubljane v Ženevo. Na potu se je brzojavno zahvalil Pašiču in dr. Ninčiču. Zdi se, da je z raz-i govori v Belgradu zadovoljen. O rezultatih lj Pastoralna konferenca ?n ljubljanski ! razgovora pa ni poročal ne Stambolijski | arhidiakonat bo jutri, 15. t. m. v semen i-nc belgrajska vlada. Znano je le toliko, i ški dvorani. Začetek ločno ob 15. uri. V očitke in se zaveže plačati vse stroške kazenskega postopanja, med njimi tudi stroške zastopnika zasebnega obtožitelja po sodni odmeri in 000 Din za Jugoslovansko Matico, vse v 14 dneh. ■— Razprava pred sodni jo je bila pravzaprav politična volilna bitka med starini in mladini. Bitko so to pot izgubili starini. Bila je pa to tudi razprava o nacionalizaciji vevške papirnico, pri kateri je imel glavno besedo dr. Trillor. Jj Zagonetna afera. Zadnjič smo čisto na kratko povedali, kaj se po Ljubljani t govori o skrivnostni aferi, katere žrtev je i postal g. Štritof, sin gimn. ravnatelja. In ' sedaj nas ' Narod', hruli, naj mi povemo o tem konkretne stvari z imeni. Ja, za to j ravno gre! Od tedaj do danes jo poteklo že nekaj let, in vendar še javnost prav nič j no ve, kako je s tisto žalostno afero, ka-i tera med Ljubljančani ni še pozabljena. In ves ta čas javnost drega iti sprašuje, pa nc dobi odgovora! Gospodje pri »Narodne bi tedaj bolje storili, ko bi pomagali to zadevo razčistili in pojasniti. To bi bilo pač bolje in koristneje, ko pa sc kregati In nas pozivati, na.i mi povemo, kar vemo. — S tem, ko bo jasno vse, bo zadeva za našo javnost končana. Prej pa ne. lj Zlat« porokn sta ohliHjaln v soboto v cerkvi sv Petra r Ivan \Vimmer, poduradnik v in njugova pa soproga Nežika roj. Z a tn l j e n. lj Prufjivo stanovanjskih uajpmnikov jr .slo-venijo opoazrjn, d;i so vrši prihodnja javua od-borova seja v «r«do, dne 15. novembra 1922 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Narodno gledišče, DRAMI. Torek, li. novembru - Zaprto. greda, 15. novembra JACK STR A \ Ve. Reva drugič v našem oi>emein Sledališču v četrtek, dno 16. t. ni. Pela bo kakoi zadnjič naslovno vlogo v operi :>Madame Butter-flyt. Predstava s,- vrši za izven. Nadaljni operni repertoar s»3 spremeni v toliko, du se vprizori % soboto, dne 18. t. m. opera »Carment za red E ii v torek, dne 21. t. m. opera »Tajnost* za red D. Prosveta. pr Dr. .losip tierin priredi s svojim orke ntrom v ponedeljek, dne 20. t, m. v veliki dvorani hotela Union svoj I. sinfonični koncert v tekpči zimski sezoni z zelo zanimivim sporedom. Natančnejši spored javimo Jutri Vstopnic^ za "U koncert pa sc bodo prodajale od srede 15. t m dalje v trgovini Glasbene Matico na Kongresnem trpi (poslopje Filbarmoničnega društva). pr Baiukova »Pevska Sola«. ki je wav-kar izšla, stane 45 Din (ue 40. kakor l" aparal in predavatelja, ki imajo elekbično lili v dvorani, kjer s-: lahko zbero /večer, ■r plučoio stroške (O P /.a aoarat in sli!-,': 20fT K in polne siioškc, ki so ni/ki) Določile lahko vstopnino pol do 5 dinarjev /ao sebo. Ker predavatelj nima časa vsak dan, sporočite, kakšen dan \ lednu t»t pri vos moglo biti predo-vanic Tr^ka In šport. Ilirija : Primorje I : :! (2 : 0). Včerajšnja i tckiiiu med Ilirijo in Primorjem je končala sicer zopet z zmago Ilirije, toda Primorje jo igralo s io'iko požrtvovalnostjo in vztrajnostjo, da so je obvarovalo siičnega poraza kot ga je doživelo v prvenstveni tekmi 5. t. m. Tekma je bilo zelo dobro obiskana. )'nr vročokrvnih elemenlov sc je 15 minul prod zaključkom na obsojanja vreden način vmešalo v potek i ;i'c. 'ako da jo je moral sodnik predčasno zaključili V smrtnem oziru igra ni stala bas i\h viške, pusebt.o ne s strani Ilirije, v kateri so imeli nekateri igralci glM> dan. Nekaj je vtorilo tudi lo. da je podcenjevala protivnjka. V Primorju je bila dobra obramba, srednji krjk-o in ob:, zunanja napadalen. — Hodnik p Oelis je bil strogo objektiven in popolnoma na meMu. Dtiuaj. 