1 Qlandia s čezmejnimi ambicijami 1 HJVGH r- Iščejo dolgoročno rešitev za prevoz nižješolcev iz Krmina v Gorico Obsežen prikaz delovanja tržaške grafične šole Sbisa Sto let razvoja teritorijem * praznovanjestoletnice septembra 3d s Primorski ČETRTEK, 11. SEPTEMBRA 2008 Št. 216(19.306) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 enajstem septembru Martin Brecelj Kdor verjame v enega Boga, je prepričan, da imajo vse stvari skupno počelo, vključno seveda ljudje, ki naj bi bili pred njim praviloma tudi vsi enaki. Poleg tega monoteizem navaja k svojevrstnemu relativizmu. Absolutna vrednota je v njegovi luči nujno ena sama, se pravi edini Bog, vse drugo naj bi prejemalo v zadnji instanci od njega ne le svoje bivanje, ampak tudi svojo vrednost in smisel. Zato je prvi greh za eno-božca malikovanje, se pravi abso-lutiziranje končnih stvari. Če upoštevamo te značilnosti vere v enega Boga, potem bi od nje smeli pričakovati, da bi utrjevala mirno sožitje med ljudmi. Zavest o skupnem Očetu bi pač morala odpravljati spore med njegovimi otroki, ali jih vsaj bistveno omiliti. Dejansko takšne in podobne misli rade prevevajo srečanja med predstavniki monoteističnih religij, kakršnega se je recimo udeležil papež Benedikt XVI. med svojim nedavnim potovanjem v Avstralijo. In vendar znajo biti mono-teizmi tudi viri nasilja in grozot. Na to sicer staro resnico je naš čas posebej opozoril 11. september 2001. Teroriste, ki so preusmerili letala proti Twin Towers v New Yorku ter proti Pentagonu v Washingtonu, je navdihovala vera v enega Boga, saj so nastopali v Alahovem imenu. Kako je mogoče, da se monoteizem iz potencialnega dejavnika miru sprevrže v vir takšnega neskončnega sovraštva in nasilja? To je vprašanje, ki si ga smemo in mogoče celo moramo zastaviti ob današnji obletnici, saj je islamski terorizem fenomen, ki zaznamuje naš čas, pred klico verskega fanatizma pa ni imun niti naš krščanski svet, kot uči zgodovina. Seveda gre za zahtevno in zapleteno problematiko. Naj nam bo dovoljena pomisel ali dve. Verjetno je ključnega pomena za nasilno preobrazbo monoteizma pripisovanje Bogu privilegiranega odnosa do nekaterih posameznih stvari oziroma ljudi na način, da bi to zapostavljalo ostale. S tega vidika znajo biti problematični že pojmi, kot je »izvoljeno ljudstvo«, ali ideja o eni sami in dokončni obliki božjega razodetja. To namreč odpira možnost izrabljanja Boga v korist enih proti drugim. In nasprotnik se kaj kmalu prelevi v brezbožneža, vojna z njim postane sveta itd. Skratka, Bog se lahko sprevrže v sredstvo za brezmejno povzdigovanje nekaterih stvari in za prav tako brezmejno poniževanje drugih. Toda ali je takšen Bog še edini Bog? Mar nismo na robu novega malikovanja? Monoteizem očitno živi v krhkem ravnovesju, ki se kaj kmalu lahko razleti v nasilno ma-nihejstvo oziroma politeizem. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) gibanja - Po Istatu že drugo četrtletje z negativno rastjo BDP Italija se pogreza v gospodarsko recesijo Evropska komisija znižala napovedi za največja gospodarstva TRST - Ministrstvo ni izdalo dovoljenja za ustanovitev nove sekcije Koliko otrok bo lahko obiskovalo vrtec pri Sv. Jakobu? Igrače čakajo, da se jim v ponedeljek pridružijo malčki, ravnatelj Marijan Kravos pa tudi na avtorizacijo ministrstva ... kroma RIM, BRUSELJ - Italijanskemu gospodarstvu grozi, da zapade v recesijo. Po včeraj objavljenih podatkih zavoda Istat se je bruto domači proizvod od aprila do junija že drugo zaporedno četrtletje znižal, za 0,3 odstotka glede na prvo četrtletje in za 0,1 odstotka glede na enako lansko četrtletje. Če se bo negativni trend nadaljeval še v tretjem četrtletju, bo gospodarstvo tudi tehnično v recesiji. Če je Italija v težavah, se bistveno bolje ne godi tudi ostalim največjim evropskim ekonomijam. Evropska komisija je v vmesni gospodarski napovedi znatno znižala svoje spomladanske napovedi, in to tako pri oceni rasti kot pri inflaciji. Na 5. strani V drugem četrtletju v Sloveniji 5,5 odstotna gospodarska rast Na 4. strani V Skednju nov odbor proti onesnaževanju železarne Na 7. strani Kratkočasenje z miško in šahom na Katinari Na S. strani Poljaki v Gorici tihotapili cigarete Na 14. strani cern Uspešno zagnali trkalnik LHC ŽENEVA - Največji pospe-ševalnik delcev je začel delovati. Po 27-kilometrskem predoru Velikega hadronskega trkalnika (LHC) so včeraj nekaj po 9.30 poleteli prvi protoni, kar je del prvih poskusov njegovega delovanja. Pospeševalnik delcev v Cernu naj bi pripomogel k večjemu razumevanju nastanka materije in tudi vesolja. Evropska organizacija za jedrske raziskave Cern v Švici je tako zagnala najzmogljivejši in največji doslej zgrajeni pospeše-valnik delcev. Na 19. strani trst, gorica - V številnih slovenskih vrtcih in šolah Začetek pouka tudi na Tržaškem mm • • M0 | VI • • 0 v • v a • V Gorici na vrsti malčki in višješolci TRST, GORICA - Včeraj se je začel pouk v nekaterih vrtcih in šolah na Tržaškem, medtem ko so svoja vrata odprle še preostale goriške šolske ustanove. S poukom so na Tržaškem začeli na Pedagoškem in družboslovnem li-ceju Antona Martina Slomška, na nižjih srednjih šolah na Opčinah in pri Sv. Ivanu ter v vrtcih in šolah openskega in dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Na Goriškem pa se je pouk začel še v vrtcih didaktičnega ravnateljstva v Ul. Brolo in na višjih srednjih šolah. Preostali vrtci in šole vseh stopenj v obeh pokrajinah bodo s poukom začele danes oz. v ponedeljek. Na 6. in 15. strani 2 Četrtek, 11. septembra 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Kdo lahko bere levite o evropski zavesti? Jo2e Pirjevec Ker je bila v nedeljo ulica Commerciale, kjer stanujem, zaprta, sem moral iti v Sežano po ulici Bonomea, po kateri redko vozim, ker je za moj okus prestrma. Ko sem dospel do Obeliska, sem na križišču opazil cestni znak z napisom Opici-na-Opčine. Slovenska inačica imena je bila prekrižana z belo barvo, spodaj pa je bil pripis »šča-vi«. To je atmosfera, v kateri živimo na Tržaškem več kot šestdeset let po koncu druge svetovne vojne in po padcu fašizma. Da ne govorim o apart-heidu, ki vlada v mestu samem. Kajti vidna dvo-jezičnost, ki jo izpričuje omenjeni cestni znak in ki večno neznanega mazača zelo moti, se ustavi na obronkih kraške planote. V središču je ni, da bi ne ranila domovinskih čustev prebivalstva. In to kljub temu, da v njem živimo tudi Slovenci. Odnos dobrega dela Tržačanov do Slovencev je v letih anglo-ameriške vojaške uprave spominjal britanskega diplomata, ki je bil politični svetovalec generala Aireya, na odnos, kakršnega so imeli belci do črncev na jugu ZDA. Ta odnos ni od včeraj, temveč pogojuje zgodovino tržaškega mesta od trenutka ko so se v njem Slovenci začeli kulturno in politično organizirati ter zahtevati svoj prostor pod soncem. Etnični spopad, ki se je razmahnil na naših tleh po letu 1848 in se je z italijanske strani proti koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja izrodil v rasistično besedišče in v fizično nasilje, še danes ni končan, pri čemer ne gre samo za sramotilne napise na zidovih, spomenikih in tablah. Poleg diskriminacije, ki jo doživljamo na vsakem koraku v odnosu z oblastmi, je tu še prefinjena časopisna gonja, ki spremlja vse moje zavestno že skoraj sedemdesetletno življenje. Po propadu Jugoslavije je ta gonja dobila še dodaten zagon z namenom čim bolj škoditi Republiki Sloveniji, ji preprečiti vstop v EU in jo očrniti pred italijanskim in mednarodnim javnim mnenjem kot državo genocidnega naroda. V ta namen je bila od srede devetdesetih let dalje - vzporedno z rehabilitacijo fašizma, v kateri so sodelovali tudi vidni predstavniki levice - zrežirana odlično izpeljana propagandna akcija. Slonela je na trditvi, da smo po vojni Slovenci organizirali v Julijski krajini pravo etnično čistko in da smo pobili ter vrgli v »foj-be« 10.000, 20.000, 30.000 Italijanov (našel pa sem tudi številko milijon) samo zato, ker so bili Italijani. Tej gonji je dal zadnji pečat sam predsednik republike Giorgio Napolitano s svojim znanim govorom na Kvirinalu 10. februarja 2007. V tej situaciji je treba imeti res veliko poguma, da sosedu bereš levite glede na njegovo pomanjkanje evropske zavesti. Ta pogum je zbral sociolog Paolo Segatti, ki je v torkovi izdaji lista »Il Piccolo« v uvodniku, naslovljenem »Slovenska ideja Evrope«, ponovno ugotavljal, kako daleč je slovenski vodilni sloj od tiste vizije Evrope, kakršno so imeli njeni ustanovitelji. Ti niso pridigali izničenja raznih nacionalnih identitet, temveč njihovo vključevanje v širši okvir, v katerem je prostor tudi za razumevanje »drugih«. Skratka, slovenske elite egoistično vidijo samo interes svojega naroda, za senzibilnost sosedov, se ne menijo. Na čem gradi Segatti to trditev, ki jo zabeli še z očitkom iredentizma? Na dejstvu, da je ljubljanska vlada opremila poročilo o svojem nedavnem predsedovanju EU z uvodom, posvečenim kratkemu prikazu naše zgodovine. V njem je zapisala, da je bil slovenski etnični prostor razdeljen po letu 1918 med štiri države in da se je večina Primorske leta 1947 znova vrnila k matični domovini. Za Segat-tija sta ti dve ugotovitvi zgovoren poskus zanikanja italijanske prisotnosti v prostoru od Devina do Reke, ki da »je bil pluralen in je tak tudi ostal«. V njegovem miselnem procesu je pri tem opaziti zanimiv preobrat: idejo »prostora«, ki je Slovenci ne bi smeli uporabljati, sam uvede v diskurz, jo pa opraviči s trditvijo, da je omenjen prostor bil in je še vedno »pluralen«. Medtem ko so v preteklosti Italijani trdovratno zanikali večetničnost obalnega pasu od Devina do Reke in ga v primeru Trsta še vedno zanikajo, smo sedaj, po njegovem, Slovenci tisti, ki se predajamo takemu neevropskemu obnašanju. Kljub dejstvu, da je v Kopru, Izoli in Piranu dvojezičnost povsod uradno izpriča- VREME OB KONCU TEDNA Poletje se poslavlja z izrazitim preobratom Darko Bradassi_ V prihodnjih dneh se bomo dokončno poslovili od toplih in, kljub obdobju, še povsem poletnih temperatur ter od prevladujočega stanovitnega vremena. Poletje se, kot kaže, za letos dokončno poslavlja. V nadaljevanju meseca bodo sicer še možni tudi občasni nadvse prijetni vremenski utrinki, toda zagotovo ob občutno nižjih temperaturah kot doslej. Vremenska slika pa ne bo več tako stanovitna, v bližnji prihodnosti bo prevladovalo bolj spremenljivo ter povečini precej oblačno vreme in bodo padavine pogostejše. Poletna izoterma 15°C na višini okrog 1500 metrov bo nad nami še danes in jutri, nato se bo topel višinski zrak dokončno umaknil nad jugovzhodno Sredozemlje. Pravzaprav pričakujemo, da bo radiosonda danes in jutri na tej višini namerila do okrog 17°C, kar je za približno 7°C več od dolgoletnega povprečja. Prehodno bo zato zaradi izrazite jugozahodne toplotne advekcije, od koder bo med drugim pritekal tudi vlažen zrak, zelo vroče in soparno. Do izrazitega preobrata pa bo prišlo ravno v soboto in nedeljo. Subtropski anticiklon bo popustil pred pritiskom hladnega višinskega severnoatlantskega ciklona, ki se od severozahoda spušča proti Sredozemlju. Osrednje Sredozemlje bo v prihodnjih dneh zaobjel za ta čas zelo hladen in nestanoviten severnoatlantski zrak, ki se bo v začetku prihodnjega tedna predvidoma razširil nad večji del Evrope. Preobrat bo izrazit. Temperatura na višini okrog 1500 metrov v prostem ozračju, ki nam na dovolj verodostojen način prikazuje, kolikšna je toplota določene zračne mase, se bo od petkovih 17°C do ponedeljka spustila do okrog 3°C. To se pravi, da se bodo višji sloji ozračja v nekaj dneh ohladili za kakih 14°C, morda za kakšno stopinjo manj, toda padec temperature bo zelo izrazit. Iznad povprečja se bo temperatura v višjih slojih spustila za kakih 7°C pod povprečje, kar bi bilo normalno v začetku novembra. Ohladitev bo izrazita tudi v prizemlju. Ozračje se bo začelo ohlajati v soboto, živosrebrni stolpec se bo v nedeljo zjutraj ob morju približal 15°C, na Kraški planoti in v nižinah pa 10°C, v nedeljo čez dan pa povečini ne bo presegel, razen ob morju, 15°C. Pihala bo zmerna do močna burja in bo zato vremenska slika popolnoma različna od tiste, ki smo je bili navajeni v zadnjih tednih. Ponedeljkovo jutro bo še hladnejše. Temperatura na Kraški planoti se bo predvidoma v noči na ponedeljek spustila pod 10°C ob zmerni do močni burji. Vremenske razmere bodo torej v prihodnjih dneh povečini kar jesenske. Danes in jutri bo prevladovalo sončno in za ta čas vroče vreme, povečal se bo občutek soparnosti. Jutri bodo v popoldanskem času v gorah nastajale plohe in nevihte, proti večeru bo kakšen nevihtni oblak lahko nastal tudi drugod. V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo padavine, deloma plohe in nevihte, ki bodo ponekod lahko močne. Proti večeru bo zapihala zmerna do močna burja, ohladilo se bo. