v7Vand
f-yuAUce...
NO. 189
Ameriška Domovina
mjA i m
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 3, 1960
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LIX — VOL. LIX
Rdeča Kina ponudila | Novi grobovi Kongu finančno pomoč
Vlada rdeče Kitajske je na prošnjo Lumumbe ponudila Kongu dva in pol milijona dolarjev f inančne pomoči, zavrnila pa vojaško.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Polk. Mobutu je že pred dnevi objavil, da so pri Lumumbi dobili dokaze, da se je ta obrnil za vojaško in finančno pomoč tako na Sovjeti j o kot na rdečo Kitajsko. Koncem tedna so objavili dokumente, ki dokazujejo, da je vlada v Peipingu pristala na finančno pomoč v obsegu dveh in pol milijona dolarjev, da pa je vojaško pomoč odklonila.
Mobutu je pokazal časnikarjem pismo s podpisom predsednika rdeče kitajske vlade Ču-Enlaja, v katerem je rečeno, da vlada pretresa Lumumbovo prošnjo za pomoč v vojaških potrebščinah in orožju. Mobutu je dejal, da je pismo odgovor na prošnjo, ki jo je poslal v Peiping v imenu Lumumbe njegov podpredsednik vlade Gizenga. Pismo so našli pri Lumumbi, ko so ga prijeli kmalu potem, ko je vojska prevzela oblast v prestolnici.
Konferenca propadla
Konferenca političnih veljakov iz vsega Konga, ki sta jo sklicala Kasavubu in polk. Mobutu, je po vsej verjetnosti propadla. Katanški predsednik Čombe je odklonil razgovor z zastopniki Mobutuja, Lumumba pa je načrt označil kot izrazito naperjen proti sebi.
Kasavubu je koncem tedna priznal od Mobutuja imenovane visoke komisarje za začasno zakonito vlado in pozval zastopnike tujih držav, naj se v vseh vprašanjih obračajo na nje. Lumumba še vedno trdi, da je edini zakoniti predsednik vlade in išče za svoje stališče opore pri ZN.	!*
Indonezijci so prišli
Kljub ostremu protestu predsednika republike Kasavubuja in polk.. Mobutuja je prišlo koncem tedna v Kongo okoli tisoč indonezijskih vojakov v okviru ZN. Kasavubu in Mobutu se bojita, da bodo ti vojaki Podobno kot ganski in gvinejski Podpirali Lumumbo.
Oen. L. Lemnšlzer novi načelnik skupnih stanov
Washington, d. c. — Gen. Nathan F. Twining je stopil s zadnjih septembrom v pokoj mesto njega je postal načelnik skupnih glavnih stanov oboro-^onih sil dosedanji načelnik glavnega stana armade gen. Lyman L. Lemnitzer. Njegovo mesto je zasedel gen. George Decker, dosedanji njegov namestnik.
Novi načelnik skupnih glav-nih stanov se je izkazal kot odlični vojak v Koreji, pa tudi kot dober diplomat.
Terezija Gorencic
V	soboto zvečer je doma na 1189 E. 61 St. umrla Terezija (Rozi) Gorencic, rojena Avsec, stara 89 let, rojena v vasi Vinji vrh, fara Bela cerkev, od koder je prišla pred 55 leti. Bila je članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Društva sv. Ndže CKO, društva Carniola Hive št. 493 TM in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Mož Joseph je umrl 1. 1918, umrli so tudi bratje Joseph, John in Frank ter sestra Uršula Muhic. Tukaj zapušča hčeri Thereso Novsak in Josephino, pastorka Franka Novsak in vnuka. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob enih.
Frank Kozlevčar
Po daljši bolezni je preminul v Highlandview bolnici Frank Kozlevčar, star 52 let, stanujoč na 1222 E. 170 St., poprej pa na Sylvia Ave. Tukaj zapušča brate Johna, Josepha, Antona in druge sorodnike. Sin Robert je umrl leta 1947. Zaposlen je bil Eaton Axle Co. Pogreb je danes zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vne-bovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Antonija Blumel
V	petek je preminula v Euclid Glenville bolnišnici 80 let dara Antonija Blumel, prej Starman, z 19560 Ormiston Ave., doma iz Gorenje vasi. Zapustila ie sinove Anthonya, ki vodi Blumel Ignition, Dominika, Hen-rya in Josepha, hčeri Mrs. Faye Hartman in Mrs. Mary Robbins, 14 vnukov, 14 pravnukov ter brata Johna in Louisa Starman, ki sta imela pred leti mlekarno. Pokojna je bila članica Društva V boj št. 53 SNPJ in Kr. št. 1 Progres. Slovenk. Pogreb bo danes dopoldne ob desetih iz Mary A. Svetek pogreb, zavoda na Lakeview pokopališče.
Matilda Kompare
Pretekli ponedeljek so pokopali v Lorainu, O., 44 let staro Mrs. Matildo Kompare z 1871 E. 30 St., ki je umrla po petih mesecih bolezni v St. Joseph bolnišnici. Zapustila je moža Louisa, očeta Charlesa Yalik, brata Johna in sestri Mrs. Mary Teleha in Mrs. Elizabeth Pratt. Rojena je bila v Lorainu. Pogrebne sv. mašo in pogrebne molitve je opravil župnik č. g. Milan Slaje.

V remenski prerok pravi:
Sončno in jasno. Najvišja temperatura 65, najnižja 40.
Posebna komisija naj reši spor Kine z ZSSR
LONDON, Vel. Brit. — Komunistične države so sestavile posebno komisijo, v kateri so zastopane vse komunistične stranke satelitskih držav, Italije, Francije, ZDA, Indije in še nekih drugih dežel, ne pa Tito-vine. Komisiji načeluje znani Suslov. Njena naloga je raziskati spor med sovjetsko in kitajsko partijo in najti zanj reši tev.
Komisija mora končati svoje delo do 7. novembra in staviti predloge vrhovnemu sestanku vodnikov partij, ki se bo tedaj sestal v Moskvi.
Za obletnico zmage kitajske revolucije je Mao izdal knjigo, ki v njej razlaga svojo teorijo o neizbežnosti vojne med komunističnim in kapitalističnim sve-
Pri General Electric se začel včeraj šfrajk
Ker ni prišlo do sporazuma med družbo in predstavniki delavstva, se je začel včeraj štrajk okoli 70,000 delavcev v raznih delilh dežele.
CLEVELAND, O. — Mednarodna unija električnega delavstva je začela včeraj zjutraj štrajkati proti podjetjem General Electric po vsej deželi. Računajo, da je skupno prizadetih okoli 70,000 delavcev. Na področju Velikega Clevelanda je prizadetih okoli 2,800 delavcev v 20 tovarnah.
Kolektivna pogodba je s 1. oktobrom potekla in delavstvo se je po načelu “Brez pogodbe ni dela” odločilo za štrajk. Posredovalci zvezne vlade so predložili podaljšanje dosedanje pogodbe za čas, dokler ne bo sklenjena nova. Družba je predlog odklonila. Ona zahteva odpravo določbe o avtomatičnem zvišanju plač v sorazmerju s porastom cen, hoče več svobode v premeščanju delavstva s posla na posel in še nekatere druge -premembe. Družba je pripravljena zvišati plače za 3 odstotke ob podpisu nove pogodbe in za nove 4 odstotke 2. aprila 1962. Delavska unija zahteva letno zvišanje za 3 in pol odstotke.
General Electric ima 167 tovarn v 133 mestih po ivsej deželi. Vodstvo podjetja Je izjavilo, la bodo tovarne danes odprte in kdor hoče delati, lahko pride delat. Delavska unija je postavila povsod stavkovne straže.
------O-----
Washington je omejil potovanje na - Kubo
Državno tajništvo je pozvalo vse državljane ZDA, naj ne hodijo na Kubo, če nimajo za to nujnega razloga.
WASHINGTON, D. C. — V petek zvečer je državno tajništvo objavilo poziv vsem državljanom, naj ne potujejo na fCubo, če nimajo zato skrajno “njunega’ razlaga. Razmere na Kubi so se za Amerikance tako ooslabšale, da jih ZDA ne morejo ščititi, kot je potrebno. Iz istega razloga je Državno tajništvo pozvalo vse ameriške državljane na Kubi, naj pošljejo domov svoje žene in otroke.
Poslaništvo v Havani je sporočilo, da so samo od 1. januarja pa doslej kubanske oblasti prijele 57 ameriških državljanov.
Protesta ZDA zaradi zaplembe podružnic ameriških bank v Havani, Kuba sploh ni marala sprejeti. Kak odnos ima vlada Kube do ZDA kaže izjava Fi-dela Castra o predsedniških kandidatih Kennedyju in Nixo-Imenuje ju “dva nevedna,
Nevtralci pritiskajo vstrajno dalje za sestanek Eisenhower-Hruscev
nu.
golobrada otroka . . . igrači v rokah velikih interesov.’ Meč tem je Castro poln hvale o Niki-ti Hruščevu “genialnemu človeku z veliko energije in velikemu nrijatelju kubanske revolucije.”
Dan molitve za mir v Alžiru
V francoskem mestu Pont-main so nedavno organizirali poseben dan mdlitve za mir v Alžiru in na svetu. Slovesne maše v stolnici vso se udeležili pari ški kardinal Feltin in mnogi dru gi francoski šlkofje.
tom in zavrača sožitje, ki ga o-znanja Hruščev.
Južni Tirol pred ZN
Avstrija je spravila pred ZN vprašanje avtonomije Nemcev v Južnem Tirolu, med tem pa ne da slovenski narodni manjšini na Koroškem njenih pravic.
NEW YORK, N. Y. — Avstrijski zun. minister Bruno Krei-sky je dejal v svojem govoru pred glavno skupščino Združenih narodov, da bo avstrijsko zastopstvo predložilo kasneje v razpravo pristojnemu odboru nove predloge glede ureditve nemške narodne manjšine v Južnem Tirolu ali Gornjem Po-adižju, kot imenujejo ta predel Italijani.
Južni Tirol je brez dvoma nemška pokrajina, toda Avstrija jo je morala po prvi svetovni vojni odstopiti zmagoviti Italiji. Po dogovoru HIHlerja in Mussolinija so se oni južnni Tirolci, ki se niso hoteli poitalijančiti, preselili v Nemčijo. Avstrija tega dogovora ni priznala in Južni Tirolci so se vrnili svoja nekdanja domovanja. Avstrija je za Južni Tirol zahtevala avtonomijo. Spor je bil rešen v posebnem dogovoru med Avstrijo in Italijo. Avstrija se sedaj pritožuje, da Italija dogovora ni izpolnila in je prinesla svojo pritožbo pred Združene narode.
