Dvajset let glasila SZDL Ljubljana Moste — Polje Naša skupnost PERIODIČNI TISK V NAŠI OBČINI PO OSVOBODITVl L bodno zadihalo mesto — heroj. Nacionalna in socialna osvo-boditev je dala novega poleta sproščenim si/am revofucije. Tisk se je takoj vključil tudi v nove tehnične možnosti, čas pa je terjal od njega vedno globlje in širše vključevanje v vsakdanji boj za obnovo, za graditev nove-ga, za socializem. V uresničeva-nje tega se je vključil tudi tisk v naši občini. Vsa povojna leta seveda naši delavci, delovni Ijudje in občani pišejo tudi v mestna (okrajna) regijska in republiška glasila, dnevnike, tednike, mesečnike, almanahe, družbenopolitična, družbena, strokovna in druš-tvena glasila ter drugo periodiko; sodelujejo pri radiu, televiziji in drugih javnih občilih. A naša po-zomost bodi usmerjena v perio-dični tisk, ki ima svojo človeško in materialno osnovo v naših tozdih in večjih asociacijah, šolah, družbenopolitičnih, družbenih organizacijah in društvih ter v krajevnih skupnostih s sedežem v občini ali zunaj nje. Tako je po prvih — tudi ciklostiranih — za-četkih periodike v naši občini urejen tudi naš prikaz. Časovno seže od junija 1945 do sredine leta 1978. Ker pa še ni znanstveno obde-lan splošni, gospodarski in druž-benopolitični razvoj delovnih or-ganizacij, krajev in občine kot celote ter če upoštevamo, da je temu tako morda tudi zaradi premajhnega časovneaa odmi- Ijivo, da tudi naš prikaz ni niti končna niti podrobna podoba ra-zvoja periodičnega tiska v naši občini. Gradivo je bilo treba naj-prej kar največ zbrati in pre-gledno urediti. Tako so dani ja-snejši obrisi za nadaljnje delo pri spremljanju razvoja periodič-nega tiska v občini. Za vsak po datek ali popravek oziroma do-polnilo se priporočamo in že na-prej zahvaijujemo. Že bežen pogled v doslej zbrano gradivo pa nas potrjuje v osnovni ugotovitvi, da je delav-ski, revolucionarni tisk v občini nada);eval predvojno in me& vojno tradicijo, ki ji je samou-pravljanje že sredi 50 let dalo neslutenega poleta tudi tu. Že v drugem mesecu svo-bode, junija 1945 je ZSM ra-jona Moste začela izdajat! ci-klostirana NAŠA POTA. Po doslej zbranih podatkih je to prvo glasilo v našl občini po osvoboditvi, izhajajoče vsa-kega 1. in 15. v mesecu. V NUK je ohranjena le 1. šte-vilka I. letnlka (v krogu desno spodaj piše 1, junij) na 10 straneh C-» formata. llustrator \n risar naslovne stranl Beno Kušar se spomlnja, da je izšlo od 18 do 20 števllk Naših potl in da je zadnja Številka izšla za maj 1946 z vsebino delav-skega praznika. lzha{ala da so Nflža Dota v 70 do fln idih KAZALO , Stran DELOVNl KOLEKTIVI............................................................ 2 Petdeseta leta ................................................................. 3 Šestdeseta leta................................................................ 4 Sedemdeseta leta ............................................................. 6 ŠOLE.........................................................................,. 9 SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA ................................. 11 ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE ................................................ 12 DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA......................................... 14 KRAJEVNE SKUPNOSTI ......................................................... 14 IN DRUGI ....................................................................... 15 NAŠA POTA, prvo — clktostlrano — glasilo v občinl po osvobo-dltvl, junlj 1945—maj 1946. Ohranjena Je matrlca naslovne stranl (glej sliko!) in 1. št. 1.1. (junij 1945) O nadaljnjih periodikah mladih glej dalje, posebno poglavji Šole in Zveza sociali-stične mladine. OELOVNI KOLEKTIVI Delavci železniške postaje Ljubljana — rezervacijski center Kajuhova c. št. 51, in Železni- OLASILA 2ELEZNIČARJEV, od clklostlranlh KOMERCIALNIH, TRANSPORTNIH OBVESTIL (TOB) v tobruarlu 1946 do tlskan« NOVE PROGE In SLUŽBENIH OBVESTIL (SOB) 3 škega gospodarstva Ljubljana, Železniškega transportnega po-djetja Ljubljana — tozd Pro metna sekcija Moste, Kajuhova c. št. 51, skupne službe centra^ nih delavnic in tozd za vzdrževa-nje lokomotiv Zaloška c. št. 217, Železniškega gradbenega po djetja Ljubljana in tozda Visoke gradnje, Ob Zeleni jami št. 2, se pač vključujejo v Zelezničke no-vine vseh jugoslovanskih želez-ničarjev, posebno pa v glasilo železničarjev Ljubljane — ka-sneje Slovenije in Istre NOVA PROGA s sedežem na Moše Pi-jadejevi ul. št. 39. Začetek tega glasila sega pravzaprav v fe-bruar 1946, ko so začela izhajati ciklostirana KOMERCIALNA, kasneje TRANSPORTNA OB-VESTILA (TOB), sedaj OBVE-STILA. Oktobra istega leta je začel izhajati tudi ciklostirani BILTEN, ki je prek različnih na-slovov kot VESTNIK postal leta 1955 priloga SOB — glasila di-rekcije JŽ Ljubljana (glej dalje), od decembra 1960 pa izhaja kot Nova proga. Časopis sedaj izhaja trikrat mesečno na 8—16 strani A3 formata in v nakladi prek 20.000 izvodov. Odgovorni urednik je Niko Isajevič. Stro-kovno glasilo ŽG Ljubljana SLUŽBENA OBVESTILA (SOB) z občasnimi prilogami je začelo izhajati leta 1947 — od 1. ja-nuarja do 1. maja 1947 so izha-jaje kot OKROŽNICE. SOB izha-jajo dvakrat mesečno z različnim IETO L 5TEV. \. številom strani polovičnega ma-tičnega formata in prav tako v nakladi prek 20.000 izvodov. Odgovorna urednica je sedaj Magda Breznikar. Biro za stike z javnostjo ŽG Ljubljana že več let tedensko iz-daja eno — do nekajstranske ak-tualne INFORMACIJE, enkrat-nim dogodkom pa so namenjene občasne publikacije. V letu 1948 je na Vevčah do-brega pol leta izhajal prvi tiskani časopis s sedežem v občini po osvoboditvi NAŠ PAPIRNIČAR, mesečno obratno in sindikalno glasilo papirnic Vevče — Gort-čane — Količevo. Od 1. maja do oktobra 1948 je izšlo 6 številk na 8—16 straneh A4 formata in v nakladi ok. 800 izvodov. Odgovorna urednika sta bila Stane Marcijan in Ladi-slav Trampuš. Marca 1962 pa je začelo izha-jati prav tako tiskano glasilo ko-lektiva tovarne celuloze in pa-pirja Vevče — Medvode NAŠE DELO. Izhaja na 8—24 straneh A3 formata in v 2200 izvodih. Drugo leto je izhajalo tudi za de-lavce Količevega. V naslednjih letih se je po organizacijskih spremembah menjala tudi »se-stava« kolektivov, katerih glasilo je bilo Naše delo, a izhajalo je vseskozi v vevški papirnici s se-dežem Vevče št. 50. Odgovorni VEVČE, MAJA 194« MESEČNO OBRATNO IN SINDMCALNO GLASIIO PAPIRNIC VEVČE - CORIČANE - KOUČEVO Živel 1. maj - mednarodni praznik delovnega Ijudstva! že tretjic po zmaifaslavnero abračunij nud fašističrumi hordami m pnagi nad domačimi izdajalci, slavimo 1- maj, proznik dckmif?« Ijudstva v^ega sveto, pod pogoji mirnega živ-njenja. ki smo'»i ga priborUi za ceno velikan-«kib žrtev in necloveekega trpljenja meti Osvo-bodilno borbo. Stari ča.si predaprilakp čviršire so za nami. Toda tudi že takrai je delo\-no Ijudstvo JuL»-nlavije 1. maj. mednarodni prnzmk deJa. vsako leto praznfivalo v zniunenju moblHzacije v«"h svojih mt za. borbo pmti lta.pitaJističueinm isko riščaaiju in narionaJnemu zaiiranju. V «rtari Juewlaviji je deJo^-no ljudjstvo kljub zundarnierij«keinu terorju reakrkmarnih klik vsako lrio slavUo svoj bonbeni praznik. Pobeb-no velike množične pmsiave in manifeso pod vtiwm Oktobrske revolucije in rano-frih drugih vstnj tudi pri naa vzvaJovile mno-Žire delovnegB Ijudstva. Po zlnglosni »OW-ntini«h pud režimi gfav-ojat' ter žandorskih bajopetov, reakcije aikdar ni moffla preprcfiti borbencga prazntrvania praznika ^T*e^a deJovnega Ijudfttva. DelavnkJ razred in nje^uva Kmnuniflttfna partija sla vsake^u i.maja izdajaJa slavnosioe štcvUke KTojih casopisov in ile^ulne latake, v ka^erih sta delovmTiiu ljudstv-u razkriukavala zločinc, i/kari*-Niuvlja nai petlerfni plan. si bomo itkovuli naj-bolišc orožje prnti vnem M)vružntkotn delitvnr-pa ljudsivo. ki bi ponovno boteli zasužrijiti na-šc narotle. V borbi zn mir — za svabodo vM-jjft dclo^-nc^a ljudatva. za pravo dcmokrai-ijn nfl »vctu. bomo rnzciilili v nija 1956 izdal prvo (edino?) številko ciklostiranega svojega glasila ŽIVLJENJE IN DELO. Izšlo je na 14 straneh A4 formata in v doslej neznanem številu izvodov. Odgovorni urednik je bil Jože Marolt. Od tedaj ni zaslediti samo-stojnega glasila tega kolektiva. po pridružitvi h Kolinski pa se delavci te tovarne vključujejo v njeno glasilo — glej tam! Delavci Kemične tovarne, Ob železnici št. 14, so od januarja 1957 do julija 1958 izdajali ti-skano glasilo TOVARIŠKA BE- ¦ SEDA. Izhajalo je na 10—24 straneh A4 formata v 900 izvo-dih. Prvo leto je izšlo 9 številk, drugo leto je bil dvomesečnik. Odgovorni urednik je bil Maks Drobež. Delavski svet je dlje časa iz-dajal po potrebi, a domala me-sečno ciklostirani GLASNIK KEMIČNE TOVARNE. Izhajal je na različnem številu strani A4 formata v 210 izvodih, urejal ga je Pavle Šepe. Po združitvi z delovno organi-zacijo Sava Kranj se delavci Kemične tovarne (in Protektor-ja) vključujejo v skupno glasilo SAVA KRANJ. To glasilo je za-čelo izhajati leta 1961 v Kranju, kjer ima sedež še sedaj v škof-jeloški ul. št. 6. Izhaja14-dnevno na 8—16 straneh B* formata v 5000 izvodih. Odgovorni ured-nik slovenske izdaje je sedaj Jože štular. Pogostna priloga glasila je INFORMATOR, ki ga na eni do nekaj strani izdajajo po potrebi, a skoraj tedensko. Delavci SGP Gradis so začeli izdajati svoj GRADISOV VESTNIK aprila leta 1958 kot mesečnik na 8 straneh B3 for-mata in v 4200 izvodih. Sedaj izhaja na 12—14 straneh A4 formata in v 9000 izvodih. Neka-teri prispevki so tudi v srbskohr-vaškem jeziku. Prvo uredništvo je bilo na Korytkovi ul. št. 2, 1. aprila 