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bo občasno deževalo. Pihala bo zmerna do močna burja in bo razmeroma hladno. Na sliki: v zadnjem tednu so bile temperature v večjem delu Evrope za več stopinj nad dolgoletnim povprečjem vojsko - V spomin na prenos ranjencev iz bolnišnic Franja in Pavla na Notranjsko leta 1944 Letos jubilejni 25. pohod 24 kilometrov dolg pohodŽelin v dolini Idrijce - Jagršče - Idrijske Krnice - Šebreljski vrh - Oblakov vrh - Vrh hotenja - Vojščica - Ogalce - Vojsko VOJSKO - Želin v dolini Idrijce - Jagršče - Idrijske Krnice - Šebreljski vrh -Oblakov vrh - Vrh hotenja - Vojščica -Ogalce - Vojsko je bila okrog 24 kilometrov dolga »maršruta«, ki jo je predvidel 25. Pohod v spomin na prenos ranjencev iz bolnišnic Franja in Pavla na Notranjsko leta 1944. Tedaj je prišlo do dogovora med angloameriškim in partizanskim poveljstvom, da se razbremenijo skrite stacioni-rane bolnišnice na Primorskem in prevzamejo skrb za težke ranjence mnogo bolje opremljene bolnišnice zunaj operativnih vojnih ozemelj. Letošnja izvedba je bila petindvajseta po vrsti. Medtem ko so prva leta spominski pohodi trajali tri dni in se zaključili prav v kraju, kjer so borci brigad IX. Korpusa prepustili ranjence drugim enotam, da so jih odpremile z angleškimi letali v Južno Italijo, se precej let pohodi zaključijo v istem dnevu z občuteno prireditvijo že na Vojskem. Tja pridejo tudi udeleženci s proslave na Hudem polju na cesto Lokve - Mrzla Rupa, kjer stoji spomenik bolnišnici Pavli. Običajno se zbere nekaj sto ljudi, letos po občutku 520. Samega pohoda, ki zahteva poleg navedene dolžine tudi preseganje v seštevku približno 1.100-1.200 m vzpenjanja, se je letos udeležilo okrog 220 udeleženk in udeležencev. Velika večina je bila iz Idrije, Spodnje Idrije, Cerknega in manjših krajev v dolini Idrije, nekaj pa tudi iz Kranja, Ljubljane, Logatca, Solkana in reprezentančno število iz Gorice. Trasa ni le enaka tisti, ki ji je sledilo nekaj stotin borcev s 95 težkimi ranjenci na ramenih in zato že sama na sebi prežeta z globoko sporočilnostjo, temveč poteka iz krajinsko planinskega vidika tudi v čudovitem okolju idrijskega srednjegorja skozi gozdove, mimo urejenih domačij in še bolj skrbno urejenih pašnikov in travnikov, nad grapami in po zaobljenih še-breljskih hribih ter skozi krnice, čez skrivnosten Oblakov vrh, ki sicer ni vrh, temveč pomemben prelaz med Kanomljo in Skupina pohodnikov z zastavo pred spomenikom v Idrskih Krnicah in dolga kolona na poti na Oblakov vrh Spodnjo Tribušo. Posebno mesto ima na tem pohodu na drugi planoti Vojščica, kjer je urejeno res posebno oblikovano pokopališče za 305 borcev, ki so tam okrog padli med zadnjo dolgo ofenzivo pozimi leta 1945. Letos je na častni straži stala trojica gardistov Slovenske vojske, spregovorila pa je ena izmed udeleženk pohoda. Sicer pa se je kolona že prej ustavila tudi pri spomenikih na Jagerščah in v Idrijskih Krnicah, kjer so prireditelji poskrbeli za malico (jota in ocvirkovka). Ko je bila mimo še vstopna steza, ki pelje v nekdanjo in muzejsko ohranjeno tiskarno Slovenija, je cilj bil pravzaprav že pred nosom. Zadnji kilometer pohoda je z brigadnimi bojnimi zastavami, partizansko reprezentančno desetino in 220 vidno izkušenimi pohodniki vseh starosti in obeh spolov imel slavnosten značaj. Množico so pozdravili predstavnik borčevskih združenj, idrijski župan in poslanec Samo Bevk. Igrala je rudarska godba, pel je ženski zbor upokojenk iz Idrije. Vreme je bilo ves čas idealno za večje napore. (ar) konzulat rs za spremembo ustave RS TRST - Z Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu so sporočili, da je predsednik stranke NSI-Nova Slovenija dr. Andrej Bajuk prejšnji teden vložil v Državnem zboru RepublikeSlo-venije pobudo volivcem za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo Ustave RS z osnutkom ustavnega zakona. Predlagana je sprememba 5. in 80. člena Ustave Republike Slovenije ter dopolnitev II. Poglavja z novim 63. a členom. Po predlogu NSi bi se število poslancev povečalo na 92, tako da bi Slovenci v zamejstvu in Slovenci po svetu dobili svojega predstavnika. Za začetek postopka za spremembo Ustave je treba zbrati pod-pisenajmanj 30.000 (trideset tisoč) volivcev. Predsednik Državnega zbora je določil, da je prvi dan roka za zbiranje podpisov volivcev ponedeljek, 8. 9. 2008, zadnji dan roka pa četrtek, 6. 11. 2008. V navedenem roku bodo lahko volivci podali podporo na predpisanem obrazcu, ki ga slovenski državljani, ki so stalno ali začasno v tujini, dobijo tudi na Generalnem konzulatu Republike Slovenije v Trstu. Volivec lahko s podpisom predlog podpre samo enkrat, tako da izpolni prvi del obrazca in se lastnoročno podpiše pred uradno osebo, ki volivčevo identiteto preveri na podlagi vpogleda v osebni dokument in podpis potrdi z lastnoročnim podpisom in žigom di-plomatsko-konzularnega predstavništva. Tako izpolnjen obrazec podpore mora volivec poslati pobudniku, NSI-Nova Slovenija -Krščanska ljudska stranka, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana. / KULTURA Četrtek, 11. septembra 2008 3 likovna umetnost - Razstava v palači Costanzi Obsežen prikaz delovanja tržaške grafične šole Sbisa Zakoreninjena tradicija na grafičnem področju - Nove tečaje bo vodil Franko Vecchiet ■ ^^ ifi^^bpK"i ■ ■ V dvorani Umberto Veruda palače Costanzi v Trstu je do 14. septembra (10.13.; 17.-20.) na ogled zgodovinska razstava grafične šole Carlo Sbisa. Šola sodi med zgodovinske ustanove na likovnem področju v Trstu. Ustanovil jo je leta 1960 Carlo Sbisa, kateremu je med leti 1963 in 2003 nasledila žena Mirella Schott Sbisa. Osnovni cilj, ki si ga je šola zadala, je poučevanje grafičnih tehnik, s posebnim ozirom na jedkanico. V Trstu je še posebej zakoreninjena tradicija na grafičnem področju kot je tudi vzpostavila kuratorka razstave Laura Safred v svojem predstavitvenem govoru ob odprtju. Prav v obdobju šestdesetih let so vzporedno delovale v Trstu različne šole, od Černigojevega ateljeja, mimo delavnic, ki jih je pri Sindakatu umetnikov vodil Marjan Kravos, vse do pomembnega mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, med pobudniki katerega lahko spet zabeležimo prisotnost tržaškega ustvarjalca in mojstra grafike Lojzeta Spacala. Pobudnik razstave in obenem tečajev je že preko štirideset let je Ljudska univerza. Na razstavi si lahko ogledamo izborpre-ko sto grafičnih listov, ki so nastali v teku delovanja šole in izpričujejo kultiviran didaktični prijem, ki poleg posebnepozorno-sti do osvajanja tehničnih veščin dopušča inpodpira avtonomijo in svobodo umetniškega izraza. Ob prisotnosti znanih in priznanih umetnikov kot so: Tullio Gombac, Bruno Ponte, Claudio Sivini, Ennio Steid-ler, Adriano Stock, Nelida Stravisi, Pierpaolo Vatta, Edi Žerjal, beležimo še imena manj poznanih ustvarjalcev, ki se spa- jajo v enovito celoto podobe šole. Vtisnila je pomemben pečat na krajevni ravni in ga v času obnavlja. Postavitev razstave, za katero je poskrbel studio Conestabo, ta vidik tudi vizualno predoča, saj ustvarjajo še tako različna dela po formatu, motiviki in interpretaciji enovito sliko tako, da sestavljajo skupno kompozicijo. V kratkem bo izšel v založbi Ljuske univerze še katalog s pričevanjem Mirelle Sbisa in umetnostne zgodovinarke Laure Safred, ki bo posebej obravnaval zgodovinski pomen šole v širšem krajevnem kontekstu. Z 20. oktobrom bo v prostorih novega sedeža šole na drevoredu XX. Septembra 59 stekel tečaj globokega tiska, katerega vodstvo je po nekaj leti kar ga je vodil Furio De Denaro, prevzel Franko Vecc-hiet umetnik, ki ima obenem bogato izkustvo tudi na področju didaktike, saj dolgo poučuje tako v Benetkah na Mednarodni grafični šoli in kot visiting professor na pomembnih mednarodnih akademijah. Učni načrt zajema tako poznavanje tradicionalnih pristopov kot tudi novejših eksperimentalnih prijemov. Predvidena je teoretska obravnava vsebin z zgodovinskega in tehnološkega vidika, predvsem pa praktično preizkušanje v obliki delavnice. Srečanja z umetniki, ki se poslužujejo grafičnih tehnik bodo omogočala sodelujočim, da pobližje spoznajo raznolikost izraznih možnosti, ki jih to sredstvo ponuja. Razstava v palači Costanzi nam ponuja presek grafičnega dogajanja v Trstu od šestdesetih let do danes skozi pogled Razstava v tržaški palači Costanzi je na ogled do nedelje kroma grafične šole, iz katerega je začutiti kar zakoreninjeno tradicijo. Kako gleda Franko Vecchiet na naš prostor v tem smislu iz širšega zorišča svojih dolgoletnih in bogatih izkustev na mednarodni ravni? Rekel bi, da ne gre za tradicijo, ki je vezana zgolj na krajevno stvarnost, gre za srednjeevropski pojav. Pomslimo, da je takrat Černigoj študiral v Munchnu, Jakac v Pragi. Trst je bil takrat veliko mesto in v tem kontekstu je poleg Černigoja in Carla Sbisa delovalo polno drugih umetnikov kot je npr. Daneo, Kravos, ki je študiral v Ljubljani grafično specialko. Dejansko pa beležimo v šestdesetih letih velik razmah prav na področju grafike na svetovni ravni. Mojstri avantgarde izhajajo večinoma iz srednje Evrope ali Rusije, kjer je tudi grafika doživela svoj razcvet. Kako gledamo z razdaljo časa na ta razmah grafike iz šestdesetih let, oziroma, kakšne razsežnosti ima danes ta zvrst? Začelo se je takrat in je šlo za dolg val, za proces, ki se je nekoliko izčrpal v zadnjih desetletjih. Vendar je grafika tako elastičen pojem, da se je prilagodila kulturnemu, umetnostnemu ambientu in potrebam. Prišli so novi prijemi, tehnike, postopki. Pri grafiki so začeli uporabljati tudi računalnik in tudi grafike niso samo stenske ampak se je vse to sprevrglo v novo tendenco umetnostne knjige. Grafika je danes zelo živa tudi zaradi tega, ker je začela dialog z ostalimi zvrstmi: s slikarstvom, knjigo, skratka ni več tako osredotočen pojav FOTOUTRIP POLETJA '08 fotoutrip@primorski.it Zimski izlet z avtobusom po puščavi Atakama Marina Šturman kot je bilo v šestdesetih letih, ko je bila izolirana na steni. Pri tem imajo zaslugo velika mesta kot je npr. Pariz ali Ljubljanska šola, saj sta prav Bernik in Borčič iz svojega bivanja v francoski prestolnici prinesla do nas nove pristope iz pariške Akademije. Pomembno vlogo so odigrale tudi privatne Akademije, ki so v tistem času uvajale novosti, medtem ko so tradicionalne smeri vztrajale pri bolj utečenih prijemih. Je že v naravi grafike, da doživljaš ateljejsko vzdušje, eksperimentalnost, zato pomeni možnost ustvarjanja v skupini veliko. Razen tega, da preko trideset let učiš na Mednarodni grafični šoli v Benetkah, si vodil delavnice tudi ši-rom po svetu npr.: v Parizu, na Indiana University, v Ženevi, Rimu, v Breri v Milanu. V čem vidiš aktualnost grafike? Aktualnost grafike je tudi v njeni bogati tradiciji in nenazadnje zaradi same tehnike tiska. Zadnji ljubljanski grafični bie-nale je upošteval kot grafiko vsak tiskarski izdelek, ki se postavi kot umetniško dovršen. Z oktobrom bodo tudi v Trstu stekli tečaji grafike, ki jih boš vodil. Kako so zasnovani? Trst se je v času identificiral s šolo Sbisa, ki so jo ustanovili prav v šestdesetih letih in jo je sprva vodil Carlo Sbisa po katerem nosi ime, po njegovi smrti pa jo je prevzela žena Mirella Schott Sbisa in jo uspešno vodila do leta 2003. Še danes je zanimanje za grafiko živo. Povabili so me, da vodim tečaj jedkanice in ostalih grafičnih tehnik. Kakšne spretnosti in poznavanja so potrebni, da se človek lahko posveti grafiki? Pri grafiki ni potrebno obvladati risbe, niti barve oziroma slikarstva ali kompozicije. Glavna je mentalna oblika, sistem dela in mišljenja, ki ga počasi pridobiš skupaj s tehničnim znanjem. Gre za vzajemnost. Mislim zato, da lahko to vsak človek naredi: pomembno je potrpljenje, umirjenost in vztrajnost. Gre za dolg postopek, tehnika zahteva čas, proces je dolg in kompliciran. Zahteva koncentracijo, zato je obenem tudi mentalna telovadba in vzgoja (disciplina). Če vzamemo primer slikarja, ki lahko sorazmerno tudi zelo hitro izdela sliko, lahko grafični postopek traja tudi več dni, da pridemo do rezultata. Navadno ta rezultat lahko tudi izboljšamo, predelamo. Težko je, da bi grafika popolnoma neuspela, saj se da stalno dopolnjevati in spreminjati, možnosti je res eliko. Številne tehnike še iz renesanse in tudi sodobnejše, ki so veliko hitrejše in enostavnejše, imajo v sebi vedno nekaj obrtniškega. Ročni pristop je vedno prisoten. Nekateri, ki so me kontaktirali že poznajo nekatere tehnike, v katerih bi se radi izpopolnili. Veseli me, da bi te osebe, ki so že nekaj preizkusile lahko v tej smeri nadaljevale. Lahko se vpiše kdorkoli ne glede na starost in doslej opravljene študije. Ustvarjena dela pa ostajajo last avtorjev. Novi prostori so na drevoredu 20. Septembra št. 59. Tečaji se bodo odvijali dvakrat po dve uri tedensko v popoldanskih urah. Začetek bo 20. oktobra in trajali bodo do 15. maja 2009. Šola nudi opremo in uporabni material kot so npr. kisline in topila. Posamezniki bodo pa poskrbeli za osebne instrumente kot so npr. matrica, dleta, tiskarsko črnilo in papir. Postopke bomo obravnaval iz zgodovinskega, tehničnega in izraznega vidika. Predvidena so tudi srečanja z drugimi povabljenimi umetniki, ki se ukvarjajo z grafiko. Delavnice bodo potekale ob ponede-ljekih in četrtkih med 18. in 20. uro. Franko Vecchiet trenutno razstavlja v galeriji Hest v Ljubljani svoje novejše slike in kolaže ter vzporedno sodeluje na bie-nalu grafike v Parizu s svojimi novejšimi deli, ki so nastala v Ameriki letos junija; z oktobrom pa steče grafični tečaji pod njegovim vodstvom v Trstu. Podrobnejše informacije o izpeljavi lahko zainteresenti dobijo na spletni strani Ljudske univerze http://www.unipoptrieste.it ali na telefonski številki 040 6705200. Jasna Merku ljubljana Beletrina: Pahorjeve Moje suhote in druge novosti Pisatelj Boris Pahor, veliki borec za slovensko manjšino, je ob svoji 95-letnici za Študentsko založbo, natančneje za zbirko Beletrina, napisal avtobiografske eseje s skupnim naslovom Moje suhote. Pahor je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da se sicer »ponavlja