13. nov. (Izv.) Pri mednarodnem šahovskem turnirju, ki se je začel danes, so dobili pri prvi partiji Rubinstein proti Rettiju, Griinfcld proti Kflnigu (Du-naj), dr. Tartakouer proti Semjtsehu (Berlin), Wolf in SpielniEnn sla igrala remi. Jadranska plovidbn. Poizvedovanja. Zlat prstan sc ic nešcl. Dobi se: Trnovo, Opekarska cesta. Mala čolnarska ulica 9. Našla sc je v nedeljo zvečer ročna ženska j torbica. Dobi se v naši upravi. Zgubila se je v soboto 11. t. m. ob pol 6. uri ! popoldne v Selenburgovi ulici pred kavarno >Zvez-i da nova nijnva molita športna čepica. Polten najditelj so i'io»i, da jo odfln na policiji. Poslano* Interesente Koroškega problema opozorim na '.'ne 15 (oz. 16. t. m.) izhajajoči članek Slov. Naroda« izpod mojega peresa. Interesenti bodo informirani o materiji Diplomacija in strategija o splošnem in o Diolomatične situnciic s loven. Korotana leta 1018 o posebnem. A.L«vrič-Zaplaz. Z? vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon. i«uiuiw'f«n vrr niE m ca; mm ženitna IMF M« GOSPODIČNA, osamljena, pririne zunanjosti, izobražena, dobro gospodinja, dobro situirana, želi znnnstva z odličnim, inteligentnim, /načoinir.i gospodom srednjih let. v dobri poziciji Le resn • ncarionimne ponudbe pod: :>Primorka<: na upravništvo -Slovenca . Undmlinor popolnoma vešč v naUHMIklf , mlinski stroki ter sposoben vsak mlin samostojno voditi, priden, pošten, želi premenili službo takoj ali pozneje. - Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »ZANESLJIV«. Zancsljiveaa SKLAD! sprejme tvrdka JOS. TERPIN IN KOMP., RAKEK. Monrnftal lo* >"°ško kolo Pnch , mdpl UllCIj Jv. z dvojno prestavo, 2 ležišči za iransmisijo 60 mm, krožna žaga, lestenec za tri žarnice, stoječa steklena svetilka ter elektr. likalnik. Na ogled vsak dan po 17. uri ter v soboto in nedeljo vsak čas. Naslov pri upravništvu »Slovenca« pod štev. 4890. LEPA enonaclstropoa HIŠA z velikim vrlom, na zračnem kraju, v mestu Ljubljana, naprodaj. - Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 5. — Stanovanje prosto. __ Lepa stavbna parcela pod Tivolijem v Ljubljani se radi preselitve zelo u godno proda. Vpraša se pri lastniku !V. FREL1H, ' Vrhovčeva ulica 9, I. nadstr. popolnoma kompleten, naprodaj. Frančiškanska ulica 2jIV, desne stopnjiee. OBVESTILO^ Obveščam slav občinstvo, da kupujem stare obleke, čevlje, po- Eiii^tu^ 5frl - Grem tudi na dom. IfiMVU SlU Drame Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 20. Ugodno prodam elektromotor 900 voltov. 5 UP 1309 obratov, ttnv, kompleten. Naslov pod šifro ✓/Elektromotor 4911« na upravo »Slovenca«. za promenadne in športne obleke v bogati izbiri 9. S E. VMmi »Bstni trn 10 Xfci*at»S»Ba»SraiS8«!&«RBfK!H??iEa Poravnajte naročnino! -"•"•S čreva za kranjske, krvave in jetrne klobase in drugo, najboljše kakovosti in po najnižjih cenah, ima vedno v zalogi JOSIP Bergman, Ljubljano Poljonska cesta .'iS. iSŽPf STAVBENE PARCELE žup, urad v Dol Logatcu. Večjo množino porcelanaste ali steklene posode steklenico in balone od 5 1 vsebine naprej kupuje J. AVGUŠTIN, Spod. šiškn, lenieieva cesta št. 231. v najlepši legi in nekaj novih Ir starih oken ima naprodaj JOSIP TRIBUC, GLINCE 37. 4862 ln kumno kupuje SKVER io Komp, Ljubljana, Wolfova ulica 12. Popolnoma nov s t r o i za deljenje testa, 30delni, moden se proda vsled nakupa večjega sboja — V. BIZJAK in DRUG, Rogaška Slatina. Kupimo z dokazom legitimacije stara, tudi pokvarjena vsak čas, po najnižjih cenah, pri E. VA4DA, IZVOZ divjačine in perulnine, ! ČAK0VEC, Metijimurje, j JUGOSLAVIJA - Brzojavk VAIDA, Ca-kovec - Telefon štev 59 motorje, v. razne stroje. BATJEL, Ljubljana, Karlovska cesta st. 4. BENCIN PNEUMATIKA OIJE VSA POPKA VILA MAST (N VOŽNJE Lc prvovrstno blago iu' delo po solidnih cenah nudi JUGO-AUTO d. z o. z, v Ljubljani. it icioic; juiii«.