'n0 %9a%. /lMERI$K/l DOliOVIIM/l /c I' II 4M€RICAM ŠN.SMRfT č%MWM m lAM&mrn @mf National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 18, 1967 siovei ia« «©RMINS MSWSPAP^ ŠTEV. LXV — VOL. LXV PRVI DEL — SECTION I Brandt svari Paril J Novi grobovi ZEbodnonemški zunanji ini-nkter ¥/. Brandt^je. pretei-kM petek pohitel z zase- Frank Sietx V soboto je nenadno umrl na dan ja NATO v BmxeIle-,svojem domu na 308 Richmond su, da je ' lahko v Bonmi jRd'na Rlchmond Hei§hts 70 let posvaril Pariz, “naj ne de-:stari F^nk Sietz, rojen la stvari težje za sebe in druge’5. BONN, Zah. Nem. — Zunanji minister Willy Brandt je preč. enim tednom govoril v parlamentu o francoskem odnosu do NATO in izrazil upanje vlade, da bo Francija izpolnila svoje obveznosti do obrambe Zahodne Evrope. Francija je namreč o-stala del politične organizacije NATO, stopila pa je že lani iz njegovega vojaškega dela. Na Zasedanju NATO zunanjih, fi bančnih in vojnih ministrov pretekli teden ni bila polno zastopana. Vodniki NATO so na tem posvetu sklenili opustiti taktiko “masivnega atomskega od govora” na morebitni napad : Vzhoda, kot ga je na francosko privijanje NATO sprejel za svoje osnovno načelo še v času predsednika Eisenhowerja in državnega tajnika J F. Dullesa. Pretekli petek je Brandt pohitel s posvetov NATO v Bonn, da je lahko v parlamentu govoril še v debati o razširitvi Evropske gospodarske skupnosti. Povedal je jasno in odločno, da Zahodna Nemčija sicer “ni vaje-ha” v mednarodni politiki uporabljati grožnje in moč, da pa rnora v obrambi svojih lastnih in splošnih evropskih koristi lo Povedati svojim francoskim prijateljem, “naj ne delajo stvari iežje za sebe in za druge”. Da Je pri tem mislil na vprašanje britanskega sprejema v Evrop-sko gospodarsko skupnost, je jasno. Pariz grozi, da bo sprejem vetiral. v Če- pljah pri Lukovici na Gorenjskem, od koder je prišel v ZDA leta 1914, zaposlen do svoje upokojitve kot gradbeni nadzornik V Južnem Vietnamu bo letos okoli 100,000 vojnih žrtev SAIGON, J. Viet. -— Saigon-ska vlada ceni, da bo radi vojskovanja zgubilo letos 24,000 domačinov življenje, 76,000 jih bo pa ranjenih. Naše oblasti v Sai-gonu mislijo, da je ta cenitev previsoka. V prvih 10 mesecih HepisUagtse v Ohiu more nm veliviii okraji COLUMBUS, O. — Ohajski republikanski člani legislature bodo ta teden premlevali vprašanje, kako potegnili nove meje za kongresne volivne okraje. Kot je znano ima naša država 2-4 kongresnikov, 16 je republikancev, 8 pa demokratov. V duhu sodb vrhovnega federalnega sodišča morajo vsi okraji dobiti nove meje, da bo v vsakem o-kraju približno enako število volivcev. To ne gre v račun večini sedanjih kongresnikov. Ti bi radi videli, da bi vse ostalo pri starem, čeprav trdijo, da jih ta problem ne briga. Republikanski člani legislature bodo ta teden zasliševali interese. Takoj po praznikih bodo pa morali odločiti, kaj naj napravijo. Obstoji več načrtov, Tied njimi tudi tak, naj se rok za prijave kandidatur prenese na začetek maja, primarne vo-itve pa na konec maja. Republikanci imajo v državni -akonodaji tako večino, da lahko ;ami sklenejo, kar hočejo. Pražijo pa, da bi se radi pobotali z lemokrati, ki pa svojega pristanka na republikanske pred-’oge naravno nočejo poceni prelati. pri Paugh & Farmer Co., mož N6 bil° namreč v bolnice spre-Frances, roj. Schmuck, preje |le^b choli 40,000 ranjencev, por. Kure, oče Josepha, Mary I smr^n^h slučajev je pa bilo do Katic, Frances Winton, Therese Chinnici, Leonarda Kure, Fran- sedaj le okoli 4,800. Vojaško osobje je imelo sle- ka- in Donne, 15-krat stari oče, deče zgube v prvih mesecih: v 17-krat praoče, brat Michaela, i bojih je padlo ali kasneje pod- Johna, Avgusta in Franka Likar, Pokojni je bil član SNPJ št. 53. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob 9.30 na Kalvarijo. Jean Yakos V soboto je umrla v Huron Rd. bolnici 63 let stara Jean Yakos, roj. Marinčič, z 19161 South Lake Shore Blvd., žena Johna, mati Joyce in Jamesa, leglo ranam 8,000 naših vojakov in 9,566 saigonskih. Ameriške izgube pretekli teden nekaj manjše SAIGON, J. Viet. — Pretekli eden je padlo v l oju v Viet-lamu 194 Amerika- .cz, 13 manj -ot teden preje. Bilo pa je 1643 anjenih, nad 1000 več kot prejšnji teden. Skupno je bilo doslej v vietnamski vojni 113,073 Ame-dkancev mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Južnovietnamske čete so imele pretekli teden 380 mrtvih, več kot katerikoli teden v vsej vojni doslej. Rdečih naj bi padlo v istem času 2756, to je za en teden največje število od preteklega marca. DOSLEJ SO REŠILI IZ REKE OHIO 16 TRUPEL Danes zjutraj so dvignili iz reke Ohio pri Point Pleasant, W. Va., kjer se je v petek pozno popoldne v času največjega prometa podrl v vodo cestni most z okoli SO .osebnimi in tovornimi avtomobili, avto, v katerem so bila trupla dveh odraslih in enega otroka. S tem je število ugotovljenih mrtvih narastlo na 16, pogrešajo pa jih vsaj še 41. POINT PLEASANT, W. Va. — Močni tokovi, mraz in umazana voda ovirajo reševanje ponesrečencev iz globine reke Ohio, kamor jih je pokopal pod seboj cestni most, ki se je v petek pozno popoldne podrl v reko, ko je bilo na njem okoli 60 osebnih avtomobilov in vrsta težkih tovornjakov. Reševanje je posebno težavno, ker je večina avtomobilov pod ruševinami mostu. Doslej so rešili iz reke skupno 16 trupel, zadnja tri danes zjutraj- Vsaj 41 oseb še vedno pogrešajo in so verjetno mrtve ujete v avtomobilih na dnu reke Ohio pod ruševinami mostu. Armadni inženirji se trudijo brez prekinitve, da bi dvignili iz reke potopljene avtomobile, toda delo je težavno in bo preteklo nemara par tednov, predno bodo iz reke potegnili zadnje žrtve strahovite nesreče. r"" 1 .. ''' V petek popoldne ob 5.04, ko je dejal, da bodo delo nadalje-je bil ves “Srebrni most” na vali skozi noč in dejansko so cesti med Gallipolisem v Ohiu danes zjutraj potegnili iz reke in med Point Pleasant v W. Vir- I avtomobil s tremi trupli, dvema giniji zatrpan z avtomobili, oseb- odraslima in enim otrokom. Ob- nimi in težkimi tovornjaki, se je ta nenadno zazibal, nato pa se podrl v reko Ohio 102 čevlja globoko. Nesreča je bila tako nenadna, da so nekateri mislili, da je bil most bombardiran. Most je bil zgrajen pred 39 leti in je bil zadnjič pregledan pred. 2 leti in pol. Župan mesteca Point Pleasant D.B. Morgan je dejal, da je bil že dolgo v skrbeh zaradi mostu, ker ni bil v posebno dobrem stanju. Tako po '4. juliju 1965 zaprosil državno policijo, naj na obeh straneh mostu pazi, da ne 30 na njem naenkrat preveč avtomobilov. Oblasti so nekako v tem času most pregledale in ga našle v redu, četudi se je tu in tam ob težkem prometu malo “tresel”, kot so trdili tisti, ki so most uporabljali. Cestna oddelka dr žav Ohio in W. Virginia, pa tudi zvezni cestni strokovnjaki pre- Bello, je pretekli petek strl podoben poskus vojakov proti nje-sestra Mary Popovič, Anne Ku- j mu samemu. Upor naj bi bil vo-har, Josephine Antonin, Stefa- dil načelnik armadnega glavne-(Dalje na 6. strani) |ga stana pok. Tahar Zbiri. Boumedienne strl vojaški upor , . . .. ^ v okviru reorganizacij e uprave ALŽIR, Al. Predsednik Al- zmanjšal moč poveljnikov 4. vo-žirije H. Boumedienne, ki je z jaških korpusov. Ti so sedaj vojaškim udarom junija 1965 vodniki ne le vseh vojaških na-pognal z oblasti znanega Ben porov in odgovorni za varnost, Predsednik Thieu bo omejil moč vojakov SAIGON, J. Viet. — Pred sednik republike Van Thieu je iskujejo vzroke nesreče, ne da bi pretekli petek napovedal, da bo mogli dolej kaj določnega dognati. Guv. Rhodes iz Ohia in gov. Smith iz W. Virginie sta bila že v petek na kraju nesreče in storila vse, kar je bilo v nju- lasti pravijo, da pogrešajo po sedanjih podatkih vsaj še 41 oseb, ni pa izljučeno, da je število ponesrečencev večje. Zadnje vesti Iz Clevelanda in okolice Dr. Ukmar bo odsoten— Slovenski zdravnik dr. Leopold Ukmar, ki ima svoj urad na 6802 St. Clair Ave. bo odsoten od 20. decembra do vključno 14. januarja 1968. Z gospo in taščo bo odletel v Los Angeles, Calif., obiskat svojo hčerko Majdo, poročeno dr. Dave Komar. Srečno pot in zdrav povratek! Zadušnici— Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Jeroma sv. maša za pok. Josepha Pozelnika ob 14. obletnici smrti. V sredo ob 6.30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Mary Gerl na 90. dan po njeni smrti. Odbor isti, $500 za Slovensko kapelo— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ je izvolilo na letni seji za leto 1968 isti odbor, ki je vodil društvo letos. Letna seja je izglasovala $500 za Slovensko kapelo v Washingtonu. Čestitke Adamičevemu očetu— G. Janez Adamič z E. 66 St. bo jutri dopolnil 87 let. Doma od Sv. Gregorija na Dolenjskem je prišel v ZDA 1. 1905. Z ženo, ki mu je umrla 1. 1945, sta imela 7 otrok, ki še vsi živijo. Naročnik in čitatelj Ameriške Domovine je že preko 50 let. G. Janezu Adamiču k njegovemu rojstnemu dnevu čestitamo in mu želimo še obilo zdravih in zado- PORTSEA, Avstral. — Vsako upanje, da bi našli predsed- voljnih let! nika vlade Harolda E. Holta, molitvi___ ki je izginil včeraj opoldne tu, članice Podr. št. 41 SŽZ so ampak imajo zadnjo besedo tudi v vsej civilni upravi. Načelniki civilne uprave v pokrajinah morajo namreč poročati njim, ti pa ni moči za reševanje ponesrečencev. Bilo je očitno, da preživelih ne more biti veliko. Reševanje je pod nadzorom Armadnega inženirskega zbora. nato sporočajo vladi v Saigon. [Vodi ga polk. W. D. Falck. Sinoči Nevtralnost Kambodže zopet postala predmet debate 'trneash r-gTOk pran Oblačno in topleje z možno-sLo dežja. Najvišja temperatura bhzu 50. WASHINGTON, D. C.—Di-plomatje se zmeraj bolj pogovarjajo, kaj bo z nevtralnostjo male države Kambodže ob južni meji saigonskega Vietnama. Zadnje čase so namreč postali pozorni na dva dogodka, ki jima pripisujejo precejšno važnost. Najprvo sta dva ameriška časnikarja z dovoljenjem kambodžanskega princa Siha-nuka oblezla mejo med Kambodžo in J. Vietnamom in ob tej priliki ugotovila, da imajo rdeče vietnamske čete res na kambodžanski strani svoje postojanke. Sihanuk se je radi tega razjezil in rekel, da ne bo pustil nobenega ameriškega časnikarja v njegovo deželo, toda s tem poročil o stanju ob meji ni mogel demantirati. Ni pa še dolgo od tega, da so se prav blizu kambodžan-ske meje z Vietnamom vršili hudi boji med rdečimi četami na eni strani in saigonskimi ter ameriškimi na drugi. Glavni spopadi so bili okoli ameriških postojank Dok To in Dok Ninh. O njih smo obširneje pisali, ker so trajali po par tednov. Za naše generale ni nobenega dvoma, da komunisti ne bi mogli organizirati tako hudih bojev, ako ne bi imeli varnega zaledja na kambodžanski strani. Zato zmeraj bolj silijo v Johnsona in njegove diplomate, naj jim dovolijo, da pošiljajo ameriške čete — kadar bi bilo treba — tudi na kambodžansko stran. Johnson se temu še upira in skuša doseči po diplomatski poti pravo nevtralnost ob kam-bodžahski meji. To se da doseči le potom znane Mednarodne kontrolne komisije, ki jo vodijo delegat j e iz Kanade, Indije in Poljske. Ta komisija je do sedaj preiskovala dogodke ob meji samo takrat, kadar je bila uradno pozvana od Kambodže. Dalje je preiskavo o-mejila le na prostor, ki ga je določila Kambodža. To pa ni zadosti, kajti Kambodža gleda, da komisiji ne pride pred oči kaj takega, kar bi diskreditiralo komuniste. Taka je pač nevtralnost princa Siha-nuka. To pa ni prav, trdi naša diplomacija in bi rada pregovorila komisijo, da bi na lastno pobudo hodila preiskovat tudi pritožbe naše administracije, česar pa sedaj ne dela. Sihanuk za vse to dobro ve, toda noče ukreniti ničesar. Zato pa komisija preiskuje le njegove pritožbe, ne pa ameriških in saigonskih. Diplomat j e trdijo, da je Sihanuk postal zadnje čase nekoliko “prožnejši”. Najbrže začenja slutiti, da ameriška potrpežljivost ni brezmejna in da se čisto lahko zgodi, da bodo ameriški in saigonski vojaki začeli hoditi kar na lastno pest na kambodžansko stran gledat, kaj tam počenjajo rdeče čete. Tak strah morajo imeti tudi v Moskvi, kajti drugače ne bi tako hitro protestirali v Washingtonu proti “nameravani kršitvi” nevtralnega kambodžanskega ozemlja. Seveda vedo v Moskvi tudi dobro, da se nahaja na kambodžanski strani zmeraj nekaj rdečih čet. Včasih je tam kar cela divizija redne sevemovietnamske armade. Vse debate o bodočnosti kambodžanske nevtralnosti se zaenkrat vršijo na tihem. Nihče nima namreč interesa, da bi zadevo napihnil v velik mednaroden problem. Vprašanje je, kako dolgo bo mogoče zadevo podcenjevati. ko je plaval kakih 100 metrov od obale, je izginilo. Danes bo na njegovo mesto začasno zaprisežen njegov namestnik podpredsednik John McEvven. Pokojni Holt je bil znan kot odličen plavač in vnet potapljač, ki je rad lovil s kopjem ribe v globinih. SAIGON, J. Viet. — Ameriške letalske sile so včeraj ob lepem vremenu četrti dan zapored bombardirale področje Hanoi-Hajfong v Seve rnem Vietnamu. Pri tem so izgubile tri letala, med tem ko so same sestrelile eno MIG 17 sovražno letalo. Na tleh v Južnem Vietnamu je prišlo do manjših vabljene nocoj ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Jean Y akos. Dar za Slov. šolo— Zak Funeral Home, 6016 St. Clair Avenue, in ga. Lojzka Kužnik, 1075 Addison Rd. sta poklonila Slovenski šoli pri Sv. Vidu velikodušna darova. Odbor staršev se jima iskreno zahvaljuje. Ooera! loto m Unija sla dosegla sporazum DETROIT, Mich. — Zastopniki General Motors Corpora- bojev in topniških napadov na bon zast°Pniki Unije avtomo-zavezniške čete. j bilskega delavstva so se v pe- OTTAWA, Can. - Liberalna Jek le ^umeli o novi de- stranka bo volila naslednika °Vm P0§odbl za 3 leta- Ta se v predsedniku vlade L. Pearso- drži 0nih, ki jih je Uni- ]a sklenila s Fordom in Chrysler jem, le da GM ni pristala ATENE Gr - Voiaška iunta ie ^ enakost kanadskih plač, kot T, ( •, • f. ...3 V Je Chrysler. Povprečno bodo de- oMomla posoje v Frodukciji dobili tekom v.l krap Konstanto sapovra-j let $1 „„ vež za. tek v domovino, kamor ga ie , v, . v .. r , j . ‘ sluzka, zajamčen pa jim je vsaj vlada vojaške diktature po i . . A , , . . L, delno tudi letni dohodek, neuspelem poskusu njene od- nu na konvenciji v Ottawi od 4. do 8. aprila 1968. Sporazum bo predložen v o-dobritev delavstvu. Splošno prepričanje je, da bo to novo do- stavitve in odhodu iz dežele pozvala. Kralj je baje zahteval, da vlada izvede v naj-,. ,, , , krajšem času svobodne volit-! k>Vn° .p0S0dbo odobril°- Treba . i . , . : bo rešiti se vrsto sporov med ve m da ne spremeni sedanje . ^ ustave. Kralj Konstantin je z vodstvom in unijskimi predstav-vso družino še vedno v Rimu. "iki v posameznih tovarnah v 70 WINDOW ROCK, Ariz. — Obla- mestlh P° vsei deželi. Skupno sti se trudijo, da bi pomagale ^ ,V f7 tovamab zaposlenih kakim 150-200 Indijancem, ki oko11 380-000 delavcev, jih je zajel snežni metež v ob- “j ‘L sežni Navajo rezervaciji pri Slab Vid pri Jtlllijonih nabiranju orehov. V zadnjih CLEVELAND, O. — Okoli 6 dneh je padlo tam 38 palcev milijonov ameriških šolarjev snega. Jugoslavija, Indija in Egipt sklenili skupno trgovsko pogodbo NEW DELHI, Ind. — Egipt, ima nepopravljene očmi. težave bo pospešila blagovni promet, ki naj doseže letno $100 milijonov. Pogodba naj bo vzorec, ki naj se ga poslužijo države “v razvoju”. Jugoslavija in Indija so sklenili Je torej namenjena bolj politični skupno trgovsko pogodbo, ki zni- propagandi, kot živahnejšemu jžuje carinske pregraje za kakih trgovskemu prometu med 3 dr-|250 predmetov za 50%. Pogodba Ižavami. i» g>sD! iKftMOVMkh 6117 St. Clair A ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Ec. Združene države: $1C.G0 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece J6a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year j spevek k razvoju socijalizma na svetu, kar nadalje utrjuje nujnost različnosti revolucijonarne akcije.” Tito je torej javno povedal, da je proti nameravanemu mednarodnemu kongresu komunističnih strank, ki naj se vrši prihodnjo jesen. S tem je pa Moskvo zadel v živo, kajti Kremelj se trudi ravno sedaj na vse načine, da bi bil kongres sklican in ne zopet odložen, kot je že parkrat bil. Tito se torej s svojim govorom ni ravno prikupil gospodarjem v Kremlju. Ruskim delavcem je povedal, kakšen je položaj delovnih ljudi v Jugoslaviji, režimu je pa ponovno izjavil, da je proti mednarodnemu kongresu. Po obeh dobro opravljenih nalogah jo je Tito mahnil domov. Ni bilo slovesnosti, ne ob dohodu iz Moskve, ne ob prihodu v Beokrad. Si lahko mislimo, zakaj. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 242 Monday, Dec. 18, 1967 Tito predava v Moskvi Tito ne hodi rad v Moskvo, Ve, da tam ne gledajo ravno lepo na njegovo pot v komunizem. So pa previdni. Je tudi ne kritizirajo, ker se tudi brez njihove kritike zvija na čudne načine, kadar naleti na ovire, kar se na primer prav sedaj godi. Pa se je vendar spravil, da je šel osebno v Moskvo na jubilejno proslavo častitat tovarišem v Kremlju. Poleg običajnih praznih govorov je imel tudi shod v tovarni orodja Sergej Ordžonikidze, ki je na njem razlagal delavcem — morda pa še nevidnim poslušalcem — kakšen je titoizem, kam cilja in kaj je že dosegel. Njegov govor je zanimiv radi tega, ker odkriva, kako daleč upa Tito iti v razlagi svojega komunizma, ki mu v Moskvi očitno ne zaupajo. Vsaka razlaga pomeni namreč obenem tudi agitacijo za titoizem med ruskim delavstvom tega ruski politbiro čisto goovo noče. Zato se je Tito omeji na kratko, toda jedrnato tolmačenje svojega komunizma, posebno pa svoje reforme, zato pa tem več govoril o stvareh, ki se v njih strinja s Kremljem. ‘‘Delovni ljudje v Jugoslaviji so sedaj v novi fazi boja za socijalizem — tako je trdil Tito — ki so ga začeli 1. 1965 ko so se lotili družbene in gospodarske reforme. Na Vlil partijskem kongresu v decembru 1964 so bili napravljeni dalekosežni načelni sklepi o nadaljnjem notranjem soci-jalističnem razvoju Jugoslavije, ki so sprožili družbeno in gospodarsko reformo ter reorganizacijo Zveze komunistov Jugoslavije! ‘‘Glavni smotri reforme so v razvijanju samoupravljan ja in neposredne socijalistjčne demokracije in v krepitvi materijalne osnove in samostojnosti delovnih organizaiij. Reforma naj ustvari pogoje, da bodo gospodarske organi-zaiije in delovni kolektivi postali neposredni nosilci družbene reprodukcije To je bistvo izvajanj o reformi. Ni lahko razumljivo, pa vendar je bilo to Titovo tolmačenje pravo odkritje za ru skega delavca, kajti v Kremlju jim ni prišlo na misel, da bi povedali, da so v Jugoslaviji delavci vsaj navidezno gospodarji v podjetju, ne pa birokratje iz državne uprave, kot to yelja na Ruskem. Reorganizacijo komunistične stranke je Tito tolmačil takole: “Zveza komunistov ima vodilno vlogo v vsem našem družbenem življenju in usmerjanju socijalističnega razvoja naše dežele. Seveda opravlja partija svojo vlogo čim dalje manj kot faktor oblasti, zato pa čimdalje bolj kot faktor idejno-političnega usmerjanja. Kot vodilna družbena in idejno-politična sila ima partija odločilno vlogo v družbenih organizacijah in v samoupravnih organih. Komunisti ne vladajo v imenu delovnega ljudstva, temveč samo usmerjajo v imenu delavskega razreda družbeni razvoj, kot delavci opravljajo tovarne v imenu družbe, ne pa v svojem imenu.” Tito je torej v nekaj besedah povedal, kako si pred štavlja bistvo titoizma. Mislimo, da je to tudi zadel- Seveda pa ni dodal, kakšne težave ima tako z reformo kot z reorganizacijo stranke. Sicer pa to delo opravlja ruski režim, ki ni ravno preveč obziren, kadar je treba poročati o težavah v Jugoslaviji. Titova izvajanja opozarjajo znova na dve plati. Najprvo se vidi iz njih jasno, da Tito veruje še zmeraj v potrebo, da bodi komunizem diktatura proletarijata odnosno partijska diktatura. S par stavki je podrl vso propagando jugoslovanskih komunistov, da v Jugoslaviji ni več diktature, da tam prodira na vseh poljih svoboda, da so ljudje kar zadovoljni s takim političnim stanjem. Oblast je še zmeraj samo v rokah partije. Ali jo rabi v obliki “prepričevanja” ali v obliki “zapovedovanja”, to je precej poT stranska stvar. Tito je to zelo močno poudaril, najbrže z namenom, da pove tovarišem v Kremlju, naj se nikar ne bojijo za temelj jugoslovanskega komunizma- Je isti kot na ruskem, čeprav mu je razvoj v Jugoslaviji dal drugo obliko. Iz Titovih izvajanj se tudi vidi, da mož govori drugače doma in drugače na tujem. Na tujem je treba poudarjati “odločilno vlogo” partije, doma je treba kaditi “neposredni socijalistični demokraciji in samoupravljanju”, stranki pa priznati le pravico do prepričevanja. Tito je dalje govoril delavcem tudi o jugoslovanski zunanji politiki. Njegove besede so pa bile deloma namenjene tudi Kremlju. Rekel je na primer: “Resnična revolucijonarna enotnost mednarodnega delavskega gibanja more sloneti na samostojnosti, interesih in odgovornosti slehernega posameznega gibanja pred lastnim ljudstvom in naprednimi demokratičnimi silami na svetu. — Zato je tudi revolucijonarna politična praksa napred-1 SESEDA IZ NARODA Ustoličenje na Gosposvetskem polju in izjava neodvisnosti Združenih držav Amerike Ustoličenje koroških Ivo j vod, starodavni (slovenski obred, je morda v veliki meri doprinesel k (ustanovitvi naše velike (republike iZ.D.A. Osem in dvajsetega novembra 1967 je pred ameriškim senatom govoril o pomenu ustoličenja koroških vojvod za Ameriko, Thomasa Jeffersona in Izjavo o neodvisnosti, gospod senator Frank J. Lausche, član senatnega odbora za zunanjo politiko U.S.A. Njegov govor je bil slavospev starodavni slovenski demokraciji in slovenskemu narodu. Sen. Frank J. Lausche Senator Lausche: Gospod Pre-zident, pred nedavnim je izšla knjiga z naslovom: The Genesis og the Contractual Theory and the Installation of the Dukes of Carinthia — O nastanku kon-traktualne teorije in ustoličenju koroških vojvod. Knjigo je napisal dr. Jože Felicijan, profesor na St. John College-u v Clevelandu. V tem delu je profesor Felicijan skušal ugotoviti vpliv, ki ga je imelo slavno Bodinovo delo “Republika” na razvoj kon-traktualne teorije na splošno, se posebej pa je skušal ugotoviti vpliv, ki ga je imelo to delo na Thomasa Jeffersona, zlasti pa na osnutek Izjave o neodvisnosti. V Jeffersone vi kopiji Bodino-vega dela, ki ga je Thomas Jefferson imel v svoji knjižnici, je profesor Felicijan odkril, da se je Thomas Jefferson na dveh straneh podpisal z začetnimi črtami svojega imena. Na eni od teh dveh strani je Bodinova definicija in oris tirana. Ta oris tirana sliči v zamisli in besedah orisu tirana, kakor ga najdemo v Jeffersonovem osnutku za Izjavo o neodvisnosti. Na drugi od teh dveh strani, podpisanih od Jeffersona samega, pa je bil opis ustoličenja koroških