kot pokvarjena plošča«, toda »kulturna Slovenija nima pojma« o pomenu manjšin. Urednik Beletrine Mitja Čander je dejal, da Moje suhote niso klasična avtobiografska knjiga, temveč zlepljenka avtobiografskih zapisov, ki so izpod Pahorjevega peresa nastali v zadnjem času. Moje su-hote so pričevanje, ki celovito osvetljujejo tako Pahorjevo kompleksno življenjsko izkušnjo kot literarni opus. Pahorjeva zgodba je metafora 20. stoletja, zaznamuje jo življenje v multietničnem okolju, po drugi strani pa je trčila v vse bistvene totalitarizme 20. stoletja: fašizem, nacizem in komunizem. Pahor je dejal, da če ne bi bilo roka za oddajo knjige, bi vanjo uvrstil še več opisov pomembnih sodobnikov, v zapisih pa se ves čas javlja tudi njegov uporni glas in kritika matice do zamejcev. Pahor je na novinarski konferenci dejal, da »kulturna Slovenija nima pojma« o pomenu in usodi slovenske manjšine. Sedanja in tudi prejšnje vlade samostojne Slovenije so Trst izključile iz svoje politike. Medtem ko se vsi zavedajo, tako Pahor, kako pomembna v EU je nacionalna identiteta, bodo v Ljubljani nemara to ugotovili čez deset let. Edini, ki je Pahorja ves čas podpiral, je bil Drago Jančar. Že kot študent je tržaškega pisatelja leta 1968 povabil v Maribor, kjer je bila javna tribuna o takrat nezaželeni temi -problematiki zamejstva. Kot se je spomnil Pahor, je bil Jančar edini od takratne avantgarde, ki ga je cenil, drugi so ga »zafrkavali« ter izključevali iz takratne slovenske kulture. »Rupel me je imel za nacionalista,« je povedal Pahor. Jančar je dodal, da s Pahorjem prijateljujeta že 40 let ter da ga je starejši kolega v pismih vedno naslovil z »moj mladi prijatelj«. Jančar občuduje tako Pahorjevo literaturo kot življenjsko držo. Nacionalna nota je predvsem povezana z eksistencialno izkušnjo posameznika, je prepričan Jančar. Pahor pa je še dodal, da je danes v Sloveniji staromodno govoriti o narodni zavesti, toda ta je v modernem svetu bolj pomembna, kot se zavedamo. Jančar je poleg osmih drugih sodeloval tudi pri razpravi, ki sta jo na temo Literarni modernizem v svinčenih časih pred letom dni pripravili Slovenska matica in Študentska založba. Kot je dejal urednik istoimenskega zbornika Gašper Troha, avtorji, tudi mlajši, analizirajo doslej prezrte pojave, kot so »he-peningi« skupine OHO, modernistični jezik, Pupilija, s tem pa izrisujejo podobo tedanje literarne in gledališke produkcije na ozadju specifičnih družbenih odnosov. Pri Beletrini je izšla še izbrana poezija nobelovca Czeslawa Milos-za (1911-2004) Zvonovi pozimi, ki sta jo izbrala ter uredila Klemen Pisk in Jana Unuk. Skupaj s številnimi prevajalci iz poljščine sta poskrbela, da lahko slovenski bralci kronološko sledijo razvoju Miloszeve pesniške misli. Ta je po besedah Unukove, ki je napisala tudi spremno besedo, izšla iz simbolistične, predvojne, izrazito apokaliptične poezije, potem pa je pesnik iskal večji stik z bralstvom. Kot zanimivost je Jančar dodal, da sta se Milosz in Edvard Kocbek poznala ter drug drugega občudovala. (STA) 4 Četrtek, 11. septembra 2008 ALPE-JADRAN / gospodarska gibanja - Podatke je včeraj objavil Statistični urad Republike Slovenije Slovenija v drugem četrtletju s 5,5-odstotno gospodarsko rastjo Dosežena gospodarska rast je po mnenju ekonomistov lep dosežek LJUBLJANA - Slovenija je v letošnjem drugem četrtletju zabeležila na letni ravni 5,5-odstotno gospodarsko rast. V prvih šestih mesecih letos pa je bil obseg bruto domačega proizvoda v primerjavi z enakim obdobjem leta 2007 prav tako realno višji za 5,5 odstotka. Dosežena gospodarska rast v letošnjem drugem četrtletju je po mnenju ekonomistov lep dosežek. Glede na gospodarsko rast v drugem četrtletju in glede na to, da se je v zadnjem mesecu znižala brezposelnost, praktično ni nobenih znakov za hitro ohlajanje gospodarstva, je ob včeraj objavljenih podatkih Statističnega urada RS dejal slovenski premier Janez Janša. Kot je poudaril, je bila z rastjo v drugem letošnjem četrtletju ustvarjena neka solidna osnova, na podlagi katere lahko se ta rast nadaljuje. Gospodarska rast je bila tako v drugem četrtletju podobna rasti v prvem četrtletju, ko je znašala 5,4 odstotka. Bruto domači proizvod (BDP) je bil, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, v drugem četrtletju letos za 0,9 odstotka višji kot v prvem četrtletju ter za 5,1 odstotka višji kot v drugem četrtletju 2007, je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila vodja sektorja na državnem statističnem uradu Karmen Hren. Dosežena gospodarska rast v letošnjem drugem četrtletju je po mnenju ekonomistov Franceta Križaniča in Arta Ko-vačiča lep dosežek. Kot menita, se bo rast na letni ravni gibala med štirimi in petimi odstotki. Križank: z Ekonomskega inštituta pravne fakultete je prepričan, da rast temelji pretežno na investicijah, trgovini in na finančnem posredništvu, medtem ko se pri predelovalnih dejavnostih po pričakovanju umirja. "Glede na zelo močan investicijski ciklus je pričakovati, da se bo gospodarska rast nadaljevala," je poudaril Križanič in dodal, da bo "gospodarska rast na letni ravni visoka, zanesljivo bo nad štirimi, lahko tudi nad petimi odstotki". Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ocenjuje, da se je gospodarska rast v drugem četrtletju v primerjavi z lanskim letom, ko je bila 6,8-od-stotna, pričakovano umirila na razmeroma visoki ravni. "Struktura rasti z razvojnega vidika je bila še naprej ugodna," je dejala namestnica direktorja Umarja Maja Bednaš. Najpomembnejša dejavnika rasti sta ostala izvozna in investicijska dejavnost. Gospodarski optimizem je po za- K visoki rasti prispevajo tudi gradnje in obnova avtocest četku obdobja upadanja naročil nekaj časa nihal, sredi tega leta pa se je začel tako v EU kot v slovenskih predelovalnih dejavnostih zmanjševati. To bo po oceni Ekonomskega inštituta pravne fakultete sčasoma zmanjšalo investicije in dodatno upočasnilo gospodarsko rast. BDP v tekočih cenah je v drugem četrtletju znašal 9,35 milijarde evrov, kar je 9,6 odstotka več kot pred letom dni. Domače trošenje se je v drugem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem lani realno povečalo za 5,1 odstotka, kar je nekoliko nižja rast kot v začetku leta. K temu je prispevala nižja rast končnega trošenja (bila je 2,7-odstotna) in nižja rast bruto investicij (10,9-odstotna rast). Zaostrene razmere na trgu se kažejo tudi v visoki ravni zalog neprodanega blaga, ugotavlja inštitut v zadnji številki publikacije Gospodarska gibanja. Tega je bilo junija v celotni slovenski industriji sedem odstotkov več kot pred letom dni, v predelovalnih dejavnostih pa osem odstotkov več. Plače v Sloveniji gredo umirjeno navzgor. Dinamika stroškov plač je v tem letu opazno povečala pritisk na stroške proizvodnje, Gospodarska gibanja pa še opozarjajo, da lahko večje probleme povzročijo "nepredvidljive" posledice plačne reforme v javnem sektorju. (STA) šolstvo - V ponedeljek v FJK Začetek pouka V naši deželi 140.000 učencev in dijakov - Panettova poslanica TRST - V Furlaniji-Julijski krajini se bo v ponedeljek uradno začelo novo šolsko leto 2008/09 za približno 140.000 učencev in dijakov, kar je okoli 1.700 učencev več kot lani. Na nekaterih šolah se je pouk sicer že začel oz. se začenja v teh dneh, a po podatkih Deželnega šolskega urada za FJK gre le za deset odstotkov vseh šol v deželi. Na učence, dijake, družine in osebje šol je deželni šolski ravnatelj Ugo Panetta v prejšnjih dneh naslovil poslanico, v kateri je izrazil upanje, da bodo novo šolsko leto začeli z resnostjo, prizadevanjem in sproščenostjo, saj se zaradi truda, ki ga bo morala italijanska država vložiti, da svojim prebivalcem še naprej zagotovi gospodarsko in socialno blagostanje, mora šola stalno prenavljati in izboljšati, da zagotovi novim ge- neracijam potrebno usposobljenost za vstop v družbo in svet dela. Združenje potrošnikov Coda-cons pa ugotavlja, da na deželnem teritoriju 65 odstotkov šolskih stavb razpolaga s potrdilom o ustreznosti iz vidika stabilnosti, 99 odstotkov jih razpolaga s potrdilom o ustreznosti iz higienskega in zdravstvenega vidika, s potrdilom o preprečevanju požarov pa razpolaga 74 odstotkov poslopij. V 90 odstotkih primerov je električna napeljava urejena v skladu s predpisi, vrata za zasilne izhode ima 80 odstotkov šol, varnostne stopnice pa 85 odstotkov šol. Zato se je združenje Codacons odločilo posvariti ministrico za šolstvo Mario-stello Gelmini, da v slučaju nesreč utegne odgovornost za neizpolnjevanje predpisov pasti na njeno ministrstvo. Adria Airways uspela izničiti negativen vpliv cen goriva LJUBLJANA - Uprava Adrie Airways (AA) je v prvih sedmih mesecih letos kljub visoki rasti cen goriva, zanj so v tem obdobju namenili devet milijonov evrov več, kot so načrtovali, uspela z zvišanjem prihodkov za 20 odstotkov ter z zadrževanjem ostalih stroškov poslovanja "praktično izničiti negativni vpliv cene kerozina", so sporočili iz družbe.V tem obdobju je AA ustvarila 122 milijonov prihodkov, dobiček iz poslovanja oz. EBIT pa je znašal dober milijon evrov. V tem obdobju je družba ustvarila tudi pozitivni denarni tok iz poslovanja v višini 24 milijonov evrov, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani za 14 odstotkov več.Pre-peljali so skupaj 907.761 potnikov, kar je za 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Koprski župan Popovič bo na volitvah podprl SDS KOPER - Koprski župan Boris Popo-vič na državnozborskih volitvah podpira SDS oziroma njenega koprskega kandidata, predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja. "Danes izrekam Časarju in SDS podporo kot župan, mislim pa, da se bo enako odločila tudi moja stranka," je na včerajšnji novinarski konferenci v Kopru dejal Boris Popovič. "SDS me je na zadnjih lokalnih volitvah podprla že v prvem krogu, zato ne preseneča, da sem Janšo, stranko in Časarja sedaj podprl tudi jaz. Poleg tega smo s SDS sodelovali tudi na zadnjih državnozborskih volitvah," je še povedal Popovič. O tem, zakaj se je za podporo stranki odločil šele sedaj, je dejal, da je imel težave z lokalnimi odbori SDS oziroma njihovimi kandidati na državnozborskih volitvah. Po zamenjavi kandidatov v Kopru in Izoli pa ne vidi nobenega razloga več, zakaj stranke in njenih kandidatov ne bi podprl. Ruski voznik z rekordno stopnjo alkohola v krvi TREVISO - Več voznikov je včeraj telefoniralo policiji, ker je nek tovornjak na avtocesti A4 nevarno vijugal. Prometna policija je na avtocestni postaji Roncade pri Trevisu ustavila tovornjak in zahtevala od voznika, naj izstopi. Ruski šofer je odprl vrata in zgrmel na tla. Ugotovili so, da je imel 31-letnik izjemno visoko stopnjo alkohola v krvi, in sicer približno 4 grame na liter krvi (najvišja še dovoljena meja je 0,5 grama na liter krvi). Podobno stopnjo lahko odrasel moški doseže s kakimi šestimi litri piva ali pa s tri četrt litra vodke. Rusa so ovadili zaradi vožnje pod vplivom alkohola, tovornjak so zasegli. Pred enim mesecem je nek tovornjak na istem odseku povzročil nesrečo, v kateri je umrlo sedem ljudi. koper - Na Obali več primerov ponarejanja denarja Pozor pred ponaredbami Kriminalisti aretirali Hrvata in Slovenko, ki sta imela v avtu 73 bankovcev po sto evrov - Tudi z dolarji je potrebna previdnost KOPER - Kriminalisti koprske policijske uprave (PU) so imeli v zadnjih mesecih veliko dela s ponarejevalci denarja. Pojav je po njihovem mnenju v porastu. Obravnavali so več primerov unovčenja ponarejenih bankovcev po sto evrov in sto ameriških dolarjev. Večino ponarejenih evrov so unovčili med 15. in 17. avgustom v gostinskih lokalih, trafikah in trgovinah na območju Portoroža, in sicer najmanj trinajstkrat. S pomočjo oškodovancev so ugotovili, da sta človeka, ki sta v Portorožu plačevala blago s ponaredki, bržkone moški in ženska, ki sta uporabljala avtomobil iz Zagreba. Patrulja policistov je to vozilo ustavila v Divači, v njem sta sedela 34-letni Zagrebčan in 20-letna slovenska državljanka iz Brežic. V avtu je bilo 73 ponarejenih bankovcev po sto evrov (na sliki): bili so v torbici, v predalu armaturne plošče vozila ter med higienskimi vložki osumljenke v prtljažniku. 19. avgusta so dvojico ovadili zaradi suma ponarejanja denarja, za kar predvideva kazenski zakonik zaporno kazen od 6 mesecev do 8 let. Maja letos pa so v eni od bank v Lju- bljani izločili 11 ponarejenih bankovcev po sto dolarjev. Prihajali so iz neke bančne poslovalnice v Portorožu. Banka jih je prejela kot izkupiček hotelov z območja Portoroža. Z nadaljnjim zbiranjem obvestil so ugotovili, da so vse dolarje unovčili na recepcijah treh portoroških hotelov. Koprski kriminalisti v tem primeru niso identificirali osumljenca: na okrožno bruselj - Evropski parlament Predlog za čezmejno kaznovanje voznikov državno tožilstvo v Kopru so podali ovadbo zoper neznanega storilca. V istem času so v banki v Ljubljani ponovno izločili 9 bankovcev ponarejenih dolarjev, ki so prihajali iz poslovalnice v Luciji. Z zbiranjem obvestil so prišli na sled 43-letnemu slovenskemu državljanu iz Izole. 