1976 pa se je preselilo na Šmartinsko c. št. 134a. Odgo-vorni urednik je že dolga leta Lojze Cepuš. Poleg Vestnika izdajajo po potrebi (tudi glede na število izvodov) INFORMATOR za sprotna kratka obvestila v ciklo stilni tehniki na A4 formatu. (Prim. še brošuro 30 let grad-beno-industrijskega podjetja Gradis, 1975, uredil jo je Lojze Cepuš!) Saturnužani — Ob železnici št. 16 — so leta 1959 izdali na 36 straneh A4 formata 1200 izvo-dov 1. številke tiskanega svo jega glasila GLAS SATURNU-SA. Prvo leto je izšla ena števi^ ka, drugo dve, tretje obsežna jubilejna (40 let Saturnusa), od marca 1963 pa izhaja mesečno na 8—12 straneh B4 formata in (sedaj) v nakladi 2200 izvodov. Več prvih let ga je urejal uredni-ški odbor V. Bregant, B. Črne, J. Einspieler, J. Herzog in J. Medič, sedaj je odgovorni ured-nik Janez Grčar. Leta 1969 začne izhajati še ciklostirani BILTEN za hitra, kratka obvestila. Izhaja po po trebi, a ok. 50 številk letno. Po-trebe družbenopolitičnih orga-nizacij, družbenih organizacij in društev v Saturnusu pa nareku-jejo tudi različne namenske »hitre« BILTENE. Že pred oblikovanjem tozdov leta 1973 začno po potrebi izha-jati še štirje ciklostirani INFOR-MATORJI: zdaj so zeleni za ORODJARNO, rdeči za EMBA-LAŽO, rumeni za AVTOO PREMO in rjavi za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB. Občasno izdajo Saturnužani tudi druge publikacije, predv- GLASILA DELOVNIH KOLEKTIVOV Iz p«td*Mtlh sem propagandnega značaja. (Prim. še brošuro ob 50-let-nici Saturnusa, 1971; uredila in opremila sta jo Slavko Gerfica in Janez Ošaben.) Delavci skladišča Droge, Le-taiiška cesta, se vključujejo v glasilo delovne organizacije HP Droga NAŠ GLAS. Izhaja ne-kajkrat letno od leta 1959 na 8—12 straneh B4 formata v 2000 izvodih. Odgovorna ured-nica je sedaj Albina Škapin. Sedež glasila je v Portorožu. Večkrat izide Droga INFOR-MATOR na nekaj straneh A4 formata, odgovorna urednica tudi tega je A. Škapin. ŠESTDESETA LETA Kolektiv Javnih skladišč, Smartinska c. št. 152, je začel izdajati svoje glasilo JAVNA SKLADIŠČA leta 1960. Tedaj je izhajalo ciklostirano nekajkrat letno v 500 izvodih na 8—12 straneh A« formata. Za uredniški odbor je odgovarjal Bogdan Šturm. Od januarja do decembra 1963 je po reorganizaciji izha-jalo tiskano mesečno glasilo de-lovnega kolektiva tedanjega podjetja Intertrans-Globus NASE DELO, in sicer na 8 stra-neh B4 formata in v 900—1200 izvodih. Odgovomi urednik je bil najprej Bogdan šturm, nato pa Vlado Zlobko. Naslednje leto se je glasilo preimenovalo v ŠPE-DITER, odgovorni urednik pa je bil Peter Logar. Od leta 1965 naprej se glasilo zopet imenuje JAVNA SKLADIŠČA in izhaja dvomesečno na 8—16 straneh A3 (kasneje B4) formata v 500 izvodih in z občasno STRO KOVNO PRILOGO. Odgovorni urednik je bil sprva Ivo Jurca, od leta 1967 naprej pa je Vlado Zlobko. V letih 1973 in 1974 gla-silo ni izhajalo. Zadnja leta je večkrat se-stavni del glasila priloga 0 re-kreacijski dejavnosti. Od leta 1970 sproti objavljajo aktualnosti o samoupravni in poslovni dejavnosti delovne or-ganizacije v ciklostiranih eno- ali večstranskih INFORMACIJAH. Izidejih kako leto tudi 100 in več številk, predvsem od reorgani-zacije leta 1974 sem. Ob različnih prilikah, obletni-cah in v propagandne namene občasno izdajotudi druge publv kacije. Delavci klinične bolnišnice za psihiatrijo Ljubljana Studenec se vključujejo v glasilo skupnosti zdravstvenih delovnih organi-zacij SRS NOVIS in v strokovna svoja glasila, a že od januarja leta 1960 do junija 1961 so se vključevall tudi v tiskani informa-tivni list kliničnih bolnišnic v Ljubljani NAŠ GLASNIK. Izhajal je na 8 straneh C4 formata v okoli 1200 izvodih. Odgovorni urednik je bil Franc Frece. Od sredine leta 1968 do konca leta 1971 je izhajal ciklo-stirani mesečnik BILTEN klinič-nih bolnišnic v Ljubljani. Izhajal je na 12—16 straneh A4 formata v 1800 izvodih. Izdajali so ga samoupravni organi. Od ja-nuarja 1972 do junija 1974 so ga tiskali pod naslovom H BILTEN kliničnih bolnišnic v Ljubljani na okoli 32 straneh enakega for-mata. Za uredniški odbor je od-govarjal Janez Zemljarič. Junija 1974 se je preimenoval v H BIL-TEN kliničnega centra v Ljublja-ni, odgovorni urednik je bil Borut Miklavčič; od novembra istega leta se imenuje BILTEN klinič- dth. Odgovorni urednik je bil sprva Franc Tomšič, nato pa Tone Hegler. Od tedaj do konca leta 1977 je Informator redno izhajal, zadnji dve leti tudi z ob-časno prilogo, ki so v njej bila objavijena avtentična besedila samoupravnih aktov in sklepov. Tedaj je bil odgovorni urednik Miro Geroni. Po formiranju SOZD SAP-VIATOR izhaja od februarja 1978 skupno tiskano glasilo SAP-VIATOR na poprečno 20 straneh A4 formata v 6000 izvo dih. (Do združitve je Viator od leta 1961 izdajal v 3200 izvodih mesečno GLASILO VIATOR Ljubljana, do leta 1961 pa GLA-SILO LJUBLJANA TRAN-SPORT. letnika do danes pa je Janez Slovenc. Med občasnimi publikacijami naj omenimo slavnostno šte-vilko GLASNIKA 100 let Šumija. (Glasila prejšnjih posameznih tozdov sedanjega kombinata zahtevajo dodatno obravnavo, ki presega okvir našega pregle-da.) Poslovno združenje prevoz-ntških. podjetij Slov^nija tratv sport Titova c. št. 48 (kasneje Poslovno združenje za cestni promet Vektor, šmartinska c. St. 104) je izdajalo od leta 1962 do 1963 mesečno (od 1964 do 1966 občasno) giasito ST (Slo venija transport), kasneje VEK- GLASILA DELOVNIH KOLEKTIVOV Iz šestd«Mtlh tet — 1. del nega centra v Ljubljani, odgo vorni urednik pa je Vinko Domi-trovič. Občasno izhajajo zadnja leta tudi izredne številke BILTENA z objavami samoupravnih aktov. Sedež glasila je stalno na Za-loški c. št. 2 (sedaj 7). Delavci prometnega podjetja SAP Ljubljana, Središka ul.št.4, so začeli izdajati svoje ciklostf-rano GLASILO KOLEKTIVA ja-nuarja leta 1962. Izhajalo je sprva mesečno, nato dvome-sečno v 1000 izvodih na 25 straneh A4 formata. Glavni urednik je bil Stanislav Žbogar. Avgusta 1963 je izšla prva ti-skana številka na 8 straneh B4 formata in v 1000 izvodih. Tako je izhajalo glasilo do leta 1965. Ponovno so začeli izdajati ti-skano glasilo z naslovom IN-FORMATOR kot dvomesečnik febaiarja 1972 na poprečno 12 straneh B4 formata v 1500 izvo Občasno izdajajo posamez-ni tozdi (v DO SAP Ljubljana s sedežem v naši občini jih je 12) in sozd vsak svoj ciklostiram BILTEN v toliko izvodih in na to-liko straneh, kot se pokaže po-treba. Oddelek za propagando iz-daja letno za tozd Turizem, rent- a-car redno in izredno pro-pagandno gradivo z različnimi Ramenskimi naslovi, v različnih formatih in obsegih, kot npr. brošuro IZLETI ipd. Od leta 1962 do 1965 je v 600 izvodih občasno izdajal delavski svetžita,šmartinskac. št. 154, ciklostirani GLASNIK Žito, ki se je januarja 1966 razvil v BILTEN GLASNIK živilskega kombinata Žito, sedaj glasilo delovnih Ijudi živilskega kombinata Žito GLASNIK. Izhaja mesečno v 1000 izvodih na 16 straneh B4 formata. Frvi odgovorni urednik je bil Jože Nedog, od sredine 2. TOR na 8—12 straneh 84 for-mata in v ok. 2000 izvodih. (Od 1958—62 naj bi izhajal tudi ci-klostirani ST.) Prvi odgovorni urednik ST je bil Gregor Kolar, za njim Stane Moravec, Vek-torja pa Ludvik Japelj in Ivan Nečemar. Konec 1.1973 in vzačetku leta 1974 pa je izdajal tozd Tovomi promet ciklostirani bilten VEK-TOR. Izšle so tri številke, vsaka na 20 straneh A4 formata — 60 izvodov je bilo v slovenskem je-ziku, 40 pa v srbohrvaškem jezi-ku. Odgovorni urednik je bil Bogo Šramel. Delavci podjetja Iskra com-merce — vodstva interne korv trole Zaloška c. št. 69 in skladišč na Šmartinski c. št. 152 se vklju-čujejo v tedensko glasilo delov-nega kolektiva SOZDISKRA, ki izhaja od leta 1962 na 8 straneh C3 formata in v nakladi 30.000 izvodov. Odgovorni urednik je sedaj Dušan Željeznov, sedež glasila je na Prešernovi ul. št. 27. Delavci treh skladišč na Šmartinski c. št. 152 A se zdru-žujejo z delavci trgovskega, izvozno- uvoznega, zastopni-škega in proizvodnega podjetja Metalka tudi v listu delavcev METALKA. List izhaja od leta 1962 mesečno na 12—16 stra-neh B4 formata v 2200 izvodih. Odgovorni urednik je sedaj Joško Vučemilo. Sedež glasila je na Dalamtinovi ul. št. 2. Delavci delovne organizacije Petrol z bencinskimi servisi v občini in tozdom trgovina na de-belo — poslovna enota Zalog, imajo svoje glasilo PETROL Izhaja od leta 1962 sprva me-sečno, sedaj dvomesečno na 8—12 strani Ek formata — prva leta v 1000, sedaj v 3000 izvo dih. Odgovorni urednik je sedaj EgonŠerbela. Sedežglasilajev Vošnjakovi ul. št. 2. Od leta 1962 izdaja delovna organizacija zdravilišča Raden-ska, ki se vanjo vključujejo tudi delavci skladišča ob Letališki cesti, svoje mesečno glasilo RADENSKI VESTNIK. Izhaja na 8—24 straneh B4 formata v ok. 1000 izvodih. Odgovorna urednica je sedaj Breda Žnida-rič. Uredništvo glasila je v Ra-dencih. Delavci skladišča Mercator na Šmartinski c. št. 104, tajniš-tva tozda Cibes na Rdjčevi ul. št. 16, več prodajaln tozda Golovec, Slovenija sadje — hladtlnice Zalog na Hladilniški ut. št. 38, prodajaln Sadje-zelenjava v ob-čini, skladišča Velepreskrbe, Zaloška c. št. 208 in šmartinska c. št. 152, z diskontno prodajo se vključujejo v glasilo delovnega kolektiva MERCATOR. Izhaja mesečno od leta 1963 na 12—24 straneh C4 lormata (prej B4). Število izvodov se je od za-četnih 1500 izvodov povečalo na sedanjih 3200. Odgovoma urednica je sedaj Ivanka Vrhov-šek. Sedež glasila je na Ašker-čevi c. št. 3. (Od leta 1971 občasno izide v 500 izvodih INFORMATIVNI BILtEN Sadje-zelenjava.) Delavci GIP Obnova s tozdi v občini Montažrte gradnje v Sla-pah, Rjava cesta, Gradbeni in servisni obrati, Rojčeva ul. št. 1, separacijo, betonarno in