vojvod. To je bil slovenski obred, ki je morda v veliki meri doprinesel k ustanovitvi naše velike države. Dr. Felicijan je mnenja, da je Thomas Jefferson očividno videl Vid mramornat kamen sredi starodavnem običaju ustoli-! travnika. Na tem kamnu sedi čenja koroških vojvod common kmet, držeč z desno roko črno law precedent, pravni običaj in kravo, z levo roko pa mršavo potrdilo pogodbene teorije, s ka- kobilo. Kmetu pripada ta pravi-tero je utemeljil svojo zahtevo ca v dednosti. ki jih lahko izvajamo iz njih. Kontraktualna teorija o nastanku oblasti je služila števil nim filozofom kot sredstvo, s pomočjo katerega so mogli razložiti odnose med vladarji in podložniki. Kontraktualna ali pogodbena teorija sloni na več predpostavkah. Prva od teh predpostavk je, da so vsi ljudje enaki, v političnem smislu nam reč. Druga predpostavka, ki naravno sledi iz prve je, da prav zaradi tega, ker so vsi ljudje enaki, nima nihče pravice vladati drugim. Toda vsi dobro vemo, da je družba brez oblasti nemogoča in da v vsaki družbi ob stoji oblast v tej ali oni obliki. Na osnovi teh nasprotujočih si predpostavk, ki so: na eni strani zanikanje pravice vladati drugim, na drugi strani pa potreba po oblasti, se je razvila teorija, da obstoji pogodba med tistimi, ki vladajo in njihovimi podložniki, s tem, da ima vsaka stranka pravice in dolžnosti določene v kontraktu. V tem, gospod prezident, je bistvo kon traktualne teorije. Probleme, ki nastajajo v zvezi z vladanjem in delitvijo oblasti, je mogoče iz raziti s tem, da jih opišemo obliki pogodbe med vladarji in podložniki. Mnogi, vključeno tisti, ki so živeli v času ameriške revolu cije, so ugovarjali kontr aktualni teoriji. Trdili so, da je kontraktualna ali pogodbena teorija sicer zanimiva, toda v vsem ostalem spada ta teorija v svet domišljije, v katerem živijo filozofi. Nasprotniki kontraktualne teorije so zatrjevali, da še nikdar in v nobeni družbi ni bila skle njena pogodba s tistimi, ki ji vladajo. Zares, Jefferson sam je mogoče nekoč tako mislil in čutil. Toda končno se je Jefferson prepričal o nasprotnem. Odkril je namreč zgodovinski dokaz, ki ga je prepričal o veljavnosti kontraktualne teorije. Ob študiju Bodinovega dela “Republika” se je Jefferson seznanil s starodavnim slovenskim običajem ustoličenja koroških vojovd. Ta običaj, ki je bil ob času ameriške revolucije še vedno v veljavi, mu je bil živ dokaz za obstoj in veljavnost so-cijalnega kontrakta vsaj med Slovenci. Gospod prezident, naj navedem iz knjige dr. Felicijana odstavek, ki vsebuje Bodinov opis tega edinstvenega slovenskega običaja: “Ničesar ni mogoče primerjati z običajem, katerega se drže na Koroškem, kjer moremo videti še dandanes v bližini mesta Št. po ameriški neodvisnosti. Ti važni izsledki dr. Felicijana, ki slone na obširnem proučevanju, so pomembni radi njih zgodovinske vrednosti, kakor tu- nih gibanj zelo različna. Zato daje vsako gibanje svoj pri- di zaradi praktičnih zaključkov, On, ki mu je postati vojvoda, prihaja spremljan od velikega števila plemičev, vseh oblečenih stanu primerno, razen vojvode, ki je prihajal oblečen kot ubog pastir s pastirsko palico v roki. Kmet, sedeč na kamnu, je zaklical v slovenskem jeziku: “Kdo je ta, ki prihaja pogumno?” Ljudstvo je odgovorrilo, da je to princ. Nato je kmet ponovno vprašal: “Ali je sodnik?” “Ali mu je mar blaginja dežele?” “Ali je svobodnega rodu?” “Ali je prave vere?” Ljudstvo je odgovorilo: “Je in bode.” Nato je kmet princa narahlo udaril na lice. Potem, ko je obljubil kmetu, da bo prost javnih bremen, je vojvoda stopil na kamen, zamahnil z mečem in obljubil ljudstvu, da mu bo pravičen sodnik. Vojvoda je prisostvoval maši še vedno oblečen v isto obleko. Nato si je nadel vojvodska oblačila in se vrnil h kamnu, kjer so mu prisegli zvestobo in izkazali čast.” Rad bi opozoril na dejstvo, da prihajata v tem običaju koroških Slovencev do izraza njih demokratična miselnost kakor tudi tipično ameriški odnos do vlade in oblasti. Bodoči vojvoda ni bil oblečen v razkošna oblačila, nasprotno, bil je oblečen kot človek iz ljudstva. Kmet sedeč na kamnu se je delal ravnodušnega napram bodočemu voditelju vse do tedaj, da je prišlo do sporazuma med obema strankama. Želel bi tudi opozoriti na vprašanja namenjena vojvodi: Ali more biti sodnik? Ali mu je mar blaginja dežele? Niso ga vpraševali, ali je plemič, ali je bogat in slaven, niti ga niso povpraševali, ali bo posvečal posebno pozornost raznim interesnim grupam. Rad bi vas opozorril, gospod prezident, kdo je bil prvi, ki je delal obljubo. To je bil vojvoda. Predno mu je ljudstvo priseglo zvestobo, je moral obljubiti, da bo pravičen sodnik. dsnovn! padalki o zbirki 2a boemsko Rapafu ¥ WasMngfcmti Svetišče Brezmadežnega Spočetja To Svetišče v Washingtonu je naj večja katoliška cerkev Združenih državah in sedma največja cerkev na svetu. Je vsenarodno Svetišče za vse ameriške katoličane in je pod upravo izvršnega odbora ameriških škofov. Posebne spominske kapele Svetišču so namenjene ameriškim narodnostnim skupinam in cerkvenim redovom, ki so prispevali k razvoju katoliške cerkve v ZDA. Kapele, ki so jih narodnostne skupine že darovale (Poljaki, Litvanci, Slovaki, ameriški Mehikanci in Hrvatje) so z izjemo ene (slovenske) bodisi že dokončane, ali pa se že grade. Te kapele so sestavni deli cerkve in bodo zatorej obstale dokler bo stalo Svetišče. Svetišče ima več kot milijon obiskovalcev vsako leto. Okrog 15.000 ljudi prisostvuje nedeljskim mašam v številnih kapelah, ki so vsakomur odprte. Slovenska kapela Talna površina edine še raz- Slovencii so verovali, da je I položljive kapele znaša okrog ljudstvo vir oblasti in ne vla-j'3^ kvadratnih čevljev. Namen ! kapele je, da služi kot trajno in častno priznanje delovanju darji. Slovenci so verovali, da morajo njihovi vladarji priti iz ljudstva in da mora ves narod imeti pravico voliti svoje vladarje. Slovenci so verovali, da naj ameriških Slovencev in njih prednikov. Kapela se nahaja v Spominski dvorani (Memorial Hall), kjer tiste, ki jim bodo vladali, odli-! Prič“!aj° ™ izletniški ogledi kujeta dve lastnosti, sposobnost >-vetisca- ovens a ape a ^ o in skrb za občo blaginjo. izatoreJ na °^d ^jveejemu ste- vilu obiskovalcev m bo tako tu- Slovenci so verovali, da imajo njihovi voditelji svečano obvez- nost do svojega pravični. ljudstva: biti di služila boljšemu poznavanju Slovencev in njih kulture. j Kapela in njena ureditev bo- (TAr' . . j i sta poudarili osnovne točke slo- Mi Amerikanci verujemo da- b , , . . , v . venske verske zgodovine doma nes v ista načela. In v času revo-1. . . , .. . . , v , , m v Ameriki, a njena osredma lucije je v ista načela veroval ... „ . . ,„ „ Thomas Jefferson. Mogoče je bil Jefferson potrjen v svojem prepričanju, ko je v Bodinovi knjigi čital opis krasnega slovenskega, običaja, ki se e ohranil nad tisoč let. , v, , _ . . .v, . v. . : slovaške kapele je na primer iz- Morda je ameriški način via- , „ , ^ . A., j . , , tt i padla kot ena naj večjih mam- danja dobil ponovno potrdilo, ko t , .. . v . T n n ... , j, , festacij slovastva v Ameriki, je Jetierson cital zgodbo o usto- zamisel bo Brezjanska Mati Bo-Ižja, kateri bo kapela posvečena. | Dve leti sta običajno potrebni I za dokončanje kapele. Ta doba daje dovolj časa za priprave na t posvetitev kapele. Posvetitev ličenju koroških vojvod. Hvaležni smo, gospod prezi- Denarna stran zbirke Prispevek za kapelo je en- dent, profesorju Felicijanu, da je kratna vsota 70.000 dolarjev, proučil te možnosti. Imerlšlca Osnima a Usi za oglašanje plačljivih v dveh ali treh obrokih. Celotna vsota mora biti izplačana, predno je kapela popolnoma dokončana. V gornjem prispevku je vključeno vse: od začetnih arhitektovih' načrtov j pa do sveč na oltarju. Vključeno CHICAGO, 111. - Samo tista je seveda tudi trajno vzdrževa_ kratka opomba v Domovini radi je kapele_ pryi obrok znaša božične in velikonočne gramo- 25 000 dolarjev_ fonske plošče in sem dobil celo MaginniS; Walsh and Kennedy vrsto naročil kot bi trenil. Ne-;so uradni arhitekti Svetišča in aj PMšč še imam. Če hočete ko^. ^ak- odgovornj za končni na-praznovati lepe praznike ob pe-, črt kapele_ Bodo pa z nami v tju, zvenenju in božji besedi, na-. stainem stiku in upoštevali v koračite plošče takoj. Dve plošči jjkor m0g0£e vse naše želje gle-za 10 dol. Samo še malo poškro-; de načrta in notranje ureditve, pite m kadilo prižgite, pa boste j če se bo zbiranie denarja vr-pnearah v svoj dom prijeten šilo tudi v farah; kar iskreno u. Rovi r* ' ‘ ' ' parno, potem je za zbirko po- Vesele praznike in srečno no- trebno > leto želi in pozdravlja ra. Vse čeke naslovite na SLOVENIAN CHAPEL FUND. POMNITE: Samo ena kapela je na razpolago, a mnogi bi jo radi. Na vas je, kako bomo to častno nalogo opravili! Vseameriški slovenski odbor za kapelo v Washingtonu. Frank A. Turek, tajnik 986 Bryn Mawr Ave. Wickliffe, Ohio, 44092 IZ NAŠIH t s/ 'RSi WHYALLA, South Australia. — Spoštovani! Pošiljamo Vam naročnino in se Vam zahvaljujemo za opozorilno pismo. Ameriško Domovino radi beremo, saj je v njej vedno dosti zanimivosti. Vam in vsem bralcem Ameriške Domovine želimo vesel božič in srečno novo leto 1968. Martha Zrim TEMPE, Ariz. — Spoštovano uredništvo! Prejela sem Vaše obvestilo, da mi bo naročnina zapadla. Z veseljem jo obnavljam n priloženo pošiljam ček za $16.00. Obenem voščim vsem mojim clevelandskim prijateljem in znancem, kjer sem živela mnogo let, prav vesele božične prašnike in srečno novo leto. Božična voščila pa veljajo tudi ^sem naročnikom in uslužbencem Ameriške Domovine. Antonia Bratovich COAL CITY, 111. — Spoštovana uprava Ameriške Domovine! Hvala, da ste mi poslali pismo, da mi bo naročnina pote k 1 a. Ameriško Domovino trnam zelo rada in zato obnavljam naročnino za celo leto. Rada bi Vam kaj več napisala, pa težko pišem, ker sem stara že 86 let. Vam in vsem naročnikom želim vesele praznike in mnogo sreče pri izdajanju lista. Mrs. Ursula Skubic THOMPSON, Man. — Spoštovana uprava Ameriške Domovine! Tu Vam prilagam ček za nadaljno naročnino. Časopis mi zelo ugaja in skoro ne bi mogla biti brez njega. Ker smo ravno pred božičem, želim Vam in vsem čitateljem Ameriške Domovine srečne in blagoslovljene praznike ter mnogo uspeha v novem letu. S spoštovanjem! Minka Rossi P. Odilo Hajnšek OFM 9546 Ewing Ave. Chicago, Illinois. - 60617. USA ; že VetaTg66" dovoljenje pristojnega škofa ali nadškofa. Ne pozabite I poudariti, da je Izvršni odbor Svetišča izdal vabilo Slovencem Vsi prispevki so izvzeti od dohodninskega davka (income Ker je slep “Pravite, da imate otroke do- tax). v šivriat, s prapori, ki jih nosijo ma. KoRko pa jih je? j ysa društva in posamezniki pred vojvodo. olep berač: ‘Ne vem, saj jih naj pošiljajo prispevke na na- Vsi so bili oblečeni svojemu ne morem videti.” siov tajnika podpisanega odbo- WO OD SIDE, N. Y. — Spoštovani! Lepo se Vam zahvalim za pošiljanja časopisa. Zelo sem ga vesel, saj je v njem veliko zanimivega. Obenem Vam pošiljam ček v vrednosti $16.00 in lapo pozdravljam! Franc Šerjak HELENA, Mont. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam naročnino za eno na-daljne leto. Hvala za obvestilo, da mi bo naročnina potekla, ker sarp se na to najbrže ne bi bil spomnil. Z Ameriško Domovino smo vsi v družini zadovoljni, ter Vam želimo veliko novih naročnikov, obenem pa še zadovoljne božične praznike in srečno, božjega blagoslova polno novo leto. S spoštovanjem! Aloys Jenko *'V i 'S ^ ^ ^ Toro | VOiilLA 5Z TOIUIHTA, SIT. .u*.j>~..‘‘ncga .. orotua moči in delo darujejo Bogu, I VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO Vam želi ANTON’S MEAT MARKET | ANTON BAVDEK PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU Imamo vedno sveže in okusno prekajeno meso in klobase, če pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike. 633 Vaugham Ret. pa 'vogalu Oakwooda. Tel.: 783-0423 — 783-0312 ^ BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO Vam želi j da bi po njih prižigal luči ve- re, upanja in ljubezni ljudem, Na božičnem potovanju jbražen, je dejal, “da tisti, ki:ki jih tare tema nevere in be-Ko gledamo Otroka božjega ;med Slovenci dela je ali muče-|de. Ker je nemogoče poslati ob Njegovem rojstvu, nam pri- nik ali kreten”. Tak človek je jbožična voščila vsem osebno, druma JOHN TRATNIK 176 DELTA STREET, Toronto 14 255-4553 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi n 'tk ! SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK DR. ZLATKO A. VERBIČ Cumberland St. Toronto 5, Ont. Tel. 4th Floor at Bay & Bloor St. 927-7555 I HRANILNICA m POSOJILNICA % t V -I ■ik SLOVENSKIH ŽUPNIJ V TORONTU BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1968 želijo vsem Slovencem posebno pa še članom Upravni, kreditni in nadzorni odbor ter upravnik in uradništvo Naj ne bo Slovenca, ki ne bi bil član župnijske Hranilnice in Posojilnice. 618 MANNING AVE., Toronto 4, Ont. • 531-8475 225 BROWN’S LINE, Toronto 14, Ont. IfVSEM SLOVENCEM, ZLASTI PA ŠPORTNIKOM SLOVENSKI MLADINI PRAV PRISRČNO ŽELIMO BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNI NOVO LETO! SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA SIZ. in obenem vse, ne glede naj so stari ali novi emigrantje bajajo pred oči navadni zemljani. Sam eden je Božič, ko Bog-človek praznuje svoj rojstni dan, z ljudmi te zemlje se pa srečujemo vsak dan in vsako leto se poveča krog znancev. Ob jaslicah klečimo, mislimo pa na sočloveka; Sina božjega molimo, voščimo pa bratu in sestri, prijatelju in znancu in še neznancu stisnemo dar v roko ob tem velikem dogodku božje volje v času zgodovine. Prvi Božič se je dogodil na potovanju. Naj za ta letošnji praznik potuje misel v bližnje in daljne kraje. Tu pa tam bodo mogoče le odprli vrata, da bo smela vstopiti in prebivalcem voščiti dobro željo in božična voščila. Brvi obisk velja “Ameriški Domovini”. Vso srečo Božiča Vam, gospa Marija Debevec, lastnica edinega slovenskega dnevnika izven Slovenije. Vam in Vašim sodelavcem urednikom in vsem, ki se trudijo v tiskarni in v upravi in pri raznašanju, naj Dete, ki je luč prineslo, blagoslovi in poplača Vaše delo in trude. Tudi Vi prižigate luči dan za dnem. Mogočna je zavest, da lahko v “Ameriški Domovini” pošljemo božične pozdrave vsem bralcem širom svetovnih kontinentov. In ne samo tem. Ta naš dnevnik bo obiskal tudi svoje tiskano sorodstvo na Koroškem, v Gorici in Trstu, bo šel v Buenos Aires in v Le-mont, v Toronto in London ter celo v Avstralijo. Pogledal bo k pisateljem in pesnikom, predavateljem in urednikom revij cer časopisov in bo povsod j:>o slovensko in po krščansko pozdravil: “Srečen Božič!” In vsi bodo odgovorili: “Bog daj! Tudi mi enako voščimo!” Dobil pa bo ta naš dnevnik tudi zaprta vrata. Ne bo smel stopiti tja domov v Ljubljano, ne v Maribor, ne v Celje; niti v Kranj, niti v Metliko ga ne bodo pustili. Samo čez mejo bo lahko zaklical: “Potrpite! Držite se pokonci! Tudi na prvi sveti večer mnogi niti vrat niso odprli, v drugih hišah pa ni bilo prostora. Dobre želje iz tujine so pa z vami kljub zaprtim vratom.” Na svojem božičnem potovanju bo naš list poiskal tudi tiste, ki skrbijo, da delavnost v narodnostni družini ne zaspi in se trudijo, /da ohranjajo zdomsko skupnost čvrsto. Prišel bo namreč čas, ko bodo e-dino ti mogli reči odločujočo kakor komar, ki srka človeško ; so člani naprosili kri, v zahvalo pa še pika. Zato pa, garači v slovenskih skupnostih, v deželah svobode, za vaše delo je treba poguma. Delo med slovenstvom je danes poklic, dan od Boga. Izvršili ba goste, če boste plavali proti toku. Današnji tok je lahkoživost, nenačelnost, strahopetnost, sebičnost, dekla-matarstvo, kom promisarstvo. Taki tokovi pa morejo posebno male narode hitro odplaviti s površja zemlje. Biti Slovenec je nravno spopolnjevanje; bit slovenskega naroda je bolj kot pri drugih stvar moralne moči Tako nekako gleda na slovenstvo nekdo od daleč, proč od našega dogajanja in ima prav. Naj se mir in blagoslov Božiča razlije na delo vseh, ki so neutrudni pri gradnji prave slovenske podobe. Božična potovka “Ameriška Domovina” pa prinaša božične pozdrave tudi od tistih, ki bdijo nad našim zdravjem in sicer vsem, ki se zaradi njihovega znanja dobro počutijo in enako vsem, ki jim zdravniška veda daje up za bodočnost. Tudi ti so kot družina, ki drug drugemu dobro želijo. Potovanja pa še ni konec. Obiskovalka stopi v trgovino, k trgovcu, ki svoje ljudi zalaga s hrano, obleko in z drugimi potrebščinami življenja. Stopi k obrtnikom, podjetnikom in njim, ki v novi domovini gradijo nove domove. Vsi ti po njej naročajo božične pozdrave za vse, ki se pri njih oglašajo, pri njih kupujejo in naročajo. Tudi v daljne dežele zaide, k misijonarjem slovenske krvi, ki otirajo solze dušne in telesne bede. Kako dobro jim de božični pozdrav v domači besedi. Skratka, dobra beseda božičnega pozdrava v blagem jeziku matere, ki jo blagoslavlja Dete iz jaslic, je blago najboljše vrednosti, plačilo najdražje valute in trdna vez članov slovenskea delovnega občestva. Zato pa vsem vesele in blagoslovljene aožične praznike ! Torontoki poročevalec 'Kanadsko napravi v Domovino”, naj to njihovem imenu. Misijonski por. VRNITEV Ko se vrnem, mi ne prinesi rdeče ljubezni, ne nosi mi v temnih ulicah oči iz solz, ki ubijajo ljubezen. VEŠeSLi II TQRGHTA, GliT. Mesarija in Nisbasišafna DERMASTJA ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN ROJAKOM VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO Ko se vrnem, me ne popelji med okradeno domačijo, med molčeče stene, med oskrunjene oltarje. Ne popelji me med robote, ki že znajo delati ljubezen. Ko se vrnem, vzemi iz mene ljubezen, ki še ni okužena, oskrunjena in okradena izpred oltarja. Vzemi jo in skupaj bova gradila novo domačijo. Damjan Otroške oči Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma prekajenega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačih salam, šunk itd. — Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino itd. Dostavljamo brezplačno. Sprejemamo naročila iz vse Kanade in pošiljamo C.O.D. ^ 192-194 AUGUSTA AVE., Toronto 2B, Ont. — 366-2165 I It- BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MIRNO NOVO LETO Vam želi Božična darila člani Baragovega misijonskega krožka v Torontu so za letošnji Božič razdelili svoj “pridelek” letošnje misijonske nedelje. Upanje je, aa bo pomoč prišla še pred Božičem v roke vsem, ki jih krožek pod- ------j___pira. Pomoč bodo dobili slede- oesedo za narodovo bodočnost, jči duhovniki-misijonarji in se-V imenu teh bo naš list voščil stre misijonarke: g. Jože Ko-‘vesele božične praznike’ vsem kalj D.J. in njegovi sodelavci članom in prijateljem organizirane skupnosti, vsem v “Društvu Slovencev Baraga”, članom “Društva Slovenski dom”, “Slovenski pisarni”, športnikom iz STZ, “Večernemu zvo- vabimo v naše vrste. Dela je dosti za vse. BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE KAVČIČ CONSTRUCTION LTD. in SREČNO NOVO LETO želi VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM 162 Clinton St., Toronto 4, Ont. Tel.: 532-8161 nu”, “Pevcem Toronto-Hamil-ton”, “Društvu SPB” in vsem delcem, ki oblikujejo slovensko kulturno podobo, kot naše cerkve oblikujejo versko-du-hovno. Koliko je take in podobne in boljše slovenske delavnosti po svobodnem svetu. Brez nje bi slovenstva v zamejstvu ne bilo, niti v zdomstvu, še manj v emigraciji. Kdo bi nas poznal, kdo bi o nas govoril in kdo bi vedel za našo bol in za našo aspiracijo? Res je, da premnogi stojijo ob robu slovenskih skupnosti; od nje živijo, zanjo imajo pa samo posmeh. Nekdo, o katerem trdijo, da je visoko izo- v Lusaki, Afrika, $200.00, mi-sijonišče v Argentini $200.00, zavod škofa Rožmana v Argentini $200.00, g. Ivan Obal- ^ ________ ^ la. v Afriki, sestra Lidija Krek bilo več kot samo moje telo. v čile, sestra Marija Silvester, j Postal bi stvar, lesena lutka, sestra E. Gardma v Belgiji, se-,ki bi jo lahko navijali in po- Vsa resnična zgodba se začne v vsakdanjem sivem, malem mestu. Milijon mest na svetu je enakih, kakor tisto, le z razliko, da sta bili v tem mestu dve stari cerkvi, ki jih niso čuvali kristjani, ampak ljudje, ki so skrbeli za kulturne spomenike. Življenje je teklo kakor vse povsod drugje. Ljudje so se ljubili, sovražili, rodili in umirali. Mladi so se zanimali za vse, kar pač jim življenje da za svoja leta. Nikoli se niso pogovarjali o veri, kajti krščanstvo je bilo za njih le neumnost, ki so jo pustili raje starim materam. Mnogo jih je bilo, ki so bili krščansko vzgojeni; le ti so se prodali za tako nizko ceno, da je kar smešno povedati. Ostalo jih je le nekaj, ki so gledali na ti dve cerkvi, kakor na veliko solzo, ki teče že tisoče in tisoče let in ki se ne utrudi govoriti resnico. Jaz sem bil med tistimi, ki sem v tej solzi videl vso resnico, trpljenje, čistost in vse, kar je bilo za mene tako neizmerno globoko in lepo. Živel in delal sem kot učitelj v mestu. Govorili so, da sem kaj čuden ptič in da večkrat raje klečeplazim, kakor pa da bi otroke učil v pravem duhu. Nisem razumel njihove-1 ga pravega duha, ker je bilo v meni globje in lepše prepri-Čanje. Hoteli so zatreti vse, i ff kar je bilo čistega in tako ve- j ličastnega v meni. Vendar, kaj ; || bi ostalo od mene, če bi zavr- "** gel del sebe, značaj in kar je GRADBENO PODJETJE JEREB BROTHERS Ltd. 24 WOODBURY AVE., Toronto 14 255-0920 581 HORNER AVE., Toronto 14 • 251-9692 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO ŽELI VOSCI MIZAR-STAVBENIK ANTON MUHIC I BRUŽiO M DELAVCI 20 Minstrel Ed., Toronto 18, Ont. MNOGO BOŽIČNEGA MIRU IN SREČE V NOVEM LETU želi GRADBENO PODJETJE JOŽE KASTELIC Lld. 10 Keywell Court, Toronto 18, Ont. 255-2085 stra Marija Vincent v Afriki, sestra Marjeta Mrhar na Madagaskarju, sestra A. Miklavčič na Japonskem, sestra Ks. Lesjak v Afriki, g. J. Cukale D.J. v Indiji, sestra Magd. Konje v Indiji, g. VI. Kos na Japonskem, sestra Mirijana Zalaznik v Indiji in sestra De-odata Hočevar v Indoneziji; vsi ti bodo dobili po U.S. $50. Na rednem sestanku 7. decembra so člani krožka sklenili poslati božične pozdrave in voščila vsem, ki se v zaledju zanimajo za delo misijonarjev in predvsem vsem članom slovenskega naroda, ki vse svoje stavljali, kamor bi hoteli. Zmagal je moj jaz, moj odkriti milijonski jaz. Držal sem svojo vero v sebi kakor srce in jo čuval, da je ne bi ranili. V trenutkih, ko so iztrgali iz mene moje srce, ko so ga hoteli pohoditi, je začelo hitreje utripati; vendar je zmagalo. Prav tisto pomlad sem postal oče. V meni sta se rodila dva svetova. Mnogo jih je bilo, ki so prav radovedno čakali, ali bom dal otroka krstiti ali ne. Posebno ravnatelj v šoli mi je držal lep govor; za njega lep. Večkrat sem ure in (Dalje na 4. strani). ŠPORTNIKI IZ SLOVENSKEM NOGOMETNEGA KLUBA v Torontu voščijo VESEL BOŽIC in SREČNO NOVO LETO 1968. vsem prijateljem športa in vsem Slovencem. ODBOR OTROŠKE OČI (Nadaljevanje s 3. strani) ure sedel ob zibki in gledal svojega otroka — del sebe. Dozdevalo se mi je, da hoče otrok nekaj povedati, nekaj tako važnega, pa še ne more Nikoli si ne bi mogel odpustiti, če bi ogoljufal te otroške oči, ki so mi govorile: “Ali ne ata, da se že zaradi mene ne boš pokazal slabiča; vsaj jaz bi te rada spoštovala.” Zmagale so te oči, ki so imele neznansko moč. Bile so močnejše, kakor vsi govori univerzitetnih profesorjev. Tako živo se spominjam tistega pomladanskega nedeljskega jutra. Sonce je bilo tako nizko in lepo, kakor bi se hotelo dotakniti vsega, kar je bilo dobrega. Sive hiše so spremenile svojo barvo, bile ^o dosti lepše kot prej. Vse mesta se je spremenilo. V tistem jutru sem odkrival vse skrite lepote, ki jih leta in leta nisem spoznal. Ob vsaki sivini, kamnu, trnju sem našel neizmerno notranje zadovoljstvo. V naročju sem držal svojega otroka in kakor po mahu sem hodil preko kamenja, kamnitih stopnic in po vročem betonu. Ob meni je hodila moja sestra z veliko svečo v rokah. Njen korak je bil lahak, da večkrat niti občutil nisem njene bližine. Srečaval sem znance, delovne kolege, prijatelje in starše svojih u-čencev. Njihovi pogledi so bili čudni. Nekateri so se mi smejali, drugi samo začudeno gledali, nekaj jih je celo bilo, ki so me občudovali. V hčerkinem pogledu pa sem videl angela — zmago. Cerkev me je gledala s tako hvaležnostjo, da sem že zaradi nje moral to storiti. Ponosen sem bil in hvaležen sem mojemu malemu otroku, da mi je znalo dati toliko moči in zaupanja v samega sebe. Danes sem zaradi svojega prepričanja daleč od doma. Mnogi mi pišejo: “Zmagal si! Tvoj jaz je bil močnejši od vsega zaničevanja in prezira.” Damj an 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont. 1. “Iskanja”. Knjigo je napisal v Argentini Vinko Brumen. Kaj je v knjigi? Knjiga je zbirka misli, ki so se pisatelju budile in v njem zorele ob opazovanju zdomske slovenske skupnosti. Stvar je torej več kot zanimiva. Knjiga stane $3.00 in $4.00 z ozirom na to ali je broširana ali vezana. 