11. julija so ga aretirali, po hišni preiskavi pa je bil izpuščen na prostost. BRUSELJ - Odbor Evropskega parlamenta za promet je v torek soglasno podprl predlog direktive, po kateri bi pristojnim omogočili, da oglobijo voznike iz druge članice EU, ki v njihovi državi naredijo prometni prekršek. Predlog bodo predvidoma v začetku oktobra obravnavali še pristojni ministri članic v okviru Sveta EU. Gre za to, da bi pristojne oblasti po prekršku lahko identificirale vozilo iz druge države ter o prekršku obvestile lastnika in od njega zahtevale plačilo kazni. Zaenkrat naj bi bile zajete le štiri vrste prekrškov - neupoštevanje hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba varnostnega pasu in vožnja skozi rdečo luč - ki pa so krivi za 75 odstotkov vseh smrti v prometu. Kasneje naj bi obseg prekrškov razširili še na vožnjo pod vplivom mamil, uporabo telefona med vožnjo ter vožnjo z nezavarovanim vozilom. Cilj predloga je povečati varnost na evropskih cestah. Kot je po poročanju bruseljskega spletnega biltena EU observer dejala poročevalka parlamenta, španska socialistična poslanka Inez Ayala Sender, že- lijo narediti konec neenaki obravnavi voznikov za podobne prekrške. Zelo pogosto se namreč vozniki lahko izognejo plačilu kazni za prekršek v drugi članici, saj je preveč zapleteno preveriti identiteto voznika in mu poslati nalog za plačilo kazni. Zato direktiva predvideva vzpostavitev omrežja za elektronsko izmenjavo podatkov. To bo pristojnim omogočilo identifikacijo voznikov na podlagi prometnega dovoljenja za vozilo, ki je bilo registrirano v drugi državi. Evropska komisija je predlog uredbe predstavila marca, ko bo sprejeta, pa bodo imele članice dve leti časa, da vzpostavijo sistem. Direktiva pa predvideva tudi nekatere druge ukrepe za izboljšanje varnosti v prometu. Med drugim bi od članic, kjer število žrtev v prometu presega povprečje unije, zahtevala, da za 30 odstotkov povečajo število preverjanj hitrosti. Poleg tega bi morali pristojni organi vsako leto zaradi vinjenosti preveriti 30 odstotkov voznikov, okrepili pa naj bi tudi preverjanje uporabe varnostnih pasov, zlasti v državah, kjer se pripenja manj kot 70% voznikov. / ITALIJA Četrtek, 11. septembra 2008 5 gibanja - Po Istatu je rast BDP že drugo četrtletje zapored negativna Italijansko gospodarstvo pred grožnjo tehnične recesije Evropska komisija v vmesni napovedi znižala spomladanska pričakovanja RIM - Italija je že drugo četrtletje zapored zabeležila negativno gospodarsko rast in če se bo to ponovilo še v tretjem četrtletju, bo zašla v recesijo. Po podatkih, ki jih je včeraj objavil zavod Istat, se je bruto domači proizvod (BDP) v drugem četrtletju (april-junij) letos znižal za 0,3 odstotka v primerjavi s prvim četrtletjem in za 0,1 odstotka v primerjavi z enakim lanskim četrtletjem. Zadnji padec pred sedanjim je italijanski BDP zabeležil v tretjem četrtletju 2003, in sicer za 0,1 odstotka. Za italijansko gospodarstvo nič bolj spodbudne novice prihajajo tudi iz Bruslja, kjer je Evropska komisija včeraj objavila vmesno gospodarsko napoved, ki je znatno slabša od spomladanske napovedi. Komisija govori o stagnaciji italijanskega gospodarstva in za letos napoveduje komaj zaznavno 0,1-odstotno rast BDP, potem ko je še spomladi napovedovala 0,5-odstotno rast. »Ta borni rezultat nakazuje, da ni nobenega impulza rasti za leto 2009,« opozarjajo v Bruslju, kjer pa v zameno napovedujejo živahno rast inflacije. Konec leta bi se morala inflacijska stopnja povzpeti na 3,7 odstotka, torej za sedem desetink višje od spomladi napovedane 3-odstotne inflacije. »Nedavno znatno zvišanje plač, kljub nizki rasti produktivnosti, in še naprej omejena konkurenčnost gospodarstva bi lahko onemogočila hitro umirjanje inflacije,« piše v poročilu Evropske komisije. Italija torej že letos tvega tehnično recesijo, sicer pa ta nevarnost po besedah predsednika Evroskupine Jeana Claudea Junckerja začenja groziti celotnemu območju evra. V celotni EU bo po napovedih komisije letos gospodarska rast znašala 1,4, v območju evra pa 1,3 odstotka BDP. Razlog za skoraj polovico nižje napovedi glede na spomladanske, so po oceni Bruslja finančni pretresi, ki se poglabljajo, in cene, ki še naraščajo. »Nadaljevanje pretresov na finančnih trgih tudi po letu dni, podvojitev cen energentov v enakem obdobju in padanje cen na nekaterih nepremičninskih trgih - vse to je vplivalo na gospodarstvo,« je poudaril komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia. Čeprav nedavni padec nekaterih cen in gibanja menjalnega tečaja evra pomenijo določeno olajšanje, pa se je treba v tem »težavnem in negotovem okolju« učiti iz napak preteklosti in odločno nadaljevati reforme, je še poudaril komisar. Dodal je, da je treba izvajati časovni načrt glede finančne stabilnosti, da se povrne zaupanje v finančne trge, in ohraniti izboljšave pri javnih financah, da ne bi prihodnjih generacij, ki se bodo spopadale z izzivom starajoče populacije, še bolj obremenili. alitalia - Pred današnjim odločilnim krogom pogajanj Fantozzi opozarja, da brez sporazuma nastopi mobilnost Uslužbenci podjetja Atitech iz skupine Alitalia so včeraj v Neaplju protestirali z zanko na vratu ansa RIM - »Brez sporazuma takoj mobilnost.« S temi besedami je izredni komisar Alitalie Augusto Fantozzi postavil včeraj sindikatom ultimat: če do četrtka (danes, op.ur.) ne bo sporazuma o načrtu za rešitev letalske družbe, bodo sproženi postopki za mobilnost in odpovedane delovne pogodbe. Te besede je komisar po informacijah iz sindikalnih virov ponovil tudi na popoldanskem sestanku s predstavniki devetih sindikatov, ki je sicer potekal za zaprtimi vrati. V zvezi s posredovalno vlogo vlade v zadevi Alitalia so sindikalni predstavniki včeraj označili kot neumesten optimizem ministra za welfare Mauri-zia Sacconija, ki trdno verjame, da bo sporazum danes dosežen. Predstavniki vseh devet sindikatov, ki so se včeraj sestali s Fantozzijem, so ministrovo zaupanje označili za pretirano. Če nekate- ri med njimi vendarle upajo, da je Sac-conijev optimizem zasnovan na konkretnih osnovah, drugi potrjujejo, da je položaj zelo zapleten in da načrt nove letalske družbe Compagnia aerea italiana (CAI) brez globokih sprememb tvega popoln polom. V teh odločilnih urah za uspeh načrta si vlada očitno prizadeva čim prej skleniti sindikalni sporazum, tudi s psihološkim pritiskom na sindikate. Nekateri sindikalisti namreč govorijo o neumestnih pritiskih za pospešitev pogajanj in za dosego sporazuma, medtem ko skupine uslužbencev Alitalie protestirajo in pozivajo svoje sindikalne predstavnike, naj sporazuma ne podpišejo. Bolje mobilnost, so protestniki zapisali na transparente. Pogajanja se bodo nadaljevala danes ob 10. uri na ministrstvu za delo. Da bi bila mera polna, se težavam pridružujejo še dvomi računskega sodišča. Računske sodnike skrbijo spremembe zakona Marzano o reševanju velikih gospodarskih družb v krizi, saj vladin poseg v zakonsko besedilo predstavlja »signal v nasprotju s pričakovanji davkoplačevalcev« in jih daje slab zgled. Generalni pravdnik računskega sodišča Furio Pasqualucci je reševanje Alitalie včeraj odkrito kritiziral, najbolj pa ga moti »izključitev administrativne in računovodske odgovornosti upraviteljev, vodilnih menedžerjev, računskih revizorjevin javnih uslužbencev nasploh pri prestrukturiranju velikih podjetij v krizi«. To po pravdnikovih besedah pomeni »nerazumljivo izjemo pri univerzalnih načelih dobrega in korektnega upravljanja«. Na tej osnovi se računsko sodstvo obrača na parlament in ga poziva, naj pri preobrazbi dekreta v zakon opravi »bolj intenzivni premislek«. sondaže - Corriere della Sera Najbolj cenjen minister je Brunetta MILAN - Renato Brunetta in Roberto Maroni sta najbolj priljubljena ministra v Berlusconijevi vladi, medtem ko na nasprotni strani lestvice, ki jo je sestavil denvnik Corriere della Sera, nahajata ministra za kulturo Bondi in za odnose s parlamentom Elio Vito. Minister za inovativnost in za javne službe Brunetta je daleč pred vsemi kolegi, saj je med bralci najuglednejšega italijanskega časnika zbral kar 65% konsenza. Dve tretjini udeležencev v sondaži je prepričal tudi notranji minister Maroni, medtem ko je Bondiju in Vitu pripisalo negativno oceno kar 70 odstotkov od več sto tisoč sodelujočih v spletni sondaži (ki pa ne predstavljajo statističnega vzorca). Poleg Brunette in Maronija so si pozitivno oceno zaslužili še ministri Giorgia Meloni (politike za mlade), Tremonti (gospodarstvo), Fitto (deželne zadeve), Fratti-ni (zunanje zadeve), Letta (podsekretar predsedstva vlade) in Zaia (kmetijstvo). Vsi ostali so na tej preizkušnji padli, saj imajo več kot 60% negativnih glasov: Bossi (reforme), Matteoli (infrastrukture), Carfagna ansa (enake možnosti), Rotondi (izvajanje programa), Alfano (pravosodje), Scajola (proizvodne dejavnosti), Prestigiacomo (okolje) in Ronchi (evropske politike). Zanimivo je tudi pogledati, kako so se ocene bralcev spremile v roku štirih mesecev. Takoj po oblikovanju vlade je npr. imenovanje Brunette ocenilo za neprimerno 57,4% bralcev, zadovoljnih pa je bilo 33%. Zdaj ga ceni kar 65% bralcev. Maroni je ostal približno na enaki poziciji kot na začetku, medtem ko je Frattini izgubil skoraj polovico začetnega konsenza, saj je od 70% padel na 45%. napolitano V Italiji se vsi ne razpoznavajo v ustavni listini HELSINKI - »Pri nas so tudi taki, ki se ne razpoznavajo v ustavi,« je včeraj na tiskovni konferenci, s katero je končal svoj uradni obisk na Finskem, dejal predsednik republike Giorgio Napolitano. Ko je govoril o položaju v svoji državi, je Napolitano tudi zatrdil, da je »potrebno veliko prizadevanje za relansiranje gospodarske rasti«. Predsednik republike je torej prepričan, da je »v Italiji vprašanje o polni identifikaciji vseh državljanov z načeli in vrednotami ustave še odprto«. Napolitano, ki se je pri tem nanašal tudi na evropsko ustavo in na Lizbonski traktat, je to oceno izrazil v odgovoru na vprašanja novinarjev v zvezi z zmanjšano pozornostjo do ustavnih dokumentov, ki so bili osnova za evropski konstrukt, kot instrument za končanje grozot, ki sta jih povzročila vojna in nacifašizem. ■ EVRO 1,4094 $ -g,35 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1 G. septembra 2GG8 valute evro (povprečni tečaj) 1G.9. 9.9. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4094 150,52 1,4244 152,90 ruski rubel 9,6382 36,1515 36,1315 7,4569 britanski funt 0,8020 0,8030 9,4684 norveška krona 8,060 24,850 8,033 24,768 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5928 15,6466 241,39 3,4755 1,5995 15,6466 239,23 3,4515 kanadski dolar 1,5090 1,7541 1,5030 bolgarski lev 1,9558 3,6020 1,9558 3,5835 slovaška krona 30,265 3,4528 30,265 3,4528 latvijski lats 0,7045 0,7040 2,4591 islandska krona 129,01 127,29 hrvaška kuna 7,1253 7,1332 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 1 G. septembra 2GG8 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,48688 2,81875 3,0875 3,14375 LIBOR (EUR) 4,50875 4,95313 5,1675 5,33 LIBOR (CHF) 2,25 2,73167 2,87583 3,155 EURIBOR (EUR) 4,515 4,959 5,175 5,336 ZLATO (999,99 %%) za kg 17.246,32 € -562,26 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1G. septembra 2GG8 f. cristiana Vlada naj prstne odtise raje vzame navijačem RIM - Katoliški tednik Famiglia Cristiana v komentarju, ki ni podpisan, Berlusconijevi vladi očita aroganco do šibkih, Romov in priseljencev, ki da ji predstavljajo "nevarnost številka 1", obenem pa strahospoštovanje do mafijskih združb. Revija notranjega ministra Roberta Maronija poziva, naj raje kot Romom prstne odtise odvzema nasilnim navijačem. Anonimni avtor piše o nasilnih izgredih navijačev nogometnega kluba Napoli, ki so ob začetku državnega prvenstva, na dan tekme med Romo in Napolijem, zavzeli vlak iz Neaplja v Turin, uničili 11 vagonov, pretepli štiri kontrolorje in povzročili škodo v višini pol milijona evrov. "Bolje bi bilo, če popišete te nasilne in necivilizirane skrajneže in njim odvzamete prstne odtise ter razbijete organizirane navijaške skupine, pa čeprav bodo to morda obžalovali 'nogometni vladarji', med katerimi se skrivajo njihovi sokrivci, zaščitniki in bojazljiv-ci," piše Famiglia Cristiana, ki Berlus-conijeve vlade ni napadla prvič. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREUROPA 28,18 -1,57 INIEREUROrA KRKA 1 UKA KOPER 22,49 87,74 5105 +1,17 -0,28 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 216,99 +0,06 +0,24 -1 89 TELEKOM SLOVENIJE 474,83 224,43 -0,93 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA DELO PRODAJA 72,94 +0,29 ETOL ISKRA AVTOELEKTRIKA ISKRA AVTOELEKTRIKA 174,33 -0,95 ISTRABENZ 48,00 69,21 -2,47 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 22,61 -1,48 MLINOTEST ltlik/idac h/ltc - - NIKA - - di\/n\/adma 1 ači/n mcc _i_n -ja POZAVAROVALNICA SAVA ddnbami/a 26,97 -0,11 SALUS, LJUBLJANA - - SAVA 368,81 -0,27 SAVA 368,81 -0,27 TERME ČATEŽ - - "7iTn ZAVAROVALNICA TRIGLAV 48,05 -2,04 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 1 G. septembra 2GG8 -G,86 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 1,977 -1,30 ALLEANZA ATIAMTIA 6,720 16931 -0,30 ailaniia BANCO POPOLARE BCA MPS 12,564 1 833 -0,05 -2,10 -1 08 BCA mpj BCA POP MILANO EDISON 6,779 1 281 -1,05 EDISON ENEL ENI 5,841 +0,00 -0,92 FIAT FINMECCANICA 20,04 11,067 17 293 -0,74 +0,93 +1 51 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENERAII 19,368 -0,91 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 22,87 4,236 +0,62 +0,09 -1 85 LOTTOMATICA I MYOTT1CA 3,88 21,13 17 522 -0,42 -4 18 luau i iica MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,725 -1,87 -1 44 PARMALAT PIREIII e C 9,653 1,924 +0,73 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS 0,4594 22,46 +3,00 +1,40 SMAM RE IE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,02 8,368 1117 -0,94 +0,58 TENARIS TERNA 15,281 +2,95 +0,28 -1 36 UBI BANCA MNICREDITO 2,543 15,11 -0,98 unicrediiu MNIPOL 3,766 1,737 -1,15 +0,40 SOD NAFTE (159 litrov) 103,04 $ +g,45 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. septembra 2008 _zaključni tečaj sprememba % indeks SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 7.006,84 1.575,26 115,32 -0,59 -0,56 -0,03 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.391,36 1.487,88 2.963,99 1.326.82 776,88 3.291,31 16.815,89 5.041.83 -1,60 -0,58 -0,70 +1,16 +1,89 -1,34 -0,89 -0,88 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.268,92 2.228,70 1.232,04 1.264,909 6.210,32 5.366,20 4.283,66 3.299,49 1.322,0 3.242,02 12.346,63 2.622,41 19.999,78 2.150,76 14.662,61 +0,34 +0,85 +0,61 -2,52 -0,37 -0,91 -0,23 -2,96 -4,92 -0,58 -0,44 -1,90 -2,40 +0,23 -1,60 6 Četrtek, 11. septembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it šolstvo - Včeraj prvi dan pouka na nekaterih slovenskih šolah na Tržaškem Zvonec je zazvonil V šolske klopi sedlo 1.036 učencev in dijakov na liceju Slomšek, srednjih šolah Ciril in Metod in Kosovel ter na openskem in dolinskem didaktičnem ravnateljstvu - Ravnatelji z dvema šolama - Danes začetek pouka na zavodu Stefan in liceju Prešeren Za 1.036 učencev in dijakov nekaterih slovenskih vrtcev in šol na Tržaškem je bil včeraj prvi dan pouka. Tako je zjutraj ob 8. uri šolski zvonec zazvonil na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška, nižjih srednjih šolah Sv. Cirila in Metoda pri Svetem Ivanu ter Srečka Kosovela na Opčinah in Proseku ter v vrtcih in osnovnih šolah openskega in dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Živahno je bilo na liceju Slomšek, kjer so prvi dan pouka namenili »akli-matiziranju« prvošolcev v novo okolje. Na liceju imajo letos v prvem razredu 23 dijakov in sicer osem na pedagoški in petnajst na družboslovni smeri. Novinci oz. novinke so prvo učno uro prebili s svojimi razredniki, nato so se jim v drugi uri predstavili člani profesorskega zbora, tretja ura pa je bila namenjena spoznavanju šolskega poslopja, pri čemer so prvošolce vzeli pod svoje varstvo dijaki petih razredov. Danes bodo v okviru programa sprejemanja prvi dve uri namenili ogledu Svetega Ivana, v soboto pa je predvidena ekskurzija, medtem ko bo s prihodnjim tednom stekel reden pouk. Licej Slomšek vodi ravnateljica Marina Castellani, ki ji je letos, podobno kot drugim kolegom, pripadlo tudi breme vodenja openskega didaktičnega ravnateljstva. Zaradi upokojitve dveh ravnateljev (Daribora Zupana na trgovskem zavodu Zois in Emila Boleta na nižjih srednjih šolah pri Svetem Jakobu in v Dolini), so morali nekateri njihovi kolegi, podobno kot v lanskem šolskem letu, prevzeti vodenje še kakega drugega ravnateljstva. Tako je šentjakobski didaktični ravnatelj Marijan Kravos prevzel vodenje tamkajšnje nižje srednje šole Cankar, svetoivanska didaktična ravnateljica Fiorella Benčič vodi tudi dolinsko nižjo šolo Gregorčič, Castellanijeva pa je kot že rečeno prevzela vodenje tudi openskega ravnateljstva, medtem ko je nova ravnateljica zavoda Zois postala Milena Padovan, Zvonko Legiša pa še naprej vodi nižji šoli na Opčinah in v Nabrežini. Ravnateljica Castellanijeva ne skriva, da je vodenje dveh ravnateljstev zelo naporno in predstavlja zelo veliko odgovornost, saj gre za dva popolnoma različna svetova, poleg tega je z Opčinami prevzela številčno najmočnejše slovensko didaktično ravnateljstvo na Tržaškem. Dvakrat tedensko se bo mudila na Opčinah, medtem ko bo v ostalih dneh na liceju Slomšek, na obeh ravnateljstvih ima tudi podravnatelja oz. namestnico, ki pa morata istočasno tudi poučevati. S poukom so začeli tudi na sve-toivanski Nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda in na njenem katinarskem oddelku. Šolo obiskuje v letošnjem šolskem letu 69 učencev, od katerih jih je 33 na svetoivanskem sedežu, 36 pa na Katinari. Druga nižja srednja šola, ki je včeraj odprla svoja vrata, pa je NSŠ Srečka Kosovela, ki bo letos štela 152 učencev, od katerih jih je na openskem sedežu 87, na proseškem pa 65. S poukom sta začeli tudi dve od petih slovenskih didaktičnih ravnateljstev na Tržaškem, točneje dolinsko in opensko. Štiri osnovne šole in pet otroških vrtcev, ki delujejo v sklopu Didaktičnega ravnateljstva Dolina, obiskuje letos 269 otrok (158 v šolah in 111 v vrtcih). Populacija šestih osnovnih šol in šestih otroških vrtcev v okviru Didaktičnega ravnateljstva Opčine pa šteje letos 433 otrok: 267 jih obiskuje osnovno šolo, 166 pa otroški vrtec. Danes se bo pouk začel na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana in na Li-ceju Franceta Prešerna, medtem ko bodo ostale šole in vrtci odprli svoja vrata v ponedeljek. Ivan Žerjal Sliki zgoraj: začetek pouka na liceju Antona Martina Slomška in srednji šoli Sv. Cirila in Metoda. V sredini: nekateri so bili na prvi dan pouka prijetno razpoloženi. Spodaj: živ žav na openski osnovni šoli Franceta Bevka kroma šolstvo - Demokratska stranka Proti ponovni uvedbi enega samega učitelja Tržaška Demokratska stranka odločno nasprotuje vrnitvi k enemu samemu učitelju v razredih osnovne šole, kot to v svojem odloku določa ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini, saj gre za globoko zgrešeno dejanje tako zaradi načina kot zaradi vsebine. Tako se začenja resolucija, ki jo je tržaška pokrajinska skupščina DS sprejela v ponedeljek. Tržaške demokrate moti način, kako je do uvedbe enega samega učitelja prišlo, saj so prepričani, da se vsaka globoka sprememba osnovnega šolstva lahko izvede le v okviru postopka, za katerega bi morale biti značilne široka sou-deleženost, široko soglasje o smernicah in prav tako široka parlamentarna razprava, zato ne more biti sad poletnega zakonskega odloka v okviru finančnega zakona, ki odgovarja le potrebi po napolnitvi državne blagajne za vsako ceno in na vseh področjih. Odločitev je zgrešena tudi vsebinsko, meni tržaška DS, saj je nespre- jemljivo uničiti prav tisto področje italijanskega šolstva, ki dobro deluje. Prav sistem modulov in pluralnosti učiteljev zagotavljata raznolikost znanja in specializacijo poučevanja, podaljšan in celodnevni pouk pa zagotavljata bodisi kulturno obogatitev za učence kot širitev storitev za družine, medtem ko je ponovna uvedba enega samega učitelja vrnitev v preteklost. S ponovno uvedbo figure enega samega učitelja v prvih dveh razredih osnovne šole pa se nasprotno strinja deželni svetnik Ljudstva svobode Paride Cargnelutti, saj je, piše v sporočilu za javnost, v tem obdobju učitelj za učenca referenčna točka tudi v čustvenem smislu. Predvsem na začetku stalno menjavanje učiteljev povzroča v učencu zmešnjavo, saj mu ne uspe ugotoviti jasnega vodstva na njegovi poti kulturne rasti. Za Cargneluttija je prav tako pozitivna tudi odločitev, da se v središče vzgojnega načrta ponovno postavi kriterij ocenjevanja vedenja. / TRST Četrtek, 11. septembra 2008 7 sv. jakob - Zaskrbljenost ravnatelja Marijana Kravosa Dvaintrideset vpisov, dovoljenja za odprtje novega oddelka pa ni ... Pet dni pred začetkom pouka ni znano, koliko otrok lahko sprejmejo v otroški vrtec Pri Sv. Jakobu bo v ponedeljek prvi dan pouka. Velika privlačna stavba v ulici Frausin bo odprla vrata dijakom nižje srednje šole, ki je poimenovana po Ivanu Cankarju, in tistim osnovne šole Josipa Ribičiča. Vrata se bodo ponovno odprla tudi za malčke, ki obiskujejo tamkajšnji slovenski otroški vrtec, koliko otrok bo lahko efektivno prestopilo šolski prag, pa ostaja skrivnost. Kajti pet dni pred uradnim začetkom šolskega leta, v vrtcu še vedno ne vedo, koliko otrok bodo lahko sprejeli v prvi letnik. V zadnjih letih se v vrtec pri Sv. Jakobu vpisuje vse več otrok: če je še pred nekaj leti prvi razred obiskovalo okrog petnajst otrok, ga je lani šestintrideset. Pozitivni trend se nadaljuje, letos je v prvem razredu dvaintrideset vpisanih. Ravnatelj Marijan Kravos, ki je med drugim odgovoren za vse tri zavode v Ul. Frausin, je zato ponovno vložil prošnjo za odprtje dodatnega oddelka. »Ministrstvo priporoča, naj bo v vsakem razredu največ petindvajset otrok. Če so med njimi tudi taki s posebnimi potrebami, se meja zniža na dvajset. Tak je tudi naš primer, zato brez novega oddelka formalno ne moremo sprejeti kar dvanajstih otrok.« In to kljub temu, da šolska stavba razpolaga z vsemi ustreznimi prostori. »V šoli je dovolj prostora za dva oddelka, logistično gledano ne bi bilo težav, saj stavba spoštuje vse varnostne in protipožarne norme; Občina je v ta namen že izda-lapotrebno dovoljenje.« Nov oddelek pa seveda potrebuje tudi dodatno učno osebje. In prav tu se je zataknilo. »Ministrstvo se ni odzvalo na našo prošnjo in ni izdalo potrebne avto-rizacije, s katero bi lahko zaposlili dodatne učitelje. Pomagali bi si že z zaposlitvijo ene same osebe; tako je bilo tudi lani in nekatere družine so nam priskočile na pomoč, saj so pristale na to, da so njihovi otroci obiskovali vrtec samo zjutraj. Tako sta v jutranjih urah delovala dva oddelka, v popoldanskih pa samo eden. Z malo dobre volje se marsikaj reši...« Vse kaže, da letos dobra volja ne bo dovolj. Če ne bo mogoče odpreti drugega oddelka, se otrokom pišejo neprijazni časi, saj zanje ni prostora tudi v ostalih vrtcih šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva. »Vrtec pri Sv. Ani je požgan, zato so otroci začasno gostje občinskega vrtca, kjer pa vlada precejšnja prostorska stiska. V ške- Koliko otrok se bo letos lahko igralo in učilo v šentjakobskem vrtcu? kroma denjski vrtec jih ne morejo sprejeti zaradi protipožarnih predpisov, kolikor vem so tudi ostali slovenski vrtci v Občini Trst precej polni. Od staršev pa ne moremo zahtevati, da bi otrokepelja-li v Barkovlje ali Lonjer ... « Ravnatelj Kravos tudi opozarja, da je Sv. Jakob okraj, ki je s socialnega vidika zahteven. »Tu so prisotne tudi težke situacije. Starši morajo delati in potrebujejo našo pomoč: tu ne govorimo o starših, ki pripeljejo otroke v vrtec zato, da lahko gredo mirne duše v solarij ... « Med otroci, ki obiskujejo šentjakobski vrtec, je tudi veliko takih, ki ne obvladajo slovenskega jezika, čeprav ravnatelj pojasnjuje, da je letos val tujejezičnih otrok nekoliko manjši: v prvem letniku so zabeležili porast otrok, ki znajo slovensko. Problem integracije in približevanja slovenskemu jeziku pa kljub temu ostaja. Zato bi v tretjem tisočletju človek prej pričakoval, da bi v vrtcih in šolah našli mesto tudi kulturni posredniki in dodatno učno osebje, ki bi pomagalo premagovati jezikovne in kulturne »ovire« globaliziranega sveta. Ne pa, da pet dni pred začetkom šolskega leta staršem ni dano vedeti, ali bodo njihovi otroci lahko obiskovali vrtec. Poljanka Dolhar area science park - Sodelovanje Projekt za preučevanje obnovljivih virov energije AREA Science Park bo sodelovala v ambicioznem projektu TERSO (italijanski akronim za besede talenti, energija, raziskovanje, razvoj in organizacija), ki je nastal na Sardiniji na pobudo inštituta ISFOR API. Ostala partnerja sta študijski center CENSIS in socialna zadruga Lariso. AREA nadaljuje torej s pletenjem mrež sodelovanja tako v Italiji kot po svetu. Prejšnji teden je konzorcij znanstvenega parka podpisal pomemben sporazum z univerzo Case Western Reserve University iz Clevelanda. Na podlagi slednjega dogovora bosta ustanovi delili sredstva, znanje, načrte in cilje, ki jima omogočajo razvijati znanstvene strukture na domačih tleh - v Furlani-ji-Julijski krajini in ameriški zvezni državi Ohio. Projekt TERSO, ki bo v glavnem potekal na Sardiniji, pa predvideva ra- ziskovalno-izobraževalne dejavnosti na področju obnovljivih virov energije. Trajal bo 15 mesecev, razpolagal pa bo s sredstvi v višini 310 tisoč evrov. V sklopu projekta bodo partnerske ustanove analizirale stanje podjetništva in trg dela na Sardiniji, 15 diplomirancev pa se bo udeležilo 600 ur trajajočega podiplomskega študija o tehnologijah za proizvodnjo obnovljive energije. Na koncu bodo udeleženci konkretizirali svoje znanje pri podjetjih, ustanovah in raziskovalnih centrih. Del podiplomskega študija bo potekal v FJK pod mentorstvom znanstvenega parka. AREA, ki sodeluje v Kalabriji pri podobnem projektu Confindustrie, je ena izmed 100 italijanskih ustanov, ki jih je ministrstvo za javno upravo in inovacijo označilo kot »virtuozne«. V času, ko je boj proti »lenuhom« nadvse aktualen, to ni od muh. občina trst Varnostni ukrepi in nadzor na ulicah Nove pristojnosti župana na področju javne varnosti in pravilnik za uporabo novih vi-deokamer v mestu sta bili točki na dnevnem redu včerajšnje občinske komisije za urbanistiko, okolje, promet in mestni nadzor, ki sta se je udeležila tudi župan Roberto Dipiazza in vodja tržaških mestnih redarjev Sergio Abate. Vprašanje javne varnosti je zadnje tedne sila aktualno. V okviru varnostnih norm, ki jih je pred kratkim izdal notranji minister Roberto Maroni, so bile dane županom nove pristojnosti. Dipiazza je na avdiciji pred člani komisije poudaril, da se je že pred izdajo ministrskega odloka odločil za nekatere prijeme, ki pa so bili svojčas deležni dokaj kritičnih pripomb. Omenil je odredbo o klošarjih izpred nekaj mesecev in novejši sklep poostrenih kaznih za lulanje na cestah, pa tudi odredbo proti plakatiranju na nezakonitih mestih in proti grafitom po zidovih. Načelnik svetniške skupine Fabio Omero je župana spomnil, da ministrski odlok o varnosti ne vsebuje le teh in podobnih norm