skla-diščem opažarskega obrata ob Litijski c. in z gradbišči v občini izdajajo svoje glasilo delovnega kolektiva OBVESTILA. Izhajajo od leta 1963 10- krat letno na 24 straneh C4 formata v 2000 izvo-dih. Odgovorni urednik je sedaj Franjo Pokos. Sedež glasila je na Titovi cesti št. 39. Delovni kolektiv SGP Gorica z gradbišči v naši občini izdaja od leta 1963 svoj VESTNIK. Izhaja občasno na ok. 10 straneh B4 formata in v nakladi 2200 (sprva 1400 izvodov. Odgovorni ured-nik je sedaj Franc Tomšič. Sedež glasila je v Novi Gorici. Delovna skupnost GP Teh-nika s specializiranim obratom gradbene operative, tozdom Strojni obrati Kajuhova ul. št. 35 ter separacijo Fužine ob Litijski cesti izdaja od leta 1964 svoj GLASNIK na poprečno 12 stra-neh C4 formata. Sprva je izhajal občasno, sedaj pa izhaja redno mesečno v nakladi 2800 izvo-dov. Odgovorna urednica je sedaj Marija Mesarič. Sedež glasila je v Vošnjakovi ulici št. 8. L. 1970 je njih sindikalna or-ganizacija izdajala v 1000 izvo dih svoj mesečnik GLASNIK na različnem številu straneh A4 formata. Odgovorni urednik je bil Jaro Novak. Kot tiskana priloga je nekaj časa izhajala tudi SAMOU-PRAVA. Sedaj jo ciklostirajo. Delavci kolektiva Slovenija ceste — Strojno prometni sektor in Mehanični obrati, Kavčičeva ul. št. 66, ter delovišče v občini se vključujejo v glasilo delavcev SGP SLOVENIJA CESTE s se- dežem na Titovi c. št. 38. Začelo je izhajati leta 1966 v 2400 (sedaj izhaja v 3000) izvodih kot dvomesečnik na 12 straneh Aa formata. Odgovorni urednik je sedaj Silvo Klemenčič. Delavci industrije gumenih proizvodov Tigar Pirot — pred-stavništvo Ljubljana, skladišče Šmartinska c. 152, se vključu-jejo v list industrije gumenih proizvodov TIGAR. Izhaja me-sečno od leta 1966 v srbskem jeziku na 12 straneh B4 formata v okoli 1500 izvodih. V. d. glav-nega urednika je sedaj Miča Go-lubovič. Sedež glasila je v Piro-tu. Toplarna, Toplarniška ul. št. 19, je od marca 1967 izdajala c»-klostirani mesečnik TOPLAR-NIŠKE NOVICE, že čez dva meseca pa GLAS TOPLARNE. Izhajal je na 18—24 straneh A4 formata sprva ciklostiran, nato v fototisku. Število izvodov je na-raščalo od začetnih 280 na 1250. Odgovorni urednik je bil Slavko Švara. Od januarja 1969 se je glasilo — po reorganizaciji podjetja — preimenovalo v BILTEN EGM, najprej z istim odgovornim urednikom, kasneje pa sta to prevzela Pavle Jeriha in nato Slavko Soršak. Sedež glasila je prešel v Maribor. Januarja 1971 se preimenuje v GLASILO EGM, odgovorni urednik ostane Slavko Soršak. Ko se Toplarna sredi leta 1972 združi v Elektro-gospodarstvo Slovenije, se njeni delavci vključijo tudi v skupno glasilo delovnega kolek-tiva elektrogospodarskih orga-nizacij Slovenije ELEKTRO-GOSPODARSTVO. To glasilo izhaja mesečno že od leta 1960 v Ljubtjani, Hajdrihova ul. št. 2, GLASILA DELOVNIH KOLEKTIVOV ta i«*td*Mtlh M — 2. ctol na 8 straneh Cs formata, na-klado pa je povečalo od začet-nih 1250 na ok. 6500 izvodov. Odgovorni urednik je sedaj Tone Bančič. Delavci SGP Pionir Novo mesto — tozd Gradbeni sektor i Partizanska ul. št. 19, separa-cije ob Litijski c. in gradbišča v občini se vključujejo v mesečnik vsega kolektiva BILTEN. Izhaja od leta 1967 na 16 straneh B* formata in v nakladi 4500 izvo dov; od leta 1978 so posamezni članki tudi v srbohrvaškem jezt-ku. Odgovorni urednik je sedaj Jakob Andoljšek. Sedež glasila je v Novem mestu, Kettejev dre-vored št. 37. Delavci delovne skupnosti IMP s ključavničarsko delavnico v naši občini, Zadobrova 132 A, imajo svoj mesečnik (prej dvo-mesečnik) IMP GLASNIK. Izhaja od I. 1967 na 16 straneh C4 for-mata in v nakladi okrog 5600 izvodov. Odgovorni urednik je sedaj Anton Strus. Sedež glasila je na Titovi c. št. 37. Delavci v. prodajalnah Ljub-Ijanskih mlekam v naši občini so se vključevali v informativni list LJUBUANSKE MLEKARNE, ki je izhajal mesečno od leta 1967 do 1977 na 8—12 straneh A3 formata v 700 izvodih. Zadnji odgovorni urednik je bil Franc Kuhar. Leta 1978 je prejšnji list nasle-dil mesečnik NOVE BRAZDE kot glasilo delavcev in kmetov, združenih v SOZD KIT Ljubljana. Izhaja na 12—20 straneh d formata v nakladi 1700 izvodov. Odgovorni urednik je Mitja Kreft. Sedež obeh glasil je (bil) TL stojevi c. št. 63. Delavci Autocommerce — ca-rinski oddelek in skladišča šmartinska c. št. 152, se vključu-jejo v glasilo delovne organiza-cije Autocommerce VESTNIK AC. Izhaja 6-krat letno (po po-trebi tudi večkrat) od leta 1968 na 12—16 straneh Aa formata v 400 izvodih. Odgovorni urednik je sedaj Anton Bogataj. Sedež glasila je na Trdinovi ul. št. 4. Deiavci mednarodnešpedicije Transjug Rijeka — TOZD Ljub-Ijana izpostava Jarše-Moste, Smartinska c. št. 152, se vključu-jejo v mesečno glasilo delovne organizacije INFORMATIVNI LIST. Izhaja od leta 1968 na 32 straneh A4 formata v okrog 10.000 izvodih. Glavni urednik je 6 sedaj Nikola Carevič. Sedež glasila je na Reki, Trščanska obala št. 8. Tovarna zaves Veiana (prej Volnenka), šmartinska c. št. 52, je začela izdajati svoj list VOL-NENKA leta 1969 kot ciklosti-rano glasilo na 12—16 straneh A4 formata v 250—350 izvodih. Tako je izhajalo do leta 1971, ko se je preimenovalo v GLAS VE-LANE. Letno so izhajale doslej po štiri ciklostirane številke na okrog 20 straneh A4 formata v okrog 400 izvodih. Odgovorni urednik je sedaj Denis Žust. Kolektiv Investicijskih birojev Trbovlje z delavci TOZD Projek-tiva, Proletarska ul. št. 4, je izda-jal v letih 1969 do neznano kdaj mesečnik NAŠI STIKI. Izhajal je na okrog 12 straneh B4 formata in v nakladi 1800 izvodov. Odgo-vorni urednik je bil Rado Češno-var. Glasilo je imelo tudi občasno 4-stransko prilogo INFORMA-TOR IBT enakega formata (pa ludi Bs ali Bs) s po 4 in več stranmi in v enaki nakladi kot matično glasilo. Sedež glasila je bil v Trbovljah, Gimnazijska ulica 16. Delavci IUV — TOZD Usnje-plastika, skladišče Šmartinska c. št. 152, se vključujejo v mesed-nik delovne organizacije indu-strije usnja Vrhnika USNJAR. Izhaja od leta 1969 na 12—16 straneh C4 formata v 3400 Izvo-dih. Odgovomi urednik je sedaj Andrej Krašovec, sedež glasila je na Vrhniki. SEDEMDESETA LETA Delavci TOZD Tovarne moč-nih krmil,Kavčičevaul.št.72, de-lovne organizacije Mesne indu-strije Zalog, Agrokombinatska c. št. 94, delovne organizacije Bla-govni center, šmartinska c. št. 102, delovne organizacije Inže-niring, Kavčičeva ul. št. 72, de-lovne organizacije Elektronski center, Proletarska ul. št. 4inveč poslovalnic v občini združujejo svoje delo in sredstva v SOZD Emona Ljubljana, ki izdaja svoj mesečni E-INFORMATOR. Začel je izhajati leta 1970 v 5000 izvodih na 8—16 straneh A3 for-mata — sedaj izhaja v 10.000 izvodih C3 formata. Po potrebi izidejo posamezni članki tudi v srbohrvaškem jeziku. Prvi odgo vorni urednikje bil Marjan Lavrič, nato je bil pet let Janko Veliko-nja, od leta 1976 pa je Miran Blaha. Uredništvo je v Kersni-kovi ulici št. 2. Do leta 1975 je sekretariat Emone izdajal za interno rabo v 600 do 800 izvodih še EMONA GLASNIK, od tedaj naprej pa izhaja to gradivo kot priloga E-INFORMATORJA. Občasno iz- dajajo tudi druge, predvsem propagandne publikacije. Predhodnika E- INFORMA-TORJA sta P-INFORMATOR, ki ga je izdajala delovna skupnost Prehrane od leta 1963—1970, in (AE) VESTNIK, ki ga je izdajal delovni kolektiv Agrokombinata Emona od 1964—1970. Drugo glasilo je bila sprva ciklostirano, kasneje pa sta tiskani — kot prvo vseskozi — obe izhajali na 8—12 straneh A3 formata v toliko izvodih, kolikor je bilo članov ko-lektivov. (Delovni kolektiv Mesne industrije Zalog je okrog leta 1961 izdajal svoj poroče-valec« EMONA, odgovorni urednik je bil Stane Ermenc, AE VESTNIK je imel okrog leta 1967 občasno prilogo VESTNiK ZA PERUTNINARJE, delovna skupnost proizvodnega podjetja Perutnina Zalog pa se je v SOZD Združeno perutninarstvo Slove-nije od jeseni 1975 do jeseni Mesečno izhajata od leta 1972 še STATISTIČNI BILTEN, za in-terna obvestila pa INFORMA- • TOR. Delavci skladišča Jugotehnika na Šmartinski c. in prodajalne na Rojčevi ul. št. 24 se vključu-jejo v mesečnik SIGNALI. Izhaja od leta 1970 na 8 straneh C4 formata in v toliko izvodih, kolikor se kaže potreba. Odgovorni urednik je sedaj Marjan Lavič. Sedež glasila je Pod trančo 2. Delavci stanovanjskega po-djetja Bežigrad-Moste so obča-sno izdajali leta 1970 svoje gla-silo STANOVANJSKI VESTNIK kot prilogo glasila OK SZDL Ljubljana Bežigrad Zbor obča-nov. Odgovorni urednik je bil Primož Bajc. GLASILA DELOVNIH KOLEKTIVOV Iz s«tomd*Mtih l«t — 1. d«l 1976 vključevalo tudi v glasilo perutninarjev PERO, ki je izha-jalo v Ptuju). Delavci Ljubljanske banke — tudi ekspoziture Proletarska ul. št. 2 A, ter agencij Nove Jarše, Šmartinska c. št. 152 in Vevče št. 50 — občasno izdajajo v slo-venskem in srbohrvaškem jeziku glasilo LJUBLJANSKA BANKA. Začelo je izhajati leta 1970 v 2500, sedaj izhaja v 7000 izvo-dih na 12 straneh A3 formata. Odgovorna urednica je sedaj Ida Rebolj. Sedež glasila je na Šubi-čevi ul št. 2. Leta 1970 začne izhajati list Ljubljanske armijske oblasti, kamor sodi tudi vojašnica Brat-stva in enotnosti Polje, NAŠA VOJSKA. Izhaja kot polmese6-nik na 16 straneh C4 formata in v nakladi, koiikor se kaže potreba. Odgovorni urednik je sedaj Vu-kašin Prokovič. Sedež redakcije je na Trgu OF št. 13. Delavci stomatološkega oddelka vojaške bolnišnice ob-časno izdajajo od leta 1970 STOMATOLOŠKI BILTEN VOJNE BOLNICE. Odgovorni urednik je sedaj Velimir Vulikič. Delovni kolektiv Totre, Trpirv čeva ul. št. 39, je od julija leta 1971 do konca leta 1972 izdajal svoje ciklostirano glasilo TOTRA. Izhajalo je šestkrat in več letno na 6—18 straneh A4 formata v 350 izvodih. Odgo vorni urednik