Pri tem je zanimivo to, da je Avstrija v smislu mirovne pogodbe dolžna dati enake pravice Slovencem na Koroškem in Hrvatom na Gradiščanskem, pa tega doslej še ni storila. Beograd kljub temu molči ali pa objavi tu in tam kak papirnati protest, namesto da bi po zgledu Avstri-ie spravil to vprašanje pred Združene narode ali pa zahte val intervencijo od strani pod-nisnic mirovne pogodbe.
Nova sredstva za Polaris
WASHINGTON, D. C. — Obrambno tajništvo je dalo za gradnjo in izpopolnitev raket Polaris na razpolago novih 169 milijonov.
Vodniki nevtralnega bloka v Združenih narodih so predložili glavni skupščini resolucijo, ki poziva Sovjetsko zvezo in Združene države, naj obnovita neposredne razgovore za rešitev spornih vprašanj. Kljub ostremu napadu Hruščeva na ZDA v soboto nevtralci misli na sestanek Eisenhower Hruščev niso opustili. — Hruščev odklonil izpustitev amenških letalcev. — Razgovori v Washingtonu.
NEW YORK, N. Y. — Indija, Indonezija, Združena arabska republika, Guna in Jugoslavija, ki veljajo za vodnike takozvanega nevtralnega bloka v Združenih narodih, so predložile glavni skupščini posebno resolucijo, ki se zavzema nujno za neposredne razgovore med predsednikom ZDA Eisenhowerjem in predsednikom vlade ZSSR Hru-šeevim, dokler je ta v New Yorku. Ostri sobotni napad Hruščeva na ZDA v Združenih narodih nevtralcem ni vzel poguma, trdijo, da je tak sestanek sedaj še bolj potreben. Med tem ne kažeta Eisenhower in Hruščev nobenega veselja do njega. Hruščev je izjavil, da ne misli izpustiti ameriških letalcev z od Sovjetov sestreljenega letala RB-47 1. julija letos, kar je stavil Eisenhower za pogoj sestanka.
Ko se je začela v soboto do- j
poldne razprava o sprejemu rdeče Kitajske v ZN, so ZDA predldožile, naj bo to vprašanje za eno leto odloženo. Predstavnik ZAD Wadsiworth je v kratkem govoru navajal razloge za svoje stališče. Peipinška vlada po teh navajanjih ne izpolnjuje • pogojev za sprejem, ker dejansko ni miroljubna, ampak napoveduje neizbežno vojno. Hruščev je v ostrih besedah napadel ZDA češ, da tu linčamo in obešamo črnce, da ne poznamo demokracije, ne enakopravnosti in svobode. Hruščev je trdil, da so ZDA najbolj imperialistična sila sveta, to da čivkajo že vrabci na strehah.
Predsednik ZN prekine Hruščeva
Ko je Hruščev imenoval predsednika Španije Franca morilca, ga je predsednik skupščine prekinil in ustavil prevod njegovega govora. Posvaril ga je, da osebni napadi na poglavarje držav-članic niso dovoljeni.
Predsednik sovjetske vlade je svarilo zavrnil in nadaljeval svoj nenavadno divji in ostri nastop. Grozil je, da bodo komunistične države stopile iz Združenih narodov, če ne bodo ti sprejeli rdeče Kitajske, in u-stanovili svojo lastno organizacijo. Trdil je, da razorožitev ni
Raketa Polaris, s katero so o-premljene atomske pod(momi- mogoča, če rdeča Kitajska ne ce, predstavlja eno najvažnej-
ših in najmočnejših orožij ZDA. Nova sredstva naj pospešijo gradnjo raket in podmornic, pa tudi izboljšajo same rakete. Te imajo doslej domet 1200 milj, radi bi ga podaljšali na 2500. S tem bi mogle ponesti atomske in vodikove bombe v katerikoli del kopna skrite v atomskih podmornicah v svetovnih oceanih.
Obsodba izvršena!
COLUMBUS, O. — Joseph L. Cosby je po skupni večerji s svojim očetom, tudi obsojenim morilcem, končal v petek zvečer na električnem stolu v državni jetnišnici.
Cosby je bil obsojen na smrt ker je 10. oktobra 1958 ob poskusu topa umoril R. Mačka, lastnika trgovine s čevlji na 10417 St. Clair Ave.
Guverner DiSalle je izvršitev obsodbe preje odložil za 60 dni na pritisk dela javnosti.
bo sprejeta z ZN, kar bo brez dvoma povečalo nevarnost uničujoče atomske vojne.
Zastopnik ZDA je označil nastop Hruščeva za “nezmeren izbruh” in dejal, da je ta povzročil resen dvom, ali obstoje kaki izgledi na uspeh razgovorov o razorožitvi ali o katerem koli mednarodnem vprašanju.
Razgovori v Washingtonu
WASHINGTON, D. C. — Včeraj se je vršil sestanek predsednika Eisenhowerja s predsednikom angleške vlade Macmilla-nom in predsednikom avstralske vlade Mcnziesom. Jedro posvetovanj je bil mednarodni položaj, vprašanje razorožitve in morebitnega sestanka Eisenho-wer-Hruščev.
Eisenhowerjev tiskovni tajnik Hagerty je po sestanku dejal časnikarjem, da se stališče predsednika ZDA do sestanka s Hru-ščevim tekom posvetovanj z Macmillanom in Menziesom ni nič spremenilo. Eisenhower je
še pred prihodom Hruščeva v New York izjavil da -se je pripravljen z njim sestati le, če Sovjetska zveza izpusti oba preživela ameriška letala s sestreljenega letala RB-47.
Hruščev je v soboto izjavil časnikarjem, da ZSSR tega ne bo storila. V nevtralnih krogih kljub temu pritiskajo k sestanku.
Verjetno bo prišla resolucija nevtralcev ža dancis na dnevni red razprave glavne skupščine. Nocoj bo glavna skupščina nadaljevala tudi razpravo o sprejemu rdeče Kitajske v ZN in glasovala o predloženih resolucijah. Trdijo, da bo ameriška resolucija, ki je proti sprejemu, dobila večino, čeprav ne morda tolikšno kot lani. Vse zavisi od tega, koliko je Hruščevu uspelo prestrašiti male države Afrike in Azije z atomsko vojno.. ----------------o------
General našel smrt v letalski nesreči
CLEVELAND, O. — Tukajšnji domačin maj. gen. Carl F. Fritzsche, 57 let stari poveljnik armadnega vežbalnega središča Fort Ord, je pretekli petek našel smrt, ko se je malo letalo, s katerim se je vozil v San Francisco, ponesrečilo.
Letalo je zašlo v meglo in padlo v griče v bližini Oaklanda. Vseh šest oseb v letalu je bilo na mestu mrtvih.
Iz Clevelanda in okolice
Molitev—
Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene po nocojšnji seji v Zakrajškov pogreb, zavod molit za pok. Terezo Gorenčič.
Državna konvencija SŽZ— Podružnice SŽZ iz Ohio so imele včeraj svojo letno konvencijo v SDD na Waterloo Rd. Udeležila se jo je tudi gl. tajnica Albina Novak iz Chicaga. Med govorniki so bili John Fa-kult, zastopnik 32. varde v mestu, član mestnega odbora Eu-clida Max Gerl in Matt Intihar, predsednik SMZ. Na banketu je bila izbrana za kraljico lepote Joanne Arko z Norwood Rd. Ves spored je vodila predsednica Antonija Tanko. Nagrade so dobili:	M. Mlach iz Lo^
raina, Theresa Racher iz Niles, Ohio, Lucy Mervar z Garfield Heights, C. Tržaška, Warrens-ville, O., in Mrs. Povzek s Holmes Ave.
Žalostne vest—
John Zapusek z 18802, Kewa-nee Ave. je dobil sporočilo, da mu je 20. sept. letos umrla v Škofji vasi pri Celju 77 let stara mati. Poleg njega zapušča v Sloveniji še enega sina in dve hčeri.
Kdo ie pozabil—
Kdor je pozabil včeraj pred pisarno AD dežnik, ga lahko dobi v uradu.
Seja—
Klub društev AJC na Recher Ave. ima nocoj ob osmih sejo v navadnih prostorih AJC.
Nocoj po cerkveni pobožnosti ima Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ važno sejo v prostorih šole sv. Vida. Po seji prigrizek in zabava. Asesment bo tajnica pobiral od šeste dalje.
Popravek—
Mrs. Fannie Modic z 21179 Lake Shore Blvd. je umrl v Buenos Airesu v Argentini brat John Kromar ne Anton, kot je bilo zadnjič pomotoma sporočeno.
Tito obiskal Hyde Park
HYDE PARK, N. Y. — Josip Broz-Tito je obiskal v soboto nekdanje domovanje in grob predsednik F. D. Roosevelta. Sprejela ga je Mrs. Eleanor Roosevelt, pokojnikova žena, ki jo bila 1. 1953 tri dni gost Tita v njegovi palači na Brionih.
Tito je pokojnega Roosevelta označil za velikega človeka in državnika. Omenil je zlasti njegove zasluge za zmago zavezniške stvari v drugi svetovni vojni.
Nov poskus Titana
CAPE CANAVERAL, Fla. — Letalske sile pripravljajo nov poskus poslati raketo Titan na 10,000 milj dolgo pot v južni del Indijskega oceana.
Prvi tak poskus sredi preteklega tedna ni uspel. Raketa je padla kakih 4,000 milj daleč od tod v Atlantik.
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — V grmovju za spomenikom George-a M. Cohan na Times Squani postavljena bomba je eksplodirala in ranila sedem oseb. Kdo je bombo tja postavil, je skrivnost, ki jo skušajo oblasti razvozlati. V Centralnem parku so našli ročno granato nekaj rr pred tem, ko se je imel tam mimo peljati madžarski Kadar.
HAVANA, Kuba. — Veliko Ni-caro podjetje za pridobivanje nikla, last ZDA, je zasedla delavska milica. Delavstvo je izjavilo, da bo vodilo samo o-hrat, dokler kubanska vlada
ne odloči, kaj bo ukrenila. Vlada ZDA je obrat podjetja ustavila zaradi težav, ki jih je povzročala Kuba.
WASHINGTON, DC. — Predsednik Eisenhower je v posebnih notah sporočil petim nevtralnim državam, ki so predložile resolucijo za sestanek Eisenhower-Hruščev, da je on pripravljen na tak sestanek, kakor hitro bo imel dokaze, da je na njem mogoče doseči kak uspeh. Takih dokazov za enkrat še ni.
I
'RMERlšKA DOMOVINA, OCTOBER 3, 1960
/Uieri^ka Domovi ha
/%■ n/l E Mio/%■ i%i— tiorvii
Glair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
PiAlisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
JJnited States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 189
Mon., Oct. 3, 1960
Eisenhowerjev govor je bil torej res poslovilen; ker je moral braniti ameriško zunanjo politiko in iskati naklonjenosti tistega tropa malih držav, ki sedaj sedijo v ZN, ga govornik ni mogel zaključiti z besedami: sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal. S tem bi bil povedal preveč resnice. Take stvari pa ne spadajo v poslovilne govore.
