0 IZVOZU NA SKUPSCINI
Vrsta predlogov iz združenega dela
Osrednja pozornost delegatov na nedavnem zasedanju zbora združenega dela je bila osredotočena v zunanjetrgovin-ska gibanja občine z oceno dolgoročne izvozne usmerjenosti. Uvodoma je še pred zasedanji delegatom o tej probtematiki spregovorila podpredsednica izvršnega sveta Marina Marinc Pilej. Kot smo že pisali, je bil v letu 1986 celotni izvoz blaga bežigrajskega gospodarstva za 12,2 odstotkov manjši kot v enakem obdobju leta 1985. Konvertibilni izvoz je bil manjši za 20 odstotkov, klirinški pa večji za 26,5 odstotkov. Celoteni uvoz blaga bežigrajskega gospodarstva je bil v primerjavi z letom prej za 2,1 odstotka večji. Pri tem se je konvertibilni uvoz povečal za 14,4 odstotkov, klirinški pa zmanjšal za 42,2 odstotkov.
Ocena dolgoročne izvozne usmerjenosti je pokazala, da je v delovnih organizacijah dol-goročna perspektiva v poslov-ni politiki sicer prisotna, a jo kolektivi ob neprestano spre-minjajočih se pogojih v zuna-njetrgovinski menjavi težko za-črtajo, kaj šele uresničujejo. V razpravi so delegati iz združe-nega dela navedli kar precej razlogov, zakaj je temu tako.
GEOLOŠKO-RAZISKOVALNI PROJEKTI NAJ DOBIJO POLOŽAJ POSEBNIH INVESTICIJSKIH DEL VTUJINI
Bojan Špende, delegat iz Geološkega zavoda, je opozo-ril, da so bili vsi projekti, ki jih je njihova delovna organizaci-ja izvedla v tujini, tehnično in tehnološko uspešno končani, ekonomska uspešnost poslov pa je često izostala. Analiza ra-zlogov ekonomske neuspeš-nosti je pokazala, da je manjši del krivde subjektiven, večji pa je objektiven in je pogojen z zakonskimi in sistemskimi te-žavami. Na mednarodno tržiš-če prihajamo zaradi velike re-žije, prispevkov, davkov in ca-rin doma preobremenjeni in premalo svobodni ter prila-godljivi na tuje razmere. Do-mače administriranje ter ome-jitve pri razpolaganju z deviz-nimi sredstvi v fazi izvajanja projekta nam namreč takšne svobode ne omogočajo. Često pa se pojavimo v tujini tudi ne-organizirani, saj na tujih trgih jugoslovanske firme tekmujejo nameato da bi sodelovale, kar vsem zbija ceno. Namesto splošne deklaracije »izvoz za vsako ceno na področju ge-ološko-rudarskih raziskoval-nih projektov, bi morali, kot je predlagal delegat, sistemsko urediti nastop domačih delov-nih organizacij v tujini, zagoto-viti boljšo povezavo poslovnih bank z delovnimi organizacija-mi in doseči večjo realno mož-nost kreditiranja geološko-ru-darskih raziskovalnih projek-tov. Status te dejavnosti bi mo-
rali sistemsko urediti kot po-sebna investicijska dela v tuji-ni. Na razumno mero bi veljalo zmanjšati administriranje pri sklepanju in kasnejšem izvaja-nju projektov, izboijšati bi mo-rali povezavo med bankami, delovnimi organizacijami - iz-vajalkam in trgovino, povečati plačilo storitev s surovinami ali polsurovinami, ki so pri nas deficitarne, spremeniti sistem carinjenja za uvoženo opremo, s katero se izvajajo dela v tuji-ni, rtajti boljše organizirane oblike predstavništev v tujini, aktivirati že sklenjene med-državne sporazume med, na primer, Jugoslavijo ter Indijo in Egiptom ter vrsto drugih ukrepov.