je bil Pavel Sepe. Po združitvi v delovno organiza-cijo industrije gumtjevih, usnje-nih in kemičnih izdelkov Sava Kranj (januarja 1976) se delavci Totre vključujejo tudi v skupno glasilo SAVA KRANJ. (Glej spredaj Kemična tovarna!) Delavci PTT Ljubljana 10, Za-loška c. št. 57, Ljubljana-Dobru-nje in Ljubljana- Polje se vključu-jejo v glasilo delovne skupnosti podjetja za PTT promet Ljub-Ijana SIGNALI s sedežem na Ci-galetovi ul. Št. 15. Glasilo izhaja od leta 1971 mesečno na 36 straneh revijalnega formata v 3000 izvodih. Odgovorni urednik je Franc Laharnar. Sredi vezave občasno izrde TEHNIČNA PRI-LOGA na 8 polovičnih straneh. PTT delavci združenih ptt or-ganizacij Slovenije (prej le Ljub-Ijane) pa izdajajo svoje PTT NOVICE. Izhajajo 14- dnevno na 16—24 straneh Ek formata v 8300 izvodih. Odgovorna ured-nica je Tatjana Pust; sedež gla-sila je na Cigaletovi ul. št. 15. Strokovni dvomesečnik PTT ZBORNIK izdaja združeno po djetje za ptt promet Ljubljana že od leta 1947 v 100 izvodih. Od-govorna urednica je Tatjana Pust. Občasno izhajajo tudi priloge afi posebne izdaje, npr. Včeraj, danes, jutri — ob ustanovitvi SIS za ptt promet! Delavci delovne organizacije Julon, Letališka c., in delovne or-ganizacije Ona-On, notranja tr-govina Proletarska ul. št. 4, so vključeni v SOZD Jugotekstil, ki izdaja od leta 1972 mesečno glasilo JUGOTEKSTIL na 8— 16 straneh B4 formata v 1300 izvo-dih. Odgovoma urednica je sedaj Ivana Sovdat. Sedež gla-sila je na Titovi cesti št. 1—3. Od \eta 1973 občasno izdaja delavski svet SOZD Jugotekstil INFORMATOR na 8-12 stra-neh A4 formata in v prav toliko izvodih kot Jugotekstil. Vsaka delovna organizacija SOZD Jugotekstil pa izdaja od leta 1977 tudi »hitre« ciklostirane INFORMACIJE na enem listu A« formata in v nakladi okrog 350 izvodov. Občasno izide tudi ra-zlično propagandno gradivo. Delavci PO Delikatesa- poslo-valnica, Rojčevaul. 18, in Slašči-čama, Rojčeva 17, Drogerija — poslovalnica Sanja, Rojčeva 17, Manufakture, poslovalnica Roj- čeva 18, Mavrice — vodja ko-mercialnih oddelkov in referen-tov ter skladišča šmartinska c. št. 104 združujejo svoje delo in sredstva v združenem podjetju ABC Pomurka, ki je od leta 1972 do 1976 kot združeno podjetje ABC Ljubljana, Trg MDB št. 12, izdajalo glasilo ABC POROCE-VALEC. Izhajalo je mesečno na 8—12 straneh B4 formata v na-kladi 1800 izvodov. Odgovorni urednik je bil Andrej Mihevc. Od ska c. št. 30 začeli izdajati svoje interno ciklostirano glasilo IN-FORMATOR KOLINSKA. Izha-jal je občasno na 4—16 straneh A^ formata in glede na namemb-nost (samouprava, poslovanje, družbenopolitične organizacije in društva) v različni nakladi. Urejal ga je uredniški odbor. Že čez dve leti se mu je pridru-žilo tiskano glasiio KOLINSKA. Letno izide 10 številk na 8—14 straneh Aa formata in v okrog GLASILA DELOVNIH KOLEKTIVOV iz sedemdesetih let — 2. del leta 1976 se je glasilo preimeno-valo v glasilo delavcev SOZD ABC POMURKA. \zhaja me-sečno na 12—24 straneh, for-mata B4, C4 in A« v nakladi 15.000 izvodov. Odgovorna urednika sta sedaj Etelka Hor-vat-Korpič in Andrej Mihevc. Sedež glasila je v Murski Soboti, Lendavska ul. št. 9. Delavci trgovskega, izvozne-ga, uvoznega in proizvodnega podjetja Elektrotehna, zaposleni v glavnem in konsignacijskem skladišču na šmartinski cesti št. 152 A, so vključeni v glasilo de-lovne skupnosti ELEKTRO-TEHNA. Izhaja od leta 1972, šest številk letno izide.vsaka na 6—8 straneh C* formata in v na-kladi 1000 izvodov. Odgovomi urednik je sedaj Marjan Koben-tar. Sedež glasila je na Titovi c. št. 51. V letu 1973 so delavci delovne skupnosti HP Kolinska Šmartin- 1500 izvodih. Prva odgovorna urednica je bila Marica Juvančič. nato Zvone Cvek, Anton Uštar, uredniški odbor brez odgovor-nega urednika, sedaj je odgo-vorni urednik Miro Plaznik. Že v letih 1963 in 1964 sta izšli po ena številka praktične revije za gospodinje Ml- VI. Prvo leto je izšla na 20 straneh A4 formata v nakladi 100.000 izvodov, drugo leto pa v slovenskem jeziku 20.000, v srbohrvaškem jeziku pa 30.000 izvodov. V njej so bili objavljeni napotki za gospodinje z jedilniki. Občasno izdajajo v Kolinski tudi recepte za pripravo svojih izdelkov, npr. Regina, Vitam, Bebin, Thomy majoneza in gor-čica, in to nekatere v sloveo skem in srbohrvaškem jeziku. Delovni kolektiv Pletenine z obratom v Bizoviku (Bizoviška c. št. 6), obratom pletilnice, skla-diščem končnih izdelkov in delom skupnih služb na Letališki cesti (kamor se bo postopoma preselila vsa Pletenina z Zaloške c. št. 14), izdaja svoj list PLETE-NINA od leta 1973. Izhaja 6 do 8-krat letno v 1200 izvodih na 8—12 straneh A4 formata in ob-časno z aktualnimi prilogami. Odgovorni urednik je sedaj Herman Bole. Za sprotno obveščanje o sa-moupravnem delovanju, poslo-vanju in družbenem življenju iz-dajajo v Pletenini ciklostirani TEDENSKI INFORMATOR. Izhaja od leta 1977 na eni ali nekaj straneh A3 formata in v na-kladi po potrebi. Delavci gradbišč v Polju in Štepanjskem naselju se povezu-jejo z glasilom delovne skupnosti SGP GROSUPLJE. List izhaja od leta 1973 (ena št. 1.1., dve št. II. 1.1975, trišt. III. 1.)na4-16 straneh B4 formata in v nakladi okrog 2500 izvodov. Odgovorni urednik je sedaj Alojz Skrjanc. Sedež glasila je v Grosupljem. Delavci ČGP Delo - TOZD Grafika, skladišča Šmartinska c. št. 152, se vključuje v DELO NAŠEGA KOLEKTIVA, glasilo delovnih Ijudi ČGP Delo, ki izhaja od leta 1973 kot mesečnik na 8—12 straneh A3 formata in v nakladi okrog 2500 izvodov. Od-govorni urednik je sedaj Lojze Javornik, sedež glasila je na Ti-tovi c. št. 35. Delovna skupnost industrije transportnih in hidravličnih stro-jev Indos jndustrijska c. št. 3Jz-daja svoje glasilo INDOS od ja-nuarja leta 1974. Letno izide 12 številk na 10—22 straneh A4 formata v 500 izvodih. Odgo-vorni urednik je Ivan Lukančič. Občasno izdaja Indos tudi IN-FORMATIVNI BILTEN in propa-gandno gradivo. Delovna skupnost Koteks-Tobus, tovarne beljakovinskih koncentratov s centralnimi skla-dišči in črevarno Agrokombinat-ska c. št. 82 ter tovarno beljako-vinskih koncentratov Agrokom-binatska 80 izdaja skupno me-sečno glasilo KO TO. Izhaja od leta 1974 na 4 straneh A4 for-mata v 700—800 izvodih. V pri-logi izdajajo samoupravne akte. Odgovorni urednik je Andrej Za-bukovec. Sedež glasila je na Mi-lošičevi ul. št. 5. Delavci Agrotehnike — službe investicij, blagovnega knjigo-vodstva, skladišča in carinskega oddelka, šmartinska c. št. 152A, prodajnega skladižča šmartin-ska c. št. 153, oddelka za servi-sno in tehnično službo ter cen-tralnega skladišča Samartinska c. št. 152 se združujejo v glasilu temeljnih organizacij združe-nega dela podjetja AGROTEH-NIKA. Glasilo izhaja od januarja 1974, in sicer izide letno od 4—10 številk na 8—16 straneh A4 formata v nakladiokrog 700 izvodov. V enakem formatu in številu izvodov občasno izdajajo tudi namenske priloge. Odgo-vorni urednik 1. št. 1.1. je bil Milan Skok, od 3. št. I. I. naprej pa je Jože Balaško. Sedež glasila je na Titovi c. št. 38. Delavci veletrgovine Kovino-tehna — TOZD Opremotehna, skladišče šmartinska c. št. 152, se vključujejo v tedensko glasilo SOZD ITC Celje NAŠ GLAS. Izhaja od 1. maja leta 1974 na 4—12 straneh Ek tormata in v nakladi 3200 izvodov. Odgo-vorna urednica je Dominika Poš. vključujejo v glasilo kolektiva Slovenija avto NAŠE DELO. Za-čelo je izhajati leta 1975 in od ta-krat naprej izhaja mesečno na 8—16 straneh B4 formata v na-kladi 1500 izvodov. Odgovorni urednik je Ljubo Stojanovič. Sedež glasila je na Celovški c. št. 150. Delavci trgovskega podjetja Volan — delovna enota (TOZD v ustanavljanju) Savskac. št. 2, so v začetku leta 1975 začeli izda-jati ciklostirani informator de-lovne skupnosti VOLAN. Letno je izšlo okrog 12 številk, vsaka na 4—12 straneh A4 formata in v okrog 300 izvodih. Izhajal je od maja 1977. Prvo leto je bil odgo vorni urednik Anton Pengov, drugo pa Mojca Dekleva. Sedež glasila je bil v Kersnikovi ulici št. 6. št. 152A, se vključujejo v de-lovno organizacijo Tekstil, ki iz-daja od leta 1975 na dva meseca svoje giasilo NAŠ DELAVEC. Izhaja na 12 straneh As formata v 3000 izvodih. Odgovomi ured-nik je Vilko Kolar, uredništvo je ria Moše Pijadejevi ulici št. 3. Delavci Intereurope — TOZD špedicija Koper, filiala Šmartin-ska c. št. 152, se vključujejo v glasilo GLAS INTEREUROPA s sedežem v Kopru, Vojkovo na-brežje št. 32. Glasilo izhaja od oktobra leta 1975 (prej so od leta 1961 izhajale ciklostirane NO VICE in GLAS INTEREUROPA) mesečno na 8—16 straneh. Ca formata in v nakladi 2300 izvo-dov. Odgovorni urednik je Franc Obolnar. čujejo v glasilo delovne skupno-sti Komunalnega podjetja Ljub-Ijana KOMUNALEC s sedežem na Poveštovi c. št. 6. Glasito izhaja od leta 1976 osemkrat letno na 12 straneh A3 formata in v nakladi 2000 izvodov. Odgo-vorni urednik je Božidar Novšak. Podjetje Snaga je pred tem občasno izdajalo po 700 izvodov GLASILA delovne skupnosti in komunalnega podjetja Snaga. Delavci Unija-papir servisa, Pod ježami št. 3, se vključujejo v mesečnik UNIJA, ki ga izdajajo delovni Ijudje delovne organiza-cije za predelavo in promet s se-kundarnimi surovinami Unija Zagreb. List izhaja od leta 1976 na 8 straneh A3 formata in v to-liko izvodih, kolikor se pokaže potreba. GLASILA DELOVNIH KOLEKTIVOV Iz Md«ndM««lh M. — 3. del Uredništvo je v Celju, Titov trg št. 3. (V sklopu šestih delovnih or-ganizacij so od leta 1962 do or-ganizacije SOZD ITC izdajali GLAS IPK LIBELA.) Delavci delovne organizacije Arbo Podgrad, Podgrajska c. št. 15, Polikem trgovina — TOZD Chemo, skladišča šmartinska c. št. 152, Pot na letališče in Ob Ze-leni jami št. 1 se vključujejo v SOZD Polikem in od leta 