Vkljub temu govor ni odveč. Je lepa rekapitulacija ameriške zunanje politike in dobro utemeljen izraz ameriške želje po miru in njene pripravljenosti, da sprejme nase vse potrebne žrtve, naj si bodo še tako velike. Na vse delegate pri ZN je napravil vtis, ki ga vsa komunistična de-magogija ne bo mogla tako hitro ubiti. In to je tudi precej vredno.
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejdeik
rXTXXTTTTrXXXXl
Eisenhower se je poslovil od Združenih narodov
Pred dobrim mesecem je kazalo, da Eisenhower ni videl potrebe, da se še posebej poslovi od Združenih narodov Ko je pa Hruščev napovedal svoj prihod v New York, so v Washingtonu začeli misliti, da ne bi bilo dobro, da bi Amerika prepustila govorniški oder v ZN samo moskovskemu diktatorju. Ideja, naj govori tam tudi Eisenhower je hitrejše dozorela, kot smo mislili, toda kaj naj govori?
Lahko bi tam branil ameriško zunanjo politiko, lahko bi tam branil politiko ZN, lahko bi tam obračunaval s komunistično napadalnostjo, ki ne pozna nobene meje, olike in poštenosti, lahko bi tam poskušal zakrpati zveze med obema blokoma, svobodnim in komunističnim. Izbral je drugo pot. Za slovo je hotel povedati na govorniškem odru ZN in vsemu svetu, da ni menjal svojih nazorov o pravilnosti ameriške zunanje politike, odkar sedi v Beli hiši, in da ga veseli, da so se ravno ZN tako lepo povečali in konsolidirali, ako-ravno to ni šlo zmeraj brez velikih težav.
Eisenhower je razvijal v svojem govoru že znano stališče ameriške politike glede afriških problemov, posebno glede Konga, in razčlenil ameriške želje o bodočnosti političnih odnosov med Afriko in ostalim svetom v petih točkah: nevmešavanje v notranje zadeve afriških držav, zavarovanje varnosti teh držav brez tekmovanja v oboroževanju Afrike, hitra gospodarska pomoč Kongu, dolgoročen načrt podpiranja vse Afrike in še poseben načrt o širjenju izobrazbe v afriških državah.
Eisenhower je ponovil ameriško željo po splošnem, toda kontroliranem sistemu razorožitve vseh držav brez izjeme. Podčrtal je potrebo po podpiranju tistih držav, ki jim primanjkuje hrane; odobraval je idejo, da ZN dobijo svojo lastno oboroženo silo in da naj v ta namen države članice ZN držijo ZN na razpolago dogovorjene vojaške kontingente z vsem potrebnim orožjem. Ponovno je predlagal, naj vprašanje vesolja postane predmet mednarodnih dogovorov, kajti vesolje ne more postati “lastnina” nikogar.
Eisenhower je opozoril svet, da Amerika ne stavi teh predlogov iz sebičnosti. Skliceval se že na ameriške žrtve in sodelovanje pri utrjevanju svobode v Iranu, na Grškem, v ; oreji, v Vietnamu, v sueški in libanonski krizi. V vseh teh r lučajih ni Amerika iskala nobenih koristi in ni zahtevala nobene odškodnne na svoje žrtve.
To je dalo Eisenhowerju pfavico, da je pozval komuniste, naj bodo za svobodne volitve po vsem svetu, da dobijo vsi narodi možnost, da se svobodno odločijo za režim, ki ga hočejo imeti. Dodal je še, da bo Amerika zmeraj bolj podpirala ZN s sodelovanjem, denarnimi prispevki in svojim političnim ugledom.
Kot se vidi, je bil to poslovilen govor, ki mu človek težko ugovarja, kar se tiče namenov in želja, ki so v njem izraženi. Vprašanje je le, ali se od tega da kaj prida izvesti.
Najpreje je treba pomisliti, da so meseci Eisenhower-jeve administracije šteti. Eisenhower sam bi mogel le malo tega uveljaviti, kar je želel v svojem govoru pred skupščino ZN. In njegovi nasledniki? Kennedy se čuti vezanega na Eisenhowerjeve obljube samo v par konkretnih slučajih, drugače pa bo imel svojo zunanjo politiko, ako pride v Belo hišo. Človek bi mislil, da bo Nixon hodil po Eisenhowerje-vi poti, pa tega do danes še ni nikoli rekel. Svet torej ve, da ne more računati s tem, da bo Amerika nadaljevala v vseh podrobnostih Eisenhowerjeve zunanjo politiko.
Pa tudi če bi Nixon ali Kennedy hotela izvajati to, kar je Eisenhower napovedal pred ZN, je veliko vprašanje, ali bi mogla. Pri naši zunanji politiki ima veliko besedo senat. Senat je v zunanji politiki zelo svojevoljen in trmoglav. Še vsakemu predsedniku je kazil račune v zunanji politiki; tudi takim, ki so imeli veliko veljavo v deželi. Kako naj torej moreta računati Nixon ali Kennedy, da jima bo sledil senat, ko nimata na primer še daleč tako velikega ugleda kot Eisenhower?
V Eisenhowerjevih izvajanjih je mnogo idej in predlogov, ki v ameriških političnih krogih niso bili zmeraj simpatični. Vzemimo na primer Eisenhowerjevo željo, naj delimo pomoč v Afriki in varujemo neodvisnost tamošnjih držav samo preko ZN. To se pravi: z ameriškimi podporami in ameriškimi vojaškimi silami naj razpolagajo organi ZN! In ti organi bodo odvisni od večine v ZN in ne od Amerike. V preteklih letih je bil v ameriški javnosti že obravnavan ta problem; senat se je takrat postavil na stališče, da naj o denarju ameriških davkoplačevalvev in o ameriških oboroženih silah odloča samo naša dežela in nihče drugi.
Najvažnejše je to-le: O vseh predmetih, ki je Eisenhower govoril o njih, ne odloča samo posameznik, ampak najmanj dva, recima dva bloka, svobodni in komunistični. Govor tovariša Hruščeva je izzvenel v to, da noče o Eisen1 howerjevih predlogih in idejah niti razpravljati. S te'm jih je pokopal že v par dneh, potem ko so bile izgovorjene.
Duluth, Minn. — Ko sem pred par meseci nekaj pisal o življenju naše sodobne ameriške mladine in iskušal predočiti nekaj vzrokov, ‘ki pospešujejo brzino življenskega toka v teh— “modernih časih” po nekih novih potih življenja, ki vodijo v neko nejasnost, sem cul radi tega par kritik.
Neka— gospa na “Rangu” je dejala: “Kaj se pa v to utiika? Kaj ga pa to briga? Ali misli, da bo ravno on spravil vse v red? In kaj pa mladi' dajo na to, kaj kak tak le Andrej ček napiše? Miladina je plesala in se zabavala, ko njega ni bilo in se bo ko njega ne bo!”
V zadnjem stavku je kar prav povedala. Tako je bilo in tako bo, da mladina je plesala in bo plesala. Tega veselja jaz mladini ne želim prav nič kratiti. Zabava je potrebna. Tudi koristna je, če je zabava poštena in taka, da človeku ne škodi fizično, pa tudi duševno in moralno ne sme! Prava zabava človeka še krepi.
O zabavah je bilo že mnogo prerekanj. In v prerekanjih so nastopali strogi in popustljivi čuvarji morale. Oboji so imeli nekaj prav. Pri nekaterih se opravi več in bolje s popustljivostjo in prizanašanjem, pri drugih je strogost potrebna in še ne gre. Je, kakor so slučaji. Pa s kakim materialom imaš opra-
viti. Po domače bi to najbolje pojasnil tisti kroparski kovač, ko je nekoč prišla v Kropa neka gospoda in ga je opazovala, kako je žeblje koval, špičil in glavi!. Pa so ga vprašali, kje se je naučil njegove obrti in kako je treba kovanim željem delati glave. Pa je kovač odgovoril pristno po kropansko;
“Kovašk kšeft je ves s huiča! Po nekaterm železu je treba u-darjati kakor bika po hlavi, kadar se ha na smrt pripravlja. Drug je pa spet mehk, kakor da bi bil ves s hislega, mleka!”
Iz nekega podobnega “materiala,” če smem tako izraziti so tu di značaji ljudi. Mehki in trdi. Nekateri se dajo upogniti sem in tja, drugi ne. Pri nekaterih ima pamet in razum dostop, pri mno gih ne. In to mora imeti pred očmi vsakdo, kdor želi pravično gledati v življenje stopajoče mlade rodove.
Prava zabava je zdrava in pomaga zdravju. Toda vsaka zabava pa ni zdrava! In na to je treba pomisliti, namreč: je li zabava taka, da je koristna, ali je taka, ki škoduje, ki pohujšuje? Yes, še več kakor trikrat se je treba vprašati pri takih slučajih o zabavah.
Ali naj navedem kake dokaze? Jih je treba navajati in naštevati? Samo cdpritq “televižne” tja med 4 in 5 uro popoldne, pa boste take slučaje videli, da jih boste siti za dolgo časa. Iz meščanskih višjih šol, (high schools), se vlije na sto in sto in stotisoči mladih učencev in učenk, ki so lani še pohajali v osnovno šolo (grade school). To so “teen-agerji” m/d 12 in 18 letom starosti. To v vsaki državi. Po vsej Uh ji gre to v visoke milijone. Kaj vidite? Prikaze v plesnih dvoranih, kako se začno vrteti z vsem mogočim telesnim gibanjem v takozvanem “Čača Dance.” Ih če gledate na njih \ obraze, kaj vidite? Pomižikujejo
si, z očmi se pomenkujejo in vse gre po taktu “Čača,” vse nekako tako, kakor so naši stari rekli, kakor na “Oberštajerskem.” Položimo vsako šalo na stran. Sodite pa lahko vsak sam, kaj taki mladci in mladenke, ki se vrnejo s takih plesom dan za dnem, doma potem sami vsak pri sebi razmišljajo. Ne bodimo naivni. Niso vsi iz samega trdnega kon-krita brez čutov! Kaj se dogaja v njih glavah in srcih? In mislite, da taki sestanki na takih “Čača plesih” jim prinašajo mir glave in srca? Naivna bi bila taka misel. Saj imamo toliko slučajev: tega in ono je vzela noč in zgubila sta se v življenju. In zraven je pripomba, “oba sta še mlekozobna.”