2. Veliko se je že pisalo zadnje čase o knjigi prof. J. Felicijana v angleščini: The Genesis of the Contractual Theory and the Installation of the Dukes of Carinthia. Cena'želja in razgledanosti, pa o-$6.00. Do sedaj se je zgodilo, |gromna večina ni mogla mimo kot smo prosili ob prvi objavi, brez pohval in začudenj. Po Vsakdo je še plačal vsaj dve živžavu dolgih mesecev so knjigi. j pred pričetkom jeseni sneli be- 3. Dobili smo novo pošiljko j i0-plavo EXPO zastavo in le knjige “škof Rožman”. Prva počasi so zamrli odmevi sto- je na mah pošla. Kot znano, knjiga stane $5.00 in je vezana v krasno rdeče platno. pin j poslednjih obiskovalcev. Vse to je minilo in je zdaj del ponosnega in uspehov bogate- 4. Nadaljna novost je mala'ga dela kanadske zgodovine, knjižica “Herta”, ki jo je spi- Mnogo obiskovalcev je šele ob sal Janko Mlakar. Cena $1.50. 5. Imamo tudi nekaj malega knjižic “Gospa sveta” po $1. tem obisku utegnilo najti pravo predstave resnične Kanade in ljudi ter življenja v njej. 6. Na poti so “Rojstvo, ženi- Ti obiskovalci in mnogi izme- tov in smrt Ludvika Kavška; cena $5.00 in $4.00. Odmevi iz prerije LETHBRIDGE, Alta. — Pre- splošna letina v sicer lačnem Mnjlžfie novosti V zadnjem času so izšla zopet lepa slovenska knjižna dela v zdomstvu. V zimskem času se nam prilika za branje malo bolj ponuja. Mnogo je tudi prilik za obdarovanje in lepa knjiga je dragocen dar. Sledeče knjižne novosti nudi Slovenska pisarna v Torontu, rije, ki se razprostirajo od ontarijskih meja pa tisoče milj na zahod tja do strmin Skalnatega gorovja, počivajo. Pa še ne pod snegom kot navadno v preteklih letih. Rjava prerija čaka snežne odeje, vetrovi, ki pogosto in vihravo ča-šejo preko pospravljenih polj obetajo zimo. . . Letos nam še prizanaša, pa saj nam je, kot ste čitali poročila, godla koncem aprila in pričetkom maja na zlobne registre .. . Dneve smo rabili, da smo se izkopali iz ogromnega snega, veliko je je bilo škode med živinorejci, poljedelstva pa ni prizadelo preveč. Letina je bila le malo slabša kot lani. Vreme preko poletja in posebno na jesen pa je bilo suho in izredno toplo, tako da so vremenoslovci nekaj tednov beležili za oktober in november rekordno visoke temperature. Tako vreme je seve pripomoglo k hitri zoritvi žit in pridelkov sploh, suho vreme pa je bila velika sreča predvsem poljedelcem, ki so letos marsikje pospravili žita v shrambe nekaj tednov preje kot minula leta. Zgodnja in neprekinjena žetev je seve godila farmarjem, ki od-dahnjeni že dolgo počivajo. Pa tudi štejejo potihem, četudi žita še niso iz shramb . . . * Poljedelski strokovnjak: že zdaj svetujejo poljedelcem spremembo v količinah njihovih posevkov prihodnjo pomlad. Trdijo, da se predvsem seje preveč pšenice in premalo drugih žit, predvsem rži, ječmena in koruze. V svetovnem trgu pšenice je nekak zastoj, prevelike so količine te v shrambah, cena na mednarodnem trgu vi s o k a , letošnja VGŠŠiLfl iZ TORONTA, ONT. SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA Center za cenena skupinska potovanja v domovino želi BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO N. WORLD TRAVEL SERVICE LID. 258 College Street, Toronto, Ont. Tel.: 922-4161 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 1968 vam želi STAVBENO PODJETJE F - F CONSTRUCTION Lastnik A. FERKUL 183 Beta Street, Toronto 14 259-7334 svetu boljša itd. Izgledi izvoza niso prerožnati. Ob vsem tem preobilju pa milijoni po širnem svetu stradajo in celo umirajo od lakote. Dvojna strani Nepravična razdelitev dobrin na eni strani ubija milijone, drugim pa kopiči blago- dati do greha in čez . . . * Sladkorna pesa je vrgla dobro mero za delo in trud, letos je bilo posejanih 84,600 akrov, prihodnje leto pa bodo posevke zvišali na 90,000 a-krov in morda celo več, v kolikor bo seve pripravljenosti med farmarji samimi. Garancija torej, da se bodo v prehrani še sladkali. .. * Južna Alberta, raztegnjena v vse vetrove okoli našega ljubkega mesteca Lethbridge, je predvsem umetno namakana žitnica Alberte. Je tudi po legi in milem podnebju (razen zime seve) ustvarjena za do-bičkanosno živinorejo. Tudi zelenjadna industrija se vsako leto veča in zdaj išče predvsem južna Alberta vladno pomoč, da bi zmogla razviti ze-lenjadne nasade, saj trenutno Kanada uvaža nad 90 odstotkov zelenjave iz drugih držav, kar je ob kanadski razsežnosti in vsemogočih prilikah in ugodnih vremenskih pogojih skoro nerazumljivo. ❖ Poglejte na zemljevid in dojeli boste ogromnost kanadskega ozemlja. Pa vam bo šlo težko v glavo, da na tej ogromni razsežnosti živi samo 20 milijonov prebivalstva, pa še % tega v velikih mestih. Kanada se poslednja leta trudi, da bi privabila čim več novonase-Ijencev iz širnega sveta in res vseljevanje narašča. Prvih 9 mesecev letošnjega leta se je vselilo skoro 175,000 tujerod-cev (30,000 več kot v istem obdobju lani), številčno je prišlo v Kanado 36,000 Angležev, 24.000 Italjanov, iz Združenih držav 15,000 in iz škotske nad 10,000. Ostali tisoči pa pripadajo raznim narodom sveta. Je pa tako, da le z novonaseljen-ci se bo res znatno večalo število kanadskega prebivalstva, ! ker število rojstev se vsako leto manjša — letos že osmo leto po vrsti. Lani se je rodilo 419.000 otrok (34,000 manj kot leto prej), nekako 21.4 na tisoč prebivalcev. Porok pa je bilo rekordno število 143,000, kar je 5,000 več kot kdajkoli prej. Tako seve ostaja Kanada res poredko posejana z ljudmi in ob sedanjem pora-jstu bo treba še več stoletij, da bo dovoljno ali celo prenaseljena . . . f: njani študentje npr. se čudijo Kanadi in Kanadčanom. Menda je bilo celo splošno ameriško mnenje (naših sosedov torej), da je večji del Kanade sam sneg, zapad poseljen s samimi cowboyi ter Indijanci, dočim posedajo Sever samo na .pol zamrznjeni Eskimi... Z obiskom in spoznanji so se ‘spremenila mnenja. * Vršilo se je na stotine prireditev, mnoge z mednarodno u-deležbo. Ena najvidnejših poleg EXPO so bile Vseameriške atletske igre v Winnipegu (v Manitobi). Tisoče najboljših a-meriških atletov je skušalo po-izabiti različne politične poglede ,ki razdvajajo današnji svet na sto in sto kosov, in v športnem duhu skušalo kar najbolje zastopati v različnih športih svoje domovine. Uspeh spet zavidljiv. Tej prireditvi je sledilo v Montrealu srečanje najboljših lahkoatletov Evrope v prireditvi proti zastopnikom o-beh Amerik, kjer so člani starega dela sveta (Evropa) premagali zastopnike novega. To je skoro presenečenje, obenem pa opozorilo, da bodo olimpijske igre prihodnje leto posredovale tekmovalcem in gledalcem zanimive boje . . . * Stanovanjsko vprašanje je eden najbolj občutljivih problemov Kanade. Tako je minister dela nedavno izjavil, da rabi Kanada vsaj 1 bilijon privatnega kapitala za najnujnejše stanovanjske gradnje širom cele Kanade. Vsepovsod, ponekod pa kar kritično primanjkuje stanovanjskih prostorov. Seve so z ozirom na to najemnine poskočile, ponekod do 40%, hiše so drage, nekdo s samo normalnim zaslužkom si o lastni hiši še sanjati ne upa. Razne ustanove ne morejo več odobriti posojil normalnim zaslužkarjem, ker so se posojila in procenti na ta zelo dvignila. Na eni strani premalo ljudi za kanadske potrebe, na drugi pa še za te stanovanjsko vprašanje ni povcljno rešeno. ❖ Brezdvomno je Calgary ena najhitrejše rastočih mest Kanade. Ne samo po porastku števila prebivalstva, ampak tudi po številu in vrednosti raznovrstnih gradenj. Ni menda tedna, da ne bi objavili v časopisju o novih milijonskih predlogih in tudi odobritvah novih trgovskih, stanovanjskih blokov. Porast prebivalstva seve zahteva novih šol, bolnic in cerkva, pa tudi parkov in igrišč. Razvojni obeti Calga-ryja so visoki, z zahtevanim in željenim razvojem pa so zago- tovljena dela, zaslužki in narodov dobrobit. Celi stari predeli mesta izginjajo, v nekaj mesecih pa stoje na istih krajih do dvajset nadstropne stolpnice, namenjene uradnim, pa tudi stanovanjskim prostorom. * Ni menda zato le slučaj, da je v Calgaryju številčno močna slovenska srenja, ki se je zadnja leta tudi dobro družabno organizirala in mesečno prireja piknike, plese in družabne prireditve sploh. Organizator-no jih menda brž posnemajo tudi v Edmontonu, albertski prestolnici... * Med nami v Lethbridgu ni posebnih omembe vrednih dogajanj. Držimo se bolj sami zase, zato pa ni nič politike in podobnih navzkrižje porajajočih zadevščin. Pred tedni nas je o-biskal torontski misijonar, to pot g. Andrej Prebil. Poleg pridiganja je moral na obiskih malo brskati po željah posameznikov in večine, in posledica tega je najbrže poskus slovenske šole za študente višjih razredov ... Trdo bo delo, če uspe, bo hvalevredno in nič kako prav in koristno ... V Lethbridgu nam je dokončno zagotovljena tretja albertska univerza, svet kupljen, začetki storjeni in mnogim posredovana lažja pot do izobrazbe in zaslužka. * če ne bi mnogih znancev po svetu dosegla osebna voščila, voščim vsem: Blagoslovljene praznične in novoletne dni. Pak | VOŠČILA iZ TORONTA, 017. Dobro ve. * * Detece smo zdaj previli, v tople jasli položili, da prezebalo ne bo. Jožef truden je zadremal, kdo pastirje bo sprejemal, ko ovčice priženo? Mi vse bonio popazili, lučko drobno še odvili, da bo tudi Jezus spal. Mati sina prvič gleda, dobro ve in se zaveda, da ga svet ne bo priznal. M. Jakopič Jaslice na višini 5000 metrov Msgr. Jorge Manrique je brez dvoma “najvišji škof” a svetu. Njegova škofija Oruro v Boliviji se v višini 3600-5000 metrov nad morjem razsteza na področju 56.000 kv. km. Ljudstvo njegove škofije je zelo verno in o božiču ni hiše, kjer bi ne bilo jaslic. Vprašali so škofa, kdaj je doživel v svoji škofiji najlepši božič. “Mnogo je bilo lejoih božičev v mojem življenju, a eden mi je še posebno v spominu”, je odgovoril škof. “Bila je to božična noč leta 1961, ko sem v nekem rudarskem naselju na višini 4800 m daroval polnočno sv. mašo. Brezmejno zvezdnato nebo je bilo za ozadje oltarju z jaslicami v sredini. Številni otroški zbor je navdušeno prepeval slavo Novorojenemu. Bilo je toliko svetonočne sreče in miru v tej veliki družini, da sem se med njimi čutil tudi jaz srečen.” Za kanadsko stoletnico so jse v Kanadi vršile različne prireditve, ki so prinesle ogromno tujega obiska. V zgodovino t;,je gotovo vpisana z naj večjimi i j črkami, svetovna razstava EX-$ ■ PO v Montrealu. Od odprtja 28. aprila, pa do zaključka te p j na zadnjo oktobrsko nedeljo' jo je obiskalo 50,306,648 obi-1 ji* skovalcev, različnih okusov,' I mm SLOVENCEV BARAGA | I 2ELI I DA BI NJEGOVI ČLANI, SLOVENCI PO KANADI IN p DRUGOD V SVOBODNEM SVETU, ENAKO TUDI H V DOMOVINI DOŽIVELI BLAG, MIREN IN || S VESEL BOŽIČ IN DA BI JIH V NOVEM LETU SPREMLJAL BLAGOSLOV ^ Z NEBES. 8 DRUŠTVO SLOVENSKI DOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VOŠČI IN ŽELI, DA BI NOVO LETO 1968 PRINESLO VSEM NAPREDKA IN OBILO USPEHOV. 864 Pape Ave. Toronto 6. JU BOŽIČNE POZDRAVE IN NOVOLETNA VOŠČILA SLOVENSKA PISARNA ¥ TORONTU 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. | TEKSTILNA TRGOVINA ff I. BAJDA P želi vesele božične praznike in uspeha polno novo leto ^ in se priporoča 258 Brown’s Line, Toronto 14, Ont. ® Res.: 252-1878 SREČO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO 1968 VOŠČIM V IMENU I (UNA MUTUAL INSURANCE SOCIETY f VSEM ČLANOM HRANILNICE IN POSOJILNICE SLOVENSKIH ŽUPNIJ IN OSTALIM SLOVENCEM. Glede življenskega zavarovanja, zavarovanja domov, mortgage in pohištva se z zaupanjem obrnite 2$ na zastopnika: 55 Ecclestone Dr. Toronto 16, Ont. Glen BANY Tel.: 751-2985 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi ZDRAVNICA SR. GLORIA S. BRATU 983a College St., Toror.to 4, Ont. Tel.: 537-5791 Božič v slovenskih planinah -1 w~wtt pwnrt^ry y, ž«».a«4 Hvag^j Tk«riiiB for tR« J'CSi®|.liSS in WIscoboIk .1 Tedemka prllos« za SloTsnca v Wisconsin^ JTffiTBTnrFTnnFTrinrTnnnrt.' THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY 1 Address ah uonsmisuiiestissti to OBZOR PUBLISHING COSIP ANT Klarlea R. Stost, Pabllsber 3601 W. OMo A>« Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4SU j» gj> d.o.aa.B a a a a o ba o.oD. ^ 'J3. j /T ' Spjlliffel! -■'^xws&w VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ČITATELJEM KOT TUDI NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMOVINE IN OBZORA MRS. RADO STAUT Kdo je odgovoren! f Š m I I MITCHELL SI. MOTOR SALES 100 CARS TO CHOOSE FROM HYMAN HIRSCHMAN 1511 W. Mitchell St. Milwaukee, Wis. 53204 ^ k ; Božični večer . . . Zvonovi slovesno done. Sve-tonočne pesmi s svojo milobo napolnjujejo družinska ognjišče, cerkve in srca kristjanov. Božična darila navdušujejo staro in mlado. Ta večer povsod vlada radost, topla domačnost. Ne brez razloga! V srcih vernih odmevajo besede evangelija svete noči: “Ne bojte se, zakaj glejte, o-znanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje : Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.” (Lk 2, 10-12). Božje Dete v jaslih, božje darilo človeštvu, je razlog božičnega veselja. Božje Dete v jaslih je skrivnosten smisel Božiča. Temu Detetu v pozdrav pojo zvonovi. To Dete opevajo pesmi, najmilejše pesmi, kar jih je kdaj culo človeško uho. Kdo bi se mogel ubraniti ginjenosti, kadar posluša: “Sveta noč, blažena noč! Prišla je nam pomoč; Dete božje v jaslih leži, grešni zemlji radost deli. Rojen je Rešenik, rojen je Rešenik.” ❖ Toda ali ni to veselo božično razpoloženje samo plod. neke sladke legende? Kajti gledajoč vsakdanje življenje ter razmere v svetu se marsikomu vsiljujejo pomisleki in grenke ugotovitve: “Kljub božični skrivnosti, [kljub Rešeniku je slabo, strašno slabo na svetu.” Zares, niso se še popolnoma porazgubili čarobni zvoki sve-tonočnih zvonov, pa smo se že znašli sredi trde vsakdanjosti, ki je pravo nasprotje temu, o čemer pojo božične pesmi. Betlehemsko Dete je tako mnogim v . .. pohujšanje . .. Ali je svet v resnici že odrešen? Kako spraviti v sklad težko pričakovano in toliko obetajočo sveto noč, ki jo prerokbe in evangelij proglašajo za začetek nove dobe, dobe resnice, pravice in miru, — in dejanske razmere, ki so tako žalostne, krute, nečloveške? ❖ Za Dete v betlehemski šta-lici veljajo besede, ki jih je pozneje nekoč spregovoril isti Jezus: “Blagor mu, ki se nad menoj ne pohujša!” Bodimo mirni! Božična skrivnost ni samo sladka legenda brez vpliva na tok časov. Prav imajo božične pesmi, ki sveto noč v skladu z božjim razodetjem proglašajo za začetek božjega kraljestva na zemlji. Božje kraljestvo je v resnici že tu! Z Detetom iz Betlehema je za vse ljudi prišla RESNICA, PRAVICA, LJUBEZEN in MIR. Nov, boljši svet se je že začel, a ga mi, res .je, ne moremo otipati z rokami. Jezus namreč ni prišel, da bi svoje kraljestvo na zemlji postavil in utrdil z močjo in slavo po zgledu nekaterih jeklenih družabnih ureditev. Kdor je kaj takega pričakoval, se je razočaral. Jezusovi načrti so drugačni. Kakor Bog ni svojega stvarstva že popolnoma dovršenega poklical v bivanje, temveč je vanj položil ZAKONE RAZVOJA, tako tudi Kristus ni svojega kraljestva postavil kot nekaj zgotovljenega, popolnega. On je nasprotno dal ljudem vsa potrebna SREDSTVA in NAVODILA, kako uresničiti odrešenje sveta in ustvariti kraljestvo božje na zemlji. To je silna in usodna naloga, ki veže nas vse! Kristus nas je izbral in poklical za SODELAVCE pri delu za rast svojega kraljestva. Vsakdo se mora truditi, da bo v njegovem času, v njegovem okolju zavladala pravičnost in ljubezen, da bosta resnica in mir prišla do svoje veljave, da bo tako kraljestvo božje na zemlji postalo vidnejše. Kristus je prišel med nas kot otrok. Otrok mora rasti in se razvijati. Prav tako je s Kristusovim delom, njegovo Cerkvijo, njegovim kraljestvom. Vsa sredstva obnove sveta so pred nami. Mi moramo ta sredstva izkoristiti; mi se moramo podvreči blagemu go-spodstvu betlehemskega Deteta. * Toda danes je tako, kot je bilo pred 1965 leti v Betlehemu. Tedaj je bilo vsakemu posamezniku dano na i z b i r o : “novorojenega Kraljh” sprejeti ali,pa .odkloniti. Nekateri' so rekli: DA, a drugi: NE. Zato je apostol Janez moral z bridkostjo v srcu zapisati: “V SVOJO LASTNINO JE PRIŠEL, A NJEGOVI GA NISO SPREJELI. VSEM PA, KATERI SO GA SPREJELI, JE DAL OBLAST POSTATI OTROCI BOŽJI!” Se moremo li čuditi, da je danes tako, kot je? Kraljestvo božje na tem svetu mora vedno nositi znake siromaštva, šibkosti in preganjanja, ker skoro redno VEČINA ljudi zavzema ODKLONILNO stališče do Kristusa. * Biti si moramo popolnoma na jasnem v naslednjem: Da bosta Kristusova RESNICA in PRAVIČNOST zavladali v svetu, morata prej postati ŽIVI v MISLIH in ŽIVLJENJU VELIKE VEČINE LJUDI. Da bo na Kristusovem križu izvršeno odrešenje postalo učinkovito, se mora prej večina ljudi pustiti odrešiti in v tem stanju obvladati vsa področja življenja. Da bo LJUBEZEN Kristusova postala zakon sveta, morajo milijoni in milijoni biti prej prešinjeni od ljubezni do bližnjega; z žarom svoje ljubezni morajo premagati mrzlo-to in trdoto povsod vladajočega poganstva. * Kdo je odgovoren za pohujšanje, ki ga povzroča NESKLADJE božičnega razpoloženja z dejansko stvarnostjo našega časa? Betlehemsko Dete, Kristus? Nikakor! Za to pohujšanje smo odgovorni mi sami, ker SE OBOTAVLJAMO SVE TONOČNO SKRIVNOST URESNIČITI V NAŠEM ŽIVLJENJU; ker nismo dovolj PONIŽNI, da bi Bogu dovolili zavladati nad nami. ❖ Od mene, od vaju, brat in sestra, od nas vseh torej zavi-si, bo li Dete iz Betlehema s svojim duhom napolnilo svet in ga obnovilo. Praznujmo tedaj B o ži č ! Praznujmo ga krščansko! Sprejmimo novorojeno božje Dete! To je sam živi Bog, naš Odrešenik za ta in oni svet! . . . “Vsem pa, ki so ga sprejeli, je dal oblast postati otroci božji.” V—ko. GREETINGS 1087 To wish that peace be with you and joy fill your hearts and minds this Christmas TO YOU AND YOURS MERRY CHRISTMAS! il SAVINGS & LOAN 2701 W. NATIONAL AVE 2225 N. Calhoun Rd. 4534 W. North Ave. 7340 W. Brown Deer Rd. 176 W. Wisconsin Ave. Milwaukee, Wis. I i 1 w ____w VESEL BOŽIČ ter sreče, zdravja in zadovoljstva polno NOVO LETO želi vsem svojim slovenskim prijateljem JAEGER OLDSMOBILE, Inc. WALTER A. JAEGER, Pres. 1329 W. National Ave. Milwaukee 4, Wis. | V Phone — 271-5933 V ■% MOBIL OIL CORPORATION 'T 1414 S. Harbor Drive, Milwaukee 53107 % 1 m 3 k a 1 i I I If 1 I %’ *4 -Y; % % •M Otmar Mauser: KAKO SMO K0LED0VM! io-! Prvi se je oglasil Vselej se smejim, ko mi s' mini zajadrajo nazaj r « r je otroške brez- vbnesti. :i tako sem z let; spoznal, lepši in najveselejši del člove-1 radel smeh. Le mislite si nje- i?” ■edam. !i! nanj me je pe- škega življenja. Posebej se rad pomudim ob spominu na koledovanje, ko smo takoj po božiču nadeli kraljeve krone na glavo in z zvezdo repatico kolofirali po vasi in na dvoriščih in v vežah prepevali ko-ledniške pesmi. Posebno trdno v spominu mi je ostalo koledovanje, ko sem moral jaz biti “ta črni’'. Takole je bilo. Snega je padlo veliko tisto leto in ob božiču je bil tak mraz, da je kar škripalo pod nogami. V naši kleti smo se na Štefanovo sešli kakor vsako leto: čukov Franci, Štularjev Peter in jaz. Čukov Franci, ki je bil dolg in suh kot fižolova preklja in je v šoli moral vselej sedeti v zadnji klopi, je imel glavno besedo. “Krone od lanskega leta so zanič in bomo morali napraviti nove. Ali imate kaj škrnicljev pri vas?” Zviška me je pogledal, ker je manjkalo še kakšno ped, da bi mu segal do ramen. “Bom vprašal mamo.” Brž sem jo cvirnil po stopnicah k materi in se vrnil s tremi papirnatimi vrečicami. “Krone so torej preskrbljene,” je povzel spet besedo Franci. “Kaj pa ostalo? Zvezdi se je odlomil rep in bo tudi treba novo. Za srajco in drugo pa naj vsak sam skrbi. Krone in zvezdo bo najbolje, da kar precej naredimo, še prej pa moramo določiti, kdo bo ta črni. Jaz mislim, da bi bil letos ti!” S prstom mi je zavrtal v prsi kot učitelj Lasič, ki je imel dolge in koščene prste. “Jaz? Zakaj pa jaz?” sem se skušal upirati. “Zato, ker imaš precej tum-past nos in ker ta črni še nikoli nisi bil.” “Tako je,” se je zarežal Peter, ki je znal biti včasih škodoželjen. “Ampak z globinom se ne bom mazal. Ti si lani en teden po koledovanju smrdel po glo-binu, pa bi rad, da bi še jaz, a?” “Pa se s sajami namaži, če hočeš, ampak ti boš ta črni pa amen, ali pa ne bomo koledo-vali.” Tako mi ni drugega preostalo, kot da sem se ponižno vdal in privolil, da bom ta črni. Lotili smo se dela. S škarjami smo škmiclje tako nazobčali, da so sličili kraljevim kronam, čeprav se mi še danes zdi, da so bili po visočini bolj papeževi podobne. Lepo rumeno smo jih pobarvali, spredaj pa smo naslikali velike