1975 v mesečnik POLIKEM. Glasilo izhaja na 16—24 straneh A4 formata v 1500 izvodih. Odgo-vorni urednik je Ivan Žerko. Sedež glasila je v Maistrovi ul. št. 10. Delavci Slovenija avto, skla-dišče Šmartinska c. št. 152, se 8 Že feta 1974 so mladinci izdali dve številki istoimenskega ciklo stiranega glasila na 14 straneh v nakladi okrog,300 izvodov. Delavci Državne založbe Slo-venije — glavno skladiščešmar-tinska c. št. 152A, se vključujejo v glasilo delovne skupnosti DR-ŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, ki ga izdaja OO sindikata DZS. Izhaja od 1. maja 1975 na 8 stra-neh C4 formata v okrog 500 izvodih. Urednica je Mija Longy-ka, sedež glasila je na Mestnem trgu št. 26. Občasno izhaja tudi priloga KNJIŽNA PANORAMA na 6 straneh enakega formata in v to-liko izvodih kot matično glasilo. Delavci podjetja Tekstil com-merce, skladišče Šmartinska c. V glasilu so tudi prispevki v je-zikih drugih narodov in narodno-sti SFRJ. Občasno izdajajo tudi druge priložnostne publikacije. Od leta 1975 imajo delavci SOZD Alpetour Škofja Loka — delovne organizacije Eurošped, filiala šmartinska c. št. 102, svoj mesečnik ALPETOUR (prej TRANSTURISTOVE NOVICE). Izdajajo ga v 2500 izvodih na 8 straneh C4 formata. Odgovorni urednik je Miklavž Žebre. Sedež glasila je v Škofji Loki. Delavci Komunalnega po-djetja Ljubljana — TOZD Rast, drevesnica in rastlinjaki ter TOZD Proizvodnja komunalne opreme Litijska c. št. 76 se vklju- Odgovorni urednik je Josip Grdina. Sedež glasila je v Zagrebu. Delavci Ferromoto Maribor — TOZD Kolesar Ljubljana, proda-jalna Rojčeva ul. št. 20 in skla-dišče Šmartinska c. št. 152, se vključujejo v glasilo delovnih Ijudi SZD TIMA. Izhaja mesečno od leta 1976 na 18—24 straneh A4 formata v 6500 izvodih. Odgo vorna urednica je Nela Lah. Uredništvo je v Mariboru, Pre-šernova c. št. 24. Defavci SOZD Slovenijafes — TOZD Proles, skladišče Šmar-tinska c. št. 152, se vključujejo v glasilo delovne organizacije SLOVENIJALES — trgovina Ljubljana. Izhaja od leta 1976 mesečno na 12 straneh A» for-mata v slovenski in srbohrvaški izdaji ter v skupni nakladi 2850 izvodov. Glavni in odgovorni urednik je Dušan Trotovšek. Sedež glasila je v Beethovnovi ulid šl. 11. Delavcem Staninvesta — sek-torja Moste-Polje, TOZD Grad-nje in vzdrževanje objektov Za-loška c. št. 69, nudi svoje stolpce NAš RADAR s sedežem na Ker-snikovi ul. št. 6. Glasilo je začelo izhajati novembra leta 1976 na 12—16 straneh B4 formata in v 900 izvodih. Odgovorni urednik je Andrej Grbgl. Delavci Varnosti, skupaj z de-lovno enoto Moste, Proletarska ul. št. 1, so v zač«tku leta 1977 obnovili izhajanje svojega inter-nega glasila VARNOSTNIK. Letno izide od 6 do 10 številk po 8 in več strani C^ formata v na-kladi 3700 izvodov. Odgovorni urednik je Franc Habjan. Sedež glasila je na Mestnem trgu št. 8. Prej je list kako leto dni izhajal le občasno. Delavci Elektro obnove, Polje št. 351 c, izdajajo od februarja I. 1977 svoje ciklostirane INFOR-MACIJE. Letno izide 12 — 14 številk na ok. 8 straneh A* for-mata in v nakladi 100 izvodov. Odgovorni urednik je Bojan Osmak. Delavci gradbenega sektorja Zidar Kočevje — Miklošičeva u\. št. 18, se vključujejo v glasilo de-lovne skupnosti matičnega po djetja ZIDAR Kočevje. Glasilo izhaja od pomladi 1.1977. Letno izidejo 4 številke na 4 straneh A3 formata v 800 izvodih. Odgo-vorni uredntk je Albin Košir. Sedež glasila je v Kočevju. Delavci tgzda Plinarna Ljub-Ijana — proizvodnja uporablje-nega plina Zalog se vključujejo v GLAS IPK Ljubljana, glasilo de-tovne organizacije za indivi-dualno komunalno potrošnjo s sedežem na Krekovem trgu št. 10. Glasilo izhaja od 1.1977 ne-kajkrat ietno na 16 straneh €* formata in v nakladi 1000 izvo dov. Odgovorni urednik je Jože Pintar. Delavci Astre — centralno skladišče šmartinska 152A, se vključujejo v GLASILO SOZD ASTRA. Izhaja od maja 1. 1977 enkrat mesečno oziroma po po-trebi na 32 straneh A4 formata v 1100 izvodih. Odgovorni urednik je Borut Pogačnik. Uredništvo glasila je na Titovi c. št. 77. Delavci centralnega skladišča Slovenija šport, šmartinska c. št. 152 A, se vključujejo v glasilo de- lovne organizacije Siovenija šport SLOGA s sedežem v Dal-matinovi ul. št. 1. Glasilo je za-čelo izhajati julija 1. 1977. Letno izidejo 2 — 4 številke na po-prečno 32 straneh A* tormata v fototisku in v nakladi 350 izvo-dov. Odgovorni urednik je Maks Gerbec. Delavci zastopstva inozem-skih tvrdk Cortimerce — konsig-nacijska skladišča Šmartinska c. št. 152, se vključujejo v mesečno glasilo deiovne skupnosti COMMERCE. Izhajaod 1. 1977 na 8 — 12 straneh A4 formata \n v nakladi 420 izvodov. Odgo vorni urednik je Andrej Kmet. Sedež glasiiai je na Titovi cesti št. 81. Samostojni obrtniki se vklju-čujejo v rubrike in edicije OBRT-NIKA in najbrž še kam. Novem-bra 1. 1977 pa je izdalo združe-nje samostojnih obrtnikov ob-čine Ljubljana Moste-Polje se-parat 1. št. 1.1. na 18 straneh As formata OBRTNIKOV DELE-GAT. Uredil ga je uredniški odbor, zanj je odgovarjal Franc Mugerle. Delavci podjetja za medna-rodni transport in špedicijo Euro trans Ribnica, filiala Ljubljana, Šmartinska c. št. 152, se vključo jejo v glasilo delovne organiza-cije EUROTRANS. Začelo je izhajati I. 1977 na 8 straneh C4 formata v 200 IZVODIH. Odgo- vorni urednik je Boris Pešelj. Sedež glasila je v Ribnici, še-škovaul. št. 16. Delovna- skupnost zdravstve-nega doma Ljubljana izdaja GLASILO svoje delovne organi-zacije od začetka 1.1978. Izhaja na 10—12 straneh A< formata in v nakladi 1650 izvodov. Odgo-vorni urednik je Valter Koser. Se-dež glasila je v Kržičevi ulici št. 10. Delavci podjetja Kemoservis — fotomaterial, skladišča šmar-tinska c. št. 152, so se 1977 vključevali v ciklostirano intemo glasilo INFORMATOR. Izšli sta dve številki: maja in junija 1977 na 4 straneh A4 for-mata v ok. 100 izvodih. Do sre-dine leta 1978 še ni izšla nobena številka, nameravajo pa glasilo oživiti. Uredniške posle sta opravljala Peter Kvas in Franc Turk, sedež glasila je bil na Trgu osvoboditve št. 2. Delavci mednarodne špedicije Tranšped Beograd, carinski oddelek Šmartinska c. št. 152A, se vključujejo v list SOZD Inter-trans Beograd INTERTRANS. Izhaja mesečno od januarja 1978 na 12 straneh C3 formata v nakladi ok. 3000 izvodov. Odgo-vorna urednica je Angelina Mi-kovič. Sedež glasila je v Beogra-du, Bačvanska ul. št. 21. GLASILA DELOVNIH KOLEKT1VOV fc Md«mtoMtlh M — 4. ctol Stalna priloga glasila je URADNI DEL (SLUŽBENIDEO) v polovičnem formatu. Delavci tozda Strojni obrati, centralnih skladišč in tesarstva fradbenega podjetja Megrad, martinska c. št. 64 A, se vklju-čujejo v glasilo MEGRAD. Gla-silo izhaja od maja 1978 na 8 straneh B3 formata v ok. 1500 izvodih. Odgovorni urednik je Bojan Zornik. Sedež glasila je na Celovškic. št. 136. Delovna skupnost trgovskega podjetja NA-MA, v katero so vključeni tudi delavci samopo strežne trgovine Vlahovičeva ul., izdaja od 1. 1978 mesečnik IN-TERNA OBVESTILA na 8 stra-neh A4 formata v ok. 900 izvodih. Odgovorni urednik je Lojze Tt-selj. Sedež glasila je v Tomšičevi ul. žt. 2. Pripravljajo pa skupno glasilo vseh tozdov — velebla-govnic v Sloveniji in skupnih služb. Od 1.1973 — 1977 so tzdajali glasilo NA- MA v ok. 1600 izvodih. na 8 straneh B4 formata. Letno so izšle 4 številke. Odgovorni urednik je bil Lojze Tiselj. Delavci Intertrade, podjetja za mednarodno trgovino — konsig-nacijskega in noveoa skladišča ob Šmartinski c. št. 152 in Letatf-ški cesti, se vključujejo v glasilo delovne organizacije INTER-TRADE. List izhaja od 1.1978 na 8 straneh A3 formata in v nakladi ok. 1200izvodov. Glavni urednik je Gorazd Strobl. Sedež glasila je na Moše Pijadejevi ul. št. 29. Ciklostirani INFORMATOR o delu samoupravnih organov pa izdajajo že od 1. 1977. Letno izide 5 — 6 številk po 4 in več strani A4 iormata. Trgovsko in proizvodno po-djetje Cvetličarne izvoz-uvoz, Titova c. št. 38, kjer so vklju-čeni tudi delavci vrtnarije Sostro, Pot v podgorje št. 27, inposloval-nice Rožmarin, Rojčeva ul. št. 22, so pred leti izdajali strokovno ctklostirano glasilo, vendar o njem ni bilo moč dobiti podatkov. ŠOLE Mladlna v šotah že od nek-daj rada piše. Predvsem se navdušuje za pesmi, pa tudi krajša proza ji rada zdrsne pod pero. Zadnja leta mladi posve-ča]o vse več pozornosti tudl sporočanju o svojem žlvljenju In delu na šolah ter v krajevnih skupnostlh. Kaj čudnega torej, da imajo na vseh osnov-nlh in srednjlh šotah v našl občini svo|a glasila?! Le na 9 I Vlsokl ftoll za telesno kulturo beležimo leta 1970 en sam po-skus ciklostlranega študent-skega glaslla Homo ludens na ok. 24 straneh In v minlmalnl nakladi. A na tej šoli — kot do nedavna na Šolskem centru tiska in papir|a — redno izda-jajo strokovna glaslla. Učenci OS Vide Pregarc, Ba-zoviška ul. 1, so prvič izdali svoje glasilo PRVA BRAZDA v šol-skem letu 1958/59. Od takrat izi-dejo letno 1 —3 številke z različ-nim številom strani (od 16 do 40), formata A4, v ciklostilni tehniki in v nakladi od 300 do 400 izvodov. Glasilo ureja pionirški uredniški odbor, ki ga tvorijo vsakoletni člani novinarskega krožka, men-torja pa sta starejša člana uči-teljskega zbora, slavist in likov-nik. Od leta 1973 učenci te šole redno sodelujejo v časopisu PRIJATELJSTVO, glasilu šest-najstih osnovnih šol iz vse SFRJ, ki so članice jugoslovanske ma-nifestacije Srečanje prijateljstva. Časopis izhaja enkrat letno na 28 straneh formata Efc in v na-kladi 15.000 izvodov v alban-skem, madžarskem, makedorv skem, slovenskem, srbohrva-škem, hrvaškosrbskem in tur-škem jeziku. Sedež redakcije je na OŠ Josip Broz Tito v Skopju. Glavna in odgovorna urednica je Ivanka Haralampieva. Učenci OŠ Ketteja in Muran, Koširjeva ul. 2, so prvič izdali svoje glasilo ISKRICE prav tako v šolskem letu 1958/59, ko so tedaj učenci s Kodeljevega še obiskovali OŠ Mirka Perca — Maksa na Zaloški c. št. 49 (v njej je sedaj VI. gimnazija), katere naslednica je od 20. junija 1961 OŠ Ketteja in Murna. Prvo leto je izšla ena številka glasila, nato jih je letno izhajalo več, in sicer od dveh do štirih številk. Prav tako različno je tudi število strani: od 16 do 32. Glasilo izhaja ciklosti-rano na A4 formatu v različnem številu izvodov: od 350 do 500. Ureja ga skoraj vsako leto drug odbor pionirjev — članov literal-no-novinarskega krožka ŠKD Ketteja in Murna, soodgovoren je stalnejši učitelj slovenskega jezika — vodja tega krožka, li-kovno pa ga opremlja učitelj li-kovne vzgoje. (Nekaj podatkov smo črpali iz brošur Prvih deset let osnovne šole Ketteja in Murna, prof. A. Muhvič, Ljubljana, 1971 ter Fond bratov Ribar, OŠ Ketteja in Murna, prof. A. Muhvič in ak. kip. prof. Marjana Jelen, Ljubljana. 