Tega se pa nihče ne vpraša, vsaj v takih tiskanih novicah ne, namreč: Kaj in kdo jim je v vse to pokazal pot in dal tak navdih? Če bi se tisti, ki odločajo, kaj je primernega in kaj ne za kazati mladini na televizijah in jim raz. i.agati po radio in jim dovoljevati razne razburljive plese, kar takoj po šoli, to vprašali, bi bilo seveda na mestu, pa da bi tudi potem storili, kar v takih slučajih zahteva prava poštena vest in pravi čut morale, bi se morda počasi vse to spremenilo. Ampak modernost je že dolgo desetletij na nekih svojih lastnih potih tudi kar se tiče človeške čutnosti, in tisti, ki zajeti od te modernosti orjejo na poljih kulture, umetnosti in celo znanosti, menijo, da ne more ničesar škoditi morali, pa .naj umetnosti prikazujejo mladini v takih ali takih hlačah in ikikljah. To je malo grobo izraženo, a včasih je tre ba grobo povedati in izraziti, da te razumejo tisti, katerih se tiče. Pri tem bi bilo treba v prvi vrsti naviti ušesa tistim, ki dajejo možnost in ki prirejajo take zabave mladini.. Več in bolj kakor mladina zasluži kritiko tista vrsta umetnikov in kulturnikov, ki take programe prirejajo in dovoljujejo mladini. Mladina je pač mladina, ki nori za vsem, čim bolj je noro in neumno. Tisti ki je vir pohujšanja, tisti je vreden kritike in kazni!
Drugo polje v sodobni družbi kjer je mnogo škodljivega ple vela in zelenja za ameriško mla dino je pornografija (umazana književnost), to je v tisku in sliki. Po velemestih prodajajo to umazanost na mnogih vogalih in zakotjih. Mladi moški spol in tu in tam tudi starejši, pa tudi ženski spol sega po taki literaturi in takih slikah. Izpovedi mnogih mladcev in mladenk pred sodnijskem izpraševanjem na policijah to potrjujejo. Kako ustaviti to povedenj je uganka za mnoge. Katoliške farne in druge organizacije vodijo po vele mestih proti temu zlu borbo. Nekaj pomaga vsaj med katoliško vzgojeno mladino. Drugje pa ima to zlo bolj prosto pot. Ne želim in nimam namena tu kaj pretiravati. Ampak policijski zapiski kažejo in govorijo dokaj glasno, kakor je s to zadevo.
Veliko je slučajev, ko mladgi tu in tam zagrešijo, napadejo dd-k!eta in pri mnogih najdejo umazane pohujšljive slike. Ko jih na policiji izprašujejo kje so jih dobili in za kak namen, odgovarjajo: “For pleDrUre, We liked tol look at them, they give some
ideas.” Seveda, ideas! Kakšne? Vzbudile so jim strasti, ki so jih zapeljale v napad, za tem pa pred policijo, sodišče in v “špeh-kamro”!
Katoliška cerkev in njene organizacije po vseh večjih župnijah se proti temu zlu že od zdavnej borijo. Brez uspeha borba ni. Vsega plevela pa ne morejo iztrebiti. Tu je pa krivda na ljudeh samih, ker mnogi rajši poslušajo slabo kakor dobro. Prfed nedolgim je bila sodnijska obravnava pred višjim državnim sodiščem neke države glede tega. To je radi razpečevanja umazane literature v slikah in tisku. Odvetniki, ki so zagovarjali eno in drugo stran so privedli k pričevanju več profesorjev, ki poučujejo razne umetnosti in drugo na univerzah. Na žalost v njihovih izjavah ni bilo glede tega kake enotnosti. Drug drugemu so nasprotovali. Nekateri seveda upravičeno, d^ugi ne. Nazadnje je neki izmed teh izrazil neumestno in neumno izjavo: “Kaj boste dolžili izdajatelje take literature, sami sebe naj obtožujejo ljudje, ki to kupujejo. Če umazanosti kdo noče, jo naj nikar ne kupuje. Tisti, ki jo kupuje je prav tako kriv, kakor tisti, ki jo prodaja. Če bi jo ljudje ne hoteli, bi jo ne imeli komu prodajati. “To je do neke mere res, ampak, tisti, ki jo kupujejo so večinoma vsi zapeljani in zapeljujejo jih isti z oglaševanjem in goljufivo zapeljivo propagando, ki jo prodajajo.” Dalje skupina učenjakov tu, skupina tam in vsaka po svoje tolmači moralo glede tega. Tisk te njihove izjave objavlja, ljudje bero in ne vedo kdo ima prav in komu naj verjamejo. Končno vse to ustvarja neko godljo in nejasnost in javhost iz nje ne dolbi tistega ki naj bi jo bilo vodilo v takih zadevah.
Katoliška cerkev ima za svoje vernike v tem oziru jasna določila in praktični katoličani se jih držijo, vsaj iskušajo se po njih ravnati, daisi kot ljudje tudi niso izvzeti od posledic, ki jih taka nejasna golja ustvarja in rodi v veliki množici ljudi v vseh raznih prepričanjih in verstvih. Toda katoličani imajo vodilo, ki jim v tem oziru sveti in kaže pot, kakor morski svetilnik na obali kaže pot ladjam, ki prihajajo po morjih. Ta določila so: Ne valjaj se v blatu, da ne boš umazan! Ne išči biserov v glatu, ker v blatu jih ni! V blatu je blato! Navzgor k soncu, k nebu in Bogu obrni pogled, pa boš našel vse kar iščeš, Boga in srečo bodočnost!
Poizkusi, ne boš se kesal! --------------O--------
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, AND CIRCULATION REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912, AS
AMENDED BY THE ACTS OF MARCH 3, 1933, AND JULY 2, 1»46 (Title 39, United States Code, Section 233)
Of Ameriška Domovina, published daily except Saturdays, Sundays, and Holidays, and first week in July at Cleveland, Ohio, for October 1, 1959.
1.	The names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are: Publisher Victor Knaus, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio; Editor Mary Debevec, 6M7 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio; Managing Editor Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio; Business Manager, Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
2.	The owner is: (If owned by a corporation, its name and address must be stated and also immediately thereunder the names and addresses of stockholders owning or holding 1 percent or more of total amount of stock. If not owned by a corporation, the names and addresses of the individual owners must be given. If owned by a partnership or other unincorporated firm, its name and address, as well as that of each individual member, must be given.) Victor J. Knaus,, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio; Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
3.	The known bondholders, mortgages, and other security holders owning or holding 1 percent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: (If there are none, so state.): None.
4.	Paragraphs 2 and 3 include, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the persryi or corporation for whom such trustee is acting; also the statements in the two paragraphs show the affiant’s full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner.
5.	The average number of copies of each issue of this publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers during the 12 months preceding the date shown above was: (This information is required by the act of June 11, 1903 to be included in all statements regardless of frequency of issue.) 9,000.
.	_	Signed: MARY DEBEVEC, Mng. Editor
(Signature of editor, publisher, business manager, or owner)
Sworn to and subscribed before me this 30th day of September, 1960.
F. M. JAKSIC, Notary Public My commission expires Feb. 14, 1961
Viri hladne svetlobe
živalski svet je izoblikoval v tisočletnera razvoju celo vrsto organov in naprav, ki jih občudujejo sodobni strokovnjaki, saj ugotavljajo, da je imela narava že zdavnaj številne stvaritve, ki so po funkcijah podobne temu ali onemu dosežku tako imenovanega atomskega stoletja.
Slike namesto delnic
Umetnost postaja na Japonskem velika poslovna zadeva. Kadar je na borzi zatišje, vlagajo Japonci denar v umetniška dela. Listi pišejo, da celo mnoga banke kupujejo dragocene slike in druge umetnine namesto delnic in vrednostnih papirjev.
Na borzi umetniških podob na Japonskem zdaj povprašuvanje rhočno presega ponudbo. Slike treh vodilnih japonskih slikarjev Umehare, Sakamota in Fud-žite dosegajo povprečno po 200,-000 jenov. Ravnatelj Nacionalnega muzeja (sodobne umetnosti v Tokiu Imajzumi napoveduje, da se bo vrednost teh slik čez dve ali tri leta podvojila.
Tokio ima zdaj kakih petdeset slikarskih galerij. Mrzlica nakupovanja slikarskih del je dosegla vrhunec prejšnji mesec. Imajzumi meni, da je to začetek “zlata dobe” japonskega slikarstva. Razen številnih privatnikov kupujejo slikarska dela hoteli, državne ustanove, banke in velika podjetja. “Sodobni japonski slikarji so zelo nadarjeni in imajo prefinjen okus,” je dejal Imajzumi, “vendar še vedno nihajo med globoko zakoreninjenimi tradicijami in sodobno zahodno umetnostjo., V bližnji prihodnosti bo to nasprotje izginilo, japonski slikarji bodo našli skupni imenovalec obeh teženj in tako bo nastala zlata doba ja-
Večina presenetljivo zasnovanih organov, ki jih imajo posebne živali, je namenjena privabljanju vrstnikov ali pa preganjanju sovražnikov določene živalske vrste. V ta namen imajo nekatere živali svetilne organe, ki so v naravi občutno bolj razširjeni, kot bi dejali na prvi pogled v teh pomladnih dneh na sprehodu v večernem mraku, ko mežikajo kresnice okoli grmičevja na vlažnih tleh.
Živa bitja proizvajajo svetlobo le iz kemičnih snovi in še to samo v prisotnosti kisika. Organska svetloba sveti tako rekoč povsem brez toplote. Kako revni so v primerjavi s tem naši umetni svetlobni viri, ki dajejo le nekaj odstotkov čiste svetlobe proizvajajo pa mnogo vfeč nepotrebne toplote. Organska svetloba je torej ideal tehnike, ki ji je tudi dala vzdevek “hladna svetloba”.
Poglavitni proizvajalci hladne svetlobe so primitivne bakterije, ki so jih naravoslovci že pred desetletji izolirali in jih umetno gojili. Že takrat so menili, da bi te bakterije morda uporabljali v tehniki, saj daje skleda teh bakterij, ki živijo dlje kot navadne, dovolj prijetno modrikaste svetlobe, da bi ob njej lahko čitali. Neka-tfere druge živali uporabljajo te svetlikajoče se bakterije kot neke vrste signalne luči.
Naravoslovci poznajo dvojno hladno svetlobo, tako imenovano primarno in sekundarno. V prvem primeru proizvaja žival sVetlikajočo se snov sama, v drugem pa živijo svetlikajoče se bakterije v organih, podobnih žlezam, in tam služijo živali gostiteljici. To označujejo kot svetlobno sožitje, od katerega imata korist obe živali: bakterije brezplačno hrano in stanovanje, žival gostiteljica pa za to izvrstno svetilo. Samice — večinoma žuželke — dodajajo jajčecem nekaj teh bakterij in tako preskrbijo naraščaj s svetlobnim virom.
žuželka piroforus, ki živi na Kubi, ima na prsih na obeh straneh močan svetlobni vir: pod svetlikajočo se plastjo jc še “žaromet” iz kristalov sečne kisline. Torej zelo zapletena naprava.