ODPRAVITI DOLGOTRAJNE POSTOPKE BANK IN ADMINISTRIRANJE
Vladimir Berglez, delegat iz Elme, je opozorit, da sicer ce-lovito gradivo ne omenja Elme, ki se že dolgo uspešno vklju-čuje v mednarodno delitev de-la predvsem z že trideset let sklenjeno kooperantsko po-godbo z zahodnonemško Ro-wento. Tako so, prav nasprot-no z ugotovitvami iz ocene, v letu 1986 povečali izvoz v pri-
merjavi z letom prej za 17 od-stotkov, od tega je bil konverti-bilni izvoz kar za 90 odstotkov večji. Uvoz pa se je povečal za 28 odstotkov. kar je predstav-Ijalo 75 odstotno pokritje uvo-za z ivozom. Kljub temu je predstavljal delež izvoza v ce-lotnem prihodku le okoli 6 od-stotkov. Poleg subjektivnih slabosti, ki jih bodo morali v tej delovni organizaciji odpraviti za povečanje izvoznih rezulta-tov, je delegat opozoril tudi na nekatere objektivne. Voditi bi morali aktivnejšo tečajno poli-tiko, izboljšati kakovost izvo-ženih proizvodov, odpraviti stalno spreminjanje zunanjetr-govinske zakonodaje ter od-praviti izredno dolge postopke tako bank, kjer sloji trenutno za okoli 50 tisoč dolarjev plačil iz preteklega leta za nujni ma-terial, ter ostalega administri-ranja.
IZVOZ Z IZGUBO
Niko Dežela, delegat iz Slo-venijalesa, je v razpravi med drugim menil, da so organiza-cije, ki so bolj izvozno usmer-jene, v bistveno težjem položa-ju od ostalih. Ob koncu lanske-ga obračunskega leta so se dogajali celo takšni nesmisli; večji ko je imela organizacija izvoz, večjo izgubo je pridela-la. Po razloge za takšno stanje ni treba daleč. Že sam poda-tek, da so lani izrasle cene vhodnih surovin v lesni indu-striji za 90 odstotkov, tečaj ameriškega dolarja pa pov-prečno za 48 odstotkov, je do-volj zgovoren. Istočasno pa ak-tivni izvoznik, ki mu je uspelo uresničiti konvertibilni priliv, ni mogel nakazati deviz tujim partnerjem za uvožene surovi-
ne in opremo ah pa jih je s tn do šest mesečno zamudo. Ob nerealni tečajm politiki je lani uveljavljen devizni sistem po-polnoma oddvojil ustvarjanje deviz od njihove porabe. Aktiv-ni izvoznik, ki ima po zakonu sicer prednost pri devizah, je tako izenačen, v nekaterih pri-merih pa celo na slabšem, od pasivnega uvoznika. Vse to je pripeljalo tudi do takšnih iz-voznih rezultatov, saj zakono-daja ne pospešuje izvoza, pač pa preusmerjanje s konverti-bilnega trga na kliring in na domači trg. Tudi delovna orga-nizacija Slovenijales - trgovi-na, ki je lani sicer uresničila izvoz na ravni \z preteklega le-ta, ni uresničila vseh načrtov.
V IZVOZU NUJNO SODELOVANJE GOSPODARSTVA INZNANOSTI
V Energoinvestu so, kot je povedal delegat Peter Černe,
v razpravah o gradivih za sejo občinske in republiške skupš-čine, oblikovali konkretno po-budo, ki naj jo občinski dele-gati posredujejo v republiškem zboru. Predlagali so, naj bi iz-voznik prejel izvozno stimula-cijo ob deviznem prilivu, če je ta uresničen v šestdesetih dneh oziroma ob izvozu, če. gre za kreditni posel ali posel z odloženim plačilom. Večina držav vodi politiko realnega te-čaja svoje valute, pri nas pa je tečaj dinarja nerealen, zato se s stimulacijo ne rešuje samo posebnih pogojev pri izvozu, ampak šele stimulacija in tečaj dinarja skupaj predstavljata sptošne pogoje za uravnavanje izvoza, so obrazložili v Energo-investu.
Magistra Nada Pertot, dele-gatka z Ekonomske fakultete Borisa Kidriča, pa je vprašala, če ima bežigrajski izvršni svet pregled nad drugo vrsto izvoza - izvoza naše pameti. Predla-gala je, naj bi pri sklepanju mednarodnih izvoznih pogodb v delovnih organizacijah pri-tegnili za nasvet tudi strokov-njake, profesorje z Ekonomske fakultete.