« rofcsivPse, Kogavsse '"" liiii mi sii 'S. m ffl IS B 31 RS 58 BI K ® E ® £1 a ® IS liil ■i m n r jI Mm isl L Sess .'Ljubljana, A\cstni trg Stev. 19. m Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancr.m lužno vest, da je moj iskrenoljubljeni oče, odnosno brat, svak in stric, gospod šolski ravnatelj v pok. itd. po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, danes mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega rajnika bo v torek, dne 14. t. m., ob treh popoldne, iz hiše žalosti v Laškem. Priporočam ga v blag spomin! Laško, dne 14. novembra 1922. Knnil Valentinitsch, zvezni žele/i iški nadsvelnik - mm JELENE, SRNE, ZAJCE, JE-. REBICE, FAZANE, DIVJE KOZE, KLJUNAČE ITD. kupuje vsako množino in plača n po najboljših cenah E. IZVOZ DIVJAČINE IN PERUINiNL m 1 CAKOVEC :: MEDJDIUIUE « 3n Brzojavi: VAJDA, CAKOVEC. Inlcrurban telelon številka 59. DIAMALT Pozor peki! »DIAMALT«, tvornice Hau-ser i Sobolka, Bei - Stadlnu, v predvojni kakovosti, se zopet dobi pti glavnem zastopnika za Jugoslavijo KDU AIID DUZANEC, Zagreb. Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc moj zlati soprog aško Hdciisr trpsec v nedeljo dne 12. t. m. po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vero, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek tlne 14. novembra ob i. uri pop. iz hiše žalosti Marijin trg št. 3, na pokopališče k sv. Krištofu. Bodi mu blag spomin! V Ljubljani, dne 12. novembra 1922. Globoko žalujoča soproga Kristina Reicher, vdova Frisch in ostali sorotinikt. Mestni pogrebni zavod. .V .V-'ittv.+i,*'/.'. !■£,'/''.., '..j Parna žaga v SMEREDEVU, Srbija, za svoje podjetje, ki se razume na posle pri au;i, dalje izvežbanega prodajalca za svojo malo trgovino v Smerec! — Pismene ponudbe na naslov S t r u g a r a;:, S m e r e d e v o. 4896 Delničarji Slovenske eskomptno banke so na izrednem obenem zboru, ki se je vrši! dno 20. maju 1922 v Ljubljani, soglasno sklenili razdružitev Slovenske eskomptne banke polom združitve (iu-zije) s Trgovsko banko, d. d. v Ljubljani. Ta sklep je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo z odlokom z dne 17. julija 1922. vi. št. 2806, in je bila luzija vsled sklepa deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani z dne 25. oktobra 1922, opr. št. Firm 1999/Rg B I 96—40, vpisana v trgovski register pri deželnem sodišču v Ljubljani. Zaiedno s to objavo poživljamo vse upnike Slov. eskomptne banke v smislu členov 243, točka 2 in 247, točka 2 trg. zak., da svojo iorjatve in zahtevke, ki jih imajo proti Slovenski eskomptni banki prijavijo tekom treh mesecev od dneva, ko bo ta izjava v tretjič natisnjena. ® Sočasno obveščamo vse delničarje Slovensko eskomptne banke, da se bo vršila izmenjava delnic Slovenske eskomphio banke za delnice Trgovske banke v smislu določil fuzijske pogodbe z dne 11. maja 1922 po preteku treh mesecev po tretji objavi tega razglasa v Uradnem listu. V L j u b 1 j r n i, dne 8. novembra 1922. Slovenska eskomptna bauka, Ljubljana. Zahvala. Priorčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojne izraze eožalja in izkazano čast na zadnji poli našega dragega pokojnika. gospoda. Štefana Derpnc trgovca in posestnika. DUBLJANA - SEMIČ, dne 13. novembra 1922. Žalujoči ostali. Zahvala. Ob priliki bridke izgube našega nepozabnega soproga m očeta, gospoda iistosi Lnckmanna uradnika Kranjske industr. družbe se je nam izkazalo loliko sočutja, da se nc moremo zahvaliti posameznim, ter izrekamo tem polom našo nojprisrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so dragega pokojnika spremili nn zadnii poti in vsem darovalcem prekrasnih vencev. Zlasti sc zahvaljujemo nreč. duhovščini, rnvnaieljstvu, uradništvu in delavstvu Kranjske industr. družbe, lovarniški požarni brombi za častno stražo in spremstvo, gasilnim društvom Jesenice, Koroška Bela in Javornik, Hrušica, Zabrez-nica. Bled itd., itd., godbama kal del. društvo in kovinarjev, ler pevskim društvom Sava za gcnljivc žalostinke, lovskim in planinskim društvom, knapom in invalidnemu odseku ter društvu delovodij, in v prvi vrsli požrtvovalnemu tovarniškemu zdravniku zo njegovo pomoč ob bolezni. 1F.SEN1CE, dne 9. novembra 1922. PAVLA LUCKMANN in oiroci. jidfijs konzorcij »Siovene«c. MUKOvOfni urednik Jninael Moškere v Ljii nL Jučošlovauska Uok&tna v jujuliljanj.