Sipe so dobro organizirane živali s številnimi zaščitnimi napravami, med katerimi so oči najboljše. Razen tekočine, s katero skalijo vodo, da se skrijejo sovražniku, imajo v žlezah tudi svetlikajoče se bakterije, ki v vodi ne živijo kot samostojni organizmi. Naravoslovci še niso
ugotovili, kje se pravzaprav začenja zgoraj opisana simbioza.
Med živalmi z lastnimi svetili so rakci z zelo dolgimi repi — živijo v Atlantskem oceanu — prave žaromete pa imajo nekateri prebivalci vzhodnega dela Indijskega oceana. To so predvsem ribe z gojiščem svetlikajočih se bakterij v cevkah, postavljenih navpično na osnovno obliko organizma. Za temi bakterijami je svetla snov — neke vrste žaromet — za njim pa temni pigment. Ribe lahko po potrebi utrnejo luči. Svetlikajoči se organizmi so na palčicah, ki jih ribe zavrtijo, in tako luč ugasne. Luči nekaterih rib so tako močne, da jih ribiči uporabljajo za vabo.
-------O--------
Naselja na Antarktiki
Raziskovalec Antarktike Paul Siple je dejal, da bo morda že v sedanjem desetletju živelo v deželi ob južnem tečaju več družin kolonistov. Siple je že pred deseteltj'i spremljal admirala Byrda na raziskovalni poti po Antarktiki.
Po njegovem mnenju je čutiti na Antarktiki čedalje izrazitejšo potrebo po večjem številu opazovalcev, ki bi na posameznih področjih “zemeljskega vznožja” dlje časa zbirali podatke o vremenskih razmerah, o elektromagnetnih pojavih itd. Seveda ni nujno, da ibi morali biti visoko kvalificirani strokovnjaki, ker bi podatke pravzaprav zbirali razili avtomati.
Za pionirska dejanja, kot so raziskovalne odprave na neznana področja, se vedno najde skupina pogumnih ljudi, povsem drugače pa je — pravi Siple — kadar pa treba najti prostovoljce, ki bi bili pripravljeni živeti dlje časa daleč od domovine in sVojcev. Dejal je, da bo take prostovoljce mnogo laže najti, ko bodo po zaslugi novih tehni-čhih pripomočkov in znanstvenih dosežkov lahko potovale s prostovoljci tudi njihove družine.
Ko se bo jedrska energija širše uveljavila v praksi, je dejal Siple, in bodo jedrski reaktorji zagotavljali oddaljenim antarkti-čhim področjem (Svetlobo in toploto, se bo problem stalnega proučevanja Antartike in naselitve na njenih posameznih delih znatno spremenil. Seveda pa se bodo ti kolonisti menjavali v časovnih presledkih, ki po Siplo-vem mnenju ne bi smeli biti daljši od dveh let.
ponske
sti.”
upodabljajoče umetno-
Film o kongresu v Muen-chenu
Neka nemška filmska družbS izdeluje dokumentarni film o potoku svetovnega evharističnega kongresa v Muencihnu.
XKEHI3KX DdMOVlFA,
^^ANCE BEVK:
STRAŽNI OGNJI
Tu pa tam je pretrgal molk r°pot orožja, klic turške molit-Ve in cepetanje konj, ki so se °i:epali mrčesa.
Tonček in Drejček sta sedela na Položnih tleh zasilnega šoto-ra in nista spala. Objela ju je ^eznana samota, bavbav je stra-Sl1 vseh kotov, v krvi so jima §°rele vse igrde prikazni, ki sta doživela in sanjala od ure, 0 sta zaman klicala: “Mama, ^anaa!” Prepadena so ju bili 2Srabili Turki in vlekli s seboj.
Nenadoma se je spustil Drej-v6 v 3°^ za njim je jokal Ton-j**’ Poltiho, pritajeno, z jokom,
. ^ Se je iz velike bridkosti pora-iz dna prsi.
Tonček je utihnil, Drejče je ržal prst v ustih in hlipal, pomnil se je, da bi rad jedel. a misel mu je zdajci postala ako bridkostna, da se mu je Zn°va nakremžil obraz.
^arbka, ki ju je prej pustila, a sta izjokala svojo bridkost. Se je približala Drejčetu:
“Ne jokaj!”
Drejče je utihnil. Domača aseda mu je dobro dela.
^ Ali ne bosta spala?”
Domov,” je dejal Drejče in Zn°va zastokal. Bil je truden in rad bj bil spal, a se je spomnil ^a svojo slamnato posteljico v uomači koči . , .
'Jutri poj demo domov,” je ejala Barbka. “Jutri bomo ušli ern grdim možem . . .” je govo-rJa tudi sebi v tolažbo.
Ali so biriči?” je vprašal
Tonček.
Skrateljni so,” je dejala Barb-
a- -“Tiho bodita! Saj sta mola.”
Drejčeta je vzela k sebi. V šo-.oru je bilo vzdušno, soparica e zgala iz zraka, težki oblaki s° Se vlekli na nebo. Barbka se 1° privlekla z otrokoma med šo-^ore, kjer so vsepovsod spali u-letniki in vzdihali v težkem sPanju.
Tam je položila Tončeta in rejčeta na gola tla. Pokrižala je, kakor da sta njena otroka. Spita!”
((Dačen,” je vzhlipal Drejče.
„ Jutri,” ’je dejala Barbka.
aspita! Ponoči bodo prinesli angelci mleka in kruha.” ’ Verjela sta in sta se nasmeh-.1 a- Zrla sta v temen obraz, ki '° sijal v okviru črnih las.
I ^arahlo sta zaprla oči. Barb-^a je nagnila svoje telo med oba jJioka, da bi jima bila za odejo. agnila se je čisto nad nju, ka-r ui ju hotela podojiti s prs-ohl ^	niso dojile. Z
ire e^° Vma je pokrila gole no-, ' Naslonjena na roko je gle-^ a v njuna obraža, ki sta bi-je ^uirna in so se njune oči bori-s spancem. Drejče je držal ■	0 Pod glavo, usta so mu di-
19 a Pol odprta . . .
Darbka je polglasno pela us-avanko in se zibala s telesom.
-P je ta hip v duši, ko da je s a novo življenje v teh dveh ^r°cih. Nista ji bila tuja, pad-sta z neba, kakor da ju je ,na rodila in vzgajala. Prvič v jenju je občutila ljubezen mtere, ki se je blagodejno pre-d ala skozi njeno dušo in jo Pomenila ... V trenutku, ko ° ^Ta odtrgana od življenja, iz ^Pominov, je vse žive j e občuti-ZeJo, da nekaga privije na pr-ki še nikoli niso bile utešene ^ ljubezni. Kako je to dobro ° °' Koliko laže je bilo srce! j troka sta mirno dihala, spa-sta. Stokrat lažja je bila zdaj rKieva pot v neznano . . . v klaki so šli svojo temno pot ez neJ)o in zakrivali zvezde . . .
dzvonilo je avemarijo, na-jda je noč. Nad Črnim vrhom •K ležala globoka, gluha tema. A'udje so bili, trudni od dela, Pospali) po vsej vasi n> bilo
luči, le iz duhovnikove koče je še svetila. Koča je bila lesena, na širok podzidek postavljena, od znotraj izrezljana in okrašena. Pred ognjiščem je dremala služabnica, v izbi pa je hodil duhovni gospod Primož od stene do stene in težko razmišljal.
Poslal je bil cerkovnika po nekatere potrebščine čez Col v Vipavo, a je ta še pred poldnem prisopel nazaj in povedal, da so Turki v dolini. Na Colu da jih še ni, vas pa je prazna, zakaj vsi ljudje so pobegnili z živino in vsem, kar so mogli nesti. Gospod Primož se je sesedel in dolgo ni mogel priti do besede. Vest ni bila tako nova, saj so prejšnjega leta prestali dokaj strahu radi pesjanov. Vendar človek še mislil ni, da bodo neverniki prihajali vsako leto na obisk, tako je sodil v svoji pameti, da bodo imeli vsaj nekaj pomladi mir.
‘Grem in povem ljudem,” je dejal cerkovnik.
“Ali si že komu povedal?” “Ne nikomur, ker nikogar srečal nisem, razen otročajev. Naj-prvo sem prihitel k Vam.”
“Prav,” je dejal gospod Primož zadovoljen. “Če jim povemo, bodo jokali in begali, a za delo cel mesec nihče ne bo prijel. Molčiva o tem! Če pridejo, bo zgodaj zadosti in še prezgodaj. Si razumel?”
“Razumel?”
Cerkovnik se je popraskal za ušesi, hotel nekaj reči, a je u-molknil, ko je opazil, da se je ostri, podolgovati obraz suhljatega duhovnika zatopil v globoko misel. Čez čas je spregovoril gospod Primož:
“Tako tudi ne smeva. Ali bova pustila, da nas ponoči napadejo in žive spečejo v ognju naših koč?”
“Ne, ne,” je momljal cerkovnik.
“Kaj — ne, ne?” je vprašal Primož. “Stopi, pokliči tri može, ki znajo molčati in se ne preplašijo vsakega zajca. Konja naj vzamejo s seboj, da nam lahko ob pravem času povedo, kadar bo nevarnost blizu ali daleč . . .”
Tako so odšli trije možje proti Colu in prisluškovali slednjemu glasu v nočni temi, pazili na vsak nenavaden pojav. Da lahko pridejo Turki ob Idrijci, še pomislili niso. Res so trije možje na duhovnikovo naročilo molčali, da ne bi delali nepotrebnega beganja na vasi. Povedal pa je bil cerkovnik svoji ženi, ki je poskrbela, da so o Turkih govorile vse !h'iše, še preden je bila noč. Vendar se niso plašili brezumno; zato ne, ker ni prišla novica s krikom v vas, tudi radi tega ne, ker so vedeli, da je odšla straža proti Colu, ki jim bo morebitni prihod Turkov dovolj zgodaj naznanila. Tudi ni nihče verjel, da bi se Turki obrnili po slabih in samotnih poteh proti Črnemu vrhu in se izgubili v neskončnih gozdovih.
To prepričanje je tolažilo tudi gospoda Primoža. Toda zvečer, ko je vas že deloma pospa-la in je razmišljal, hodeč od stene do stene, je ta tolažba nenadoma ugasnila. Preudaril je bil, da so Turki že prejšnjega leta oplenili Kras, Vipavsko dolino in Furlanijo, hribovce pa so pustili v miru. Tega leta plen po nižavah ne bo tako bogat. Ali se ne bodo obrnili v kiraje in vasi, ki jih lani niso obiskali?
Ta možnost se je zazdela duhovnemu gospodu tako velika, da ga je zaskelelo v dno duše. Začel je hoditi še bolj nemiren po izbi, vsak šum zunaj koče ga je vznemiril. Pasje lajanje, ki se je glasilo s konca vasi, ga je rezalo v meso.