rdeče križe. Tudi zvezdo repatico smo napravili in jo pripeli na precej dolgo palico. Ko smo vse to uredili, smo imeli še pevsko vajo. Najbolje smo u-rezali pesem “Prišli smo mi, kralji trije, Gašper, Miha, Bol-težar.. .” in smo se zato odločili, da bomo samo to pesem peli. Tako je bilo tisti dan vse storjeno in sklenjeno. Na večer prvega koledovanja smo se spet sešli v naši kleti. Oblekli smo dolge, stare spalne srajce in se opasali z zlatimi in srebrnimi trakovi, katere je Peter prinesel od nekod, jaz pa sem kar v dimniku zajel prgišče saj in se z njimi po obrazu, vratu in rokah pošteno namazal. Potem smo nadeli še krone na glavo in — trije kralji so bili pripravljeni za na pot v Betlehem. / doma umrl v Baltimore, Md., Albin Gredence. Pred leti je živel v okolici E. 61 in St. Clair Ave. Star je bil 57 let, rojen v Clevelandu. Tukaj zapušča bra-a in sestre Uršulo Rakovec, Frances Garrett, Julio Karlovec, Julio Lojewski, Ann Snider in Helen Compola. Pogreb je danes ob devetih dopol- ostale pri sedanji ceni zlata in sedanjem načinu trgovanja z njim. Upajo, da bo ta izjava zlati trg pomirila. čukov; ta Fran r - ams-si republiki L’abusney se bojijo božične revolucije govo dolgo, suho postavo v jz Zakrajskovega pogreb-ohlapni srajci, katero je viso- nega zavoda na pokopališče Kal-ka krona napravila še daljšo Varija. in še bolj suho. Kot stražilo je izgledal in nič na svetu bi ne moglo ubraniti mojega smeha. Bernice Hausler V soboto je umrla v Mary-mount bolnici po kratki bolezni Kar pa je bilo pri tem naj- gdč. Bernice Hausler z 9715 hujše, ta smeh me je potem (Easton Ave., hčerka pok. Her-spremljal ves večer. Čukov mana in Angele, roj. Tekaucic, Franci je bil hud. “če ne misliš resno, pa osta- sestra Virginie (Jean) Boley, Dolores Zins, Evelyn Borgman, nimo doma. Meni je vseeno.” Lorette Kaczmarek, Arlene E S silo sem se krotil in sku-. lyko, Laverne Turocy, pok. Elea- šal napraviti zares resen o-braz. “Gremo!” je dejal Peter. “Zdaj je prepozno, da bi še premišljali.” Franci je nejevoljno stopil na stopnice in se še enkrat obrnil. “Ampak to vama povem, če bosta uganjala neumnosti, bosta sama hodila okrog.” Stopili smo iz hiše. Mrzla in močna sapa je vlekla od tržiške strani in srež se je bleščal v luninem svitu, čuk z zvezda repatico je stopal prvi, za njim Peter, zadaj pa jaz, črn kot noč. Zavili smo okrog vogala, tedaj pa — joj! — da bi se to nikoli ne zgodilo! čukova krona je nenadoma dobila peruti in veselo z vetrom odfrčala preko travnika. Franci se je v dolgih skokih pognal za njo. Dolga srajca se mu je zapletala okrog nog in nekajkrat se je stegnil po za-mrzlem snegu, kakor je bil dolg in širok. K sreči se je krona ustavila pri plotu na nasprotni strani travnika. Za mene je bilo vse to preveč. Moja prisiljena resnost je odpovedala in smeha nisem mogel več zadrževati. Kar solze so me zalile in v sneg sem moral poklekniti, čuk na drugi strani travnika je slišal moj smeh in se je jezno zadrl v veter: "’■b š pa se režiš, osel ne-f umni! Trapast si, da veš!” nm je moj smeh samo še po(; :ga!o. Kar brcal sem po megu od nemoči. Ali se vam je že kdaj primerilo, da smeha enostavno niste mogli ustaviti in da vam je vsaka stvar postala strašno smešna? To se je meni takrat zgodilo, in še danes po tolikih letih se ob tem spominu vedno nasmejem do solz. Franci se je vrnil in v očeh mu je sedela prikrita jeza. “Ali veš, kaj sem rekel? če ne misliš resno — pa nič. Ne vem, počemu se tako režiš, kot bi bil malo prismuknjen!” Jaz nisem mogel spraviti nobene besede na dan. Peter, ki mu je tudi že šlo na smeh, ga je končno pregovoril, da ni kar tam sredi ceste slekel svoja kraljevska oblačila in odšel domov. “Ampak ti povem,” se je Franci spet obrnil k meni. “še enkrat se mi tako neumno reži, pa bo konec našega koledovanja.” Stiskal sem zobe, da bi se ne smejal več, Franci pa je že z jeznimi koraki meril pot do najbližje hiše. Za njim sva stopala kralj Miha in jaz, črni Boltežar. (Dalje na 7. strani) nor Lekan in pok. Edwarda. Zaposlena je bila pri Kaynee Co. in preje pri Richmann Brothers Co. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue jutri, v torek, ob 8.30 v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Gladys Pedeseck Po dolgi bolezni je umrla včeraj v Huron Rd. bolnici 67 let stara Gladys Pedeseck s 16102 Huntmere Avenue, roj. Lagstaff v Kanadi, žena Steva, mati Eugene Nipple, Kenneth Smith (Ariz.), Lois DiLuzio in Alberta Nipple, sestra Carman McKinley, Harrown Smith in Geralda Lagstaff (vsi v Kanadi). Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob desetih dopoldne. Kongres je zaključil za ielos svoje delo Jaslice v Beli hiši bo uredil Rev. A. S, Horn WASHINGTON, D.C. — Pred-sed likova žena je naprosila Rev. Ho: ia, naj uredi jaslice v Beli •• ' . Rev. Horn je kot nalašč poklican za tako delo. Z ja-Leami :: c namreč peča že od mladih let, ko je bil, še semeniščnik v Rimu in je tam prišel v stik s Tirolci LOME, Togo- . rec^ in Švicarji, ki so mojstri v tej P°tnikL ki še prihajajo iz daho-umetnosti. Že 1. 1923 je uredil mejske prestolice Cotonou, pri-prve velike jaslice v Cleveland- Povedujejo, da vlada v Dahome ski katedrali sv. Janeza. Jaslice ze^° naPeto razpoloženje. Predse še danes veselje Cleveland- sec^n^ Sogm hoče namreč na-skih otrok i praviti red v dahomejskem go- Od takrat je Rev. Horn po. spodarstvu in je vpeljal strogo stavil nad 35 jaslic in velja to- varčevanje v vseh javnih pro-rej kot najboljši strokovnjak na iaounih. tem polju. Je tudi dolga leta Tako je zavladala v gospodar-predsednik Ameriške zveze spe- stvu stagnacija, z njo je pa zve-cijalistov za jaslice. Največje zano pomankanje dela. jaslice je postavil med drugo svetovno vojno pri Sv. I\tru v Norwoodu, O. Je pa tudi dober poznavalec zgodovine jaslic I, Raznis službe in o tem veliko piše v časopise. | Uprava Ameriške Domovine Letos bo praznoval 40-letnico igče izkušeno in zaneSljiVo u-svojega mojstrovanja na tem radnico z znanjem sioven§ci- po'iu‘ -ne in angleščine, tipkanja in splošnih pisarniških del. Nastop službe z januarjem 1968. ponudbe na Ameri-(x) r Ženske dobijo delo r Zopet zlata mrzlica LONDON, Vel. Brit. — Prete- Pismene kli četrtek in petek je vladala ško Domovino, na zlatem trgu v Parizu, Zue-richu in Londonu zopet zlata mrzlica, komaj kaj manjša od 18. novembra, ko je bila one znižana vrednost angleškega MALI OGLASI V najem 4-sobno stanovanje in kopal- funta. Povod za porast naku- niča, čisto, zmerna najemnina pa naj bi bila napoved nove na 6911 St. Clair Ave. Kličite ureditve trgovanja z zlatom, po- 291-3523. (243) sebno njegovih nakupov v špekulativne namene. PrijaleFs Pharmacy Koncem tedna sta ameriški IZDAJAMO TUDI zdravit,A ZA zakladni tajnik Fowler in načel- RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO nik Federal Reserve Board W. ZA OSTARELE Martin izjavila, da bodo ZDA ai^fOR^G^PR^CRIPTIONs Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) ni je Dacar, Franka, Rudy j a in pok. Johna. Pokojna je bila članica Podr. št. 41 SŽZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob 8.15 v cerkev sv. Križa ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Albin Gredence Zadnjo sredo, 13. dec., je nena- Pretekli petek je izglasoval zadnje štiri zakonske predloge, med njimi Social Security, na!to pa odložil seje do 15. januarja 1968. WASHINGTON, D. C,—Predstavniški dom je po sprejemu štirih zadnjih zakonskih predlogov, ki jih je odobrila skupna konferenca, v petek ob 6.36 zvečer zaključil za letos svoje delo. Senat je storil isto ob 6.30, ko je sklenil,'da se bo prihodnje leto sestal na zasedanje 15. ja-; nuarja. .Vodnik Senatne večine • j Mansfield je končal z razpravo, o Kambodži in izrazil upanje, da bo “prihodnje leto prineslo mir”. Zasedanje je trajalo 340 dni in je bilo peto najdaljše v letih po drugi svetovni vojni. Kljub temu je dober del predlogov predsednika Johnsona ostalo ne-obravnavanih, predvsem predlog za posebno davčno naklado, ki naj bi pomagala kriti stroške za vojno v Vietnamu, pa služila v prvi vrsti kot zavora inflaciji. Kong. W. Mills, ki je glavno odgovoren za odložitev tega predloga na prihodnje leto, je napovedal, da bo njegov odbor začel razpravo o njem 22. januarja 1968. Oba doma sta izglasovala predlog sprememb zakona Social Security, čeprav je bilo v Senatu zaradi omejitve števila podpiranih družin brez očetov veliko ostre kritike. Predlog je bil v Senatu izglasovan z 62:14 glasovom. Oba ohajska senatorja, Lausche in Young sta glasovala za predlog. Ta kot znano povišuje pokojnine za povprečno 13%, povišuje vsoto dovoljenega zaslužka od $1,500 na $1,680, plačevanje Social Security davka pa od letnega zaslužka $6,600 na $7,800. Povišanje bo stopilo v veljavo z marcom prihodnjega leta. Kongres je izglasoval za pomoč tujini v 20 letih najmanjši znesek 2.29 bilijonov, za vojno proti revščini 1.77 bilijonov in za podpore osnovnim in višjim šolam v revnih predelih mest v prihodnjih dveh letih 9.3 bilijonov dolarjev. m n VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM VSEM SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM! mm Virant (RifoemšaiO 2194 Glenridge Rd. Cleveland, Ohio 44117 — Južna Karolina je glavni producent bombažnih izdelkov v vsej naši deželi. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM MAX GERL COUNCILMAN 3. VARDE v Euclidu Hvala volivcem in vsem, ki sO kaj pripomogli, da sem bil izvoljen. ---------------g VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM MARTIN IN WILLIAM KOZAR lastnika LA SALLE TAVERN na 837 East 185 Street Pri nas dobite vedno izbrana žganja, vina in piva, vino in pivo lahko vzamete tudi ven. DRUŠTVO SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV ¥ CLEVELAND, OHIO želi članom, sobojevnikom, vsem rojakom in njihovim družinam božičnega miru in blagoslova ter vso srečo v novem letu! STANE VIDMAR, predsednik (f- FLORSHF' turns n i on new IMPERIALS! s Now, the elegance and longer wear of i- , j. Imperial Quality in extremely .hght and flexible shoes. New kind of calfskin is hand-flexed in the tanning! ZA ŽENSKE bogata izbira najmodernejših čevljev, posebno znamk: ENNA JETTICKS IN WILBUR COON ZA OTROKE fletkani in trpežni čeveljčki znamke POLL PARROT COPATE vseh novih vrst in oblik, SNEŽKE, ŠKORNJI, GALOŠE za vso DRUŽINO, topli, podloženi ZIMSKI ’ ČEVLJI za moške, ženske in otroke Ugodne cene v razprodaji pred prazniki NAŠIM ODJEMALCEM, DRAGIM PRIJATELJEM IN VSEM ROJAKOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN KAR NAJBOLJ SREČNO NOVO LETO 1968. ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJO NAKLONJENOST IN SE PRIPOROČAMO. Louis Majer FINO IN TRPEŽNO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 6410 St. Clair Ave._______EX 1-0564 SLOVENIAN COUNTRY HOUSE 1401 East 55th St. Tel.: 361-8974 ■ : • W: m IpPBilal Vošči vsem gostom, prijateljem in znancem vesele božične praznike in vso srečo v novem letu. Zahvaljuje se vsem za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče. Ob nedeljah od devete ure zvečer do pol treh zjutraj igra izvrstna godba poskočne polke in živahno mehke valčke. PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIVA IZ VSEGA SRCA NAJLEPŠE BOŽIČNO VESELJE IN VSO SREČO V NOVEM LETU. MARINKA IN JOŽE LAH ml. 722 East 159 St. SEASONS GREETINGS BEST WISHES FOR THE NEW YEAR JANAS HAIR STYLIST 6628 St Clair Ave. • HE 1-6224 »Vsem, ki obiskujejo naš salon, prijateljem in družinami iskreno voščimo najsrečnejše božične praznike in popolen uspeh v letu 1968 TOMMY’S CAFE 5301 ST. CLAIR AVE. EN 1 - 9808 Owner TOM KALBOVRIDIS A JOYOUS CHRISTMAS SEASON AND A VERY HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS Home cooked meals, liquor, wine, beer .Vilo4:ifcYl¥. S DOMOVINA, DECEMBER 18, 1967 ~7 881-5158 Res: 391-9473 Vesele božične praznike %! srečno Novo leto želi 3 2^ I ANTHONY F. NOVAK, M State Senator CLEVELAND ACCOUNTING SERVICE TAXES - ACCOUNTING - AUDITS ACCOUNT ANALYSES “Specialized Service to Small Business” 6218 Sfco Clair Avenue Cleveland, O. 44103 Hlerry (pniOmAs WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS and A HAPPY NEW YEAR from CONGRESSMAN P. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM FRANK imim - lastnik mesnice na 4S1 East 260. street JOHN TAUCHER - lastnik mesnice v Independence Shopping Center v Independence, Ohio. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI ZDRAVNIK % Ordinira vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne in od 5.30 do 8 zvečer na (1802 St. Clair Avenue — Telefon: 881-9877 Telefon doma je: 481-6422 - - LOUIS in FRANCES ZIGMUND, lastnika V zalogi vino in pivo. — Pripeljemo tudi na dom. 1048 E. 78th St., vogal Korman A ve. ENdicctt 1-6094 || DRAGIM PRIJATELJEM IN NAŠIM ODJEMALCEM ^ ^ ŽELIMO KAR NAJBOLJ VESELE BOŽIČNE ^ PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU. ¥ Sjfl I BELOKRANJSKI KLUB, CLEVELAND, 010 | B M ŽELI VSEM ČLANOM. PRIJATELJEM IN VSEM g? J SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE || £ BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ž KAKO SMO KOLEDOVALI (Nadaljevanje s 6. strani) Pred hišo smo se ustavili. Franci nama je dajal zadnja navodila. ! “Jaz bom začel, potem pa vidva poprimita. Sta razumela?” | “Razumela,” je dejal Peter, 'jaz pa sem samo pokimal. Pri tem me je kralj Gašper tako j čudno pogledal, da ni dosti j manjkalo, pa bi spet bušil v smeh. Stopili smo v vežo. čuk seje nekoliko odkašljal in zapel, pa za celo oktavo previsoko. Kot divji petelin, ko brusi, je postal slep in gluh za vse in še kmari ni imel, da se glasovi ne ujemajo. Ko sem ga gledal tam sredi veže, kako je mežikal z očmi in se drl kot jesihar, me je znova popadel tak smeh, da sem moral bežati ven. Onadva' v veži pa sta kar pela: Prišli smo mi, kralji trije, Gašper, Miha, Bolte žar. . . ! O, ljudje božji! Nikomur ne privoščim takih trebušnih bolečin, kot sem jih jaz imel tisti večer. Pa to še ni bilo vse. Ko sta odpela, sem slišal gospodarja, ki je med tem z družino prišel v vežo: “Pravita, da ste trije kralji. Kje pa imate ta črnega?” V veži je nastal tak krohot, da se je slišal prav ven .v veter. Onadva namreč nista vedela, da sem jo jaz pobrisal ven. To je bilo tudi za mene višek. Kar sajasto pest sem tlačil v usta, da bi ustavil smeli, pa brez uspeha. Saj sem po naravi resen človek, tisti večer pa v meni ni bilo resnosti za počen groš. Ko sta oba kralja spet prišla na plan, sem mislil, da bosta kar v mene skočila. Gašper je vihtel palico z zvezdo repatico in mi dajal priimke nevredne kralja iz jutrove dežele. Nazadnje pa je siknil skozi zobe: “Dva dinarja sva dobila, a ti ne dobiš niti ficka, da več!” Jezno je zavil okrog vogala k drugi hiši. Zavohal je denar in zdaj bi bil pripravljen tudi sam gaziti sneg po vasi. S Petrom sva stopila za njim. Jaz sem se že toliko o-pomogel, da sem nekaj resnosti dobil nazaj. Obredli srno precej hiš in kar dobro zapeli, tako da se je tudi Gašperju že jeza nekoliko ohladila. Ko smo vso okolice obhodili, smo se kar preko travnika podali v drugo stran vasi. Sredi travnika pa so nam prišli nasproti drugi trije kralji. “Stoj!” je zavpil Franci ir visoko dvignil zvezdo repatico. “Kdo ste?” “Trije kralji,” se je eden od onih oglasi. “Trije kralji, figo! Mi smo trije kralji in to je naše kraljestvo. Da se mi pri priči poberete, odkoder ste prišli! — Grožnja je bila mrzla kot sapa, ki je pihala čez travnik. Stali smo si nasproti kot nekdaj Izraelci in Filistejci na bojnem polju. “Ali bo kaj?” Franci je divje poskočil v zrak in zarjul, midva s Petrom pa sva zatulila, kar nama je duša dala. Oni trije so se obrnil in jo u-cvrli čez travnik. To pot se je tudi kralj Gašper smejal. “Sedaj se nam ne splača hoditi tja, ker so gotovo že oni vse obredli in prebrali,” je menil. “Najbolje bo, da gremo po Jezerski cesti in še na oni strani Kokre okrog vodovodnega stolpa poskusimo srečo.” S tem odlokom se je pričel drugi del tega nepozabnega večera in našega koledovanja. Okrog vodovodnega stolpa je bilo namreč nekaj hiš višjih državnih in mestnih uradni- kov, ki so imeli lepo negova- budil smeh. S kraljevih ramen ne in skrbno ograjene vrtove. Gašperja je visela raztrgana Zato se je kralj Gašper do- srajca, pomečkana krona me mislil nove strategije. 'je spomnila na zgodbo o ubež- “Tukaj moramo uporabiti nem kralju in njegove nervoz-nov način nastopa. Takole bo- ne oči, ki so švigale od gospo-mo napravili. Jaz bom šel sam dar j a do psa in spet nazaj, so do hiše in pozvonil, vidva bo- ge vedno izražale strah. Med sta čakala tu pri vhodu na petjem mi je nekajkrat zrnanj-vrt. Ko bo gospodar odprl, se kalo besed in z največjim nama bom predstavil, da sem porom sem se obvladoval, da kralj Gašper, ki v spremstvu nisem prasnil v smeh. Potlej dveh drugih kraljev potuje v mi je povrhu vsega prišla na Betlehem. Potem vaju bom 1 um še pesem “čuk sedi na ve-poklical. Ko vaju bom pred-'ji, tra-la-la! Sova na vereji, stavljal z besedam: To je :hop-sa-sa!” Pa mi recite: ka- kralj Miha, se ti Miha lepo po- j ko more človek ostati i;e reklom. Ko bom rekel, to je pa'sen ob vsem tem? kralj Boltežar, se pa ti pokloni. Sta razumela? Potem bomo pa zapeli.” Pokimala sva. Franci je odprl ograjna vrata in stopil na vrt. S počasnimi in samozavestnimi korak je stopal proti Ko so se končno za nami zaprla hišna vrata, je v meni spet odpovedalo. Tisti neukrotljivi smeh se me je zno-za polastil. In bolj, ko se je Čuk jezil, bolj sem se smejal. To pot mi je pomagal tudi Penisi. Njegova dolga in suha po-lter. Pogled na razcefranega ; stava z zvezdo repatico v roki kralja Gašperja je bil tudi || l II -ppr VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM Najstarejša slovenska Potovalna in Zavarovalninska Agencija Ustanovljena 1905. Will TIME ilfREAU INSMICI MitJCT ’ k * MRS. ALICE M. SUROVJAK GREGG, BARBARA, JANE & DREW SUROVJAK 1782 E. 28th St. Lorain, Ohia 44655 Lorain phone: 277-8110 Cleveland phone: 871-4176 je v mesečini sličila ponosnemu afriškemu bojevniku. Ko je utonil v senci cipres, ki so stale ob poti, mi je Peker prišepnil : “Veš, kaj. Ko naju bo klical, se ne bova oglasila. To bo debelo gledal.” Peter še ni dobro izgovoril zadnje besede, ko se je od hiše sem odtrgal prestrašen krik. Slišalo se je pasje renčanje in trganje cunj in v tistem trenutku sva zagledala kralja Gašperja leteti v dolgih skokih proti nama, kot da mu je sam hudič za petami. Brez krone je bil in brez z v e z de repatice. Razparana srajca je vihrala za njim kot za jezdecem in še danes vidim njegov obraz, ko je iz vrta padel na cesto. Brez sape se je naslonil na plot in prestrašeno buljil v naju. “Kaj pa je bilo?” je prvi silil vanj Peter. Predno je mogel Franci odgovoriti, je onstran plota prav ob nas zalajal velik pes, da smo vsi trije odskočili kot na povelje. “Ali zdaj veš, kaj je bilo?” je kralj Gašper v zlogih izdavil in se istočasno domislil, da nima krone in ne zvezde repatice. Pri hiši se je oglasil nekdo in klical psa. Pes je ubogljivo prenehal lajati in poiskal svojega gospodarja. Potem se je spet slišal glas izpred hiše. “Kdo pa je tam ob ograji in kaj iščete tod?” . “Trije kralji z Jutrovega smo!” je Peter odgovoril namesto Francita, ki je še vedno lovil sapo. “A tako! Le stopite naprej, slavni možje! Bom držal psa, da vas ne bo nadlegoval.” Kralju Gašperju so se že vedno tresla kolena, ko smo vsi trjje stopali po uglajeni stezi proti hiši. Nedaleč od hiše je Gašper našel svojo krono in zvezdo repatico, ki ju je pri begu zgubil. S tem se mu je vrnilo tudi nekaj samozavesti. “Gotovo vas zebe, veličastni popotniki. Stopite v vežo, da se nekoliko ogrejete,” nas je z vrh stopnic povabil prijazni gospod in pred nami odšel v hišo. Otrkali smo čevlje in stopili za njim. V veži smo se postrojih, jaz v ozadju, da ne bi koga prestrašil, čuk pa je pričel s svojim samogovorom. “Jaz sem kralj Gašper. Moje kraljestvo leži ob Indijskem oceanu. Ta dva slavna moža sta moja soseda: kralj Miha in kralj Boltežar. Zvezda repatica nam je naznanila, da se je v Betlehemu redi! Kralj vseh kraljev in na poti smo k Njemu, da se mu poklonimo in izročimo zlata, kadila in mire. V počastitev mu bomo zapeli tudi tole pesem.” Z nesigurnim glasom je zanj preveč. “Pojdita se solit!” je bil Franci hud in naju pustil sredi ceste. Pa ne za dolgo. Kmalu sva slišala njegov klic. “Hej! Pridita sem!” Stekla sva v smer, odkoder je prihajal glas. Franci, ki se je hotel maščevati za ves smeh, ki sva ga imela na njegov račun, naju je skrit čakal za plotom. Ko sva bila dovolj blizu, je skočii pred naju ket kak zulukaferski čarovnik in grozno zarjul. Seveda sva se ga prestrašila in to mu je bilo v veliko zadoščenje. Na vso prejšnjo jezo je pozabil. Tako smo nadaljevali naše koledovanje. Toda iz previdnosti smo vsak ograjen vrt oblajali kot psoglavci, da bi se nam morebitni nočni čuvaj o-glasil in nas opozoril na nevarnost. Pa smo tisti večer brez nadaljnih nezgod naše koledovanje vsi trije kralji veselo zaključili, Pripisati moram, da sva s Petrom potem zložila pesmico, ki sva jo svojemu prijatelju čuku zapela ped oknom za njegov god. Samo prvega verza se še spominjam, ki se je glasil: Čuk sedi za plotom, tra-la-laj! Pes pa onsran plota, oj-ja-jaj! Prepričan sem, da se Peter vselej, ko se bliža čas koledovanja, spomni na tisti veseli večer, ket se spominjam jaz. Spominja se ga pa gotovo tudi čukov Franci, čeprav se je takrat nazarensko jezil. A MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR %immm society 1 I (kammm Jypslav Oesler) || 20713 Recher Avc., Euclid, Ohio 44119 Manager’s Phone 531-S309 ^2 Enjoy the Home’s Nev/ Year Party on Saturday, Dec. 30th. =& Both Halls — Pecon and Grabnar Orchestra. *5$ Tickets available in Club Room. For Board of Directors, AL SAJEVIC, Secretary VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ČLANOM IN ČLANICAM WM SiOfflli UPOKOJENCEV V EUCLID, OHIO Krist Stokel, John Gerl, Josephine Škabar John Zaman, Andrew Bozich, Leo Poljšak, odborniki Nadzorni odsek: Molly Legat, Mary Kobal, in John Troha EUR 759 East 185 Street TRAVEL SERVICE Cleveland 19, Ohio Franci pričel peti mi, kralji trije . . . ‘Prišli smo Skozi vso ceremonijo se je v meni spet i 8 L $ G' S I> 0 hi l tl OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ NIKDAR POZABLJENI, PRELJUBI SOPROG, OČE IN STARI OČE Louis Spehek Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 18. decembra 1986. Mesec december je zopet v deželi, zgodnje se zime razsiplje že kras, mi pa ne moremo biti veseli, to je najtužnejši mesec za nas. V decembru je ljubljeni sklenil življenje, za vedno se je poslovil od nas, soprog naš ir. oče: O Bog to trpljenje! O sprejmi ga, prosimo v večno veselje! žalujoči: soproga FRANCES, SINOVA in HČERKA, SNAHI IN ZET IN