in da bi ga bilo zato treba izvajati v celoti. Občinska komisija je podrobneje razpravljala o pravilniku za uporabo nadzornih vi-deokamer na mestnih ulicah. Sklep je bil pred počitnicami že priromal v občinsko dvorano, a so takrat svetniki ocenili, da bi se morali o njem prej izreči rajonski sveti. Ti so se medtem izrekli (vsi pozitivno). Pravilnik predvideva namestitev 24 novih nadzornih videokamer, s katerimi naj bi poostrili nadzor nad nekaterimi mestnimi predeli. O pravilniku bo v sredo razpravljala mestna skupščina, svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič pa je že na seji občinske komisije napovedal vrsto amandmajev. V enem bo zahteval izločitev videokamere na Drevoredu Gessi pred kinodvo-rano Ariston iz seznama, ker naj bi po njegovem služila le »za kontrolo homoseksualcev, ki se tam družijo«. železarna - Včeraj se je predstavil javnosti škedenjski okoljevarstveni odbor Nosmog Tehnična osnova proti onesnaževanju Javne institucije morajo upoštevati zakonodajo - Že vložili številne pripombe - Pomembna zaščita delovnih mest zaposlenih, a tudi zdravja občanov Včeraj je bila prva tiskovna konferenca škedenjskega okoljevarstvenega odbora Nosmog Javne institucije morajo upoštevati zakonodajo, pa naj bodo desnosredinsko ali levosredinsko obarvane. To je zahteva pred kratkim ustanovljenega okoljevar-stvenega odbora Nosmog iz Škednja, katerega namen je boj proti onesnaževanju, ki ga povzroča škedenjska železarna. Odbor je nastal spontano konec spomladi in se mu je od takrat pridružilo okrog 300 krajanov, sredi avgusta pa so za uspešno delovanje formalno ustanovili istoimensko neprofitno združenje. Njihov namen ni vsekakor prirejati demonstracije ali druge oblike protesta proti vodstvu železarne ali javnim upravam. Nasprotno, člani odbora so se odločili za tehnično-biro-kratski oprijem in v tem smislu že pripravili vrsto pripomb glede okoljskega dovoljenja AIA, pa tudi vložili prijavo na tržaško tožilstvo. Poudarjajo,da je pri vsem tem vsekakor temeljna zaščita delovnih mest zaposlenih v železarni, da pa je prav tako pomembna zaščita zdravja občanov. Dejstvo je, da imajo glede dogajanja iz tehničnega in pravnega vidika jasne pojme in da so strokovno podkovani. Dosedanje in prihodnje delovanje so predstavili včeraj na svoji prvi tiskovni konferenci predsednica odbora Alda Sancin ter člana organizacije Adriano Tasso in Roberto Banelli. Srečanja so se udeležili mnogi domačini, pa tudi deželni svetniki opozicije Stefano Alunni Barbarossa in Sergio Lupieri ter desne sre- dine Maurizio Bucci. Svetnik Alunni Barbarossa, ki je po poklicu odvetnik, nam je ob robu povedal, da bo tudi sam nudil pomoč odboru. Po uvodni predstavitvi združenja so člani odbora navedli dosedanje pobude. Med temi so pripombe glede AIA, ki so jih vložili na deželni direkciji za okolje, razna vprašanja, ki so jih naslovili na deželno, pokrajinsko in občinsko upravo ter na deželno agencijo za okolje ARPA, na zdravstveno podjetje in na gasilce (spraševali so, ali so bile opravljene oz. so v teku vse od zakona predvidene kontrole v zvezi z delovanjem železarne), pripombe, ki so jih naslovili na evropsko komisijo za okolje, pa tudi razna srečanja z italijanskimi in tujimi vladnimi predstavniki. Med temi so omenili srečanje s slovenskim ministrom za okolje Janezom Podobnikom. Problem je pač tudi onesnaževanje čez mejo s posebnim ozirom na vas Hrvatini, kjer so izmerili - tako Tasso - večje onesnaževanje kot v Ljubljani. Poleg tega so vložili dokument na tržaško tožilstvo, ki ga je podpisalo 305 krajanov. Na podlagi tehničnih podatkov v njem zatrjujejo, da je bila izdaja dovoljenja AIA neosnovana in zato ne more biti obnovljeno, da se niso pristojne institucije še izrekle glede nevarnosti onesnaževanja, da železarna še naprej onesnažuje in da primanjkuje varnostni načrt za zunanjost (in torej prebivalstvo) železarne. A.G. 8 Četrtek, 11. septembra 2008 ALPE-JADRAN / pred sinagogo Idan Raichel projekt z glasbo zaključil dan judovske kulture Idan Rachel, pobudnik in leader mednarodne glasbene skupine kroma Možnost mirnega sožitja zavisi od naše sposobnosti, da spoznamo in spoštujemo različnosti. Tako je v priložnostni predstavitvi skupine The Idan Rachel project napisal pobudnik in leader skupine, mladi izraelski glasbenik Idan Raichel, ki zadnja leta uresničuje svoj projekt odkrivanja različnosti glasbenih tradicij Izraela in njihovega prelitja v skupno, univerzalno glasbeno govorico. Skupina, ki jo promovirajo kot najuspešnejšo izraelsko skupino na mednarodni glasbeni sceni, je v nedeljo zvečer nastopila v Trstu. Pred impozantno sinagogo je pisana zasedba zaključila tržaško prireditev, ki so jo pripravili v okviru Evropskega dneva judovske kulture. Tržaška judovska skupnost se je odločila za odmevnejšo prireditev, s katero je želela obeležiti 60-letnico izraelske države. Vabilu organizatorjev, ki so na trgu pred sinagogo pripravili tudi nekakšno pokušino (proti plačilu) tipičnih jedi in dali na ogled obrtniške izdelke, se je odzvalo veliko ljudi. Malo pred koncertom, ko so predstavljali delovanje fundacije Simcha Layeled, je ponagajalo tudi vreme, vendar se je koncert začel ob napovedani uri. Kmalu zatem ga je prekinil izpad električnega toka, vendar so mladi glasbeniki po kratki prekinitvi radoživo nadaljevali koncert. Glasba je bila raznolika, ton enovitosti je izvajanju dajal jezik, hebrejščina. Kot je pojasnil Idan Rachel, po njem poimenovan projekt traja več let, vanj je bilo vključenih okrog 70 glasbenikov, z njim pa želijo izpostaviti pomen dialoga. občina trst Železniški muzej: resolucija DS Železniški muzej mora živeti! Tako poziva resolucija svetniške skupine Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu. Bodočnost železniškega muzeja pri Sv. Andreju visi na nitki, potem ko so italijanske železnice prodale 19 tisoč kvadratnih metrov obsežno območje tamkajšnje železniške postaje podjetju Sviluppo 70 za vsoto 8 milijonov in 61 tisoč evrov. Podjetje je pred časom že izrazilo pripravljenost, da bi železniški muzej ohranili na sedanji lokaciji. Svetniki Demokratske stranke v resoluciji pozivajo župana in pristojne odbornike, naj v varianti k regulacijskemu načrtu potrdijo sedanjo lokacijo železniškega muzeja in tudi zgodovinsko železniško postajo, ki bi jo morebiti izkoristili tudi za progo lahke mestne železnice, ki jo namerava zgraditi tržaška pokrajina. Nadalje menijo, da bi se morala občina dogovoriti s podjetjem Svi-luppo 70 za ovrednotenje železnice in železniškega muzeja ter drugih muzejskih objektov, ki naj bi jih uredili na tem območju. Obenem pa bi morala občina podpisati konvencijo s sedanjem upraviteljem železniškega muzeja Dopolavoro ferroviario, da bi ta muzej ovrednotili v okviru mestnih muzejev. katinara - Računalniška delavnica v organizaciji Združenja staršev OŠ Milčinski Kratkočasenje z miško in šahom Delavnice se je prejšnji teden udeležilo 26 otrok - Zaključek pestrega niza poletnih pobud - Danes odprtje prenovljene katinarske šole 26 otrok od prvega do petega razreda osnovne šole se je prejšnji teden mudilo v prostorih Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, kjer so obiskovali računalniško delavnico Mišk@ in tečaj šaha v organizaciji Združenja staršev Osnovne šole Frana Milčinskega s Ka-tinare. Z omenjeno delavnico, ki se je pričela v ponedeljek, končala pa v petek, se je zaključil pester niz poletnih dejavnosti, ki jih je Združenje staršev katinarske osnovne šole priredilo tako za svoje otroke kot za mlade iz drugih šol in okolij. Udeleženci delavnice Mišk@ so bili razdeljeni v dve skupini (v prvo so spadali otroci 1., 2. in 3. razreda osnovne šole, v drugo pa otroci 4. in 5. razreda), ki sta se v dopoldanskih urah izmenično posvečali spoznavanju osnov računalništva in šaha. V okviru računalniške delavnice, ki je potekala v za to opremljeni učilnici zavoda Zois, jih je s programi, kot so word, excel, power point in z elektronsko pošto seznanjal Saša Planinc, predavatelj na Fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem. Strategij uspešnega šahiranja pa so se otroci učili pri Marku Oblaku, profesorju na DTTZ Zois. Tako se je iztekel še zadnji od sedmih tednov, ki so bili v teku letošnjega iztekajočega se poletja posvečeni taborom in delavnicam Združenja staršev OŠ Frana Milčinskega, katerih se je udeležilo okoli 130 otrok s Katinare ter iz Križa, Milj, z Opčin, iz Škofje Loke in Romjana, za prihodnje leto pa se napoveduje tudi udeležba otrok iz Ukev. Iz navedenega izhaja, da ne gre za pobudo, ki je namenjena le katinarskim otrokom, ampak je usmerjena v medsebojno spoznavanje in povezovanje otrok iz različnih okolij. Drugače se bodo učenci šole Mil-činski po enoletnem »izgnanstvu« v ponedeljek vrnili v svojo prenovljeno šolsko stavbo na Katinari, ki pa jo bodo predali namenu že danes ob prisotnosti tržaških občinskih odbornikov za javna dela in šolstvo, Franca Bandellija in Gior-gia Rossija. Mladi udeleženci so se vneto posvečali spoznavanju računalniških programov (desno) in odkrivanju lepote šaha (spodaj) kroma skrbstvo Opozicija pohvalila odbornika Grillija Tržaška občina in socialne zadruge so se primerno odzvale na težave, v katerih so se že pred tremi leti znašle nekatere vzgojne skupnosti za mladoletne. Tako so ocenili svetniki levosredinske opozicije v tržaški občinski komisiji za socialne zadeve in skrbstvo. Roberto Decarli (Občani), Maria Grazia Cogliatti, Tar-cisio Barbo in Alessandro Carmi (Demokratska stranka), Alfredo Racovelli (Zeleni) in Iztok Furla-nič (Stranka komunistične prenove) so dejansko izrazili pozitivno mnenje o poročilu, ki ga je o zadevi podal občinski odbornik za socialna vprašanja Carlo Grilli. Pred tremi leti je bilo kakih petnajst mladoletnih nameščenih v treh domovih, ki pa niso bili higiensko neoporečni in tudi oprema ni bila najbolj primerna. Zadeva je romala na tožilstvo za mladoletne, še pred njegovim posegom pa sta tako občina kot socialne zadruge poskrbele za izboljšanje življenjskih pogojev mladoletnih. Socialne zadruge so z novo opremo dale stanovanjem lepši videz, občinska uprava je s stalnim nadzorom preverjala, da je potekalo življenje mladoletnih v skladu s predpisi. Prav to dragoceno delo so pohvalili svetniki opozicije v občinski komisiji za socialna vprašanja in skrbstvo. Javno srečanje na temo Kaj je življenje? V dvorani Baroncini zavarovalnice Generali bo danes ob 17.30 javno srečanje na temo Kaj je življenje? Srečanje, ki ga prirejata združenje Il pane e la rosa in revija Filosofia, bo povezoval Edoardo Kanzian. O smislu življenja naj bi razpravljali številni gostje. Napovedani so pisatelj in režiser Marko Sosič, filozof Emilio Bazzanella, novinar Stefano Sodaro, psiholog Ennio Ursini, novinarka Alessandra Scarino, »gastronavt« Marino Vocci, kulturni posrednik Fernando Olivares, kulturni delavec Valter Colle, glasbenik Tommaso Bisiak in igralka Liliana Saetti, medtem ko naj bi Pavle Merku bral Kosovelova dela. Marangoni pokrajinski koordinator MRE Giorgio Marangoni je novi pokrajinski koordinator gibanja evropskih republikancev (MRE). Marangoni je nadomestil dosedanjega pokrajinskega koordinatorja Carla Bertossija. Bele ladje v pristanišču Včeraj so se privezale ob pomolih na tržaškem nabrežju ladja za križarjenje Crystal Serenity in veliki jahti Rising Sun in Eos. Občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis je prihod ocenil kot dokaz, da se mestu piše svetla bodočnost na področju pomorskega turizma. Tatovi obiskali Bar Vittorio Tatovi so v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah vdrli v Bar Vittorio v Ul. Fa-bio Severo. Gospa, ki stanuje v bližini, se je prebudila in takoj poklicala policiste. Slednji so prispeli ob 4.30, še pred zaključkom kraje. Trije zelo mladi tatovi so pravkar lezli iz bara skozi spodnji del steklenih vhodnih vrat, ki so ga bili razbili z dletom. Enega izmed tatov so policisti po krajšem zasledovanju ujeli, ostala dva sta zbežala. V zapor so pospremili 18-letnega Roma z Rocola. Nepridipravi so s silo odprli igralne avtomate in odnesli denar. / TRST Četrtek, 11. septembra 2008 9 nova pobuda Čezmejni mladinski in dekliški pevski zbor Okrepitev mladinske pevske stvarnosti je delikatna problematika krajevnega zborovstva, ki se zaveda pomena utrjevanja glasbene kulture med mladimi. Vzgajanje najstnikov, ki izhajajo iz vrst mnogih otroških zborov pomeni namreč zagotoviti si rast bodočih generacij pevcev, ki bodo nadaljevali tradicijo svojih društvenih in drugih zborov. V ta namen je skupina staršev izoblikovala projekt, ki je nastal iz želje po kvalitetnem nadaljevanju dejavnosti pevcev, ki so prerasli starostno mejo otroškega zbora. Zbor naj bi se razlikoval od že obstoječih zaradi pozornosti do starostne stopnje članov in torej do pristnega, mladinskega značaja skupine, predvsem pa zaradi čezmejne narave. Pobuda se bo razvila na vzhodnem Krasu in v bližnji Sloveniji, da bi lahko prvič združila slovenske najstnike iz Italije in Slovenije, ki živijo na obmejnem teritoriju. Predlog izhaja namreč tudi iz pomanjkanja možnosti pevskega izobraževanja za mladostnike na Sežanskem in Divaškem. Skupina kulturnih delavcev z izkušnjami na področju zborovskega petja bo koordinirala dejavnost no-vonastalih skupin pevcev (dekliška in mladinska) od 14. do 19. leta starosti. Na informativnem sestanku v Sežani se je že prijavilo lepo število pevk iz Slovenije, ki se bodo tako pridružile že obstoječemu, vzhodnokra-škemu jedru mladih pevk. Čezmejni zbor naj bi se tesneje povezal z raznimi krajevnimi stvarnostmi in društvi, da bi s skupnim sodelovanjem lahko priredili ločene, področne vaje in s tem olajšali članom in njihovim staršem logistično breme. Skupne vaje bodo potekale enkrat tedensko na italijanski strani nekdanje meje pod strokovnim vodstvom zborovodij Matjaža Ščeka in Nadje Bratina. Prvo srečanje z intenzivnimi vajami za mladinski zbor bo danes od 16.do 19.ure, za dekliški zbor pa 13.septembra od 12. do 19.ure, vedno v Ljudskem domu v Trebčah. Zainteresirani pevci in pevke se lahko prijavijo ali dobijo dodatne informacije na tel.