(Dalje prihodnjič) „
Rudolf Smersu:
Makiavelizem - načelo mednarodne politike
Kaj razumemo danes pod to besedo?
Makiavelizem je tisto javno— zlafeti politično — delovanje, ki noče poznati nobenih nravnih ali moralnih zakonov, ki so mu za dosego cilja dobra visa sredstva, čeprav bi bila še tako slaba, in ki priznava za svojega edinega sodnika — uspeh, če jet bila torej neka politika uspešna, potem je dobra in dovoljena ne glede na sredstva, ki so bila uporabljena za dosego političnega cilja, če pa neko politično ali drugačno delovanje ni privedlo do uspeha kljub vsemu prizadevanju in kljub uporabi vseh dovoljenih sredstev, potem je to delovanje slabo. To je torej makiavelizem v današnjem pomenu besede.
Makiavelizem je vedno obstojal. V zgodovini naletimo na mnogo državnikov in politikov, ki niso bili mož — beseda, ki se niso držali sklenjenih pogodb, ki so* smatrali napadalno vojno' in politični umor za dovoljeno sredstvo Za razširjenje in utrdb tev svoje moči, ki so izrabljali vero in narodnost v svoje strankarske in politične namene, so lagali, goljufali, uganjali demagogijo itd. Makiavelizem je cvetel in še cvete zlasti v diktaturah, Ikar smo imeli priložnost videti za časa nacizma in fašizma. Svoj višek je gotovo dosegel v komunizmu. Marks je izjavil, da se smatra za Makiavelijevega učenca. Odličen Makiavelijev učenec je tudi Tito. Komunizem smatra za dovoljeno prav vse, kar vodi k uspehu, t. j., k prevzemu oblasti po komunistih. Komunizem ne pozna nobene morale'; pogodb se ne drži ali pa jih razlaga po svoje, ne priznava nobene svobode ne državam, ne narodom, ne posameznikom. Umor, požig, veškla, "laž so mu vsakdanja sredstva za dosego cilja.
Ni čudno, ako je to peklensko delovanje makiavelistov — predvsem komunistov, ki so mojstri v makiavelizmu — zapeljalo marsikaterega sicer dobrega in pametnega človeka do sklepa, da je spričo razmer pravilna tista politika, ki pravi “kol s kolom” ali “zob za zob” ali “kakor Ti meni, tako jaz Tebi” ali — kakor smo nedavno nekje čitali: “Narodu koristi zgolj politikova uspešnost” itd. Pravim, da ni čudno, ako se je tu in tam taka nekrščanska, malkiavelistična i-deja prikradla v dušo dobrega človeka. Saj se mnogokrat zdi, da je zlo tako veliko in da so nemoralna sredstva talko uspešna, da bi človek najraje Satana napadel z Belcebubom. Toda v takih trenutkih se moramo zavedati, da zlo samo začasno in navidezno zmaguje in da se prej ali islej podere tisto, kar je zgrajeno na nemorali. Bog dopušča zlo in trpljenje, da se narodi in posamezniki izčistijo in dvignejo svoj pogled zopet kvišku.
Odkod beseda makiavelizem?
Beseda makiavelizem prihaja od imena italijanskega politika.
ki se je imenoval Nicolo Machiavelli in se je ob koncu srednjega veka (3. maja 1469) rodil v Florenci. To je bila doba, ko so v Italiji na eni strani cvetele blaginja, veda, umetnost, na drugi strani pa se je širila nravna propalost, razuzdanost, odtujitev krščanstvu in vdajanje razbrzdanemu in poganskemu humanizmu.
Machiavelli je bil nadarjen in bister mož, toda brez načel in brez značaja. Bil je navdušen za dinastijo Medičejcev. Ko pa so Florentinci pregnali Medičejce, se je hitro oklenil republikanske stranke. Leta 1512 so se Medičejci zopet povrnili v Florenco in Machiavelli je izgubil svojo vi-scko službo, ki so mu jo dali republikanci. Da bi znova prišel do vplivne službe, se je zopet začel bližati Medičejcem in s tem namenom je napisal glasovito: knjigo ‘Tl principe” (knez).
Machiavellija ne bi danes verjetno nihče poznal, ako ne bi napisal omenjene knjige. Ta knjiga ga je ožarila z dvoumno slavo in dala ime političnemu sistemu, ki ga v tej knjigi priporoča in zagovarja. Machiavelli daje namreč v tej knjigi nasvete Medičejcem, kako naj vladajo. Knjiga obsega 26 kratkih poglavij in razpravlja o tem, kako more novi vladar državo ustanoviti, ohraniti in utrditi. Prav iz vseh poglavij pa izžareva nauk, da namen posvečuje sredstva (to je tisti nauk, ki ga tako po krivici podtikujejo jezuitom, pa ga je v resnici formuliral Machiavelli) in da sme vladar storiti vse, kar mu koristi. V 15. poglavju govori n. pr. o tem, kakšen mora biti knez nasproti državljanom. “Svet je izprijen in hudoben,” pravi “in človek, ki bi hotel biti v vsakem oziru dober, bi moral poginiti med tolikimi slabimi ljudmi. Zato je potrebno, če se hoče vladar obdržati, da ravna tudi hudobno, kakor ravno nanesejo potrebe. Vladar naj se ne boji zagaziti v grehote, ako bi brez njih težko ohranil oblast.”
Še bolj jasno govori Macchia-velli v 18. poglavju, ki ima naslov. Kako naj bo vladar mož — beseda.
“Vsak ve,” pravi Machiavelli, “da je vse hvale vredno, če je knez mož — beseda in če poštem> živi in ne zvijačno. Vendar nas uči izkušnja sedanjih dni, da so prav oni vladarji veliko dosegli, ki so se malo menili za dano besedo in ki so znali z zvijačnostjo zmešati drugim možgane, in naposled so premagali tiste, ki so se opirali na poštenje . . . Raz-borit knez torej ne more in ne sme biti mož — beseda, ko bi mu ta bila v škodo in če ni več tistih vzrokov, ki so ga prisilili, da je dal besedo . . . Knez tudi vedno lahko najde kako pretvezo, da mu ni treba izpolniti besede. Je, nešteto novejših zgledov, kako so knezi prelamljali mirovne pogodbe in obljube . . . A treba je znati to prikriti in se mojstersko hliniti. Ljudje so namreč tako preprosti in tako vdani trenutnim potrebam, da
tisti, ki hoče goljufati, vedno najde tudi tako, ki se dajo goljufati . . . Vladarju torej ni treba, da bi imel vse mogoče kreposti, a treba je, da se zdi, kakor da jih ima. Da, drznem si reči, da so, če jih ima in ise vedno po njih ravna, pogubne; a če se dela, kakor da jih ima, so koristne; koristno je, če imaš videz, da si pobožen, zvest, priljuden, veren, pošten, a moraš biti takega duha, da boš, če treba, lahko tudi prav nasprotno. Opomniti je treba, da vladar ne more vedno delati po tem, zaradi česar imajo navadno ljudi za dobre, ampak mora mnogokrat, da ohrani državo, delati proti zvestobi, proti ljubezni, proti človečnosti, proti religiji. Zato pa mora imeti tako čud, da se obrne, kamor vetrovi potegnejo in kakor zahteva izpremenljiva sreča . . . Če ga kdo vidi ali sliši, si mora misliti, da ga je sama pobožnost, sama zvestoba, sama poštenost, sama človečnost, sama religija. Posebno videz zadnjega svojstva mora vsekakor imeti. Knez naj torej izkuša ohraniti sam sebe in državo; sredstva bodo imeli vedno za poštena, zakaj ljudje sodijo vedno po videzu in po uspehu. . .
Politika brez morale.
Machiavelli torej zagovarja nemoralo v političnem življenju in priporoča nemoralna dejanja za dosego določenih političnih ciljev.
Kakor smo že rekli, je bilo v vseh časih in na vseh krajih mnogo nemorale v političnem življenju. Machiavelli ni odkril in učil ničesar novega, toda znan je postal zaradi tega, ker je vse to zapisal, odkril, zagovarjal in priporočal. Navadno grešnik skrivaj greši in se greha sramuje. Machiavelli pa javno piše o grehu, ga hvali in ga dviga na stopnjo kreposti. V tem je največja krivda Machiavellija in s tem pisanjem si je pridobil dvomljivo slavo in dal svoje ime (makiavelizem) političnemu sistemu brez morale.
Nekaj pisateljev je skušalo Machiavellija zagovarjati, češ da je učil, da je edino merilo javne moralnosti domovinska korist, in če je za dosego tega cilja potrebno uporabiti grde pripomočke, je to dovoljeno in dobro. Ta opravičevanja so seveda jalova.
Kar je nemoralno, kar je greh, ostane greh, pa naj služi še tako dobremu namenu. Namen ne posvečuje sredstev.
Dočim je svoj čas ves proti-katoliški svet bruhal ogenj in žveplo zoper jezuite, češ da učijo načelo “namen posvečuje sredstva” — čeprav ne obstoja noben najmanjši dokaz za to, da bi kdaj kak jezuit izrekel to načelo, je pa ta protikatoliški svet glasno ploskal Machiavelliju, ki je to načelo resnično o-znanjal in zapisal. Še celo med Slovenci se je našel mož, ki ga je zagovarjal. Leta 1878 mu je namreč Ivan Šuklje zapisal slavospev v “Dunajskem Zvonu”. Šestdeset let nato so komunisti na Slovenskem postopali natančno po naukih makiavelizma.
Politika brez morale je posle-
OB GLASBI SE VALE — Harold Weissberg je poštaVit v umetnem vališču piščancev v Hyattstown, Md., radio, ki pozdravlja mlade Hvalce z glasbo, ko prihajajo na svet.
dica življenja brez Boga in njegovih zapovedi. Machiavelli je živel ob koncu srednjega veka, ko se je po laških dvorih zaplodil nemoralni humanizem s poganskimi nazori. Krščanska načela so pometali med staro šaro. Vrnili so se k sili in prevari, na katerih je slonela moč starega Rima.
Machiavelli je torej, kakor poudarja Useničnik (Izbrani spisi, I. zvezek), poznal le politiko sile in snovi, politiko materializma: dobro je, kar je koristno; namen posvečuje sredstva; u-speh je vse; uspeh je vrhovni pravec vse morale in vsega prava.
Danes človeštvo počasi spregleduje in vidi, kam je prišel svet po zaslugi makiavelističnih nazorov. Danes se — razen komunistov in fašističnih ostankov — ne upa skoraj nihče več javno zagovarjati politike brez

morale. Tiste politične stranke, ki so tako politiko zagovarjale in so imele še v začetku tega stoletja večino v skoraj vseh državah, so splahnele. Ljudje so jim obrnili hrbet. Težko zaničevana krščanska načela, ki naj zavladajo v zasebnem in javnem življenju, pridobivajo vedno bolj na veljavi.