OSTALI SORODNIKI Cleveland, O. 18. decembra 1967. VSEM NAŠIM KLIJENTOM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VSO SREČO V NOVEM LETU Urejujemo potovanja v domovino in ostalo Evropo -Po vseh kontinentih in po Amerikah - Po zraku, po morjih in po suhem - Pošiljanje daril in urejevanje dokumentov - Potovanja svojcev iz domovine v Ameriko na obiske in za stalno naselitev - Postrežemo - govorimo in pišemo tudi v jeziku Vaše rojstne domovine -Pridemo tudi na dom. JEROME A. BRENTAR, lastnik VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČNO V NOVEM LETU ŽELI DRAGIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM MARTIN VAJDIČ MESNICA IN GROCERIJA 6834 St. Clair Avenue, -Tel.: 391-7528 žri k vsako soboto pečeni prašiček in jagnje- naše domače hrenovke in safalade - kianjske klobase in salame vseh vrst- sveže in prekajeno meso- teletina za naravne in dunajske zrezke- vse grocerijsko blago- Ppi si« i m zf&. I i?Q JOHN ClOfS SAUSAGES 478 East 152 Street (at N. Marginal Dr.) Tel. 488-1944 Prijateljem, odjemalcem in vsem dragim rojakom voščimo i vesele božične praznike in vso srečo v novem letu. koncerte. Ustavil se je na velesejmu v Leipzigu in med clru-fgim programom zapel tudi: znate me, tudi jaz ne Vas, toda znanci smo si od takrat, ko sme po vatikanskem radiu sli- Eožiča ni brez božične pe- “Sveta noč, blažena noč . . šali, da se odpravljate na mišmi: “Sveta noc, blažena noč.” £a svoje izvajanje je žellsijonsko delo, in od takrat, ko Ob avstrijsko-bavarski meji jzrecjni aplavz. Pesem je na-^ smo v Družini brali, da ste od-leži malo naselje Oberndorf. g]a s SVojo milino in toplino j potovali v Afriko. Vem, da so Tu je bila rojena ta neumr- ljubezen v človeških srcih, ši- mi takrat prišle solze v oči, ko nar j e v Rrtstusir pozdravlja, Vami, dragi rojaki, ki se zani-NN.” mate za rast božjega kralje- Kako lepe želje za božične stva! praznike! ! To Vam o božičnih prazni- Naj košček sonca pride tudi kih od srca žele k Vam, dragi prijatelji! Naj j slovenski zambijski košček doma zaživi tudi med misijonarji LISTEN TO Ijiva božična pesem leta 1818 rjia jn prodirala je preko mena sveti večer v farni cerkvi. ja jz kraja v kraj . . . Spomenik poetu teh globoko! Danes jo poje ves krščan-čutečin verzov in komponistu ski svet, bodisi v cerkvi, bodite prekrasne melodije nam v sj okoli božičnega drevesca. V nemškem jeziku pove v izide- vsako najmanjšo gorsko vas; šenih vrstah: Dem Priester hodi vasovat, v najmodernej- JOSEPH MOHR als dem Dich- velemestih išče doraščujo-ter, und dem L e.ir er FRANZ £e mladine. Nikjer ni odveč, GRUBER als Komponisten.” ; povsod se poje na sveti večer, _ v ran^ mladosti se je mla- cja prikrade v najbolj zakrk-di Franz odločil, da postane njeno srce žarek luči. učitelj. Prosvetni oddelek, pod j Miška je kriva,... Da bi katerega je spadalo tudi šol- bilo še več takih orgel na sve-Sl7.0’ “I6 za^teva^0> da mora za tu, katerih mehovi bi imeli ne-učiteljski poklic biti vešč igra- popravljive luknjice . .. nja vsaj enega inštrumenta in ; g biti vešč v sekundarnem kom- ‘ _____0______ poniranju. Oče je bil zaposlen’ kot osebni stražar pri nadško-1 IliSŽiŠM pilili® izredne uspehe, saj je že z 22. letom svoje starosti uresničil svojo mladostno željo in bil nastavljen kot učitelj v naselju Oberndorf, kjer se je spoznal z nadarjenim poetom-župnikom Mohrom. Ko se je bližal Advent, sta sklenila, da napravita za sveto noč v farni cerkvici božično petje in solistični program na orglah. Vse predpriprave so potekale v najlepšem redu, da ga ni skalil dan pred svetim večerom. Ko se je Gruber podal na kratko vajo v cerkev k orglam, je z velikim strahom ugotovil, da je lačna miš pregrizla orgelski meh na več krajih in napravila tako veliko škodo, da bi se do naslednjega dne ne mogla nikakor popraviti. Skrušen nad to ugotovitvijo je tekel k svojemu prijatelju župniku Mohru, kateri ga je potolažil rekoč: “Tu imam nekaj verzov in sem prepričan, da jih lahko s pridom u-porabiš in napraviš zanje melodijo . . .” Takoj po zajtrku naslednjega dne sta ob zvokih kitare skupno zapelo novo pesem in privabila še druge vaščane k sodelovanju. Tako je na sveti večer bila rojena ta pesem in prvič peta v cerkvi tega malega naselja. Božič je minil in kompozicija je zaspala pod zaprašenim pokrovom pekvarjenin orgel. ❖ Leta kasneje se je oglasil v župnišču popravljalec orgel iz Zillerske doline. Našel je po- j zabljeno kompozicijo, katero je sam z zanimanjem pregledal in zapel. Ugajala mu je. Vzel jo je s seboj, ne da bi pomislil, čigava je. Ta človek je bil poznan kot izvrsten izdelovalec rokavic. Hodil je po kupčiji na vse štiri strani Evrope. Ker je bil izvrsten glasbenik in ga je Bog obdaril tudi z lepim glasom, je prirejal tudi razne pevske Prvi Božič v Zambiji bomo slovenski misijonarji prežive-jli v mislih na milostno Previdnost, ki nam je v tem letu dala novo, misijonsko domovino. Mislili bomo na vse naše prijatelje, na naše sodelavce, ki so se povezali z nami v veliko bratsko skupnost. Povsod jih srečamo: v dragi nam domovini, v Italiji, Angliji, ZDA, Kanadi, Argentini . . . Kako prisrčne so včasih te vezi! Naj navedem pismo, ki smo ga dobili od neke medicinske sestre iz Ljubljane. Takole nam piše: “že dolgo se pripravljam, da bi Vam napisala nekaj besed, menda prav tako dolgo, kolikor časa ste v Zambiji. Ne po- CHICAGO, ILL CHICAGO. ILL BEAUTY SHOP By owner. Western suburb. Ultramodern. 6 stations. Well established shop. Other interests. 629-4692 (243) GREETINGS MERRY CHRISTMAS & HAPPY NEW YEAR To our many friends and associates from all of our bakeries. CHARLES BAKERY 14 Meadowdale Shopping Ctr., Rt. 25 Carpentersville, 111. 426-7512 HOLIDAY GREETINGS TO OUR MANY SLOVENIAN FRIENDS AND MAY YOU HAVE A PROSPEROUS NEW YEAR MAYOR AND MRS. EDWARD C. DOWLING __ HAMMOND, INDIANA Holiday Greetings To Our Many Slovenian Friends and Patrons FIRST STATE SAVINGS & LOAN ASSN. 2800 N. Clark St., Chicago _______ PH: LA 8-2300 MERRY CHRISTMAS AND HAPPY NEW YEAR to our Friends & Custcrriers from IDEAL HARDWARE 4600 N. Kedzie CO 7-1147 NEW YEARS GREETINGS To ALL NOWORUL MEMORIAL CHAPELS 2653 S. Cer.tral Park Ave. PH: 762-2233 sem slišala, da odhaja jezuit-misijonar s Kristusovo ljubeznijo v svet med afriške brate, da jim prinese Kristusa. To so bile solze ginjenosti in hrepenenja, spomin na moje želje, ki se niso uresničile. Tudi jaz sem nekdaj želela v misijone, toda Bog mi je izbral drugo pot. Danes so moji možgani pretrdi, da bi si mogla nabrati znanja, s katerim bi lahko delala v misijonih. Znala bi negovati, tudi nekoliko zdraviti male otroke, ki še ne rabijo drugega razgovora kot ljubezen, nego, prijazen nasmeh in topel pogled. Sicer pa v pokoncilskem času upamo, da se bo dotok delavcev v misijone občutno povečal. Koncil je pri-sijal v Cerkev kot mogočno toplo sonce. To se bo gotovo poznalo tudi v misijonih. Kaj sem Vam pravzaprav hotela povedati? Poslati Vam pozdrav iz domovine in zagotovilo, da so Vaši prijatelji z Vami, tudi taki, ki čutimo z Vami in Vas spremljamo z molitvijo in iskreno željo za u-speh in blagoslov pri Vašem delu. še nekaj: niste mi dolžni odgovor, vem, da 'e za nujne zadeve nimate časa. Dovolj mi bo, če se izpolni le ta moja želja, da bi Vam moje pismo prineslo košček sonca in košček doma. Lepo Vas in vse naše misijo- M . Jakopič: irile k naša um ti* Kam so te dali, kje ti postlali, Detece sveto, nocoj? Zvezde gorijo, v sreči drhtijo, zvesto gredo za teboj. Mati ti poje, Jožef te ziba, srečna oba sta tako: ovce strmijo, v kot si želijo, kjer pes jih preganjal ne bo. Mi smo brezčutni, trdi, okrutni, zate ne zmenimo se; kretkost je neznana, napuh naša rana, mrzlo je naše srce. Lusaka, pred božičnimi prazniki 1967. — DAILY — on Ampak — vsega pa le £e ne znajo Učitelj razlaga v šoli, da je letalstvo tako napredovalo, da aeroplani free po zraku kot ptice. “Že res,” se oglasi eden učencev, “toda na eni nogi stati in spati na drevesu pa le še ne morejo!” Ni toliko pričakoval Janko je bil štirinajst let star in hotel je v trgovino kot učenec. Trgovcu je bil dečko všeč, vendar ga je pa hotel še malo preiskusiti. Kaj boš napravil s tisoč dinarji?” i “Ne vem,” je odvrnil Janko, “nisem mislil, da mi bodete takoj v začetku dali toliko plačo.” - i 8-8,5 legs, on ihe m Kal Sunday Mornings—10:00- 10:30 a.m. Monday - Friday—1:00 p.m. Saturday—12:00 noon and 7:00 p.m. FEATURING Community News - Pick-a-Polka - Interviews ■ Polka Opinion — Slovenian Music FOR REQUESTS PHONE: 696-4444 SEASON S GREETINGS from Golica IMassador” 2644 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44114 Mim Vetiko pojameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujero« po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. n Društvom ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, ob-r javljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-i, menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti ko-\ ristnega. VOŠČI VSEM ČLANOM IN OSTALIM BORCEM ZA NAŠO SVOBODO IN NJIHOVIM DRUŽINAM, DA BI V MIRU BOŽJEM IN V VESELJU SVETE NOČI PRAZNOVALI LETOŠNJE BOŽIČNE PRAZNIKE IN DA BI NAS BOG V NOVEM LETU OBVAROVAL VSEGA HUDEGA. I 1 Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odofcre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. i f!L SLOVENSKA TRGOVINA MOŠKIH OBLAČIL 6205 St. Clair Ave. — Phone: 861-4349 NAŠIM ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJAKOM ŽELIVA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU. JOŽE IN MARIJA MELAHER moške hlače in jopiči, športna in delovna oblačila, osebno perilo za može in fante, klobuki, kape, rokavice, nogavice, vse za moško garderobo. PRECISION GRINDING AND GENERAL MACHINING J- 6717 St. Clair Ave. Phone: 391-7294 a ra '-V ' ' ’ ¥ Mag spmm sia naše mik starše, katerih se ob obletnicah smrti hvaležno in ljubeče spominjamo. Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in vso ^ srečo v novem letu! ^ HOLIDAY GREETINGS FROM C. E. NIEHOEF, 4925 W. Lawrence Ave. Maker of Ignition & Hydraulic Automotive Parts. AV 3-3400 HOUSEHOLD KELP HOUSEKEEPER — MATURE Live in. Child Care. Recent references required. $25. 296-7266 (244) CHILD CARE — MATURE 4 children, 5 days; 4-12 p.m. Room: and board plus $10. Recent references required. GL 2-7340. (244) SEASONS GREETINGS TO ALL OLD PRAGUE RESTAURANT INC. Best Food. Pleasant Surroundings. We serve the MOST Duck Dinners in the World. 5930 W. Cermak Rd., Cicero, 111. TO 3-1106 or BI 2-1694. SEASONS GREETINGS TO ALL From OUR LADY OF LORDS CHURCH 1444 S. Keeler, Chicago, 111. RO 2-5700 Merry Christmas To Our Friends and Associates SYNCHRO-START PRODUCTS INC. OR 3-7730 3151 N. Ridgeway, Skokie, 111. OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠE NEPOZABNE MAME, STARE IN PRASTARE MAME rances herbec roj. KOMIDAR, ki je v Gospodu za vedno zaspala 29. decembra 1966. V božjem vrtu sladko spava, kjer nežne cvetke valove, naša ljuba, zlata mama, za trpljenje več ne ve. Srčno ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas, dobra, skrbna si nam bila, kako brez Tebe dolg je čas! 0H!0 ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO AŽMAN & SONS SMET GPtOCERIJA — MESNICA — IZVRSTNE KLOBASE OB ŠESTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA DOBREGA OČETA, STAREGA IN PRASTAREGA OČETA acoba berbec ki je v Gospodu za vedno zaspal 17. decembra 1961. Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam je vsem res vdano bilo, vse do zadnjega je dne? Zvesto Te bomo vsi ljubili, in Te nikoli pozabili, pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših še živiš! 6501 SL Clair Ave. Telephone: EN 1-0347 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem LOUIS, WILLIAM, EDWARD in FRANK SEASON’S GREETINGS! VESEL BOŽIČ! Srečno novo leto! Eledric Hcior Repair Co., Inc. 3340 St. Clair Ave. Tel.: 881-5766 GEORGE ZIMMERMAN DRAGO PRELOG Gospod, daj jima večni pokoj in večna luč naj jima sveti! Žalujoči ostali: sinova JACK in FRANK hčerki FRANCES in ANN vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje ter ostalo sorodstvo. TRGOVINA OPREME ZA NEVESTE 6111 St. Clair Avenue — Phone: 431-6800 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU! MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEV/ YEAR! Cleveland, Ohio 18. decembra 1967. M® 3E Mii ^et Ml Ameriška AM 41-42). Ali so ljudje ob času Jezusoma javnega delovanja res bili kfepričani o njem, da je rojen ^ Nazaretu in ne v Betlehemu? Nako so se mogli pozabiti nena-Vadni dogodki za časa njegove-rojstva? To bi ne bilo nič Cltdnega. Po tridesetih letih se *udi take stvari pozabijo. In če m sled za čudežnim otrokom ^ Betlehemu se je zdela izbrisa. Saj je otrok vendar padel pod mečem Herodovih vojakov in njegovi starši so brez sledu izginili neznano kam . . . Morda je sveta družina o vsem tem molčala. Vsekakor pa je sveti Matej mnenja, da je treba tudi to zadevo razčistiti. Jezus je bil rojen v Betlehemu! Takrat so prišli v Jeruzalem modri iz Vzhoda. Prestrašeni kralj Herod je tedaj sklical judovske pismouke in sinedriste, da mu pojasnijo, kje ima biti rojen obljubljeni Mesija. In pi-smarji niso bili niti najmanj v zadregi. Sveto pismo je v tem oziru tako jasno. Z lahkoto so dali odgovor: “V Betlehemu v Judeji, tako je namreč pisano v preroku . . .” (2, 5; Mih 5, 1). Na Jezusu se je tudi ta prerokba izpolnila. On ni bil samo :z rodu Davidovega, ampak je ';udi v Davidovem mestu prišel •ia svet. Kako načrtno zlaga Matej svoje dokaze o Jezusovem mesi-ianskem dostojanstvu: iz rodu Davidovega je, od Device je bil spočet, v Betlehemu je rojen .. . Vse to je bilo naprej določeno n povedane. Od koga? Ne od ljudi, ampak od Boga, ki piše svetovno zgodovino in vodi tek r j enih dogodkov. o Modri se mu poklonijo Med čudovitimi naključji, ki sp se dogodila ob Jezusovem rojstvu, pa je tudi prihod skrivnostnih oseb z “Vzhoda”. Matej ni smatral za potrebno, da nam pojasni, odkod so prišli ti možje, koliko jih je bilo in kaj so pravzaprav bili. Vsa njegova pozornost je obrnjena na presenetlji-/o vprašanje, s katerim so se ustavili v Jeruzalemu: “Kje je judovski kralj, ki je rojen? Vi-leli smo namreč njegovo zvezdo na Vzhodu in smo se mu prišli noklonit.” Prišli so se poklonit novorojenemu judovskemu kralju. To ie jedro vse zgodbe o modrih, vse drugo je samo okvir. Ni važno vprašanje, kaj in kakšna je bila zvezda, ki se jim je prikazala na Vzhodu in potem spet na poti iz Jeruzalema v Betlehem. Važnejše je, kako so si mogli pojav zvezde tolmačiti kot ’amenje, da se je rodil “judov-ki kralj”. Judeja je imela svojega kralja. Že štiri desetletja :e tu vladal Herod. Na rojstvo kakega njegovega sina modri oač niso mislili, sicer bi se bili napotili takoj k njemu. Ni šlo :a običajnega kralja, šlo je za — nesijanskega kralja! To je tudi Herod takoj razumel z njim. To lokazuje tudi obnašanje modrih: ko so našli Dete in njegovo Ma-er, “so padli predenj in ga modi . . .” (2, 11). Kot učeni zvezdogledi so mold lahko marsikaj stuhtali in odšli na originalne misli. Tudi pojav zvezde skušajo celo mnogi katoliški razlagavci razložiti naravno. Kljub temu nosi vsa 'godba pečat nadnaravnosti. Duh božji veje, kjer hoče, in veje, kakor hoče. Lahko se vse zdi kakor naravno in vendar je v teh gibih in skladih narave prst božji, ki zlaga naravne dogodke in drobce v smiselno enoto, kakor zlaga umetnik barve, da z njimi napiše — brez besed — svojo pesem, svoj tekst. Komur je dano, ta bo razumel. Vera je božji dar videnja, ki se ne da kupiti za denar. Poganski modrijani so našli not k Jezusu. Judovski modrijani — pismouki — pa, ki so tako virtuozno pojasnili kralju M. JAKOPIČ: Nocoj se itafa srca doma Nocoj so naša srca doma, doma pod ljubljeno streho, na vrata križe napravili smo, na vrata slednja in leho. Požegnali izbo smo in hram, kaščo, živino in polje, vsa zemlja se z nami veseli, nebo in skrivnostno veselje. Svetniki na stenah oživeli pobožno tako šepetajo, ko angelci zbrani pred jaslicami, prav stare pesmi igrajo. so spet, Še peč, kakor mati, nas čaka nocoj, da nas krog sebe povabi, pravljic načara nam za slovo, prej ko tujina nas zvabi. Sosed prišel je na prag nasmejan, praznike voščit družini, zamajal se zvon je v božični pozdrav, na hribu in daleč v dolini. Pojte zvonovi, le pojte nocoj, bodimo otroci veseli, saj Detece drobno, oj Dete ljubo, bomo pod svoj krov sprejeli. KAKO SO METLIČANI OBESILI CIGANA (Belokranjska pripovedka) Herodu, kje iriora priti na svet Mesija, so obsedeli doma. Vse njihovo poznanje svetega pisma jim ni nič pomagalo. Tudi če bi kateri izmed njih pospremil svoje jutrovske kolege iz Jeruzalema do Betlehema, prav gotovo ne bi z njimi pokleknili pred revnim Detetom in njegovo Materjo. Zakaj sramoval bi se takega kralja, kakor so se ga sramovali pismarji in farizeji pozneje . . . a Herod ga preganja Kralja Heroda dobro poznamo. Zgodovina mu je dala naslov “Veliki”. Res je mnogo delal, gradil in zidal. Še danes se vidijo v Palestini sledovi njegove gradbene delavnosti in pod- jetnosti. Toda “večji” ko v tem je bil v svojih zlodejstvih. Herod je bil zvit, prekanjen lisjak, požrešen in krvoločen kakor volk. Ko so prišli modri v Jeruzalem, je bil po letih že star, zato tudi star lisjak in star volk. Matej pravi, da se je “u-strašil”, ko je zvedel, po kaj so prišli jutrovski učenjaki v Jeruzalem. Njihovo zadevo je vzel zelo resno. Vedel je za judovsko mesijansko pričevanje, čeprav svetega pisma po vsej priliki ni mnogo čital. Dal si je sklicati judovski sinedrij, “vse velike duhovnike in pismouke”. Imel je takoj svoj načrt. Igral bo najprej lisjaka. Ko bo vse lepo preračunano, vse narejeno, da pride na sled novorojenemu “judovskemu kralju”, tedaj bo nastopil in svoje opravil — volk. Toda niti lisjak niti volk ni prekanil Boga. Modri so bili v spanju opomnjeni, naj se ne vračajo k Herodu (2, 12). Herod pa je bil kljub “prevari” modrih prepričan, da mu Dete ne bo ušlo. Dal je znano povelje za pomor vseh dečkov v Betlehemu in okolici, “dvoletnih in mlajših”. Toda uštel se je tudi pri tem. Beg- v Egipt Isto noč, ko so modri odrinili “po drugi poti v svojo deželo” (2, 12). se je prikazal angel Gospodov Jožefu v spanju in mu naročil: “Vstani, vzemi Dete in V starih časih so živeli v metliškem gradu, sami grofje baroni in podobni nebodijihtreba. Bili so gospodje, da večjih in bogatejših ni bilo v vsej Beli Krajini. Tlačanom so tudi sodili. Toda bili so kaj čudni sodniki. Nekega dne je lačen cigar na grajski pristavi ukradel gos Gos je zagagala in zbudil? hlapce, ki so cigana ujeli, g: zvezali in odgnali v metliški grad. Gospoda je cigana sodi la in ga obsodila na smrt. Takoj po razglašeni sodb’ so grajski hlapci postavili pred gradom vislice. Ob vislicah sc njegovo Mater in beži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne porečem” (2, 13). In Jožef “je vstal, vzel Dete in njegovo Mater še ponoči in se umaknil v Egipt” (2, 14). “Bil je ondi do Herodove smrti, da se je spolnilo, kar je bil povedal Gospod po preroku, ki pravi: Iz Egipta sem poklical svojega sina” (2, 15). Evangelist misli na preroka Gzeja, ki pravi: “Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil. In iz Egipta sem poklical svojega sina” (11, 1). Izrael je bil nekoč “deček” Gospodov. Bog ga je ljubil in ga rešil iz egiptovske sužnosti. Toda že tedaj je mislil na svojega pravega Sina. Štiristo let je bil Izrael, deček, v Egiptu. Dete Jezus samo nekaj mesecev, morda največ eno leto. In vendar je bilo onih štiristo let samo predpodoba tega enega leta. Pri Bogu je tisoč let kakor en dan . . . tXs Vrnitev 0 m + j T , , ... jn- Ua m to božično darilo Je- "uTJnnViSrteii »tva, časti in podobmh rado- M lma veSnostno vredllost Sov posebno ce kdo vseh ;jo Moje ^ minljivih stvari v življenju m deležen. — Absolutno vred- j kost pa ima nadnaravno živ-^enje, ki ga je Jezus vcepil v kaše naravno življenje kakor Jahten cepič v divje dreves-Ce- To božje življenje nam je ^ano, da ga v sebi razvijamo, dokler se ne razcveti ob smrti 'l neminljivo lepoto večnega življenja pri Bogu. Z znanimi mrazi katekizma povedano: Posvečujoča milost, ki je božje mvljenje v nas, je tista vred-P°ta našega zemeljskega živ-vJenja, zaradi katere je vredno živeti. V pojmovanju tega živ-Jenja se razlikujemo verni križani od vseh drugih, ki te ^ere nimajo. , Dosleden naturalist in mate-^miist, ki nadnaravnega sveta jm priznava, pride končno do eka, kar smo že doživeli in še °Življamo, da smatra za pa-^otno in gospodarsko koristno Pomoriti vse take ljudi, katerih Na sveti večer Kako so lepi na [večer spomini, ko \smo pred jaslicami pesmi peli, molili, i bili belih ;svečk tveseli, ki so igorele sveti (v čast Družini. Kar se oglasil zvon je v stolpa lini; : glasovi yijega so glasno doneli in proti bližnji gori jso hiteli, se 'vračali, utihnili (n '’dolini. 1 V 'tujini čujem zvon polnočni peti, , glas dudi njega misli lepe neti, a mirna našega sladke toplote. V tujini jn doma, psi fsmo sirote; božična pesem ivaša bo pobožna, v tujini naša bo tu Isolzah otožna. F. E, Golak Tiste dni je izšlo povelje od cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In hodili so se popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše in rodovine Davidove — da hi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam se je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanjo ni bilo prostora v prenočišču. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je obsvetila, in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: “Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidevem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.” In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: “Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.” (Evangelij sv. Luka, 2, 1-14) Karel Mauser: Gmajna nad Edlingom Ko se z mrzlim vetrom po- raki na ljubljanskem barju in nudijo prve snežinke, zaklene se spomnim božiča, ko sem v človek pomlad in poletje v snegu do kolen gazil od Hodo-srce, pogleda, če molji niso na- ša do Monoštra in nisem slišal čeli zimske suknje in se zrni- slovenske besede, čeprav bi jo sli na božič, na novo leto in moral. Svete Tri kralje. Kakor na-| Nisem rad bral božičnih vadne misli skoraj vedno ka-^ zgodb, kjer se sin, ki je bil kor kamen padejo v srce, mi- deset le zgubljen, vrne ravno sli na božič pridejo nalahno, j za sveti večer. Utrujen od vsevedno spremljane z lepimi spo- ga tava skoz gmajne, smrt če-mini, z željami in hrepene- pi v snegu, toda skoz smreč-nji. Nič zato, če se misel iz- je že sije lučka domače hiše strga nekje iz mladosti in se in materi se sanja, da sin pri-dotakne starih in črvivih ovčic haja. In pride, potrka na vra-izpred štalice, ki so bile deset-j ta in sreča je tolikšna, da je letja pri hiši. Ta je morda naj- ni moč izmeriti. Takele zgod-lepša in najsvetlejša. be mi ne gredo preveč do srca, Spomnim se božičev daleč ker življenje navadno piše nazaj. Tistih s starim čarom, zgodbe počasi. Malenkostne ki še diše po zgodbah iz sta- na zunaj, da jih komaj vidiš, rih večernic in tistih, ki so pri- pa so polne na znotraj in jih šli z veliko bedo in samoto in doumeš le, če si jih do kraja so bili na moč podobni prve- odprl. Tako nekako kakor mu božiču. In se spomnim bo- vrata v staro hišo, ki jo je nežica pri Sernjavskemu, v ba- kdo zapustil, pa še vse pustil na starem mestu. In ti obračaš zapuščene stvari in ugibaš, zakaj je človek odšel in počemu mu je vse to bilo. Z novembrom, takole proti koncu je bilo, ko je zemlja toliko zamrznila, da se je kramp ni več prijel, ko so nam rekli pri firmi, da nas za to leto ne potrebujejo več. Spravili smo krampe in lopate, macole in vozičke, umili steklenice, v katerih smo nosili na delo črno vodo in izstresli drobtine kruha iz oguljenih aktovk, ki so se nabrale čez leto in se prežgale v poletni pripeki. Nekaj mi jih je ostalo od Gmuenda, nekaj od Seebodna, kjer smo kupili Rotijo in kjer sem kamen lomil v tistem kamnolomu ob jezeru, nekaj od Sv. Petra v Lesu, kjer so menda nekoč Rimljani imeli močno naselje, pa je po njih ostal samo muzej in nekaj okrašenih stebrov. Saj čas tako hitro mine. Od vsega je ostala samo zima s snegom in misel na božič. Skozi deske in skoz špranje je pihalo v barako in tre- ba je bilo misliti na drva. Izpod pograda sem privlekel sekiro, potegnil s palcem po o-strini, navadil sem se bil tega v gmajni, kjer sem sekal les. Ostrine ni bilo. Vse ostrine so se v lesenem mestu zgubile. Potlej sem stisnil sekiro pod pazduho, vzel vrečo in stopil do Groharjevega Tineta. Droban je bil, majhen kakor škrat, toda odporen kakor stenica. čakal me je s sekiro in z vrečo. “Greva?” “Greva.” In sva oba vedela kam. So časi na svetu, ko vsak misli na eno. Redki so, toda so, hvala Bogu. Zdaj jih najbrže dolgo ne bo, ker je predobro ljudem. In sva šla. Lepo vštric, naravnost mimo pokopališča. Pot ledeni, mraz tak, da so se mi še mrliči pod zemljo smilili. Samo sebi se nisem smilil. Na vrhu sva obstala. Tod-le je bila jasa, kjer so pred leti sekali. Zdaj so od mogočnih smrek ostali štori, trdno zasidrani v zemljo, presušeni do samih mogočnih korenin. Dober les je v korenini gost in če je huh, gori kakor sam zlodej. Dvakrat več gorkote da kakor navaden les. “Sem imel doma drva nič koliko,” se je Tine nenadoma ujezil. “Do oken je segala kra-da. Butare in okleški, vmes mecesnovi, ki so smolnati in gore tako, da jih nemara še v peklu nimajo takih. Na, zdaj pa štore obsekuj.” Pljunil je skoz zobe kakor je on znal, potlej pa odprl tobačnico, kjer je imel narezan zelen domač tobak. “Zvij eno,” mi je ponudil. “Toda sedi na štor. Dvakr potegneš in te vrže. In je bil res tisti tobak cd samega zlodeja. Žgal je in pekel, toda tobak je bil. Vsaj dišal je po tobaku. Tine ga je menda imel tri dni v preši. Tako je pravil. Zelenega tobaka ne zna delati vsak. Potlej sva pričela. Štore sekati ni lahko. Zasekati moraš pri korenini, potlej pa udariti od zgoraj. Za dlan širok lesen list se ti zvali pred noge in si ga vesel. Tine je znal boljše. Pri vsakem zamahu je vzdihnil, nekako pihnil, tako kakor stari tesarji. Spodaj je ležalo leseno mesto. Iz krivih cevi se je kadil dim in na črnih strehah se je svetil srež. Zadaj je v belini spal Gcldeck in čezenj je prihajal božič. Miren, tih, preprost, žalosten božič, ki ga ne pozna vsak. Pred nama leseni listi, ki sva jih odvijala od starih štorov, očrneli vreči in v najinih rokah topi sekiri. Kakor da sva presekala svet in pel. In je na eni strani ostala bogatija in sreča in na drugi osušena kri in velike solze. Vse, kar je bilo lepega na tem svetu, so bile tiste strehe, potresene s srežem, ki je bil videti od daleč kakor sladkor, Zdaj sva sedela vsak na svojem štoru in gledala tja čez. Do božiča je bilo komaj še štirinajst dni štirinajst dni nama torej še ostane, da olupiva štore, da v vrečah zvla-čiva te lesene liste v barako, da bo vsaj toplo, če se je že ves božič prevesil na lepšo polovico sveta. ‘Ti,” je nenadoma rekel Tine. “V črne šole si hodil in učil si se, ali je bilo takrat, ko se je Bog rodil tudi tako grdo na svetu?” “Bili so dobri ljudje in bili so slabi ljudje. Svet se samo suče, spremeni skoraj nič.” In sva bila oba tiho. Mirno je ležalo leseno mesto pod nama in srež je ležal nad skrbmi tisočih, ki so mislili nazaj in naprej. Tisto za zadajem je bilo lepo, skrbno zloženo kakor platnene rjuhe v skrinji. Naprej je bilo temno in toliko svetle reže bi ne našel, da bi prst pomolil skoznjo. “Na hudimanovo je lep svet, če ga gledaš zvrha,” je goltnii Tine. “Ko prideš blizu, je pa umazan in posvinjan, da se ti vzdiguje.” Nič nisem rekel. Počasi sem pričel pobirati debele iveri od štora in jih mašil v vrečo. Za-nohtalo se mi je in prsti so mi bili vroči, da me je peklo prav tja v možgane. Do samega svetega večera sva tesarila štore in nosila vreče. Prijetno toplo je bilo ob pločevinastem gašperju in o-troci so od daleč vzdigovali roke proti prijazni toploti, ki (Dalje na 2. strani) VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM GEORGE V. VOMOVKH DRŽAVNI POSLANEC V 53. VOTIVNEM OKROŽJU H HVALA VOLIVCEM IN VSEM, KI SO KAJ PRIPOMOGLI, DA SEM BIL IZVOLJEN! RICH & SONS Sg ■j-ig m m m COMPLETE AUTO SERVICE AUTO BODY AND MOTOR REPAIRS FRONT WHEEL ALIGNMENTS Se zahvaljuje za naklonjenost in se priporoča še za bodoče 1078 East 64th St. Tel.: HE 1-9231 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem! | SLOVENSKO GRADBENO PODJETJE i m 1 IMG 29312 White Road WH 3-3688 i § m ŽELI VSEM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! II Priporočamo se za gradbena dela novih hiš, dozidave, popravila, obnovitev in preureditev prostorov in sob. i as> VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI LOUIS CIMPERMAN GROCERIJA in MESNICA ® 1115 Norwood Rd, ENdicott 1-0566 Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, se oglasite pri nas. Dobra postrežba in zmerne cene. Se iskreno zahvalimo za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za bodoče! A MERRY CHRISTMAS SEASON AND A HAPPY NEW YEAR! SWISSAIR KOI ŠVICARSKA URA: TOČNA IN ZANESLJIVA Urednik: Ameriške Domovine kot gost SWISSAIR na poti New York-Zuerich-Frankfurt. — Obisk v glavnem stanu Swissair v Zuerichu. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VSEM ŽELITA OHIO FURNITURE CO. @ 6323 St. Clair Avenue EN 1-5016 FURNITURE AND APPLIANCES FOR EVERY HOME ☆ NATIONALLY ADVERTISED BRANDS ^ VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI 1$ #2 § EDWARD 1 KOVAČIČ INSURANCE AGENCY — NOTARY PUBLIC INSURANCE, CASUALTY, FIRE, BONDS 7308 Hecker Ave., Cleveland 3, O. — Telephone HE 1-3011 H VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vošči vsem svojim naročnikom, prijateljem S? in vsem dragim rojakom M (Ki & RUDY DRM0TA LASTNIK POPRAVLJALNICE ČEVLJEV 6506 ST. CLAIR AVENUE Iskrena hvala za dosedanjo naklonjenost, se priporočam za bodoče. CLEVELAND, O. — V zgodnji jeseni je poklical okrožni zastopnik Swissair v Clevelandu Van S. Poturica uredništvo Ameriške Domovine in povabil urednika na inavguralni let LN206 Swissair 530 11. novembra 1967 iz Zuericha v Frankfurt kot gosta Swissair. Vabilo je bilo v priznanje prijateljskega sodelovanja Ameriške Domovine s Swissair pri organizaciji slovenskih skupinskih potovanj in romanj v Evropo v preteklih letih, nudilo pa naj bi tudi uredniku Ameriške Domovine možnost neposrednega seznanjenja s Swissair, njeno organizacijo in njenim delom, preko njega pa seveda čitateljem lista v ZDA, Kanadi in drugod po svetu. Staro pravilo pravi, da se je mogoče zanesti le na tistega, ki ga poznaš. To velja za posameznika, pa tudi za ustanovo ali podjetje. Van S. Poturica mislil na vse, uredil vse Ob pol enajstih 9. novembra sem bil še v uredništvu in opravljal zadnje nujne stvari za čas odsotnosti, nato me je prijatelj Franček doma naložil v avto in me potegnil na letališče Hopkins. Swissair je rezervirala prostor v letalu TWA, ki se je ob 2.27' popoldne dvignilo s Clevelanda in že eno uro in 12 minut kasneje pristalo na mednarodnem letališču Kennedy v New Yor-ku. Zastopnik Swissair me je tam pričakal in me peljal v prostore Swissair na tem letališču. V čakalnici se je zbrala precejšnja družba Ameri-kancev in Evropejcev ter si v razgovorih ob čašah razne pijače krajšala čas. Osobje Swissair je bilo v vsem izredno vljudno, prijazno, pa vendar nevsiljivo, da smo se naglo vsi počutili domače in prijetno, kot stari znanci. Prtljago sem oddal že v Clevelandu z naročilom, da jo mi naj izroče v Zuerichu. Ostala mi je le mala torba z napisom Swissair, ki je bila moj vidni spremljevalec vso pot. Polet miren in udoben ob skrbni pozornosti posadke Letalo jet DC-8 nas je zvečer sprejelo v svoje udobne prostore in posadka se je trudila, da bi se v njem počutili čim bolj domače, brezskrbno in prijetno. Mirno se je dvignilo s tal in nas v kratkem poneslo 32,000 čevljev visoko nad oblake, iz katerih je na New York pršil rahel dež, ko smo bili še na tleh. Kapitan nam je v angleščini, nemščini in francoščini podal položaj letala in označil smer leta. Prijazna dekleta so nam postregla z izbrano večerjo, ki se je ob medsebojnem kramljanju potnikov kar precej zavlekla. Ko so zadnji vse pospravili in si tudi pogasili žejo, so ugasnili bleščečo razsvetljavo, da smo lahko nekaj ur zadremali, še predno smo bili preko Atlantika, se je naredil beli dan in strežnice so pohitele, da nas osveže z oranžnim sokom, predno su nam postregle, z zajtrkom. Po načrtu bi moralo letalo z odletom ob 5.45 zvečer iz New Yorka pristati ob 7.15 j zjutraj že v Zuerichu. Vsa I dolga pot je minila izredno .naglo, skoraj “mimogrede”, j brez vsake zaskrbljenosti in i vznemirjenja. Posadka, posebno shežnice, se je ponašala talko, kot bi bila na trdnih tleh in ne 32,000 čevljev visoko v zraku. Letalo je pa tudi požiralo milje tako mirno, da so skodelice in kozarci stali na malih mizicah čvrsto, kot bi bili na trdnih tleh. V Zuerichu kot v Ljubljani Na letališču v Zuerichu me je čakal prijatelj dr. Karel Vojska, domžalski rojak in tovariš z univerzitetnih let v Ljubljani, ki je v službi pri Swissair v njenem glavnem stanu v Zuerichu. Van S. Poturica ga je mogel obvestiti o mojem prihodu komaj dan preje, vendar mi je tik pred odhodom še telefoniral, da je K. Vojska potrdil sprejem obvestila. Prijatelj Karel je bil dobre volje, ves nasmejan in prijeten, kot zna on vedno biti. Swissair mu je dala ves dan prosto, da me spremlja kot njenega gosta in mi razkaže Zuerich, pa mi da tudi vse informacije o Swissair in njeni organizaciji, ki bi jih želel. Tekom dneva se je Karel izkazal za odličnega vodiča, za odličnega poznavalca Švice in njenih razmer, pa tudi za zvestega, sposobnega in zanesljivega uradnika Swissair. Ko sva uredila vse potrebno na letališču in izdelala še tam načrt mojega enodnevnega bivanja v Zuerichu, me je popeljal v Hotel Savoy v sredi mesta, kjer mi je Swissair preskrbela sobo in hrano. Tu sem kot preje na letališču spoznal (švicarsko skrb za zadovoljstvo tujega obiskovalca. Vra-tam mi. je izročil malo, lepo knjižico- s sliko hotela, načrtom mesta in vsem drugim, kar bi človek rad naglo vedel ali morebiti potreboval. Kako enostavno in vendar kako priročno in koristno ! S Karlom sva šla nato na o-gled mesta in se med potjo razgovarjala o razmerah v Švici in seveda tudi o razmerah v Ameriki in Sloveniji ter o obojnih prijateljih in znancih na obeh straneh Atlantika. Zuerich je domač, skoro se mi je zdelo, kot da bi hodil po Ljubljani. Ko sem to omenil Karlu, mi je ves zadovoljen odgovoril, da se tudi on počuti tam kot doma, ker sta si Švica in Slovenija tako po prirodi kot po značaju prebivalstva zelo podobni. SWISSAIR je rastla postopno ob skušnjah Popoldne me je Karel popeljal v glavni stan Swissair, o-gromno, novo, moderno stav-bo“Balsberg”, kamor je družba šele letošnjo pomlad preselila svoje vodstvo in vse glavne urade. V prostorih oddelka za tisk in odnose z javnostjo smo se razgovarjali o Švici in Swissair, o njenem postanku, razvoju in načrtih. Civilno letalstvo v Švici ima svoj začetek v januarju 1919, ko je poveljnik švicarskega letalstva major Arnold Isler vzpostavil prvo redno letalsko zvezo Zuerich-Dubendorf z Bernom-Oberlindachom. Swissair je bila ustanovljena 26. marca 1931 z združitvijo dveh manjših letalskih družb s skupnim kapitalom 800,000 šv. frankov, 13 letali, 10 piloti, 7 radio-operatorji in 8 letalskimi mehaniki. Promet je vzdrževala samo v letnem času od marca do oktobra. V vseh njenih letalih je bilo prostora za 86 potnikov, skupna dolžina letalskih prog pa je znašala 2,800 milj. Naslednje leto je Swissair kot prva evropska letalska družba uvedla v promet v A-meriki zgrajena letala Lock-heed-Orion s hitrostjo 162 milj na uro, 62 milj hitrejša od vseh, ki so bila dqtlej v rabi v Evropi. Tem letalom so sledila letala Curtiss-Condor, v katerih je bilo prostora za 16 potnikov, za leto 1934 nekaj j izrednega. To leto je Swissair kot prva v Evropi predstavila v svojih letalih dekleta — stewardesses. Družba se je naglo razvijala in rastla vse do začeka druge svetovne vojne, ko je morala reden promet ustaviti. Tega je obnovila šele po skoraj 6 letih 30. julija 1945. Tedaj je Swissair kupila več ameriških DC-3 in DC-4 letal s povečanim o-snovnim kapitalom. Prihodnje leto je bil ta povišan na 20 (Dalje na 3. strani) GMAJNA NAD EDLINGOM (Nadaljevanje s 1. strani) sva jo s Tinetom ožela iz mrtvih korenin. Tole ni zgodba o sinu, ki se po desetih letih, na sam sveti večer vrne pod domačo streho. In se spomnim, da je pri tistih zgodbah ravno pričelo pritr-kavati, ko se je sin plazil pred domače duri. Še kakšna baklja se je morda kje užgala, morda je veter še glas svetonočne pesmi prinesel čez zamrzlo vas. še to se ne morem spomniti, če celo sam nisem utrnil kdaj take zgodbe. Naj bo tisti moj greh, če sem ga kdaj naredil, pozabljen. Ni bil greh, lepo pa ni bilo, ker je toliko malenkosti na svetu in v življenju, ki imajo korenine v resničnosti in ne v bajanju. Zapisal sem eno malenkost, če tako rečem. Zakaj v resnici na svetu ni malenkosti. Vse je povezano in zvezano, za-vožljano in skrotovičeno in kadar skušaš zavozljano raz-vozljati, tedaj boš videl, kako velike so majhne stvari. Pa sem zapisal tale spomin na tisto edlinško gmajno, za sam božič zapisal. V spomin in pozdrav tistim, ki so v lesenem mestu živeli in v spomin tistim, ki so iz otrok zrasli v zrelo mladost, da bodo vedeli, da smo iz zmrzle zemlje kopali njim božični večer in da je bil tisti božič topel zato, ker je po vseh barakah v ga-šperlih gorela skrb očetov in žalost mater. če ni to lep spomin, pa je resničen. Bolj resničen kakor zasnežena gmajna s sinom, ki se na sveti večer vrača, bolj resničen in bolj globok kakor karkoli. Če ti vest sprašujem, oprosti, prijatelj. Tudi sebi jo. In še komu, ki ni obsekavaL štorov, ki še ni stradal kot pes, ko se je bil kruh metal v sode, ko je žamet šumel, ko so se v Inčih kopale dvorane in v plesih žehtela telesa. Prav tisti čas so naši otroci v zasteniče-nih barakah greli premrle roke. Ne verjamem, da je svet v dva dela presekan. Verjamem pa, da je človek. Ko boš letos jaslice narejal, ovčice posajal v mah, pridi, da s Tinetom stopiš še na tisto edlinško poseko. Boš le videl koliko lepši bo božič. Saj ne bomo obsekavali, samo tiste stare štore si bomo ogledali, naše stare zamahe presodili, pogledali, če je še tista zmrzal po črnih strehah, kakor je bila takrat, in spet šli nazaj. In če ti na tisti edlinški gmajni ne bo dano spoznati, kaj je življenje, potlej zapri in zabij vsa vrata. Mrtev si in trohniš, pa sam ne veš. Zase vem. Ko bi imel še kakšno iver tistega štora, za vsak božič bi jo otrokom pokazal. iisM Jdkh Mn K. Teiish, CUJ ZASTOPNIKA SUN UFE OF CANADA 2829 Euclid Avenue CH 1-7877 May the happiness of Christmas And the spirit it conveys Be with you And your loved ones Through a year of happy days. FERF0LIA FUNERAL HOME P 9116 Union Ave at E. 93rd St. || MI 1-7420 H LOUIS L. FERFOLIA - DONALD L. FERFOLIA «--------------------------------s ? Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem cenjenim odjemalcem in znancem Z U LIC H INSURANCE AGENCY VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA PROTI POŽARU IN NEZGODI FRANCES ZULICH, Agent 18115 Neff Road IVanhoe 1-4221 H 18115 iMefrt Koad | FOUR POINTS FOOD MARKET l VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA l VSEM ODJEMALCEM CIRIL IN URSULA ŠTEPEC * lastnika jr 667 East 152 Street GL 1-6316j| BLAGOSLOVLJEN BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO $ želi vsem ^ SLOVENSKA RADIJSKA ODDAJA | "Pesmi in melodije iz lepe Slovenije" § WXEN-FM 186.5 Me 1 CLEVELAND SEASON’S GREETINGS! fj VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO! MEISTER ELECTRONICS INC. | SERVICE SPECIALISTS 1151 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio 391-8787 Popravljamo televizorje, stereo aparate, tape recorderje, gramofone, radijske aparate in sploh vse, kar spada v elektroniko. 17 let delamo v tej stroki. Pridite pogledat našo novo delavnico. SWISSAIR KOT ŠVICARSKA URA: TOČNA IN ZANESLJIVA se zahvalil za njihovo ljubeznivo postrežbo in pozornost, nato pa se od nje poslovil, da nadaljujem pot in opravim še vse drugo, kar me je pripravilo do poleta v Evropo. Danes je Swisair ena veli-v privatni letalskih družb, saj zaposluje okoli 10,000 ljudi. Nje- (Nadaljevanje s 2. strani) milijonov in Swissair je postala švicarska narodna letalska družba, v kateri je zastopana država s 30% delnic, med tem ko je ostalih 70% lasti. V nekaj kratkih letih se je ne recjne letalske zveze obse-Swissair v Evropi tako uvelja- gaj0 ves svet razen Avstralije, vila in si pridobila tak glas, v teku iet si je pridobila glas da se je odločila začeti tudi z zanesljivosti in točnosti kot rednimi poleti preko Atlanti- švicarske ure. V letalu Swiss-ka v Združene države. Letos ajr človek v prijetnem doma-2. maja je poteklo 20 let, od- čem ozračju, ob izredni paz-kar je prvo letalo Swissair ]jjVOsti in ljubeznivosti osobja DC-4 priletelo iz Ženeve v pozabi na morebitno nevar- New York. Redni promet na!nost potovanja z letalom, pre-tej liniji je bil uveden šele prjčan je, da so ti ljudje sto- aprila 1949. Ob devalvaciji angleškega rili vse, kar je le mogoče, za njegovo varnost in zadovolj- funta 1949 je zašla Swissair v stvo. finančne težave, iz katerih pa Za slovenske ljudi v Ameri-se je s pomočjo vlade rešila v k{; pa tudi v Kanadi in Južni nekaj letih in tej vrnila v ce- Ameriki je potovanje z letali loti posojilo. Od švicarske via- Swissair ne le ugodno in pride in države ne prejema Swiss- jetno domače, ampak tudi ze-air nobenih podpor in nobenih ]0 pripravno. Njena letala od-posebnih prednosti. Plačuje letavajo in pristajajo v New davke in iste pristojbine za ra- Yorku, Chicagu in Montrealu, bo letališč kot tuje letalske _________( družbe. Po notranji in tehnični reorganizaciji je Swissair 27. maja 1954 vzpostavila redne letalske zveze z Lizbono, Bakrom v Afriki in Rio de Jane-irom v Braziliji. Leta 1957 je bila ta zveza podaljšana preko Montevidea v Urugvaju v Buenos Aires v Argentini in leta 1962 do Santiaga v Čilu. Poleti 1955 je Swissair naročila v Ameriki prva jet letala in v naslednjih letih z njimi nadomestila večji del starih letal na propelerje. Teh ima sedaj v rabi le še 7 vrste Convair 440. Swissair je seveda v tem času ponovno povečala svoj kapital, zadnjič 28. aprila letos na 218.75 milijonov frankov. Svoje redne proge je raztegnila preko Srednjega vzhoda na Daljni vzhod v Tokio, Bangkok, Manilo in Hong Kong. Povečala je svoje zveze z Afriko in s Severno Ameriko. Poleg rednih dnevnih poletov med Zuerichom in New Yorkom je uvedla že maja 1962 tudi redno zvezo z Montrealom v Kanadi in Chicagom v ZDA. Polet v Frankfurt Po obisku v glavnem stanu SWISSAIR sva s Karlom Vojsko obiskala še vdovo in otroke pokojnega M. Žekarja, s katerim sva bila skupaj v nacističnem k o n c entracijskem taborišču Dachau. Gospa naju je prijazno sprejela in tam smo nato malo pokramljali o razmerah v Švici in o Slovencih, ki v zadnjih letih vedno bolj prihajajo tja na delo. Trenutno naj bi jih bilo v Zueri-chu okoli 300, v vsej Švici pa nemara preko 3,000. Čas je bežal in s Karlom sva vzela od prijazne ge. Že-kar in njenih otrok slovo. On je moral v šolo, jaz pa počivat, ker me je čakala naslednji dan še dolga pot. Ob pol osmih zjutraj 11. novembra sem bil že na letališču, da si oskrbim vse potrebno za polet v Frankfurt in Muenchen ter za mojo nadalj-no pot. Letalo Caravelle za inavgu-ralni let Zuerich-Frankfurt na Maini nas je že čakalo. Kapitan in ostala posadka nas je prijazno sprejela in pospre- v Buenos Airesu in Santiagu na tej strani Atlantika, v Zue-richu, Ženevi, Frankfurtu, Muenchenu, Innsbrucku, na Dunaju, pa tudi Zagrebu in Beogradu na oni strani. Slovenske skupine je Swissair pripravljena ponesti kot v pre-j teklosti tudi naravnost na letališče Brnik pri Ljubljani, kot so me zagotovili v glavnem stanu v Zuerichu. Za vsa pojasnila o tem se obračajte v Clevelandu na glavni urad Swissair, Room 409, Hanna Bldg., 1422 Euclid Avenue, Cleveland, O. 44115, tel. SU 1-5880. Direktor Van S. Poturica govori tudi hrvaško in dobro razume slovensko. Dr. Karel Vojska mi je dejal, naj sporočim rojakom, da bo vsakega in vsako skupino, ki bo potovala s Swissair, rad sprejel v Zuerichu na letališču in ji pomagal s pojasnili in vodstvom. Kličejo naj ga v glavnem stanu Swissair Kloten-Balsberg, tel. 83-56-11, ext. 42-25. Vsem čitateljem vesel Božič in srečno novo leto! Vinko Lipovec so imeli Ukrajinci-uniati, in njihova prostorna in lepa kapela je bila vedno polna. Prvotno je bilo tam zelo težko. Dolenjski rojak Peter Selak piše z “Otoka” Abermant, Vel.’ Brit. — Zo- letnico prihoda Slovencev in pet par besed z Otoka. Smrt kar naprej kosi med našimi vrstami. V Bicestru pri Oxfor-du je 22. julija umrl vsled raka v grlu 63-letni g. Cimerman Jože, rodom iz Črnomlja, Belo-krajina. Pokojni je bil oficir bivše jugoslovanske armade in bil zaposlen z drugimi bivšimi jugslov. častniki v tukajšnjih vojaških skladiščih. Bil je zelo blagega značaja in bil priljubljen vsepovsod. Pogreba se je udeležilo ogromno ljudi. V Hanover ju pri Hamburgu, Nemčija, je v nedeljo, 22. oktobra, vsled srčne kapi umrl 50-letni g. Grega Fric, štajerski rojak, kateri je z ženo nad 10 let živel v Burnleyu, Lancashire, in pred 5 leti odšel na delo v Nemčijo. Pokojni Fric je bil vesel štajerc, vedno dobre volje. Par rojakov od tu je odšlo v Nemčijo na njegov pogreb in pripovedujejo, da se je njegove zadnje zemske poti udeležilo ogromno naroda. Oba pokojnika naj v miru božjem počivata na tujih tleh in prav z srca obema: “Srečno in veselo poslednjo Veliko noč!”, svojcem pa naše iskreno sožalje. V nedeljo, 8. oktobra, se je v Londonu od nas poslovil hrvatski d u h o v n i k č. g. dr. Grgič Marjan, o katerem sem parkrat poročal. Vesel, ponižen, marljiv kot čebela, goreč delavec v vinogradu Gospodovem je bil in nad 3 leta se je tu ure in ure sklanjal nad knjigami in študiral cerkveno u-metnost, ob sobotah in nedeljah pa zelo marljivo pomagal našemu župniku v dušnem pastirstvu med Slovenci in Hrvati. Lepo nedeljsko jesensko vreme je privabilo v London v “Naš Dom“ do 100 Slovencev in Hrvatov k poslovilnem večeru. Ob 5h pop. je bila v kapeli sv. maša in gospod se je v pridigi prav lepo zahvalil nam, Slovencem in lastnim rojakom za vso naklonjenost in pomoč. Končal je z besedami; “V božjih rokah je vse nase življenje in glejmo, da ne izgubimo dobrotne božje dlani.” p0 končani maši je bilo skromno obda- ______ ^ rovanje in ob vinčku, doma- mila na določene prostore. ^em Pri8'r'z^u in dobri volji je j Točno ob napovedanem času ^as na^° rninul- Sedaj je msgr. 8.15 dopoldne se je letalo ^uns*;elJ čez zimo zopet sam dvignilo in se usmerilo proti m sa čaJca v adventnem času Franfurtu. Prijazna dekleta so zapet tezko naporno delo v nam komaj postregla s kavo, jn‘,e^ovi 0£rorniri župniji, sendviči, sadjem in cigaretami, j Fedforčani so v soboto, 16. Pa je bilo že treba pripeti pa- decembra, priredili miklavže- ostalih narodov Jugoslavije in drugih narodnosti, saj je število vseh emigrantov v Veliko Britanijo znašalo do 400,000. Jaz sem prišel s skupino 250 emigrantov, največ Jugoslovanov in 80 Slovencev iz DP taborišča Seedorf pri Bremer-fuerde pri Hannoverju. Tam smo nad 4 mesece delali za Britance v gozdovih. Med tem časom smo imeli pri delu v gozdovih — septembra 1947 — kar dve smrtni žrtvi: 24-letni Florjančič Janez iz Dravelj pri Ljubljani in 30-letni Fir Lojze iz Suhorja, Belokrajina. Oba je pokopal slovenski duhovnik in počivata v mestnem pokopališču Ceven, kjer počivajo poleg Nemcev tudi druge narodnosti. Tam je živelo nas skupno do 4000. Bili so tam Baltijci, U-krajinci, s katerimi smo se zelo razumeli. Jugoslovanov nas je bilo okrog 300, od tega Slovencev okrog 150. Z Baltijci smo imeli skupno kapelo, katera se Ko smo pa začeli delati, smo isi Jugoslovani sami organizirali kuhinjsko upravo in je bilo kar dobro. Bila je tudi grupa Hrvatov, okrog 60 po številu, in smo se prav dobro razumeli. Nemci so nas začeli nagovarjati, naj ostanemo kar pri njih, ker takrat so že videli v duhu ekonomski dvig dežele, kar se je čez par let nato začelo izvajati. Takrat je bila Nemčija še vsa v razvalinah, marka brez sleherne veljave, trgovine prazne, mi strgani, bosi, poleg tega pa je grozil nov svetovni požar in vsak si je želel čimpreje ven, toda kam? Južna Amerika ni nikomur prijala, Kanada in U.S.A. zelo izbirčnim. Ves ta problem je rešila Vel. Britanija, katera je začela množično nabirati moške delovne moči za rudnike, železolivarne in kmetije, ženske pa za v bolnice in tekstilne tovarne. Ni bila prav nič izbirčna, pogoji so bili prav dobri in tako je dobila najboljšo delovno moč. Vsa naša skupina je v sredo, 11. decembra, zapustila Seedorf. Z nami vred so šli tudi Srbi, Ukrajinci, Baltijci itd. Deset dni pred nami je šla z drugmi narodnostmi vred skupina 20 rojakov, s katerimi smo se tu zopet sešli. Do maja 1948 je bila selitev iz evropskih taborišč v Veliko Britanijo v glavnem dokončana. čeprav smo živeli v bednih razmerah, je pa le vsakdo kar težko zapustil Evropo in ločitev od ostalih rojakov tam je bila kar težka. Tako smo šli skozi prijazno taborišče Po-genhagen. Tam smo bili skoro ves teden, da so nas registrirali, nam dali začasne dokumente. Nato smo šli skozi lep, a porušen Muenster, katerega so začeli takrat čistiti iz ruševin in po 10 letih je vstalo zopet novo, krasno mesto. Tam smo bili par dni, stanovali smo v bivših vojašnicah. Takrat je bil v službi pri emigracijski organizaciji kot čuvaj znani slovenski pesnik, dolenjski rojak Prebudil, je vse to minilo g. Dimitrij jeruc. Nič kaj pre- vse zopet v redu. civilnih uslužbencev pri angleški upravi v Nemčiji, kateri so šli k svojcem za Božič. Zunaj je prav pošteno padal dež, mi pa smo lepo na suhem in to plem opazovali skozi okna po krajine, skozi katere je brzel vlak. Posebno lepa je bila Ho landija. Vse cerkve so bile zu naj okrašene z električnimi križi na stolpih ter je vse na znanjalo, da je Božič pred vra ti. Okrog 4h zjutraj smo pri speli v holandsko luko Hook of Holland. Tam smo bili ta koj postreženi z dobrim, obil nim zajtrkom. Že ob 5h so na meravali odpluti proti britan ski celini, toda burja na morju je prekrižala načrt in smo čakali do 7h. Zaplula je barčica preko Rokava Ob 7h je bilo dano povelje za odhod in “zaplula je barčica moja”. Pol ure je kar nekako šlo, nato so se pa začeli morski valovi igrati z ladjo kot z orehovo lupino in nad 2 uri smo prav pošteno vsi klicali “Urha” in krmili ribice. Bil je res strašen vihar in celo mornarje je pošteno zdelavalo. O-krog lih se je vihar pomiril in začeli so zbirati prostovoljce za čiščenje hodnikov. Seveda sem se prijavil in kakih 15 minut je zelo težko šlo. Nato prineso vsakemu, čistilcu kozarček ruma in pristne črne kave. To je umirilo želodec in osvežilo telo. Prav prijazno je začelo sijati sonce in morje se je lepo in mirno poigravalo z nami, ko smo okrog Ih pop. vsi onemogli in zbiti prišli na “Otok“ v pristanišče Harwich. Tam so nas takoj postregli ponovno z izborno črno kavo,, odšli smo na vlak in proti večeru prišli v Cambridge. Tam so nas čakali ogromni avtobusi in nas odpeljali v taborišče West Wrating. Po večerji smo takoj odšli v okusno opremljene barake in ko sem v kopalnici umival noge in čistil zobe, sem še vedno imel vtis, da se zibljem na parniku in še postelja se mi je zdela, da se ziblje sem in tja. Ko sem zaspal in se drugo jutro spočit in več lepo vreme ni in v nedeljo, 21. bilo takrat dec. 1947, je vsako nedeljo do štirikrat okrog 6h zvečer smo zapustili napolnila in naš pevski zbor, Muenster in se vozili v res ze-kateri je pel pri maši in popol- lo udobnem vlaku za takratne danski službi božji poleg nas razmere. Z nami je potovala mnogo tujcev. Krasen zbor skupina britanskih vojakov in Prvi Božič v Britaniji Božič 1. 1947 je bil kar lep, skromen. G. dr. Lojze Kuhar ni bil pravočasno obveščen o našem prihodu in je šel za Božič pomagat na neko veliko (Dalje na 4. strani) sove, ker smo se bližali Frankfurtu. Ob 9.05 smo tam pristali. Prijazni posadki letala sem vanje in božičnico, združeno z bogato misijonsko tombolo. Dvajset let od prihoda sem Te mesece praznujemo 20- VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČIJO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKI IN USLUŽBENCI RUDY'S QUALITY MEATS DVE MESNICI 6706 St. /Clair Avenue 881-0871 31728 Vine Street, Willowick 943-5490 BEST WISHES FOR THE HOLIDAY SEASON FROM THE MANAGEMENT & EMPLOYEES PHONE ORDERS TAKEN CHICKENS Famous for our young juicy junior size ROASTING CHICKENS m - 4 lb. avg. weight HOLIDAY HAMS fully cooked — extra lean — extra flavor CHOICE BEEF All meat boneless rolled BEEF ROASTS PHONE ORDERS TAKEN TURKEYS Finest, strictly fresh CAPONS Place orders early SLOVENIAN SAUSAGES ~ home made — home smoked — made according to our traditional ___________recipes________ ŽELODEC home made — ready to eat — by the piece or by the pound BLOOD AND RICE SAUSAGES Home made Please place your order early. fM' VESEL BOŽIČ VSEM SREČNO NOVO LETO JAMES A. SLAPNIK, JR. FLORIST - CVETLIČAR | 6620 St. Clair Avenue HEnderson 1-8824^ BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON M AND HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS! Je _________________________________© I HUTCH'S GARAGE 6013 St. Clair Ave., zadaj — Tel.: HE 1-2988; Splošna popravila avtomobilov, motorjev za čolne, mo-tornih kosilnih strojev. General repairs service: carburetors, ignition, outboard, power mowers, all automobile repairs. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN PRAV SREČNO NOVO LETO VSEM OBISKOVALCEM NAŠE GARAŽE IN PRIJATELJEM. ZA DOBRA VINA SE OGLASITE PRI BOZEGLAV'S TAVERN 6010 St. Clair Avenue WINE - LIQUOR - BEER 1125 E. 60 St. MERRY CHRISTMAS AND A MOST HAPPY NEW YEAR! ilk VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Phone EN 1-8606 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ZELI LASTNICA GOSTILNE ERSTE S SLOVENE VILLAGE BERTA LOBE 6802 St. Clair Avenue Tel.: 361 - 9373 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU ŽELITA CHICKIE & EDDIE ABE, lastnika MAPLE LANES 6918 St. Clair Avenue Phone: 361 - 8698 • LIQUOR • WINE • BOWLING • VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI Eddie Turk's Service MOTOR TUNE-UP TIRES - BATTERIES - BRAKE SERVICE Corner E. 61 st and St. Clair Ave. ENdicott 1-9140 Cleveland, Ohio IGNACIJ in ALENKA HREN voščita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VESELO NOVO LETO! DOLENJSKI ROJAK PETER SELAK PIŠE Z “OTOKA” (Nadaljevanje s 3. strani) faro na škotsko. Ko je pa zvedel, da smo tu, je bil naš stalni gost; očetovsko je skrbel za nas in interveniral za naše dobro pri svetni in cerkveni oblasti, saj je imel ta veliki mož povsod ogromen vpliv. Ker je bilo sličnih taborišč več, mož ni mogel vsem pomgati, toda na sleherno pismo je prav ljubeznivo odgovoril in pomagal, kar je mogel, povsod. Ko je v oktobru 1. 1948 prišel sem msgr. Kunstelj, je prav marljivo podpiral njegovo delo in mu pomagal pri dušnem pastirstvu. Po 20 letih od 800 le še 500 Slovencev Prvotno nas je bilo Slovencev tu okrog 800, danes, po 20 letih, nas je še okrog 500. Veliko se jih je izselilo v Kanado, U.S.A., Avstralijo, Argentino, nekaj v Nemčijo, Avstrijo, pa tudi domov. Ni bilo slabo v Angliji, 24 rojakov že počiva na tukaj/šnjih tleh: 2 nesreči v rudniku — Cene Anton in Tratnik Franc; 5 nesreč na cesti — Zbačnik Karel, Ro-ženberger Lado, Zanjkovič Jože in neka Slovenka v Londo- SATELLITE BAR 7117 St. Clair Ave. Lastnica MIMI MARIN vošči gostom in prijateljem vesel Božič in srečno Novo leto. nu, katere imena se več ne spominjam; v Wellingtonu je pred 6 leti iz nepoznanih vzrokov vlak povozil 20-letnega Jožeta (priimka se več ne spominjam). Pokojni je bil doma iz Stopič na Dolenjskem in je prišel sem za delom na kmetijah, kjer dela že skoro 20 let njegov stric g. Lukšič Janez. Samo dobro leto je bil tu, ko ga je doletela nesreča. K žrtvi prometne nesreče naj bi omenil še slikarja-umetnika g. Ster-mana iz Ljubljane, kateri je tragično končal na cesti v Londonu 1. 1928. Pokojni g. dr. Kuhar se je 1. 1933 v oktobru tega moža zelo lepo spomnil v “Ilustriranem Slovencu” in priobčil fotografiji pokojnika in njegov zapuščen grob na londonskem pokopališču. Kaj je danes z njegovim grobom, je nemogoče ugotoviti, ker že let(i 1949, ko sem g. dr. Kuharja na vse to opomnil, je bil mnenja, da že kdo drugi počiva v njem. Rekel pa je, da se ga vsak dan spominja pri sv. maši. Vsem rojakom naj bo lahka gruda tujine in nekoč res lepo, veselo, častitljivo Vstajenje! Ko se bomo o Božiču zbirali okrog jaslic, je prav, da božjemu Detetu izročimo prošnje za duše pokojnih rojakov. Rojaki so na splošno lepo uspeli Ekonomski pregled je kar zadovoljiv, saj imamo že nad 100 lastnih domov. Par rojakov ima ker čedne kmetije, čeprav je do tega zelo težko priti, dva imata lastno industrijsko podjetje, 4 trgovski lokal itd. Hvala Bogu, nas ne sme. biti tega sram. Visoko izobrazbo je doseglo tu več rojakov: I EMIL BUKOVEC | QUALITY GROCERIES and MEATS ff VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM 6024 St. Clair Ave. HEnderson 1-7066 BARAGOV DOM INC. IN Družabni klub v Baragovem Domu želita svojim članom, prijateljem in vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto! 6303 St. Clair Ave. EN 1-5926 THE NORWOOD MEN'S SHOP 6217 St. Clair Ave. UT 1-1393 „ . Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo ^ vsem našim odjemalcem in vsem rojakom. Hvala za za-upanje, priporočamo se za bodoče. MERRY CHRISTMAS SEASON AND A HAPPY NEW YEAR VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ČITATELJEM AMERIŠKE DOMOVINE JOS, J. PESHEL, zastopnik V ELY, MINN. SINCLAIR Auto Service Station 5221 St. Clair Ave. EN 1-5577 Lastnik JOSIP BOSNAR se zahvaljuje za zaupanje in želi vsem odjemalcem in slovenskim prijateljem vesele božične praznike, zdravje in vso srečo v novem letu. MARQUETTE SHEET METAL WORKS S LEO LADIHA, 1336 E. 55 St. — UT 1-4076 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! M kleparska dela in furnezi medicino — dr. Jančar, psihi- M. JAKOPIČ: atrija in nevrologija; dr. Lavrič, tuberkuloza; dr. Potokar, dentist, in ga. dr. Nada Seko-lec, dietika; arhitekturo Žarko Horvat, profesor jezikov; gg. Drago Lovrenčič, Ljubo Sire in ga. Lovrenčič, narodno gospodarstvo. Gdč. Milena Se-kolec, profesor slavistike in za slično stroko dokončuje gdč. žagar. Manjše študije so odlično dokončali: gg. Stanko Pevec v knjigovodstvu; Ludvik Perko in Borštnik Božo, tehnično risanje. Teološko fakulteto v Dublinu in v Rimu je dokončal č. g. Štefan Falež; 8. decembra 1962 ga je škof mariborski prevzv. g. Držečnik posvetil v mašnika in o Božiču je nato v Bedfordu ponovil novo mašo. Sedaj je zvest, marljiv dušni pastir v mariborski škofiji, če bi mnogi prva leta poslušali g. dr. Kuharja, bi imeli še več izobražencev. Toda ne obsojajmo jih. Po trpljenju in ponižanju med vojno in po njej je vsak izgubil voljo do resnega študija. Ko je prišel do zaslužka, je bil kar vesel, da se je malo sprostil živce, pa tudi težko naporno delo mu ni dopuščalo tega in si je vsak želel oddiha. Danes je verjetno marsikomu žal, toda kaj hočemo! Glavno je le, da smo zdravi, pošteni ter zvesti Bogu in narodu. Nova, tu rojena generacija ima lepše ugodnosti in prilike za ištudij in upam, da bo iz nje izšlo lepo število izobražencev. Vero so naši ljudje ohranili V strogi karmeličanski red je pred 14 leti vstopila č. sestra Mijatovič Štefanija iz Postojne, v jezuitski red pa brat Pregelj France s Cola. Morda bo še kdo drugi od tu rojene mladine nastopil slično pot. Vero so naši ljudje, hvala Bogu, lepo ohranili in na splošno vsi dušni pastirji, v katerih župnijah naši ljudje prebivajo, nas imajo zelo radi. V dušnem pastirstvu je g. Kunstlju pomagalo več naših dobrih duhovnikov iz Rima in drugod. Ker so zelo razpršeni na vse strani, je težko priti večkrat do njih. Kadar pa pride do njih naš duhovnik, je pa marsikje pravi praznik. V tem času smo imeli dva velika cerkvena obiska: V juniju 1. 1957 nas je obiskal prevzv. škof Rožman, v septembru 1. 1965 pa prevzv. nadškof Pogačnik iz Ljubljane. V decembru 1. 1956 se je za par dni ustavil tu g. dr. Krek Miha. Društveno življenje hira Društveno življenje še kar životari, seveda ne več s tisto aktivnostjo kot prva leta. Saj je razumljivo. Prihajajo leta, nastale so nove družine in tako ni več toliko časa za društveno življenje, pa tudi okolje tujine zelo vpliva na vse. Povem pa, da tujec našo pesem zelo rad posluša in ji daje priznanje. S tu rojenimi bo seveda težje, toda ko mnogi s starši vred hodijo domov na počitnice, se mnogi vračajo zelo navdušeni nad lepoto naših krajev in kulture, še mnogo bi se dalo pisati o razmerah našega življa tu. Hvala Bogu, smo kar lahko zadovoljni. Raja ni nikjer, tudi tu ni. Meni, Dolenjcu, manjka vinskih goric, košatih gozdov, Krke itd. Neki rojak iz Ljubljane mi je rekel: Oh, da bi mogel zopet v zvonik šentklavske cerkve, pri Sv. Petru, na šmarno goro, pri Mariji Devici v Polju in tam pritrkovati na mogočne zvonove. Mož je navdušen zvonar ima se tu odlično, toda zvonovi domačih stolpov mu še vedno vzbujajo spomin na lepa leta mladosti. Domotožje je bilo in bo v sleherni dobi in narodnosti. Le kar odkrito priznajmo. Pravilno pravi sv. Avguštin: “Nemir- PADAJ, PADAJ . . . Padaj, padaj beli sneg, , j dolgo še {nocoj, \ ] med snežinke drobne v vetru pohitim js teboj. Sedel bom v sani poznane i— konja v dir pognal, i stare pnance v \vas povabil, jim za pino dal. t i Jim \za vino trujno dal, pesem jz njimi pel, , , : potlej ;morda srečen bom v kotu pbsedel. ( Gledal skozi pkno v breg in snežinke štel, ' i \ < mrzle yoke in prce si \ob dragih grel. , Na zapečku 'v kotu tam, kjer \mladost kipi, ) kjer spomini mladih jlet so tako svetli. , i ^ v 'i Padaj, 'padaj beli sneg, \ dolgo še nocoj, i ! med snežinke drobne ; v vetru pohitim s 'teboj. ■ i no je naše srce, dokler ne počiva v Tebi, o Bog.” Kakšna bo naša slika čez 20 let, ve samo Bog. Gotovo je eno: Naj se razmere doma še tako ugodno uredijo, mnogi bodo kar ostali tu, ker začeti doma novo življenje bo težko. Letošnjo jesen nič kaj dobrega In letošnja jesen tu! Nič kaj dobrega nimam beležiti o razmerah tu. V septembru in oktobru smo imeli močno deževje, vihar, poplave, drugače pa kar toplo. Letina je na splošno dobra. Listopad je bil suh in hladan. V oktobru se je pojavila tu na kmetijah med parkljato živino nevarna epidemija — slinavka in parkljevka in do sedaj je bilo pobite nad 90,000 glav govedi in ovac. Veterinarska služba se zelo trudi, da vse to prepreči. Vzrok bo premala pažnja na snago v hlevih in drugod, poleg tega pa nesreča. Upajo, da bo vsa ta nevarna bolezen kmalu premagana. V oktobru so se pojavili nevarni štrajki na vseh pobočjih ekonomije, a se kmalu pomirili. štrajk pristaniških delavcev v Londonu traja že nad 6 tednov in še ni dosti izgleda na izboljšanje, med tem ko v ostalih 'pristaniščih že delajo. Pravijo, da ima država pri tem do 500 milijonov škode. Štrajk slabi ekonomijo in dviga ceno slehernemu artiklu. Zanimivo je, da štrajkajo delavci z visoko plačo, med tem ko delavci z malo plačo delajo. Kot strela z jasnega neba je v nedeljo, 19. novembra, padla odločitev vlade o zmanjšanju vrednosti valute. Vrednost funta je padla za 14%. Narod je bil prvotno zelo ogorčen, nato se je pomiril. Lahko se pa trdi, da pri prihodnjih volitvah bo Wilson odšel iz vlade. Ni krivda vse vlade, kriza funta je pač trajala vse od leta 1945. Seveda, če bi bil takrat na vladi velikan Selwyn Lyoyd, bi bil funt kmalu trden in močan, toda standard delovnega človeka ne bi bil na taki višini, kot je danes. In delavec je marsikje — sit vseh dobrin in išče nova nevarna pota, katera vodijo v pogubo njegovo ekonimijo. Hvala Bogu, mnogi spregledujejo n e varnost in trezno gledajo v trenutno situacijo. Izgleda, da je vsa ta devalvacija precej špekulacija. Prejšnji teden je na. mednarodni borzi vse prodajalo sterling, po par dnevih ga vse kupuje nazaj. Kako se vse to godi, nimam dosti pojma. To je pač posel večkrat trdih, brezčutnih ljudi, kateri na borzah strižejo razne kupone in alon- že v svojo korist in diktirajo' ceno sleherni državi. Upajmo, da se bo vse to kmalu popravilo, brez moje brige. Še nekaj pripomb Sedaj še par besed. Zanimiv je članek v Ameriški Domovini “Italijanska zunanja politika”. Naj še tako ali tako ta narod preziramo — priznajmo odkrito, v političnem oziru ga preveč podcenjujemo. Saj je zelo dober po srcu, delaven, živ, a ima tudi svoje napake. Dr. Korošec je menda večkrat povdaril: “Ne bojim se toliko Nemcev. Nemec je dober vojak, pa slab diplomat. Italijan pa slab vojak, toda odličen diplomat in pri zeleni mizi doseže svoj namen. In to je res. V obeh vojskah je laška diplomacija prišla odlično skozi. Kot njeni sosedje se moremo tega živo zavedati in se od njih marsikaj učiti v tem pogledu. Prav lepo piše g. Zmagoslav ob 25-letniici žrtev na štajerskem. Jaz sem bil tudi navzoč pri tisti proslavi v Eboliju in pel. Prav lepo je šla Prelovče-va “Oj Doberdob”. Lepo je bilo takrat in ogromna YMCA baraka je bila polna vseh narodnosti taborišča. Res, krasno je govoril č. g. Robljek Peter. Na zunaj vesel fantovski, preprost, toda pri oltarju, na prižnici, pri bolnikih in pri o-pravljanju bogoslužja pa vesten, častitljiv, natančen in strog. Mnogi so njegovo dobroto izrabljali, a je vse to mirno prenašal. Bil je desna roka takratnemu vojnemu kuratu msgr. Kunstlju in oba sta prižigala luč žive vere in ljubezen do našega naroda vojnim ujetnikom in drugim rojakom tam. Ko smo v septembru 1946 odhajali iz Ebolija v angleške delavske edinice okrog Napolija, je mož ob slovesu jokal in rekel v kapeli pri blagoslovu: “če bi mogel, bi vsakega prekrižal na čelu kot mati otroka, predno gre od doma. čez 14 dni je bil zopet med nami. Nato je v Nemčiji, v Muen-ster lagerju delil z g. Kunstljem usodo vojnega ujetnika in kljub temu ohranil svojo vedrost. Ko smo potem odhajali po svetu, piše nekemu Štajercu, “z vsakim, s katerim sem bil skupaj, je odšel del mojega srca.” Danes mož marljivo pase nemško duhovno čredo v o-kolici Aachena in tudi na Slovence ne pozabi. G. Stanko Mrak iz Brusnic lepo opisuje svojega učitelja g. Marinč Martina. Stankota Mraka se spominjam. Smrt g. Marinča mi je sporočil pok. g. župnik Pahulje iz št. Petra in pravi: “V Brusnicah je umrl vsled raka na želodcu dobri g. učitelj Marinč Martin. Dan pred smrtjo je žena rodila sina in sam mu je določil ime Martin. Vse moči je posvetil Brusnicam in tam želel biti pokopan, v krajih in med ljudmi, katere je tako ljubil. — S pokojnikom sva bila 1. 1942 dva meseca skupaj v interna-cji Monigo-Trevizo, bil je vedno dobre volje. Kazal je proti tirolskim hribom vse kraje, kjer je 1. 1916-1918 nad dve leti trpel in krvavel za srečno bodočnost naroda pri 17. peš. polku. Leta 1945, v januarju, ko sem bil zadnjikrat doma, sem ga srečal v Novem mestu. Bil je zelo potrt. Trezno je gledal v bodočnost, a pomagati ni mogel nič. O njem tudi veljajo besede sv. pisma: “Učitelji bodo žareli kot zvezde na nebu.” Kako je trenutno po svetu, ni treba dosti razlage in si lahko vsak sam zamišlja trenutno situacijo. Ni rožnata ne temna. Ko sem o tem nekoliko razmišljal, sem odprl omarico, mojih spominskih knjig in tako naletel na Koledar Slovenije 1. 1956 in začel brati na strani 11 pismo škofa Rožmana. Ta-(Dalje na 5. strani) VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! JULIA MAROLT SLOVENSKA GOSTILNA 1128 E. 71st St. in 1129 E. 68th St. Telefon: EN 1-7500« Pristni legalni likerji, dobra vina, pivo in prigrizek Se toplo priporočamo VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM NAROČNIKOM, ODJEMALCEM IN DRUGIM ROJAKOM MIHA SRŠEN SHOE REPAIR f 7208 Va ST. CLAIR AVENUE j Vsa čevljarska dela, — popravljam galoše vseh vrst — V? v.. . . ^ . .. m in vsijem ziper v usnjate jopice. m SLOVENSKO GRADBENO IN MIZARSKO PODJETJE RUDY KRISTAVNIK C0. 