1975.) Učenci Oš Polje izdajajo svoje glasilo MLADI DNEVI (prej IN-FORMATOR in DROBTINICE) od šolskega leta 1962/63. Letno izidejo ena do štiri številke, vsaka na ok. 24 straneh A4 for-mata v ok. 400 izvodih ter v ciklo-stilni oz. ciklografski tehniki (gla-sila Informator so izdajali sedem številk letno, vsakokrat na 30 straneh v ok. 250 izvodih). Glasilo ureja pionirski uredniški odbor, ki se menja na dve do tri leia, mentor je stalnejši učitelj sJovenskega jezika. Učenci Oš Jožeta Moškriča, Jarška c. št. 34, izdajajo svoje glasilo ISKRICE MLADIH od šolskega leta 1967f68. Prvih sedem let so izhajale tiskane (ti-skali so jih v šCTP), nato pa ci-klostirane. Letno izideta ena do dve številki, vsaka na 16 do 32 straneh A4 formata in v nakladi ok. 300 izvodov. Glasilo ureja skoraj vsako leto menjajoči se pionirski uredniški odbor, mentor je stalnejši učitelj — slavist. Mladina PMD (Prehodni mla-dinski dom) Jarše, Jarška c. št. 36, izdaja svoj list NAŠE GLA-SILO od šolskega leta 1968/69. Letno izidejo štiri številke, vsaka na ok. 20 straneh A4 formata v ciklostilu in v nakladi 60—70 izvodov. Ureja ga mladinski uredniški odbor, ki se skupaj z odgovornim urednikom menja vsake tri mesece. Učenci OŠ Toneta Tratnika-Tomaža, Sostro, C II. grupe odredov št. 47, so začeli izdajati svoje glasilo MLADI NOVINAR v šolskem letu 1972/73. Letno izide 4—5 številk, vsaka na 20 do 50 straneh A4 formata in v na-kladi 150 izvodov. Tehnika: sprva ciklograf, sedaj ciklostil. Glasilo ureja uredniški odbor, ki ga sestavljajo učenci vsakokrat-nih 7. in 8. razredov, mentor je stalnejši šolski slavist. Glasilo ima zelo razvit poroče-valski del z aktualnostmi iz šole in njene okolice, učenci objav-Ijajo v njem tudi nadaljevanke, pa šale, uganke in križanke (zadnje troje tudi nekatera druga šolska glasila). Učenci OŠ Adolfa Jakhla, Zalog, so prvič izdali svoje gla-silo KRISTALI v šolskem letu 1974/75. Letno izidejo2—3 redne številke (občasno tudi posebne številke posvečene npr. A. Jakhlu, I. Cankarju, Kongresom ipd.), vsaka na različnem številu strani: 32 in več v ciklostllni teh-niki na A4 formatu in v nakladi ok. 600 izvodov. Posebhost glasila OSNOVNOŠOLSKA GLA8ILA je njegov fotografski in likovni del. List ureja uredniški odbor iz vrst pionirjev — članov literar-nega krožka. Približno na dve leti se menja. Mentor je stalnejši šolnik — učitelj slovenskega je-zika. Učenci OŠ Karla Destovni-ka-Kajuha, Veljka Vlahoviča ul. št. 42, so začeli tzdajati svoje glasilo MOST (v š. I. 197677: MOSTOVI) v prvem letu delova-nja šole, tj. v šolskem letu 197677. Letno izide po ena šte-vilka na različnem številu stra-neh (od 6. do 22) A4 formata, v ciklostilni tehniki in v nakladi 500 in več izvodov. Prva številka je bila posvečena II. samoprispev-ku. Glasilo urejajo člani literar-nonovinarskega krožka, mentor je učitelj — slavist. Dijaki VI. gimnazije Moste, Za-loška c. št. 49, so začeli izdajati svoje glasilo GEJZIRI v šolskem letu 1957/58. Izdajali so jih ci-klostirane in včasih tiskane na A4 formatu ob delu literarnega krožka z večkrat menjajočirna se mentorjem in uredniškim odbo-rom. Vsakokratno število strani je bilo različno — ok. 50, prav tako letno število izdanih številk — od nobene do treh. Naklada: od 200 do 400 izvodov. Sporočanje goje gimnazijci zadnja leta v posebnem ciklosti-ranem MLADINSKEM INFOR-MATORJU. Izhaja po potrebi na 24 straneh As formata in v na-kladi ok. 200 izvodov. Učenci ŠCTP (Šolskega cen-tra tiska in papirja), Pokopališka c. št. 33, so začeli izdajati svoje glasilo Ml MLADI v šolskem letu 1974/75. Izdajajo ga enkrat do dvakrat v šolskem letu, in sicer od šolskih glasil v občini edini stalno tiskanega (le 1. št. 1. let-nika je bila ciklostirana). Vsako-kratno število strani je različno (ena do dve poli), format Cs, na-klada ok. 200 izvodov. Ureja ga vsako leto drug uredniški odbor in tudi uredniki se letno menjajo, le mentor je stalnejši. Tisk omo-goča objave fotograf ij in risarskih tehnik. Glasilo učenci sami tudi tiskajo in vežejo. Zavod ŠCTP je od leta 1963 do 1965 izdajal ci-klostirano, nato pa leto dni \h skano strokovno glasilo SO-DOBNA GRAFlCNA IN PA-PIRNA INDUSTRIJA, ki se je v začetku leta 1967 preimenovalo v TISK IN PAPIR. S 1. št. leta 1974 je prenehalo izhajati. Letno je izšlo od 4 do 13 številk A«, ka-sneje B4 formata na 2 do 4 ti- SREDNJEŠOLSKA GLASILA In VISOKOŠOLSKA GLASILA skarskih polah. Glasilo je urejal uredniški odbor, odgovorni urednik je bil Zlatko Močnik. šolski center za telesno vzgo-jo, Gortanova ulica, izdaja tt-skani strokovni športni bilten TRENER, in sicer po poprejšnjih dveh letih izhajanja ciklostira-nega glasila STROKOVNI BIL-TEN. Od prvega letnika 1965 do leta 1977 so izhajale po štiri šte-vilke letno, od leta 1978 po dve. število strani je različno: od 2—3 tiskarske pole, format Cs, na-klada po panogah različna: od 600 do 2000 izvodov. Rubrike: atletika, gimnastika, košarka, nogomet, odbojka, pla-vanje, rokomet in smučanje ure-jajo posamezni uredniki, glavni in odgovomi urednik Trenerja je Mitja Prešern. Trener je — kot šolski center za telesno vzgojo — namenjen šolanju in izpolnje-vanju amaterskih strokovnih de-lavcev, vaditeljev, trenerjev, uči-teljev in organizatorjev rekrea-cije po šolah, tozdih in krajevnih skupnostih. Visoka šola za telesno kulturo (VŠTK), Gortanova ul. št. 22, iz-daja strokovno revijo za teor©-tična in praktična vprašanja tele-sne vzgoje, športa, rekreacije TELESNA KULTURA. Tiskana je na formatu A4 in obsega vsaka številka 2 do 3 tiskarske pole. Izhaja v nakladi 2000 izvodov. Revija se je razvila iz VOD-NIKA (1948 do 1957) in kasnej-šega LJUDSKEGA ŠPORTA (1957 do 1962). Začela je izha-jati leta 1962, po treh letih je za pet let zastala, od leta 1971 pa redno izhaja štirikrat letno. Od tedaj jo tudi vseskozi ureja isti uredniški odbor, katerega glavni in odgovorni urednik je dr. Kre-šimir Petrovič, pomočnica glav-nega in odgovomega urednika pa je Marija Knez-Bergantova. Izdajateljica je poleg VSTK tudi ZTKOS. (Slednja občasno iz-daja od leta 1971 tudi bilten re-publiškega centra za ŠšD šOL-SKO ŠPORTNO DRUŠTVO, in sicer občasno, v Bs formatu, od 1 do 9 številk letno). Glede orga-nizacijskih, upravnih in perso-nalnih zadev se delavci VŠTK vključujejo v univerzitetne OB-JAVE. SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA Ponovna ustanovitev občine Moste v drugi polovici leta 1955 je kmalu postavila pred vse občane zahtevo, ki naj jo kar do-besedno navedemo: »Nadaljnji smotrnejši razvoj naše občine kot samostojne upravne enote z značilnimi nalogami razvijajoče se komune, ki prevzeme čedalje večjo pristojnost, in od dne do dne pomembnejšo vlogo v naši družbeni ureditvi, nedvomno terja tudi lokalno mobilizacijo in organizacijo sil še na pyblicisti6-nem in propagandnoizobraže-valnem področju« Navedek je iz uvodnika 1. številke MOŠČAN-SKE KRONIKE. Sredi leta 1957 jo je kot revijo (format Cs) začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana MosteObljubljanici št. 36, odgovorni urednik je bil Ste-fan Trobiš. Prvo in drugo leto sta izšli po dve številki. tretje pa tri, a druga in tretja številka v skup-nem snopiču. Število strani je bilo različno: od 32 do 118, na-klada 1000 izvodov, tretje leto 1500.1 Potrebe pa so terjale več. Le dve do tri številke revije letno niso zadoščale in ob zadnji, dvojni številki Moščanske kro nike leta 1959 se je porodila ideja o mesečniku.2 Iniciativno zanj je prevzel isti izdajatelj in naiogo poveril okrepljenemu uredniškemu odboru Moščan-ske kronike z istim odgovornim urednikom. Julija 1960 je že izšlo 2000 izvodov 8-stranske 1. šte-vilke I. letnika mesečnika MOŠ-ČANSKA SKUPNOST. Januarja 1961 sta se združili občini Moste in Polje in naslednji mesec je prevzel izdajateljstvo časopisa občinski odbor SZDL Ljubljana Moste-Polje. V na-siednjih letih se je list utrdil zno traj sebe in v občini. Vedno več-krat pa je moral večati naklado (že leta 1962 je izhajal v 3000 izvodih) ali povečevati število strani posameznih številk, da je 11 NAŠA SKUPNOST In prllogl DELEGATSKA TRIBUNA, 25. MAJ zadoščal potrebam Ijudi, časa in prostora. Zato se je sredi leta 1963 izdajatelj odločil sicer ob-držati poprečno število strani (osem), a povečati format glasila z dotedanjega B4 na A2. Tedaj je prevzel Štefan Trobiš predsed-stvo uredniškega odbora, glavni in odgovorni urednik pa je postal Bogdan Šturm. 1 Op. Že od leta 1954 so se Ijub- Ijanske občine — poleg mestnega sveta in nekaterih občin Ijubljanske regije — vključevale v skupni uradni tvestnik GLASNIK, ki je izhajal na ra- fzličnem številu strani B* formata — občasno kot priloga Ljubljanskega dnevnika. 