Tudi mi Slovenci smo bridko občutili delovanje makiavelističnih nazorov na svoji koži. Daj Bog, da bi po tej težki preizkušnji, ki smo jo doživeli z vojsko, revolucijo in begunstvom, nastopili časi, ko v našem zasebnem in javnem življenju ne bo sledu nemoralnega makiavelizma, ampak bomo svoje življenje — tudi politično — uravnavali po večno veljavni!i načelih krščanstva, po načelih ljubezni in pravice, dobrote in resnice, zvestobe in držanja dane besede.
---------o---------
Vijak in zračne blazine
Oblika dirkalnih in torpednih čolnov, ki se le z zadnjim delom dotikajo vode, ves prednji del trupa pa je nad gladino, ni uporabna za velike ladje, ki naj bi bile tudi rentabilne. Zato se strokovnjaki zadnja leta bolj in bolj ukvarjajo z načrti, po katerih bi gradili ladje, ki bi bile z vsem trupom izven vode ali pa bi plule kot podmornice.
Klasična ladja, ki je tisoče let plula po gladini, je torej obsojena na pozabo prav tako kakor zrakoplovi, v katerih je bil plin, lažji od zraka. Ladje prihodnosti bodo letele nad gladino, in sicer predvsem po zaslugi krilc, ki bodo pod 'vodo, ladijski trup pa bo ležal na tako imenovani zračni blazini.
Le pri startu se bo ladijski trup s krili naslanjal na vodno gladino. Brž ko bo ladja dosegla zadostno hitrost, se bo po zaslugi tistih kril, ki so precej podobna letalskim, dvignila nekaj metrov nad vodo. Krila ne bodo delovala kot smuči, temveč bodo ustvarjala vertikalni pritisk, ki bo tudi pri manjši hitrosti dovolj močan, da se bo ladja obdržala na zračni blazini. Nova ladja bo v primerjavi s starimi nekaj podobnega, kot je letalo glede na nekdanje zrakoplove.
Prednosti nove zamisli so očitne. Trenje z vodo bodo imela le sorazmerno majhna krila, razen tega pa take ladje ne bodo motili niti več metrov visoki valovi. Ne glede na viharno morje bo lahko razvila veliko hitrost. Opremljena bo s propelerji, podobnimi vijakom, ki se bodo vrteli in pri tem povzročali mehurčke, ti pa bodo delovali kot neke vrste zavora, tako da ladja ne bo dosegla prevelike hitrosti, ki bi ji mogla biti nevarna. Zamisel ni več domišljija, saj so na primer v ZDA izdelali že več različnih prototipov, v Italiji pa manjše plovne enote že vzdržujejo redne zveze.
Druga zanimiva zamisel je zasnovana na zračni blazini. Že lani so Angleži preizkusili tako ladjo, ki je plula čez Rokavski preliv. Bila je 40 cm nad vodno gladino. To so ji omogočile močne turbine, usmerjene proti vodni gladini.
Najbolj presenetljiva pa je tretja zamisel, po kateri bi nove podmornice zmogle mnogo večjo hitrost kot sedanje površinske ladje.
Profesor Piccard je proučeval presenetljivo hitrost, ki jo zmore delfin pod vodo. Ob tem si je zamislil podmornico, katere trup bi pokrivala tanka plast iz kavčuka, pod njo pa bi bila vrsta manometrov, ki bi zaznamovali vse vrtince in tokove, zaradi katerih imajo sedanje podmčrnice manjšo hitrost, kot bi jo lahko imele. S pomočjo elektronskih možganov bi majhni elektromagneti takoj proizvajali na prožni površini dolo-
čeno reakcijo, ki bi nevtralizirala zaviralne vrtince in tokove. V ZDA so konstruirali podmornico s prevleko iz gladkega gumija. Med trdnim trupom in to prevleko je posebna tekočina, ki se prosto preliva in tako nevtralizira “parazitski” učinek vrtincev.
Pravijo, da bo na tem načelu mogoče izdelati velike podmornice, ki bodo v mirni podvodni sredini — celo pri naj hujšem viharju je morje v globini dvajset metrov povsem mirno — zmogle do 100 km na uro, kan je v primerjavi s sedanjo ne-dyomno velika hitrost.
-----o------
Hranite denar za deževne dneve -kupujte U. S Savings bande!
Tviali OGLASI
Stanovanje
5 sob na mirnem mestu, vse nanovo pleskano, s kopalnico in garažo se odda dvema dekletoma ali družini, istotam soba in kuhinja, kopalnica, vse o-premljeno, se odda moškemu ali ženski. Kličite po 5. uri EX 1-5261, EN 1-8230	—(189)
Stanovanje v najem
Štirisobno stanovanje s kopalnico oddajo na E. 71 St. Kličite EX 1-5437 po petih zvečer.
____________________ -(189)
Ranch hiša naprodaj
blizu SNPJ farme, 7 sob, 3 spalnice, polna klet, priključena garaža, 5 akrov zemlje, eno leto stara, prodaja lastnik. Kličite KE 1-2112. Tudi vzame hišo v zameno.	(igg)
Sohe se odda
Tri opremljene sobe se oddajo zakoncema ali dvema treznima moškima. Si lahko sama kuhata. Kličite po 5. uri UL 1-7484.
(191)
Oddajo se
štiri neopremljene sobe s kopalnico, plinska kurjava, spodaj, na E. 63 St., med Carl in Glass Ave. Kličite EX 1-7194. —(190)
Naprodaj
4-stanovanjski zidan apartment pri Sowinski in Ansel Rd. okolici, 5 sob vsako stanovanje, posamezni plinski furnezi in vodni grelci. Prostor za parka-nje. Se mora prodati. $21,900.
CAPAS REALTY CO.
MU 1-4515
CE HOČETE . . . prodati ali kupiti poaostvo ali trgovino, obrnit« a« d« na«
JOS- GimgAR
M6 E. 74tfc ®t.
HE 1-8COT
Prijatel’s Pharmacv
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplies
Vogal SL Clair Ave in E. <8 SL
AMERIŠKA DOMOVINA,
= JULES VERNE:
CARSKI SEL
(Mihael Strogov)
POVEST
Mihael Strogov je videl v dvajsetinki sekunde, da mora skala zadeti ob taratajko in zdrobiti njegovo spremljevavko. Jasno mu je bilo, da je ne more več žive potegniti z voza . . . !
Tedaj je planil za voz, Se u-prl z močjo, ki jo ima človek le v skrajni nevarnosti, s hrbtom v zadnji del težke taratajke in jo porinil nekoliko korakov naprej.
Ogromna skala je šinila mimo in ga skoraj oplazila po prsih, da mu je zaprlo sapo, kakor bi mimo njega sfrčala topovska krogla. Skala je zdrobila kamenje na cesti, da so pršile iskre vseokrog..
“Brat!” je zavpila smrtno prestrašena Nadja, ki je videla prizor v svetlobi bliska.
“Nadja,’ je dejal Mihael Strogov, “ne boj se, Nadja!”
“Radi sebe se ne bi bala nikdar!”
“Bog je z nami, sestra!”
“Z menoj gotovo, brat, ker me je pripeljal na tvojo pot,’ je dejala polglasno mladenka.
Taratajka, ki jo je Mihael Strogov potisnil naprej, je spravila tudi obotavljajoče se konje v pravo smer. Ker sta jih Mihael Strogov in voznik tako rekoč vlekla naprej, so se prikopali navzgor do ozkega grebena, ki je bil obrnjen od severa proti jugu in kjer so bili kolikor toliko v zavetju pred viharjem. Ob desnem pobočju je stala velikanska skala, nekak jez sredi bobnečega hudournika. Tu je bilo mogoče vzdržati. ker ni bilo nevarnih vrtincev kakor na prostem, kjer se niti ljudje niti konji ne bi mogli držati pokonci.
V resnici je vihar v trenutku odkrehnil vrhove jelk, ki so se-
CH1CAOO ILL
REAL ESTATE FOR SALE
BARRINGTON — By transfer. Owner. Split level, 4 bedrooms, 2 baths, recreation room, garage. All extras. % acre lot. Reduced to low 30’s for immed. sale. $26,000 mort. Immed. poss. available. DUnkirk 1-4225.
(190)
ARLINGTON HTS. — By owner being trans. Must sell. 2 bdrm. ranch. On large well-landscaped lot. Patio with barbeque. Scrnd. carport. Large shade trees, dish washer, wtr. softener, gas ht. Many extras $17,600. — 1224 N. Chicago. OL 5-4173.	(189)
NORWOOD PARK Township. — By owner. 8000 W. 3 bdrm. ranch. Lge. family room with firepl., screened porch with built-in corner barbecu'e. 100 ft. lot. 4883 N. Redwood Dr. $25,950. Low down pay’t. GI 3-2542.
(190)
PARK RIDGE — By owner. 6 years old. 7 rooms, 3 bdrms., 2 baths. Fin. rec. room. Paneled breakfast room, jalousied porch, landscaped wooded section. Many built-ins and extras. $32,500. TA 3-9231.	(189)
PARK RIDGE — By owner. Low down payment. Easy upkeep. Five room brick ranch. Attached garage, good conditioned wooded lot. Jalousied family room. $21,SCO. Phone TA 3-0291.	(189)
DES PLAINES — By owner. 7 room brick Cape Cod. Gas heat. 2 car garage. % acre landscaped lot.— Near everything. $18,500. Phone VA 4-9566.	(189)
gale čez greben, kot bi jih bila odsekala orjaška kosa.
Vihar je divjal z vso silo. Bliski so napolnjevali sotesko in grmenje ni ponehalo niti za trenutek. Vsled silovitega treska-nja so se tresla tla, kakor bi trepetal ves Ural.
K sreči sta mogla Mihael Strogov in voznik taratajko spraviti v globoko skalnato vdolbino, kjer jo je vihar dosegal samo od strani. Vendar tudi tu ni bila zavarovana tako, da je ne bi od časa do časa pretresali sunki, ki so se odbijali ob robatem pobočju. Prj tem je butala ob skalnate stene in bati se je bilo, da se razbije na drobne kose.
Nadja je morala zapustiti svoj prostor v taratajki. Mihael Strogov je iskal s svetiljko in našel vdolbino, ki jo je najbrže napravil s kopačo kak rudar. Mladenka se je skrila vanjo in bila na varnem, dokler niso mogli naprej.
Tedaj — bilo je okoli ene zjutraj —^ je začelo liti v potokih. Vilhar, ki je vrtinčil vodo po zraku, je bil naravnost strašen. Poleg tega se je bliskalo in treskalo brez prestanka. V takih razmerah ni bilo misliti na to, da bi potovali dalje.