5908 Bonna Ave. F \ \ Cleveland, Ohio 44103 HE 1-1108 ŽELI VSEM ROJAKOM, POSEBNO CENJENIM NAROČNIKOM IN ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE § m SREČNO NOVO LETO!" ^ MIHCU CAFE 7114 St. Clair Ave. Telephone: EN 1-9359 Lastnika voščiva vsem našim gostom in prijateljem vesele božične praznike in srečno, zadovoljno novo leto. Priporočava se za vašo nadaljno naklonjenost. Frank in Dorothy Žitko ^ PRAV VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM MARY HRIBAR in MARY ŠUŠTARŠIČ, solastnici HECKER TAVERN 1194 East 71 St. Tel.: 361-9779 MATT’S SHOES 7008 St. Clair Ave. EX 1-9559 Prop. MATT VERBIČ ŽELI ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJA- Sl KOM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN W SREČNO NOVO LETO. iS A Merry Christmas and Happy New Year -----------------------------...------------1 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO || NOVO LETO ŽELI VSEM 4 JOHN KNIFIC. SR. REALTOR Prvovrstna, zanesljiva, točna in hitra postrežba! 820 East 185 St. IV 1-9980 ^ Božična zvezdica ^ “Kje je sonce?” “Za g-oro je zašlo.” “Kje je luna?” “še ni vzšla.” “Kje je zemlja?” “Je ne vidiš? Tu pod nami! Kakor bela meglica. Vsa zasnežena. Komaj jo dosežem s svojimi žarki!” ‘To je zemlja? Tako se le-skeče, če jo osvetim. Sama pa nima luči?” “Nima luči.” — Tako so se pogovarjale zvezdice, ko so zvečer pogledale na sinjem nebu skozi svoja mala okenca. “Uboga zemlja,” je potožila mala zvezdica, “se jaz sem uboga pri vas velikih zvezdah neba, ko sem tako majhna, toda če bi ne imela nobene luči, kako bi bila uboga in nesrečna!” “Tebi se zemlja smili,” ji je odgovorila velika zvezda, “a ti je ne poznaš! Jaz pa vem, kako je bila nekoč svetla, kako je bila lepa, izmed nas vseh najlepša!” “Kaj praviš! Nisem vedela! Povej, kako je bilo tedaj?” “Ko je Bog prižgal sonce, sem pogledala, za koga ga je prižgal, pa sem videla pod soncem majhno lepo zemljo. Bila je čudovit vrt.” “Zjutraj, preden je sonce posvetilo in preden sem za-j da svoje okence, sem videla vetlice, kako so odpirale svo-e cvete in srkale srebrno roso, drevesa, ki so se gibala v lahnem vetriču, kakor da so se zbudila iz sladkega spanja. Ptičice so se dvignile z zemlje proti nam in prepevale. Po zemlji so hodile živali vseh vrst, šle so na jutranjo pašo. Potem pa sem zagledala nekoga, ki je šel pokonci kakor kralj. Imel je oči kakor dve svetli zvezdi, oblečen je bil v svetlobo, hodil je po vrtu in hvalil Boga.” “Kdo je bil to?” “To je bil človek!” “Človek? Tisti majhni črviček?” “Ti praviš majhni črviček! Sedaj je res ubog, toda tedaj je bil več kakor me zvezde. Nas se je Bog dotaknil samo s svojim prstom, rekel je: “Bodi" in smo zažarele in nas je poslal na pot. človeku pa je dal čisto nekaj drugega.” “Kaj?” “Hočeš, da bi človek zopet nosil žar tvoje svetlobe!” In Bog je govoril: “Poglej, tam doli leži mestece Betlehem, zemlja Judova, ni najmanjša med knežjimi mesti Judovimi. Zakaj iz njega bo izšel vojvoda, ki bo vladal moje ljudstvo Izrael. Pojdi, zvezdica, razsvetli ta kraj! Moji angeli že hitijo, da nad tem krajem zapoj o pesem, ki bo oznanjala, da je Sin božji človek postal, da prinese človeku zopet žar božje svetlobe!” Zvezdica je sledila božjemu povelju, kakor da bi jo Bog sam vodil s svojim prstom. Odtrgala se je od neba in splavala nad Betlehem ter obstala nad hlevčkom zunaj mesta. Tam je bil v tej tihi sveti noči rojen Odrešenik sveta. “Stvarnik moj,” je molila zvezdica, “kako da si tako majhno dete nocoj?” “Veš, zvezdica, da izpolnim voljo nebeškega Očeta in človeka zopet pripeljem k Bogu! Vsi ljudje naj zopet postanejo božji otroci, saj je Bog njihov Oče!” “O dobri nebeški Oče!” “Zvezdica, zdaj veš, kje sem. Pojdi na daljni vzhod. Tam trije Modri gledajo v nebo, molijo in po meni hrepenijo. Tebe najmanjšo zvezdico še ne poznajo. Pokaži se jim! Tvojemu žarku dajem moč, da jih bo razsvetlil in ti bodo sledili. Pripelji jih k meni!” V hipu je bila zvezdica daleč na vzhodu. Trije Modri so bili na ravni strehi svoje hiše in so gledali v zvezde. Nenadoma se je nad njimi zasvetila. Njen žarek je osvetlil njihov razum, okrepil njihovo voljo: “Odrešenik sveta je rojen, pojdimo ga molit!” šli so za zvezdo, ki jim je kazala pot. Ko so prišli v sveto deželo, so se obrnili v Jeruzalem. Tedaj pa se jim je zvezdica skrila. Tam so hoteli sami najti Odrešenika med ljudmi. Pa tam ga ni bilo. šele ko so jim prečitali prerokovanje o zvezdi, ki bo izšla iz rodu Judovega in da bo Odrešenik rojen v Betlehemu, so zopet prišli na pravo pot in spet so zagledalii zvezdico nad seboj. Pripeljala jih je pred Boga-človeka.. Ko so vstopili, Podnevi pa privabi k Jezusu tudi nas, ki verujemo, da je večna luč kakor božična zvezdica nad Betlehemom, da pridemo pred tabernakelj, pademo na kolena in molimo Jezusa. DOLENJSKI ROJAK PETER SELAK PIŠE Z “OTOKA” (Nadaljevanje s 4. srtranj) ko začne naš veliki Mojzes: “Nenavadno težko pišem to pismo. Zadržujejo me neke še nejasne slutnje, v pero mi si- Ameriške Domovine prav iskrene lijo mračne besede. Pa bi tako rad napisal kaj svetlega, toplega, zaupanje vzbujajočega itd. Po 11 letih je stanje sveta isto, če ne slabše. Državniki lažnjivo trdijo drugačno stanje, ne upajo z resnico na dan, toda čas gre svojo pot naprej, kljub vsem zaprekam j ter vse ddbro v njem iskreno brezbožnega sveta. Upajmo,,želi in pozdravlja VESELE, BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN OBILO MIRU, SREČE IN VARSTVA OD BOŽJEGA DETETA V LETU 1968 da bo nas Beg še vnaprej obvaroval vseh nadlog in z Njim in Njegovo Vsemogočno roko stopajmo pogumne naprej v življenje! Peter Selak Vse zvezna last ; RENO, Nev. — Štirje okraji v Vsem rojakom in bralcem Nevadi so v celoti zvezna last. A. Grdina & Sons “Če v luno pogledaš, veš, da so našli Marijo z detetom, so je sonce, ker dobiva luna svojo predenj padli in so ga molili ter mu darovali zlata, kadila in mire. In božje dete je reklo zvezdici: “Ti boš odslej najlepša zvezdica. Nič več se ne boš vrnila v kraljestvo zvezd na nebu, o-stala boš na zemlji in tako bo zemlja imela lepšo luč kakor vse druge zvezde. Ti boš svetila, kjerkoli bom povit v bele plenice svete hostije, prebival na oltarju. Druge zvezde bodo plavale po nebu in bodo samo ponoči ljudem svetile. Ti pa boš svetila noč in dan in bog vodila ljudi k meni. Imenovala se boš Večna luč.” “Z veseljem bom izpolnjevala tvoje povelje. Samo moči svetlobo od sonca. Če pa v človeka pogledaš, veš, da je Bog, ker je Bog dahnil vanj svojo luč.” “Da je v človeku božja luč? Jaz pa nič ne vidim!” “Seveda ne vidiš! človeku je ugasnil žar božje svetlobe v njem in vrt se je izpremenil v solzno dolino!” “Kdo mu je vse to pokvaril?” “Saj ga poznaš vladarja teme, ki beži pred našimi žarki! človek je njega poslušal, se je Bogu Stvarniku uprl in grešil.” “Nesrečni človek!” “Jaz bi mu rada pomagala, Če bi znala,” se je ponudila |mi daj, da bom ljudi pripelja-mala zvezdica. “Kako boš neki ti uboga sirota.” jo je pokarala velika zvezda. Tedaj pa je Zadonel glas preko vsega neka : “Katera zvezda bi rada pomagala človeku?” Bog jih je slišal, kako so se Pogovarjale, Bog se je oglasil. V^se zvezde so vztrepetale Pred mogočnim božjim gladom. Mala zvezdica pa se je Zaupno ozrla in rekla Bogu: “Jaz!” “Zakaj bi mu rada pomagala?’” “Da bi izpolnila tvojo voljo, o Bog!” “Poznaš mojo voljo?” j la k tebi, kakor sem svete tri pomagala, | Modre.” Vsi, ki me bodo iskali v tem Betlehemu, kjer boš ti svetila, me bodo našli in jaz jih bom obdaril in jim dal žar božje svetlobe v njihovo dušo.” In vsako noč, ko zvezde na nebu odpirajo svoja okenca in gledajo na zemljo, vidijo luč, ki je nima ne sonce, ne luna, ne velike zvezde neba, vidijo najlepšo luč, ki gori na svetu, večno luč — božično zvezdico pred tabernakljem, ki vsako noč privabi zbore angelov, da prepevajo: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji.” Inc. DM NAJMODREJE OPREMLJENA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62nd Street Telephone: HE 1-2088 17010 Lakeshore Blvd. Telephone: KE 1-6300 >1 \i TRGOVINA S POHIŠTVOM gospodinjskimi stroji in pripravami 15301 Waterloo Rd. Telephone: KE 1-1235 GRDIMA RECREATION KEGLJIŠČE 6017 St. Clair Ave., Telephone: EN 1-9398 z okrepčevalnico, ki ima vedno na razpolago dobre jedi in pijače Nasledniki pokojnega pionirja Antona Grdine, ki sedaj vodimo vsa ta podjetja, ki jih je on ustvaril, ŽELIMO vsem prijateljem, znancem in drugim rojakom kar najbolj vesele božične praznike in vso srečo v novem letu. Naj bi bilo leto zadovoljnosti v vaših družinah, leto uspehov v poslovnih naporih, načrtih in delu. ANTHONY J. GRDINA, president SLOVENSKI PISARNI v Baragovem Domu, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 Phone: EN 1-5926 Odprta ob nedeljah, torkih in petkih od ene do petih popoldne. VOŠČIMO BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU! Zastopamo slovenske založbe: Svobodna Slovenija, Slovenska Kulturna Akcija, Duhovno Življenje, Koroška Kronika, Vera in Dom, Salezijanske knjižice, Vrednote, Meddobje, Zbornik Svobodne Slovenije, Mohorjeva družba v Celovcu in Mohorjeva družba v Gorici.. — Vpisujemo naročnike in sprejemamo naročnino za redno letno knjižno izdajo ($3 na leto) Družbe sv. Mohorja v Celovcu in za liste: Koroška Kronika, Družina in Dom, Svobodna Slovenija, Slovenska Kulturna Akcija in Duhovno Življenje. Sprejemamo naročila za darilne pakete LIGE KATOLIŠKIH SLOVENSKIH AMERIKANCEV. V razprodaji imamo dve gramofonski plošči božičnih pesmi, cena prvi $4, drugi $5, obe skupaj pa $8. Poleg tega je na razpolago plošča pesmi kvarteta Finkovih po $5. Imamo več slovenskih molitvenikov, najnovejša sta: Dr. Turnšek - Slovenski Misal, vezan $9, in dr. Filip Žakelj - Zdrava Marija, po $7 ali $8. Duhovno branje je tudi v Priročniku Marijine Legije (po $2) in v knjigi Povest Duše, ki jo je pisala Mala Terezika deteta Jezusa, cena $3 broširana in $4 vezana. Zbornik Svobodne Slovenije za 1. 1966 in 1967 je po $5, prejšnji so pa še na razpolago za leta: 1949, 50, 51, 52, 53, 55, 56, 57, 58, 60, 61, 62 po $3, 1964 in 1965 po $3.50. Mohorjeva Družinska Pratika je po 50e. Toliko stane tudi brošura dr. Ahčin - Ob jubileju papeških socijalnih okrožnic. Najnovejše: Dr. Kolarič, Škof Rožman, I. del, broš - $4, vez. po $5, Marjan Marolt, Rojstvo, življenje in smrt Ludvika Kavška, broš. $4, vez. $5, Jože Felicijan, Ustoličenje Koroških Vojvod (v angleščini) po $6. Knjige: Mauser-Ljudje pod bičem, L, II., III. del. Cena za prvi del: broš. $4, vez. $5; vez. $4.50; za tretji del: broš. $5, vez. $6. Vauhnik - Nevidna Fronta, broš. $4.50, vez. $5.50; Pregelj - Moj Svet in moj Cas, broš, $2.50, vezana $3.50; Velikonja - Ljudje, broš. $2.50, vez $3; Jontez - Jutro brez sonca, $2.50; Jurčec - Skozi Luči in Sence, Kociper - Na božji dlani, broš $2.50, vez. $4; Komar - Pot iz mrtvila, broš $2; Jurčec - Ljubljanski Triptik, $2; Simčič - Človek na obeh straneh steze, $2.50; Geržinič - Dnevi smrtnikov, broš. $2, vez. $2.50; Kremžar - Sivi dnevi, broš $2, vez. $2.50; Karapandžič - Kočevje, po $2; Jukič - Hrvatska politika, $5. Kriza Titova režima $2. Review - gospodarstvo v Jugoslaviji $3. Prosimo, da priložite za vsako naročeno knjigo po 25c za poštnino. Druge knjige, revije in časopise po želji naročimo. SLOVENSKA PRISTAVA želi svojim članom, prijateljem, obiskovalcem in vsem slovenskim rojakom po Združenih državah, po Kanadi in drugod po svetu VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR from FOREST CITY FURNITURE CO. • Complete Home Furnishers • CASH OR CREDIT 7411 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio — UT 1-1782 Cor. East 75th Street JOS. BEGUN LOUIS SILVER SEASON’S GREETINGS A MERRY CHRISTMAS AND A MOST HAPPY NEW YEAR TO OUR CUSTOMERS AND FRIENDS 875 E. 79 St. JOE EVANS LACK'S BAR EN 1-9061 JACK BUBLA, Ass. Mgr. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ANTON IN JUSTINA KLANČAR ENA ZADNJIH SVOJE VRSTE —‘Velike jadrnice so jpostale prava redkost, uporabljajo jih le še 'nekatere mornarice \za \vežbanje svojih častnikov. '\Slika kaže tako jadrnico zahodnonemške mornarice, ko zapušča s 130 člani posadke pristanišče Kiel. 1084 E. 67 St. , 1 , '■■ :; ,: '. .•• i • ». AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 18, 1967 Doživetje Božiča VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! Koliko bogastva in blagostanja pomeni gornjih šest besed! Hvala za vašo naklonjenost! mm ricard BEAUTY SALON 17216 Grove wood Avenue IV 1-0645 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI MARTIN ANTONČIČ Pssliisajfe njegov sfmusks program vsaka nedelj© ©I IOsS® m 12sl0 na raio pstajl W00K lili Fi mmm l iork ČLAN MESTNEGA SVETA - 23 WARD-COUNCILMAN 6411 St. Clair Ave. EX 1-3333 VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, POSEBNO VSEM MEŠČANOM V 23. VARDI, PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO SREČE, ZADOVOLJNOSTI IN NOVIH USPEHOV V NOVEM LETU. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA . ME in META !M 15317 WATERLOO RD. Telefon nrad: KE 1-0706 • dcma: IV 6-4953 • Akad. med. HI 2-8500 SMREKAH HARDWARE 6112-14 St. Clair Ave. HE 1-5479 Vsem odjemalcem in prijateljem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto. SUPERIOR BODY 6605 St. Clair Ave. Telefon: EN 1-1633 Mnogokrat sme že doživeli božič, mnogokrat se je že dotaknil našega srca in pustil v njem svojo sled. čudno je, da so tudi maloverni in neverni ljudje tako močno vzljubili božič. Eden od naših pisateljev, ki velja za nevernega, piše: “Najlepši slovenski praznik je božič . . .” Ne samo slovenski! Božič je eden najlepših praznikov sveta . . . Božični dogodek je sprožil pesem: “Sveta noč, blažena noč . . .”, ki odmeva po vsej zemeljski obli in se je nikoli ne naveličamo. Vedno je sveža, vedno seže globoko v srce in ga gane. Božični praznik je iz slovenskih src priklical melodije: “Sveta noč, božična noč! Lepše zemlja ni imela . ..”, “Glej, zvezdice božje migljajo lepo . . .”, Poslušajte vsi ljudje, sveti Jožef v mesto gre . . .” Lahko bi šli od naroda do naroda: božič je vsakemu narodu segel v srce .. . Želeti bi morali, da bi se letos dotaknil tudi našega srca. Da ne bi ostali samo pri zunanjostih, temveč da bi doživljali njegovo vsebino. Kako? Zaželeti si moramo duhovnega gledanja božične skrivnosti. V čem pa je ta božična skrivnost? Otrok — mati, Božji o-trok — njegova božja Mati, čista, brezmadežna, najsvetejša. Naš otrok — naša mati. Bog je prišel med nas kot človeški otrok. Ta otrok je most med Bogom in človekom. Eno roko podaja Očetu, našemu bogastvu, drugo roko nudi nam ljudem, ki smo po svoji naravi praznina, lakota in žeja po čisti in trajni sreči. Ta o-trok je srednik tildi med teboj in tvojim Stvarnikom, med teboj in tvojim večnim ciljem. Zate ta otrok ni tuj otrok, ti zanj nisi tujec • zelb, zelo sta povezana med seboj. Tvoj Bog Odrešenik! Tvoj Bog in Gospod, toda majhen pred teboj, če tvoje srce vse to doživi in se ogreje, bo spregovorilo" besedo tople, prisrčne ljubezni; Moj Bog in vse moje! - Kako žalostna je tista beseda, ki jo je nekdo izrekel med nami: “Zame ni božiča!” Zate ni božiča? Siromak! Kam vodi tvoj korak? Brez božiča si vržen v kolesje hladne, neme, krute usode, ki človek, dve dejstvi gledaš v luči božiča! Prvo dejstvo: v tebi je prvina duha, ki nabira v sebi doživetja, luč, lepoto, resnico; žal, tudi zmoto in greh. Drugo dejstvo: Bog je postal tvoj odrešenik, mil, dober in usmiljen, otrok, ki čaka besedo tvojega toplega srca ... To je luč božične noči. Če je ne vidiš, hodiš v temi . . . V čem je še skrivnost božiča? Ne samo v velikem dejstvu učlovečenja. Tudi v okoliščinah Jezusovega rojstva. Ali ti ne pridiga uboštvo betlehemske votline o tem, da veličina človeka ni v zunanjih dobrinah, ki jih vsakdo pusti na tem svetu, marveč v notranjih zakladih srca? Kaj pomaga, če si človek ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi ... In kaj bo dal človek v zameno za svojo dušo, ki je nadragocenejša prvina v nas? Iščite najprej božje za svojo dudo, tisto bož-jKako tudi ne! Cerkev smo o-je, ki ostane. Vse drugo je krasili s stotinami žarnic, na sredstvo potovanja, je popot- vrtu med cvetoče grmovja pre-no brašno, ki se porabi med pleteno mežikajo barvne luč- potjo. O kako čudovite so okoliščine rojstva božjega otroka! Med svoje je prišel in njegovi ga niso sprejeli. Kako velik dramatik je Bog! Kako velik!se je kosala, da z venci in luč-umetnik! Njegova umetnost je kami napravi kar se da lep u- ke, kar vse napravlja res čaroben vtis. Na cerkvenem pročelju žari velik križ, notra-n j ost je bajno razsvetljena in okrašena. Župnijska mladina očarala svet. Bog se razodeva preprostim pastirjem; učeni pismouki ga ne vidijo. Od daleč prikliče učenjake, vladarje, da se mu pridejo poklonit; tisti, ki so na pragu Betlehema, ostanejo hladni. To je skrivnost p r e p roste resnicoljubnosti, ki je zunanji sijaj in trenutna korist ne preslepita. O, kako velik umetnik je Bog! Njegova umetnost je v božični noči očarala svet. Želimo vam, da bi letos globoko doživljali božič. ----o------ BoliŠEi© pisme fit Podržaja k Indije Vsem dragim ameriškim rojakom pošiljam nadvse prisrčna božična ih novoletna voščila. Letos jih pošiljam iz Khari-' ja, svoje nekdanje desetletne misijonske postaje. praznik si ni osvbjil src Indijcev tako kot Božic. Katoličani mu pravimo VELIKI DAN. Protestanti, ki jim je Novo le-nekamjto nekam bolj pri srcu, se vsaj drvi. “Kam greš, življenje mo- na podeželju ta dan kar med je? . .. V temo nazaj ... iz nas pomešajo. Poganom je po-niča v nič . . .” Ko bi bilo to stal Božič tudi njihov praz- činek, zlasti z zares lepimi jaslicami in okusno nadetim glavnim oltarjem. DURGAPURSKA DŽUNGLA (kjer sem prebil dve leti in pol) je poglavje zase. Božič smo slavili skromno, saj smo tam postavili šele prve jaslice v skromni delovni lopi dve leti povrsti. Zdaj tam sredi goščave stoji velik kolegij z drugimi poslopji — gotovo bodo letos Božič primerno obhajali, medtem ko sem jaz spet tukaj v Khariju, kjer bomo s pastirčki in ihbiči prepevali Jezusu Sveta noč, blažena noč . . . Lepa bo ta noč in tolažilna, čeprav na obzorju mežika kladivo in srp in sonce vzhaja in zahaja v rdečem siju grožeče vihre. No, ljudem, ki so ‘dobre volje’ v svetopisemskem pomenu in ki skušajo, da so dobro BOŽIČ! Noben krščanski zapisani v knjigi življenja, so Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim naročnikom in prijateljem. V naši popravljalnici avtomobilov boste dobili najboljše delo, najnižje cene in ljubeznivo postrežbo. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! GRAND LAUNDRY & DRY CLEANING 5911 St. Clair Ave. EN 1-5158 Vargo'j Sunoco Service 6947 St. Clair Ave. Phone: EN 1-9S32 Vesel božič in srečno vožnjo v novem letu! Merry Christmas and a happy New Year to all our customers and friends CHARLES VARGO SEASON’S GREETINGS TERRACE BEAUTY SALO! LOIS VOLK Open Evenings by Appointment 1161 East 71st St., Cleveland, Ohio 44103 UTah 1-1641 — If no answer call 881-5531 Sf1-. res, bi bilo neskončno žalostno. A čeprav žalostno, ko bi bilo vsaj res! Če ni res, zato ni res, ker je božja Beseda meso postala in med nami prebivala in nam je dala pravico, da postanemo božji otroci, nik. Vsaj okrog misijonskih postaj ta dan nihče ne opravlja hlapčevskih del. Pražnje oblečeni v trumah prihajajo o-biskovat jaslice, izpolnjevat razne zaobljube, ki so jih napravili med letom, se klanjat nam, ki vanjo verujemo . . . ‘malemu bogcu’ in večat gnečo jaslice že dva tisoč let sem predpodoba križa in — vstajenja. Naj Vam vsem novorojeno Dete da obilno takih misli in tem primernih milosti za ves ta lepi božični čas! V tem smislu se Vas bom spominjal in v tem smislu prosim tudi za Vaše blage in uspešne molitve. Bog Vam povrni! Prisrčno pozdravlja Vaš še zmeraj delovni bengalski misijonar p. Stanko Poderžaj, DJ Khari, 28. nov. 1967. Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki na do-Piva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obrestih, da mu Vi noklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino oben°m z natančnim naslovom novega naročnika. ___ KUPON Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domo naslov: Ime ...................................... m l'o: mr.}< božDvv darilo na sledeči cesta mesto in država ............. Za to darilo pošiljam znesek S. Moje ime je ................. Moj naslov je ............... mesto in država _____________ ■ na večdnevnem božičnem semnju, ki je postal kar redna letna ustanova. V RAGAPURJU (tam sem bil deset let), kjer so prej na Božič obiskovali cerkev le posamezniki, je naval nekristjanov tako narasel, da smo mo-, rali cerkev zastražiti in ljudi spuščati pred jaslice v gručah po 25-50, vse od konca jutranjih maš pa do dveh, treh popoldne. V KHARIJU se je ponovilo isto, le da je tukaj naval večji popoldne med procesijo s kipom lepo okrašenega sedečega Jezuščka. Pogled na drugoverce — muslimanov ni blizu —, ki opazujejo vse to v gostih gručah, je nekaj posebnega. Mislijo pač, da je kipec res sedež živega božanstva. Zato sklepajo pred njim roke, se mu klanjajo in z nadvse spoštljivim vedenjem razodevajo pristno pobožnost. V ČANDERNAGORJU (tam sem. bil devet let), kjer je gospoda doma, je naval zvečer. MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR FROM DEMSHAR t S0IS, ML 22034 Lake Shore BIvcL TeL: 731-4770 • Najpopolnejša izbira slovenskih in hrvaških gramofonskih plošč • Božične pesmi slovenskega okteta — poseben album • Barvni T.V. aparati Magnavox in Stereo Phonograph • Vse vrste fotografskih aparatov, pripomočkov in materijala za fotografiranje • Harmonike vseh vrst Chromatic Accordion VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ŽELI SVOJIM NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM TONY KRiSTAVM lastnik podjetja za slikanje in pleskanje sob, hiš in poslopij zunaj in znotraj PAINTING AND DECORATING 1171 East 61 Street Tel: 431-0965 MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS! WIEHN'S BAKERY BEST BAKED FOOD FROM OUR OVEN TO YOUR TABLE 704 E. 185 St. — Tel.: KE 1-0650 Cleveland, O. Famous for our Potica VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM STANOVALCEM 32. VARDE JACK A. BANKO COUNCILMAN 32. VARDE Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in sorodnikom OBLAK FURNITURE SLOVENSKA TRGOVINA S POHIŠTVOM 6532 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103 Telephone: 431-2288 Vse pohištvo, appliances in druge potrebščine za dom. Postregli Vam bomo z blagom direktno iz tovarne ali iz skladišča. Prosimo, da nas vedno pokličete za appointment. Na željo Vas obiščemo na Vašem domu. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM AL GRAJZL JEWELRY 687 E. 185 St. 531-2465 EMILEE'S BEAUTY SALON 6128 Glass Ave. Cleveland, O. 44103 VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO Tel.: 881-6480 EMILEE JENKO