št.+39 3331176331 za Italijo ali +386 41495281 za Slovenijo. založništvo tržaškega tiska Morandini in Zlobec jutri o poeziji, času ••• Luciano Morandini in Ciril Zlobec sta se po dolgih letih pred publiko spet srečala v Ljubljani, spomladi, ob priložnosti predstavitve dvojezične pesniške zbirke Iti hoditi (Ztt-Est), v italijanskem Inštitutu za kulturo. Njuno srečanje je pomenilo obuditev spominov o dogodkih izpred petdesetih let, ko sta se že poznala in ko sta v sodelovanju storila veliko zato, da sta premostila mejo, ki je, poleg ostalega, zaustavljala tudi prost prehod novic o dogajanju na literarnem področju v Italiji in v Jugoslaviji. Vezi so se pletle skozi vsa zadnja desetletja in danes se pesnika, stara znanca, še vedno živo spominjata srečanj, projektov, skupnih predavanj. Nekoč, v maju leta 1982, sta sodelovala tudi na obsežnejši konferenci v Ogleju, kjer je bil govor ravno o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Jutri se bosta spet srečala v Ogleju. Na pobudo ustanove »Fon-dazione Valmi Puntin« in v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska ter oglejsko občino, bo mogoče, na ponovni predstavitvi zbirke Iti hoditi Luciana Morandinija, iz ust dveh velikih pesnikov, dveh izrednih mož, ki sta še danes polna energije in ustvarjalnega zagona, slišat, kako je skozi čas poezija, tudi z njuno pomočjo, kljubovala zaprtosti meje med sosednjima državama. Srečanje bo v občinski dvorani v petek, 12. septembra ob 18. uri v dvorani občinskega sveta na županstvu v Ogleju. Prisotna bosta tudi pesnika Ace Mermolja in Marko Kravos, ki je poskrbel za prevod Mo-randinijevih knjig. opčine - SKD Tabor Mi: prireditev ob 40-letnici Veliko število članov (več kot 200) se je v začetku aprila odzvalo vabilu odbora Skd Tabor in se pred Prosvetnim domom na Opčinah nastavilo fotografu za prvo skupinsko sliko omenjenega društva. Res veliko je bilo domačinov, kar je bilo še posebno razveseljivo, in to vseh starostni - od otrok do starejših vaščanov. Malo čez poldne so mestni redarji omejili promet med Dunajsko cesto ter Narodno in Proseško ulico. Člani Skd Tabor so se postavili in fotograf in snemalec sta začela fotografirati in snemati. Vse do danes je fotografija Davorina Križmančiča ostala skrivnost. Zdaj je vse nared - tako velikanka kot kopije za člane. Neobičajni pobudi bo sledila še neobičajna postavitev, o kateri se bodo prepričali vsi, ki bodo danes ob 20.30 prišli v Prosvetni dom (ter v naslednjih dneh med 17. in 19.uro). Zaradi izvirnosti zamisli je pobudo uvrstil v svoj spored tudi festival Triestefotografia, ki bo na večeru tudi zastopan. Zaenkrat lahko napovemo, da bo dvorana polna fotografij, da pa bo razstava taka nekaj dni, nato se bo s časom spreminjala (za kar bo potrebna pomoč fotografiranih članov, ki bodo vzeli domov svojo fotografijo), ter na koncu naj bi se predstavila v povsem novi podobi... Večer performance z naslovom MI: skupinska fotografija članov ob 40-le-tnici društva bo obogatil nastop domačega pevskega zbora pod vodstvom Mi-kele Šimac. Skd Tabor vabi člane, prijatelje in radovedneže na veseli fotografski večer. Poklicno izobraževanje in medkulturni dialog V hotelu Jolly bo v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga od danes do sobote 20. seminar evropskega izobraževanja »Prispevek poklicnega izobraževanja za medkulturni dialog«. Seminar prireja Ženski salezijanski center za poklicno izobraževanje Ciofs v sodelovanju z italijanskim združenjem ustanov za poklicno izobraževanje Forma pod pokroviteljstvom Dežele FJK, Pokrajine Trst in Občine Trst. Glavna tema zasedanja bo pomembnost vzgoje v večetničnem okolju oz. izdelava specifičnih didaktičnih poti, vezanih na večetničnost. Seminar bo pred 200 delegati Ciofsa iz vse Italije odprl danes ob 9. uri škof Evgen Ra-vignani, pozdravili pa bosta tudi pokrajinski odbornici Marina Guglielmi in Adele Pino. in memoriam Nekaj misli o veliki igralki Miri Sardoč V četrtek, 4. septembra, se je zadnjikrat spustil zastor nad življenjem velike slovenske igralke Mire Sardoč. Zanjo niso ugasnile le odrske luči, ampak tudi dan s soncem in zvezde na nočnem nebu. Ugasnila je svetloba v njenih očeh, utihnil njen smeh in izredno kultiviran glas, s katerim je znala dati naši slovenski besedi na tisoče najsubtilnejših odtenkov. Z njo je odšla ena izmed nekdanjih nosilnih stebrov našega tržaškega gledališča, iz let, ko ansambel še ni bil skrčen na minimum in je s svojim velikim umetniškim potencialom lahko postavljal na oder velika dela domače in svetovne dramatike. Kaj je sploh igralstvo? Poklic? Poslanstvo? Umetnost? Za Miro je bilo vse to in še mnogo več, kljub vsej neotipljivosti te minljive in samo v spominu sodobnikov resnično zapisane in ohranjene umetnosti posameznika in gledališke skupine. Fotografije, zvočni posnetki, pa tudi filmi ne morejo nikdar po-ustvariti tistega enkratnega doživetja, ko postane dvorana z odrom ena sama celota, ko skupaj živijo in dihajo občinstvo in živi igralci. Res je sicer, da se to ne dogaja vedno in pri vsaki uprizoritvi, vendar je prav gotovo res, da znajo veliki igralci in igralke ustvariti za tako sožitje primerno vzdušje in potegniti za seboj vse, tako na odru kot v dvorani. In med take igralke velikega formata lahko štejemo tudi Miro. Skoraj nemogoče jo je predstaviti v nekaj vrsticah. Njen človeški in umetniški lik bi potreboval daljšo razpravo, zato lahko nanizam le nekaj utrinkov, ki se mi rojevajo ob misli nanjo. Po diplomi na igralski akademiji, triletnem nastopanju v Mariboru in dveh letih igranja v Mestnem gledališču ljubljanskem, je marca l. 1957 prišla v Trst kot žena režiserja Jožeta Ba-biča in nastopila v Steinbeckovem Živem plamenu. Pri nas je ostala vse do upokojitve poleti 1985, ko se je tiho in brez javnega slovesa, uradno poslovila od svojega občinstva. Potem je še igrala honorarno. V letu njene upokojitve je, 1. decembra 1985, SSG praznovalo 40. obletnico neprekinjenega povojnega delovanja. Na odru so stali še živeči nekdanji pionirji, ki so oblikovali podobo tega gledališča vsaj trideset let, za kar so prejeli posebna priznanja. Marsikdo se je razočaran spraševal, zakaj med njimi ni Mire Sardoč. Tržaško gledališče je s svojo do-gnano in priznano igralsko umetnostjo bogatila skoraj 29 let, vendar eno leto premalo za javno priznanje ob tem jubileju, čeprav bi lahko že za samo naštevanje vseh njenih vlog, ki jih je odigrala pri nas, napolnilo ves prostor, ki so mi ga določili. Kri- vice so v gledališču stalnica , vendar se Mira ni nikdar pritoževala ali celo spletkarila, da bi prišla do vlog. Pred leti se je zunaj gledališča razplamtela polemika, kdo je naš in kdo ni, koga od prišlekov smo sprejeli in koga ne. Med »sprejetimi« je bila omenjena Mira Sardoč, ki se je, tako so pisali »vživela v naše razmere in nam vedno pomagala«. Mira je molčala, jaz pa sem napisala ogorčeno pismo, ki ga zaradi njene obzirnosti in na njeno prošnjo nisem oddala. Zakaj sem bila prizadeta? Mira je bila namreč mnogo bolj »naša« kakor marsikdo drug. Če bi se razmere po prvi svetovni vojni razvijale drugače, bi se prav gotovo rodila v Trstu ali njegovi bližnji okolici. Njen oče Adam Sardoč je bil namreč s Proseka, njena mama Pepina Škof pa s Katinare. Med vojno je Sardoč kot učitelj služboval na Koroškem, od koder se je moral po plebiscitu l. 1920 umakniti. Želel se je vrniti na Tržaško, toda italijanske oblasti mu niso izdale dovoljenja za povratek domov. Prisiljen se je bil ustaviti v novo nastali Jugoslaviji. Službo je dobil na severnem robu slovenske domovine, v Šentilju, ob avstrijski meji. V teh ogroženih krajih je bil eden izmed najbolj prizadevnih učiteljev pri ohranjanju in gojenju slovenskega jezika in kulture. V takem narodno zavednem okolju je poleg dveh starejših sester, Nade in Sonje, odraščala, 27. marca 1930, v Šentilju rojena Mira. Štiri leta je imela, ko je prvič nastopila na amaterskem odru v igri, ki jo je režiral njen oče. Samo leto kasneje je izgubila mamo. Takrat sem jo prvikrat videla. Njena starejša sestra Nada je bila v Mariboru moja sošolka in naš razrednik dr. Janko Kotnik je ves razred peljal na pogreb njene mame. Srečna usoda je hotela, da je prišlo potem na njihov dom globoko čuteče dekle, ki si je znala s svojo ljubeznijo pridobiti tudi naklonjenost sester, od katerih sta jo sprva sovražno gledali posebno Nada in Mira. Čez nekaj let se je oče z njo poročil in družina je dobila novega člana, brata Petra.Življenje je teklo mirno do aprila 1941, ko so Štajersko zasedli Nemci. Učitelji, posebno Primorci, so bili prva tarča nacistične oblasti. Že junija so vso Sardočevo družino s transportom odgnali v Sibirijo, v Bistrico pri Lazarevcu. V Šentilj so se vrnili šele štiri leta kasneje, junija 1945. Oče Adam je spet poučeval, hkrati pa zbral veliko dramsko skupino, v kateri so nastopali vsi družinski člani. Miri se je želja, da bi se posvetila igralskemu poklicu, izpolnila, ko se je po maturi l. 1948 vpisala na Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani, kjer se je v umetniški besedi oblikovala in razvijala pod vodstvom velike Marije Vere, v igri pa pri odlični pedagoginji Vidi Juvanovi, ki je kmalu spoznala Mirin odkrit in lep značaj, daleč od vsakršnih gledaliških spletk in obrekovanja. Sprejela jo je z veliko naklonjenostjo, ki ji jo je Mira vse do njene smrti vračala, saj je v Juvan Janovi družini našla svoj drugi dom. V dolgi igralski karieri je Mira odigrala celo galerijo (približno 200) velikih in pomembnih vlog, na odru, v radiu in v filmih. Dolga je tudi vrsta pohvalnih kritik, priznanj in odlikovanj. Malokdo pa danes ve, da je bil na Mirino pobudo in na vabilo SLORI-ja, 12. maja 1983, v ul. Gallina 5 prvi sestanek delovne skupine za vprašanja položaja in rabe slovenščine v zamejstvu (v Italiji). Od 43 povabljenih predstavnikov raznih organizacij in ustanov, se jih je udeležilo samo 16. Svet za slovenščino v javnosti v Trstu ni nikdar zaživel, kar je Miro zelo prizadelo in potrlo, saj je v priprave vložila veliko truda, vodila ustanovni sestanek in nakazala vrsto praktičnih napotkov za delo. Tukaj se moram ustaviti, čeprav bi morala zdaj šele začeti in poglobiti Mirino veliko vlogo v slovenski kulturi in umetnosti. Lelja Rehar Sancin Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 11. septembra 2008 ERNA Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.21 - Dolžina dneva 12.41 - Luna vzide ob 18.03 in zatone ob 2.05. Jutri, PETEK, 12. septembra 2008 GVIDO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,2 stopinje C, zračni tlak 1018,8 mb raste, veter 56 km na uro se-vero-zahodnik, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,1 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. septembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek S. Var-dabasso 1 (040 766643), Žavlje 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardbasso 1, Corso Italia 14, Žavlje 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - sa- mo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Corso Italia 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ut Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.30, 18.10, 19.45, 21.20 »Kung fu Panda«. ARISTON - 21.00 »Once«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »X Files - Voglio crederci«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »Un giorno perfetto«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Decameron Pie«; 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 20.30, 21.15, 22.00, 22.20 »Kung Fu Panda«; 16.00, 18.45, 21.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«. EXCELSIOR - 16.45, 18.30, 21.10 »Eldorado Road«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 16.15, 20.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; 18.30, 22.15 »Denti«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La terra de-gli uomini rossi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un giorno perfetto«. KOPER - KOLOSEJ - 21.10 »Bob Dylan: 7 obrazov«; 17.00, 19.20, 21.40 »Mamma Mia«; 17.30, 19.30, 21.30 »Potovanje v središče Zemlje«; 16.40, 19.00 »Wall-E«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »X Files - Voglio crederci«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.20 »De-cameron Pie«; Dvorana 4: 16.00 »Denti«; 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Il seme della discordia«. SUPER - 22.45 »Doomsday«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.50, 18.30, 20.10, 22.00 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Un giorno perfetto«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.10 »X Files - Voglio crederci«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.10 »Il seme del-la discordia«; Dvorana 5: 17.30 »Le cro-nache di Narnia: Il principe Caspian«; 20.15, 22.15 »Decameron Pie«. 