2 Istega leta je izšlo obsežno ci-klostirano delo Miroslava Kokolja občana Polje. (Novembra 1.1964 je biio ukinjeno predsedstvo uredniškega odbora, glavnemu in odgovornemu uredniku pa se je pridružil tehnični urednik Milan Pritekelj.) Poleti 1965 se je uredniški odbor odločil prilagoditi združenima obči-nama tudi naslov glasila in septerrv brska številka je izšla v 5000 izvodih pod novim naslovom NAŠA SKUP-NOST in s sedežem Ob Ljubljanici 42, kjer je še sedaj. Vse do pomladi 1971 je list »zdržal« dotedanjl format in obseg (obseg bolj formalno, saj so bile 8-stranske redne številke le še izjeme), »zdržal« tudi pri isti tiskarni — od za-četka v letu 1960 je namreč list ti-skala tiskarna Urška — Kočevski tisk v Kočevju. A čas je terjal svoje: rnaj-ska številka 1.1971 je že izšla v-Več-jem formatu (C3) in v roto tisku ti-skame Ljudske pravice v Ljubljani. (Tehnično vodstvo je tedaj prevzel France Fajdiga. Maja 1974 je prev-zel predsedniško delo novoustanov-Ijenega izdajateljskega sveta Bog-dan Sturm, delo glavnega in odgo-vornega urednika pa Slavko Geriica; sedanji je prevzel aprila 1975 teh-nično uredništvo, delo glavnega urednika pa Milan Pritekelj. Slavko Gerlica je jeseni 1977 prevzel vod-stvo izdajateljskega sveta, Milan Pri-tekelj pa še odgovomo uredništvo. Do januarja 1978 je list tehnično še urejal Slavko Geriica, tedaj pa je prevzel Janez Šuster. Glede na vse-stranske družbenopolitične potrebe in vedno močnejše zaledje sodelav-cev pa izhaja Naša skupnost od ja-nuarja 1978 redno v povečanem ob-segu na 12 straneh in 23.000 izvo dih. V bližnji prihodnosti se kaie na-daljnja večja sprememba: prehod na 14-dnevnik. Družbenopolitični razvoj sredi 70 let je narekoval Naši skupnosti tudi »rojstvo« dveh prilog. Le nekaj me-secev po sprejetju nove ustave leta 1974 se je pokazala potreba po do-datnem obveščanju delegatov. Sep-tembra tega leia je že izšla prva DE-LEGATSKA TRIBUNA z gradivom za delegate v velikem časopisnem formatu, naslednji mesec pa v polo-vičnem formatu in tega je obdržala do danes. Sredi leta 1977 se je De-legatska tribuna osamosvojila In prevzel jo je sekretariat občinske skupščine. Od pomladi 1978 jo ureja samostojni uredniški odbor, ki zanj odgovarja Zvone Tušak. Čeprav je namenjena delegatom občinske skupščine in samoupravnih intere-snih skupnosti, so v njej prispevki za slednje in slednjih še zelo redki in za delegate SIS vključujejo v informa-tivni sistem mesta, regije in republike. Delegatska tribuna izhaja poprečno mesečno z različnim številom strani C4 formata in v nakladi ok. 3000 izvodov. Sedež ima v poslopju ob-činske skupščine^>rOletarska ul. št. 1. Z novo ustavo še bolj sproščene ustvarjalne sile vedno več delovnih Ijudi \n obdanov pa so terjale svoje tudi v umetniškem izražanju ter izpo vedovanju. Že prej so se pojavljali na straneh Moščanske oziroma Naše skupnosti umetniški prispevki v be-sedi in sliki. Ko pa so bili v devetih številkah Naše skupnosti leta 1975 objavljeni dokazi o umetniški in znanstveni ustvarjalnosti »po srcu in duhu mladih občanov« iz preteklosti, je bilo le še vprašanje mesecev, da je vznikla druga, umetniška priloga Naše skupnosti 25. MAJ. Aprila leta 1976 je izšla I. številka. Letno izide šest do sedem številk polovičnega formata matičnega glasila na osmih straneh z mbrikami Naši Ijudje in nji-hova dela (predstavljanje umetnikov in znanstvenikov iz preteklosti in se-danjosti), Spomini živijo (prve objave zapisov živih prič iz delavskega in narodnoosvobodilnega boja ter re-volucije) ter Iz šolskih klopi in z de-lovnih mest (objave umetniških pr-vencev še »neznanih« avtorjev). V kratkem se bo tem rubrikam pridru-žila še ena: Nismo jih pozabili, v ka-teri bo uredništvo predstavljalo umrle revolucionarje glede na naslov rubrike. Vmes se javljajo fotografi amaterji, od pomladi leta 1978 orga-nizirani v sekciji KUD Vide Pregarc. Prilogo 25. MAJ ureja posebna ko-rnisija, zanjo odgovarja Marjan Mo-škrič. Z vsem tem ^e seznanjajo — in s svojimi dosežki nas seznanjajo — občani pobratene Bileče: njihova občinska konferenca SZDL izdaja od leta 1976 dvomesečnik BILEČKE NOVOSTI. Izhajajo na 8 — 12 stra-neh A3 formata in v nakladi 4000 izvodov. Odgovorni urednik je Mišo Kiski. ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE Zunaj šol organizirana mla-dina prav tako piše in v občin-skem, delovnem in krajevnem merilu izdaja svoja glasila. Pri OK ZSMS LJubljana Moste-Polje, Proletarska c. št. 1, je komisija za informiranje iz-dala in uredila februarja leta 1973 prvo števnlko ciklostiranega delovnega informatorja mladine občine Ljubljana Moste- Polje DIM. Od tedaj je izhajalo po nekaj številk tega glasila letno. List je imel različno število slrani (od 16 do 44) na A4 formatu in v nakladi ok. 500 izvodov. Urejal ga je uredniški odbor, ki se je rhenjaval — tako kot glavni in odgovorni uredniki. Izhajal je do septembra leta 1976. Pred njim sta leta 1972 izha-jala prav taka INFORMATOR oziroma BILTEN. Prva številka ciklostiranega li-terarnega glasila OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje KRILA je izšla v začetku leta 1978 na 72 straneh A4 formata v 250 izvo-dih. Že sredi istega leta je izšla 2. številka. Glavna urednica je Mojca Dobnikar, odgovorni urednik pa Boris Grobelnik. Gla-silo vključuje tudi likovne priloge. GLASILA ZVEZE SOCIALISTiČNE MLADINE v občlnl In KS Svoja ciklostirana glasila imajo tudi OO ZSMS v krajevnih skupnostlh. Terenska konferenca ZMS Ljubljana- Moste je leta 1971 iz-dala vsaj dve (doslej znani) šte-vilki ciklostiranega biletena DAN skega krožka; za vso številko odgovarja Slava Sobočan. Od I. 1978 izhaja tudi glasilo 00 ZSMS Zelena jama MUVDA MOČ. Prvi dve številki sta izšli vsaka na 12 straneh A* formata v nakladi ok. 80 izvodov. Ureja ga GLASILA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE v dalovnlh organl-zacljah MLADjH MOŠCANOV. Izšli sta na 32 straneh A4 formata v ok. 200 izvodih. 00 ZSMS Vevče-Zg. Kašelj, Vevče 33, je izdajala glasilo MA-VRICA SVOBODE. V prvem letu izhajanja leta 1975 je izšlo vsaj troje številk na ok. 24 straneh vsaka A^ formata in v nakladi ok. 100 izvodov. Odgovarjala je za glasilo Iva Tešner. 00 ZSMS Besnica je izdajala svoj list MLADOST: 140 izvodov 1. številke je izšlo sredi februarja 1976, in sicer na 26 straneh A4 formata. Glavni urednik je bil Rudi Jelnikar, odgovorna ured-nica DragicaČerne, likovnogaje opremila Jožica Zajec. List je bil v prvem delu informativno glasilo mladih v Besnici, v drugem delu pa je objavil literarne prispevke in humor. Darja Milakič pomaga ji in li-kovno glasilo opremlja Andrej Godeša. Pred nedavnim so mladi začeli izdajati svoja ciklostirana glasila tudi v delovnih organizacljah. Od leta 1976 izdajajo pred-sedstvo OOZSMS v GP Tehnika glasilo UHO. Naslednjega leta je izšlo kar 11 številk. Število strani posamezne številke je različno, prav tako je različna naklada, format glasila je A«. Glasilo ureja uredniški odbor. Komisija za informiranje OO ZSMS Carinarnica Ljubljana, Šmartinska c. 152 A, je januarja leta 1977 začela izdajati »ob-veščevalca« MLADI CARINIK. Prvo ieto sta izšli dve številki, leta 1978 — kot je doslej znano — ena na A4 formatu s po 12 stranmi in v različni nakladi. Komisija za informiranje pri KK ZSMS Žito je leta 1977 za-čeia izdajati svoj list GINSENG. Število strani vsake številke je ok. 20, število izvodov 200. Glavni urednik je bil leta 1977 Michel Tome, leta 1978 Dušan Kočevar, odgovorni urednik pa je bil doslej Milan Selan. Od leta 1977 izdaja komisija za informiranje KK ZSMS GIP Obnova informativni bilten MLADI DNEVI. Vsaka številka ima ok. 30 strani A* formata in 00 ZSMS Zalog izdaja od leta 1977 glasilo NASE POTI IN STRANPOTI. Letno izidejo ena do tri številke, vsaka na 32 do 48 straneh A4 formata in ok. 100 izvodih. Pestrijo ga ilustra-cije v kseroks tehniki. Ureja ga uredniški odbor, za vsako ru-briko pa odgovarja drug član uredniškega odbora — novinar- GLASILA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE na driovnlh akdjah izide v ok. 200 izvodih. Glavna urednica je Jelka Habjanič, od-govorni urednik pa Jure Drlje-pan. OO ZSMS ŽG GD TOZD Moste občasno izdaja od 1.1977 svoje interno glasilo NA TIRNI-CAH. Izhaja na ok. 16 straneh A4 formata v ok. 70 izvodih. Ureja ga uredniški odbor. Z oživitvijo delovnlh brigad začno izhajati tudi ciklostirana brigadna giasila. V letih 1974—1975 in 1976je izšlo na MDA Sava po več številk (od 4 do 7) brigadnega glasila MDB Toneta Tomšiča Ljubljana Moste-Polje UDARNIK. Vsaka številka je izšla na ok. 24 straneh A4 formata in v nakladi ok. 100 izvodov. Značilno za to glasilo so številne ilustracije brigadnega življenja. Leta 1975 so izšle na MDA Sava tudi štiri številke brigad-nega glasila MDB Toneta Tom-šiča Ljubljana Moste-Polje 22. JULIJ. Vsaka številka je imela od 16 do 24 strani na A4 formatu in je izšla v nakladi ok. 150 izvodov. Na ORA Sava 76 so brigadirji poleg 22. JULIJA izdajali tudi idejnopolitični BILTEN. Mladinska delovna brigada II. grupa odredov je na MDA Ha-loze izdala leta 1976 na 12 stra-neh Aa formata in v nakaldi ok. 200 izvodov svoje glasilo MOš-ČANSKI BRIGADIR. Ista brigada je leta 1978 izdala štiri številke informatorja LJUB-LJANSKI ZMAJČKI. Število strani vsake številke: 12, format A4, število izvodov ok. 150. MDB Toneta Tomšiča Ljub-Ijana Moste- Polje je avgusta leta 1978 izdala na akciji Pot spomi-nov in tovarištva tri številke BIL-TENA. Vsaka številka je imela ok. 20 strani A4 formata, izhajal v nakladi ok. 200 izvodov. Odgo-vorni urednik: Božidar Ržen. Na isti akciji je delovna bri-gada II. grupa odredov skupaj z