Vkljub vsej nepotrpežljivosti — in umevno je, da je bila velika — je moral Mihael Strogov počakati, da poneha najhujša nevihta. Ker so bili na grebenu, čez katerega drži cesta iz Perma v Jekaterinburg, je bilo treba prevoziti samo še vzhodno pobočje uralskega pogorja. Toda voziti se po cesti, ki so jo razjedli nešteti hudourniki, v viharju in plohi, bi se gotovo reklo tvegati življenje, nepremišljeno dreviti v pogibel.
“Čakati je gotovo težko,” je dejal Mihael Strogov, “toda brez dvoma se s tem izognemo se večji zamudi. Ker je nevihta tako silna, upam, da ne bo trajala dolgo. Proti tretji uri se bo začelo daniti. Vožnja navzdol, ki je v temi nemogoča, bo po solnčnem vzhodu, četudi ne lahka, pa vsaj izpeljiva.”
“Počakajva torej, brat,’ je odgovorila Nadja, “toda samo pod pogojem, da s tem ne nameravaš obvarovati mene napora in nevarnosti.’
“Vem, Nadja, da si pripravljena tvegati vse. Toda s tem bi spravil v nevarnost več, kot je vredno moje življenje in več, kot je vredno tvoje: zanemaril bi svojo dolžnost in se izneveril povelju, ki ga moram izvršiti!”
“Dolžnost . . .!” je zamrmrala
CHICAGO. ILL
Nadja.
V tem trenutku je siknil čez nebo tako svetel blisk, kakor da se je dež hipoma razpršil. Takoj nato je treščilo. Zrak se je napolnil z žveplenim, skoraj dušljivim vonjem in kakih dvajset korakov oddaljena skupina starih borov, ki jih je zadela strela, je zagorela kakor velikanska plamenica.
Voznik se je zgrudil na tla, pa se zopet k sreči nepoškodovan vzdignil.
Nato se je izgubil zadnji grom globoko v gorovju. Mihael Strogov je začutil, da ga je Nadja krepko prijela za roko, in je slišal besede, ki mu jih je poše-petala na uho:
“Nekdo kliče na pomoč, brat! Poslušaj!”
Enajsto poglavje
' »
Potnika v stiski
Med kratkim odmorom so se na cesti nekoliko više od vdolbine, kjer je stala taratajka, v resnici oglašali posamezni klici.
Zdelo se je, da kak potnik v skrajni sili kliče na pomoč.
Mihael Strogov je pazljivo poslušal.
Poslušal je tudi voznik in zmajeval z glavo, kakor bi bila pomoč nemogoča.
“Potniki so, ki prosijo pomoči!” je vzkliknila Nadja.
“Na nas naj se ne zanašajo . . . !” je odgovoril voznik.
“Zakaj ne?” je vprašal Mihael Strogov. “Kar bi oni v enakem slučaju gotovo storili za nas, naj mi ne storimo zanje?’
“Menda vendar ne boš žrtvoval voza in konj?”
“Pojdem peš,’ je odgovoril Mihael Strogov in prekinil voznika.
“Spremljala te bom, brat,’ je rekla mlada Livonka.
“Ne, ostani tukaj, Nadja! Voznik bo pri tebi. Nočem ga pustiti samega . . .”
“Ostala bom,” je odgovorila Nadja.
“Naj se zgodi, karkoli se hoče, zavetišča ne smeš ostaviti.”
“Našel me boš tu, kjer sem.”
Mihael Strogov je stisnil svoji tovarišici roko, zavil okrog skale in izginil v temi.
“Tvoj brat nima prav!” je dejal voznik mladenki.
“Popolnoma prav ima!’ je e-nostavno odgovorila Nadja.
Mihael Strogov je stopal hitro po cesti navzgor. Mudilo se mu je. da pomaga potnikom, ki so klicali na pomoč. Obenem je hotel izvedeti, kdo se je vkljub nevihti upal v gorovje. Bil je prepričan, da sta to potnika, ki sta se vozila s telego pred njim.
Dež je ponehal, toda vihar je divjal še silneje. Klici, ki jih je prinašal zračni tok, so postajali vedno bolj razločni. Z mesta, kjer je Mihael Strogov zapustil Nadjo, ni bilo mogoče videti ničesar. Cesta je bila vijugasta in bliski so razsvetljevali samo pobočje. Vihar, ki se je odbijal in
lomil na raznih oglih in robovih, je delal vrtince, ki jim je izredno žilavi Mihael Strogov komaj kljuboval.
Kmalu je spoznal, da potnika, ki sta klicala na pomoč, nista mogla biti daleč. Četudi ju ni mogel videti, ker nista bila na cesti ali pa ju je tema zakrivala njegovim očem, vendar je že razločno slišal besede, ki so ga nemalo presenetile.
“Ali se boš vrnil, malopridnež?
Dal te bom pretepsti na prihodnji postaji.
Ali slišiš, vražji voznik? He! Tam doli!
Tako se človek vozi v tej prekleti deželi . . .!
In to imenujejo telego!
O trikratni tepec! Kako podi naprej in najbrže niti ne ve, da je naju pustil na cesti!
Tako ravnati z menoj, s pooblaščenim Angležem! Pritožil se bom v kancelariji in ga dal obesiti!”
Tisti, ki je tako govoril, je bil v resnici zelo jezen. Naenkrat pa se je Mihaelu Strogo-vu zazdelo, da njegov tovariš svoj položaj presoja popolnoma drugače. Zaslišal je namreč tako vesel smeh, da bi ga ne bil pričakoval v takem slučaju. Čul :je besede:
| “Ne, stvar je v resnici preveč I smešna!”
“Kaj, še smejati se drznete?”
je odgovoril jezno državljan Zedinjenega kraljestva.
“Gotovo, dragi tovariš, in sicer prav od srca. Svetujem Vam, da storite isto. Na mojo častno besedo, stvar je preveč smešna, kaj takega še nisem videl . . .!”
V istem trenutku je v soteski silovto treščilo in zagrmelo; po gorovju se je razlegal veličasten jek. Ko je utihnil zadnji
PITTSBURGH. PA.
BUSINESS SERVICE
PFIEFER PAINTING
INTERIOR and EXTERIOR Two coats Dutchboy paint $200.00 average interior house
Fully insured contractor ■ Call
PFIEFER PAINTING TUxedo 4-3221
(189)
Rent youV formal wear from — Vacca’s — Tony Atartin Tuxedos. Fitted to perfection - Full Dress -Cutaways. Complete accessories. All kinds of remodeling our specialty. Suits made to order. “Don’t Buy, Let Us Supply.” Open Evenings and Sun. by appt. Located in Bloomfield. MAyflower 1-2691. 4609 Liberty Ave.	(189)
r
AIL SAVINGS
|i ,	‘
■ DtPOSim HfltOOGH
October 17th

Earn
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Middle aged, to take full charge of widower’s apartment. Some cooking. No children. Call LA 3-5433 after 6 p.m.
REAL ESTATE FOR SALE
PARK RIDGE—By owner, 3 bdrm. face, brick split level. Large recr. room, screens-storms. Garbage disposal. 2 car oversize gar. 3 yrs. old. $30,900. TA 5-2961.	(189)
FROM
October 1st!
AVE
AFELV
s
AVI IM G S
AT THREE	813 East 185th Street
CONVENIENT LOCATIONS ... 25000 Euclid Avenue
Lv...,	^	... v
6235 St. Clair Avenue
Se priporočamo
7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO SJKOKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: Jordan 4-5503
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St..17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
MORTON GROVE — By builder. — $33,750. 7 room bi-level. Finished rec. room, woodb-urning fireplace, attached 2 car garage. Open 1 to 5, Sunday. 9300 N. Luna. KE 9-1773.
(189)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN - DANCING HALL — By owner. Near North side. For sale or lease by widow. Ideal location. For union, Vets, or private club. Priced low for immediate sale. — Call SE 3-8725.	(189)
SE JIM RES MUDI? — V Chicagu grade nov hotel, ki bo baje tako privlačen, da nekateri kar ne morejo pričakovati, da bi ga odprli. Ena izmed teh naj bi bila Charlene Lee, ki so ji postavili kopalno banjo v še nedovršeno kopalnico — seveda le za reklamo.
odmev, se je zopet oglasil veseli glas:
“Da, izredno smešno. Kaj ta-
kega bi se ne moglo pripetiti v Franciji.’
(Dalje prihodnjič)
OCTOBER
«»■!»*
1
'2 3 4 5 6 7 8 9 10 tl 12 13 14 IS 16 17 18 19 20 21 22 K % 25 26 27 28 29
KOLEDAR
društvenih
prireditev
OKTOBER
15.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. plesni večer.
15.	—Društvo Baragov dvor št. 1317 Kat. borštnarjev priredi letni ples v maskah pri Sv. Vidu.
16.	—-Edward Kenik poda samostojen koncert v SND na E. 80 St. pod pokroviteljstvom Društva Mir št. 10 SDZ. Začetek ob štirih popoldne. Po koncertu igra L. Hrovatov orkester.
16.—Društvo Marijin Dvor št.
1640 Kat. borštnarjev praznuje 45-letnico obstoja z banketom v Slov. domu na Holmes Ave.
22.	— Oltarno druifvo fare Marije Vnebovzete priredi družabni večer v šblski dvorani. Začetek ob sedmih.
23.	— Pevsko društvo SLAVČEK poda ob 3:30 pop. v novi dvorani pri Sv. Vidu svoj jesenski koncert.
28.—Demokratski klub 23. var-
de priredi predvolivno “card party” v SND na St. Clair Ave.
30. — Letno jesensko zabavo z
večerjo priredi društvo NajsV. ; Imena v novi dvorani sv-Vida.
29.	—Zveza Slov. protikomunističnih borcev priredi v SloV- i domu na Holmes Ave. jesensko zabavo.
30.	—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA praznuje s prireditvijo v cerkveni dvorani pri Mariji Vnebovzeti 35-letnico svojega obstoja.
30.—Pevski zbor PLANINA
priredi v SND na 5050 Stan' ley Ave. na Maple Heights oh štirih popoldne svoj jesenski koncert.
NOVEMBER
6. — Glasbena Matica poda oh 20-letnici obstoja Verdijevo opero Traviata, ob 3:30 pop-v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
11.	—Ples mladine ob zlatem j11' bileju SDZ v Slov. nar. donU1 na St. Clair Ave.
12.	—Banket in ples v proslavo zlatega jubileja SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
27. — Moški pevski zbor Slovan poda Jesenski koncert v AJC na Recher Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne.
%
pomembni dan!
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Iglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
Cleveland 3, Ohio
I.
h
6117 St. Clair Ave.
HE 1-0628
&
POL STOLETJA — Botanik dr. Roland Harper uporablja že pol stoletja en in isti fotografski aparat pa fotografiranje rastlin. Na sliki ga vidimo' pri delu na univerzi v Alabami. Znanstvenik je star že 82 let, pa je še vedno čvrst in podjeten.