Rašiško četo in četo Miladina lliča-šicaria izdala BRATSKI BILTEN. Stevilo strani: 18, for-mat A4, naklada ok. 500 izvodov. Iz vsake enote je bil po en odgo-vorni urednik: Živko Adamovič, Dušica Djordjevkž, Miladin Radh vojevič. Na številnih pohodih je mla-dina zadnja leta izdajala prilož-nostno glasilo POHODNIK. V letih 1974—1978 je izšlo ok. 15 različnih številk tega glasila na 12—16 straneh A4 formata in v nakladi ok. 300 izvodov. Ure-jali so ga vsakokratni mladinski odbori. tudi tekmovalni pravilnik. Oboje ureja Bogo Krenčič. Formati so različni (zadnja leta največkrat As), prav tako je različno število strani (ok. 50) in izvodov (ok. 400). moč dobiti drugih podatkov kot tega, da ga je urejal Milivoj Tasič. Morda bo ta zapis sprožil spomin tudi na ta del delovanja športni-kov, kot so se mnogih drugih po-dročij spomnili aktivni Slovanovi GLASILA DRUŽBENIH ORGANIZACM IN DRUŠTEV DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA Družbene organizacije in društva so pomemben dejavnik družbenega razvoja — tudi v naši občini. Zato ni slučaj, da so razvila tudi informatiko kot se-stavni del svojega delovanja. Takoj pa ugotovimo, da npr. sicer razvito kulturno delovanje ni izoblikovalo periodičnega tiska, da pa ga je večkrat znova oživila prav tako široko razvita telesnokulturna in rekreativna dejavnost. Športni delavci AMD Moste, Jana Husa ulica 1 a, pač sodelu-jejo pri Avtomoto reviji, Promet-nem vestniku in še kje, sami pa od leta 1961 (s presledkom I. 1962) organizirajo mednarodna "tekmovanja v kartingu, zadnja . leta tudi prav taka tekmovanja za nagrado mesta Ljubljana. Vsako leto izdajo priložnostno tiskano brošuro KARTING in po potrebi 1.4 Prireditveni odbor za MEMO-RIAL MIRA PERCA-MAKSA pri NK Slovan, Koblarjeva ulica 34, izdaja od leta 1970 vsako leto ob memorialnih dnevnih mladirv skega nogometa istoimenski ci-klostirani BILTEN, in sicer na ok. 24 straneh A4 formata in v na-kladi ok. 300 izvodov. Ureja ga vsakoletni propagandni odbor pod vodstvom Janeza Ošabna. Športno društvo SLOVAN je v letih 1971—72 izdajalo in leta 1978 spet oživilo svoj ciklostirani INFORMATOR. Izhaja na ok. 8 straneh A4 formata. Letno število izvodov ni stalno, vsakokratno število izvodov narekuje potre-ba. V letih 1971 do 72 je Informa-tor urejal Milovan Tarbuk, sedaj pa ga ureja uredniški odbor; glavna urednica je Breda Ferin-cek, odgovorna urednica pa Bina Lomšek. (Nogometni klub Slovan je že v prvi polovici 60-tih let izdajai svoje ciklostirano gla-silo, vendar 0 njem doslej ni bilo športni delavci v brošuri NK Slo-van 1919—1969.) Namiznoteniški klub Kajuh : Slovan prireja od leta 1973 vsako leto KAJUHOV MEMO-RIAL in tedaj izide v ok. 300 izvodih na 12 in več straneh A» formata istoimenski ciklostirani BILTEN. V letih 1973—76 je bila dodana še TEHNIČNA PRILO-GA. Ža uredniški odbor vsa leta doslej odgovarja Bogdan šolar. V memorialnih dneh izide zadnja leta tudi več številk DNEVNEGA BILTENA. Ureja ga Miha Udir. Ob novoletnih turnirjih v letih 1973/74 in 75 so izšle tri šte-vilke ciklostiranega biltena NO VOLETNI TURNIR. Klub izdaja biltene tudi ob raz-nih občasnih turnirjih, ko jih or-ganizira. Od leta 1974 izdaja trikrat letno na ok. 32 straneh A4 for-mata ciklostirani BILTEN smu- čarski klub SNEŽINKA - ŠD SLOVAN. Odgovorni urednik je Adi Kozinc. (V letih 1974 in 1975 je ŠD Slovan izdal po eno številko svo-jega obsežnega ciklostiranega LETOPISA, občasno pa izdaja tudi druge priložnostne publika-cije, mnogokrat tiskane.) Od leta 1975 naprej izdaja TKS Ljubljana Moste-Polje, Ko-blarjeva ul. 34, svoj ciklostirani INFORMATOR na 16 in več straneh v 30 do 250 izvodih A4 formata. Letno izideta dve ob-vezni številki, 15 do 20 številk letno pa izide priložnostno le z gradivi za seje skupščine in izvršnega odbora. Ureja ga Pavle Kos. Odbor za športno rekreacijo pri TKS Ljubljana Moste-Polje pa izdaja od leta 1976 ciklosti-rano informativno glasilo TRIM BILTEN. Izidedvakratletnovok. 200 izvodih na ok. 32 straneh A4 formata. Delavci TKS Ljubljana Moste-Polje sodelujejo tudi pri INFORMATORJU za organiza-torje športne rekreacije, ki ga v 2.500 izvodih na ok. 48 straneh As formata izdaja zveza TKS Ljubljane in ga urejata Jože Drobnič ter Janez Koprivšek. Taborniški odred Pugled z Vevč, Vevče št. 33, je 27. junija 1977 izdal 100 izvodov 1. št I. letnika ciklostiranega glasila POTEPINČEK. Imel je 16 strani A4 formata, odgovorna urednica: Vilma Lopatič. V kolofonu je za-pisano, da izhaja občasno. Januarja leta 1978 je izšla 1. št. ciklostiranega glasila tabor-niškega odreda Črni mrav, Ro-žičeva ulica 1 a, MRAVLJINČEK. Izšel je na 10 straneh A« forrnata in v nakladi ok. 250 izvodov. Za uredniški odbor odgovarja Ber-nard Stritih. KRAJEVNE SKUPNOSTI Vse do uveljavljanja nove ustave v krajevnih skupnostih ni zaslediti rednih glasil krajanov. Nekatera vodstva krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v njih so pač izdala posamična obvestila in sezna-nila krajane npr. 0 pomenu nji-hovega praznika (KS Zalog), s samoupravno njih organizira-nostjo (KS Nove Jarše), nasploh predstavila krajevno skupnost (KS Moste in Polje), predstavila posamično področje delovanja (KS Zelena jama) in najbrž še kaj (ob pomembnejših dogodkih v posamezni KS). Kolikor pa je doslej znano, je šlo za nekaj — ali večstranske ciklostirane (le izjemno tiskane) publikacije predvsem na A4 formatu. Ured- niki niso bili vedno napisani. V nobenem primeru pa ni šlo vsaj za zasnove kontinuirano izhaja-jočih glasil in zato ne sodijo v naš okvir. V tretjem letu prvega mandata delegatskih skupščin pa bel»-žimo izid prvega glasila krajanov v naši občini: ZELENA JAMA. Novembra leta 1977 je izšlo 1.500 izvodov 1. št. I. letnika tega glasila na štirih straneh A< formata. Izdala ga je informativ-no-propagandna komisija pri svetu KS Zelena jama, Perčeva ulica 22. Odtlej izhaja občasno. V drugem letu izhajanja je izšla 3. številka v 1.300 izvodih — to-liko kot 2. št. Glasilo ureja ured-niški odbor, glavni in odgovpmi urednik je Janez Grčar. Nadaljnji razvoj teh glasil je slej ko prej povezan z vlogo kra-jevne skupnosti in TOZD kot dveh temeljnih nosilcev razvoja naše samoupravne socialistične družbe. Seveda pa ta glasila niso in ne bodo edina oblika ob-veščanja ter komuniciranja kra-janov in njihovih delegatov niti znotraj osnovnih, kaj šele višjih oblik delovanja delovnih Ijudi in občanov. Vključevala pa se bodo tako aii drugače v celovit informativni sistem vseh sred-stev javnega obveščanja in ko-municiranja, ki nai prispeva svoj nemajhen delež < nadaljnjemu razvoju naše samoupravne so cialistične družbe nasploh. IN DRUGI Občasne ciklostirane ali tt-skane biltene, informatorje, po-ročila, sklepe, periodične in zak-Ijučne račune, obvestila, propa-gandno sredstvo ipd. v različnih formatih in nakladah po potrebi izdajajo za interno rabo samou-pravni organi delovnih organiza-cij in šol, družbenopolftične in družbene organizacije, društva in krajevne skupnosti. Agroprogres, Gradišče št. 18 — skladišče Šmartinska c. št. 152 Avtonabava — TOZD Trgovi-na, Zvezna ul. št. 2 Bonboniera, Mestni trg št. 25 GLASILA KRAJEVNIH SKUPNOSTI — ZELENA JAMA — skladišče Smartinska c. št. 152 Cvetličarna Rožmarin, Cvetli-čarne Titova c št. 38 — poslo valnica Rojčeva ul. šl. 22 Dom — trgovsko izvozno po-djetje za domačo in umetno obrt, Mestni trg št. 24 — skladišče Šmartinska c. št. 152A Društva v občini Družbenopolitične in druž-bene organizacije v občinj Elek-tromedicina, Komenskega ul. št. 22, skladišče Šmartinska c. št. 125 Elektronabava, Titova c, št. 40, skladišče Šmartinska c. št. 152 Ellux, Litijska c. št. 31 Figovec — gostinsko podjetje, Ob Ljubljanici št. 24 Glasbena šola Moste-Polje, Ob Ljubljanici št. 36 Gruda, Titova c. št. 40 — skla-dišče Šmaitinska c. št. 152 Hermes, Moše Pijadejeva ul. št. 27, skladišče Smartinska c. št. 152 Indov, Poljanska c. št. 95 Jugošped Beograd — skla-dišče Šmartinska c. št. 152 Knjižnica Jožeta Mazovca, Zaloškac. št. 16 Konim, Titova c. št. 38 — skla-dišče Šmartinska c. št. 152 Krajevne skupnosti — razen KS Zelena jama Kurivo prodaja — veletrgovina in transportni park, Letališka c. št. 1 Milica Moste in Polje Mineral, Industrijska c. Mizarstvo Moste, Studenec št. 3a Mizarstvo in tesarstvo Zado-brova, Sneberska c. št. 138b Obloga — slikoplastika, Polje št. 351 b Obnova Osijek — skladišče šmartinska c. št. 152 Obrtno podjetje Moste, Zalo-škac. št. 133 , Olma, Pokopališka ul. št. 5 Papirografika, Moše Pijade-jeva ul. št. 5 — skladišče Šmar-tinska c. št. 152 Perutnina Zalog, Agrokombi-natska c. št. 84 Pohištveno mizarstvo POMIZ, Litijska c. št. 67 Rog (v gradnji), Letališka c. Swaty Maribor — Tyrolit Ljub-Ijana, skladišče šmartinska c. št. 152 Technocommerce, Kersni-kova ul. št. 17 — skladišče šmartinska c. št. 152 Tectum, Pod ježami št. 5 Tehnoimpex, Beethovnova ul. št. 12 — skladišče šmartinska c. št. 152 Teol, Zaloška c. št. 54 Tiskarna J. Moškriča, Kaju-hova ul. št. 55 ; Transport Krško — predstav-ništvo Kajuhova ul. šf. 17 VVZ Janeza Levca — oddelek za delovno usposabljanje Jarše in oddelek posebne osnovne šole, Šmartinska c. št. 96 VVZ v občini Žima, Trpinčeva ul. št. 108 AM Opomba: Pri zbiranju gradiva nam je služila kot osnovna litera-tura Slovenska bibliografija od leta 194 5 do 1972, dalje viri v ča-sopisnem oddelku in v veliki či-talnici NUK ter arhivi posamez-nih izdajateljev periodike. Po-magali sotudi nekdanji in sedanji sodelavci omenjenih institucij in periodike. Vsem iskrena hvala! NAŠA SKUPNOST - 25. MA| HJmetniška priloga. Ureja komisija pri ured-niškem odboru Nsk, zanjo odgovarja Mar-jan Moškrii. Vs« fotograflie DUŠAN JEŽ