10 Četrtek, 11. septembra 2008 ALPE-JADRAN SKD TABOR vabi člane, prijatelje in radovedneže danes, 11. septembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah na predstavitev fotografije: Ml skupinska fotografija članov ob 40-letniei društva (avtor Davorin Križmančič) Večer bo obogatila pesem MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Simac. Pobuda je vključena v mednarodni fotografski festival TRlíSTíFOTOQRnFIA H Šolske vesti GODBENO DRUŠTVO PROSEK sprejema vpise v Glasbeno šolo za pihala trobila in tolkala. Za informacije in vpis tel. št.: 335-7722306 (Marko) in 040-251101 (Bruno) ali po e-pošti na gdp1904@libero.it. RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da se bo pouk začel danes, 11. septembra. Kot običajno je urnik izobešen na šolski oglasni deski. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA v Trstu obvešča, da se bo pouk začel danes, 11. septembra, ob 10.uri, v šolskih prostorih. Pouk bo trajal dve učni uri. Veroučitelj sporoča, da bo začetna šolska maša ob 9.uri v svetoi-vanski cerkvi. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo urnik pouka v osnovnih šolah in otroških vrtcih od 8.00 do 12.30 do 12. septembra. Od 15. do 19. septembra pa bo pouk potekal kot sledi: osnovne šole od 8. do 14. ure s kosilom (COŠ P.Tomažič pa do 16.ure); otroški vrtci jutranji urnik do 13.30 s kosilom (dodatna navodila bodo na razpolago v posameznih vrtcih prvi dan pouka). ZAVOD JOŽEF ŠTEFAN vabi na družabno srečanje vse bivše dijake, profesorje, sodelavce in prijatelje. Ob ugodnem vremenu se bomo zbrali v petek, 12. septembra zvečer v Trebčah na športnem igrišču. NA SEDEŽU IN ODDELKU SREDNJE ŠOLE KOSOVEL bo urnik od 8. do 13.30 do vključno 13. septembra. S 15. septembrom bo potekal redni urnik od 8. do 14.25. D.S.Š. IVANA CANKARJA V TRSTU sporoča, da se bo redni pouk pričel v ponedeljek, 15.septembra, ob 7.50 in zaključil ob 11.40. Starši učencev prvega razreda so vabljeni, da se prvo uro zadržijo na krajšem sestanku s profesorji. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA-BREŽINA sporoča da se bo pouk, na podlagi odločitve zbornih organov, v šolah in vrtcih začel v ponedeljek, 15. septembra, s sledečimi urniki. Otroški vrtci: OV Mavhinje in OV Devin od 7.45 do 12.00; OV Gabrovec in OV Nabrežina od 7.30 do 12.00. Vse osnovne šole bodo prvi teden delovale od 8.00 do 13.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah začel v ponedeljek, 15. septembra, prvi teden od 8.30 do 12.30 brez kosila. Pouk v vrtcih bo tudi stekel 15. septembra, prvi teden od 8.00 do 12.30 brez kosila. Nadaljnje informacije dobijo starši na šoli, oziroma vrtcih prvi dan pouka. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da se bo pouk na vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih začel v ponedeljek, 15. septembra. Prvi teden pouka bo potekal od 8. do 13. ure, vključno s kosilom. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA V DOLINI obvešča, da se bo pouk pričel v ponedeljek, 15. septembra, ob 7.45 in trajal do 13.30. NA SREDNJI ŠOLI IGA GRUDNA se pouk prične v ponedeljek, 15.septem-bra. Dnevni urnik: 7.45-13.15. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel kot sledi: otroški vrtec v Sesljanu z italijanskim učnim jezikom v ponedeljek, 15.septembra; otroški vrtec v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom v ponedeljek, 15.septembra s sledečim urnikom: od ponedeljka, 15.septembra do petka, 19.septembra, od 8. do 13.ure (s kosilom); od ponedeljka, 22.septembra do torka, 30.ju-nija, od 8. do 16.ure. OBČINA REPENTABOR sporoča, da bo v ponedeljek, 15. septembra, pričela delovati služba šolskega prevoza za otroški vrtec, osnovno šolo in srednjo šolo. Odhod šolskega avtobusa je predviden ob 7.30 z repenskega trga in povratek ob koncu pouka. Informacije nudi občinsko tajništvo na tel. št. 040-327122. RAVNATELJSTVO DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 15. septembra, ob 8.uri. M Izleti OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem Fhocus in Zadrugo La CO.S.T.I.E.RA organizirajo v soboto, 27. septembra, izlet v Lignano z ogledom zoološkega vrta. Za morebitne informacije vam je na voljo igralni kotiček Palček tel. 040-299099. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljo-ša 334-9772080, Igor 347-6849308. UPRAVNA SLUŽBA - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da občine De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo petek, 19. septembra, izlet v Avstrijo, in sicer v Beljak in grad Landskron, ki se ga lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan; tel. 040-2017383 ali 040-201389. KLUB PRIJATELJSTVA vabi 25. septembra na izlet v Ljubljano. Ogledali si bomo: razstavo o Primožu Trubarju v mestnem muzeju, Plečnikovo hišo in nekaj njegovih del. Vpisovanje do 20. septembra na tel. št.: 040-225468 (Vera) in 040-639949 (Mira). Vabljeni! ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME IZ SV. KRIŽA vabijo v ponedeljek, 29. septembra, na romanje k Gospe Sveti in h Sv. Hemi na Krki ter na vodeni izlet na Gosposvetsko polje in ogled raznih zanimivih kulturnih spomenikov na Koroškem. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan ob 6. uri, s Proseka ob 6.15, iz sv. Križa ob 6.20 in iz Sesljana ob 6.30. Stroški romanja znašajo 49,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220693 in 347-9322123. Vabljeni. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Vol-terra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 - 362941. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lemski kanal. Za vpisovanja: Agraria Mila 0481-78398, gostilna Ivica 048178000, Miloš 380-4203829. UPRAVNA SLUŽBA ZA SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet na Bled v petek, 24. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65. letom) s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpis in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za Socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, tel. št. 040/2017383-389. 0 Prireditve SKD TABOR vabi danes, 11.septembra, ob 20.30, v Prosvetni dom na Opčinah na predstavitev fotografije: MI: skupinska fotografija članov ob 40-letni-ci društva. Pobuda je vključena v mednarodni fotografski festival TRIESTEFOTOGRAFIA. Večer bo obogatila pesem MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac. PRIMORSKA POJE posvečena bazoviškim junakom v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in SKD Lipa bo v petek, 12. septembra, nastopila v Gospodarski zadrugi v Bazovici. Nastopajo PS Fantje spod Karlovi-ce-Ilirska Bistrica, MoPZ Tabor-Op-čine, ŽPZ DU Idrija-Idrija, ŽPS Kali-na-Ilirska Bistrica, MoPZ Provox-Nova Gorica in MePZ Lipa - Bazovica. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 12.septembra ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave Štefana Turka LABIRINTI. Avtorja in dela bo predstavila umetnostna kritičarka Nives Marvin. Glasbeni uvod Trio flavt Tamara Tretjak, Po-ljanka Doljak in Manja Košuta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti SKD Lipa Zveza pevskih zborov Primorske Zveza cerkvenih pevskih zborov zveza slovenske katoliške prosvete prirejajo koncert revije Primorska poje posvečeno bazoviškim junakom v petek, 12. septembra, v Gospodarski zadrugi v Bazovici. Nastopajo PS Fantje spod Karlovice-Ilirska Bistrica, MoPZ Tabor-Opčine, MePZ Lipa-Bazovica, ZPZ DU Idrija-Idrija, ZPS Kalina-Ilirska Bistrica, ZPZ Cer-klanke-Cerkno in MoPZ Provox-No-va Gorica. BAMBIČEVA GALERIJA NA OPČINAH (Proseška ul. 131) vabi v soboto, 13. septembra, ob 20.30 na odprtje razstave naivne umetnosti Claudia Cla-rija »Podobe iz mojega čopiča«. O slikarju bo spregovorilaJelka Daneu Cvelbar, za glasbeno kuliso bo poskrbel harmonikar Erik Briščak. SKD TABOR vabi v soboto, 13. septembra, ob 20.30, v Prosvetni dom na Opčinah, na predstavo SDD Jaka Što-ka »Neskončno ljubljeni moški« (avtor Desa Muck, režija Gregor Geč). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na predstavo Dese Muck »Neskončno ljubljeni moški« v izvedbi SDD Jaka Štoka v nedeljo, 14. septembra, ob 20.30 v dvorani Roma, trg Republike v Miljah. Režija Gregor Geč, glasba Igor Zobin, kostumi Betty Starc. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju na ogled razstave »Miniature« Giu-liana Košute in fotografij na temo »Kraške kantine in podobe Krasa« Miloša Zidariča do torka, 16. septembra, od 16.30 do 18.30 in v sredo, 17. septembra, od 18.30 do 20.30. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v torek, 16. septembra, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na pogovorno srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto, letošnjim prejemnikom »Zlatnika poezije«, ki ga podeljujejo v okviru Veronikine nagrade. Pogovor bo vodila dr. Matejka Grgič. SKD VIGRED vabi v sredo, 17. septembra, ob 20.30, na prostoru pod vrtcem v Šempolaju na ogled komedije »Amor, Amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe« v izvedbi gledališke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. Režija Sergej Verč. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 21. septembra: Pietro Marcucci (slike in skulpture), Mileva Martelanc (keramika), Rosalba Ruzzier Macinelli (grafika) in Anita Nemarini (slike). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Do 12. oktobra bodo po skupinah predstavili svoja dela: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Mar-cucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). 0 Mali oglasi PODARIM majhne simpatične mucke. Klicati v popoldanskih ali večernih urah na tel. št. 333-9396064. IZGUBLJEN DIGITALNI FOTOAPARAT panasonic lumix v majhni sivi torbici, v Bazovici v soboto zvečer med tabornim ognjem in parkiriščem mimo spomenika. Poštenemu najditelju / DPZIO - I.P.S.I.A. C/3 C/3 Jožef Stefan oO GROZDJE PRVOVRSTNO cabernet, sauvignon in merlot prodam. Možna dostava. 00386-51325199 PRODAM več sort grozdja ter vino. 00386-41216542 AGRITURIZEM NA KRASU ZAPOSLI vestno/vestnega čistil-ko/čistilca. Vsak dan ali po dogovoru. 338-3767892 DELAVNICA V NABREŽINI, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom, zaposli delavca. Tel. 040-200329 TRGOVINA JESTVIN IŠČE vajenca/ko za delo v skladišču. 347-2220095 HI Osmice Zavod Jožef Štefan vabi na družabno srečanje vse bivše dijake, profesorje, sodelavce in prijatelje jutri, 12.09. zvečer v Trebčah-športno igrišče krepka nagrada. Vnaprej hvala - tel. 347-1516964. IŠČEM UČBENIKE za 3.razred šole Ž. Zois, trgovska smer. Pokličite na tel. št.: 040-215421. KOSILNICO BCS komplektno z žago za drva ter brusilnikom prodam po zelo ugodni ceni. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040-911570 ali 3343095019. MALE ZLATE PRINAŠALCE (Golden Retriever) prodam ljubiteljem živali. Tel. 347-7657924. PRODAM dnevno sobo (omara, miza in stolice) ter spalno sobo za eno osebo, vse v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Pokličite na tel. št.: 04044631. PRODAM KNJIGO Start 1, 2 in 3 (Mac-carone, Idone, Boasso) za prvi razred trgovskega zavoda Žiga Zois. Poklicati ob uri kosila na tel. št.: 334-3190721. PRODAM 10-hektolitrski sod iz fiber-glasa s plavajočim pokrovom in 5-hek-tolitrski sod iz inoxa; tel. 0481-78066 ob uri kosila. PRODAM krompir. Klicati ob uri kosila na tel. 0481-78066. PRODAM peč na plin ocean v odličnem stanju cena 250,00 evrov. Tel.: 3334863968. PRODAM tri sode (5 hektolitrov) iz brgalasa s plavajočim pokrovom, stisk in mlin ter eno kad (7 hektolitrov). Tel. 040-280910. V NAJEM dajem eno ali dvoposteljno sobo v bližini Senenega trga (piazza Foraggi). Tel. 040-948080. V SOBOTO, 6. septembra, smo našli šop ključev na dvorišču pred cerkvijo v Bo-ljuncu. Javiti se na tel. št. 040-228609. S Poslovni oglasi FRANC IN TOMAŽ FABEC vabita v Mavhinje na pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040 - 299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Tel. 040 - 229270. Vabljeni! OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprla družina Šuc, Bri-ščiki 18. OSMICO je odprl v Zgoniku Milič Stanko. OSMICO je odprl Valter Mocor, v La- kotišču 398. SREČKO ŠTOLFA ima odprto osmico v Saležu št.46. Tel.: 040-229439 Prispevki Popravek: V spomin na Bruna Mala-lana darujeta Milka in Rino Gatto z družino 10,00 evrov za Sklad M. Čuk, 20,00 evrov za cerkev sv. Florijana Bani. Ob 85. rojstnem dnevu daruje Mirko Skupek 100,00 evrov za župnijsko cerkev v Zgoniku, 50,00 evrov za AŠK Kras in 50,00 evrov za balinarski odsek AŠK Kras. V spomin na Erminio Knez darujeta Tamara in Zvonko 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Rado Suban darujeta Tamara in Zvonko 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Poldota Vatovca darujeta Tamara in Zvonko 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Franca Dilemo daruje Ro-žeta 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na dragega Sveta Kralja daruje Rožeta 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na dragega Sveta Kralja daruje Janko Simoneta 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Rado Suban daruje Janko Simoneta 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Rado Suban daruje Zmaga Lorenzi 30,00 evrov za AŠK Kras. Udeleženci 32. Cibiciade darujejo 150,00 evrov za KD Prosek Kontovel in 50,00 evrov za Mladinski krožek Prosek Kontovel. V spomin na Marjučo Žerjal daruje družina Rudolf 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Fulvija Businellija daruje Hedvika 20,00 evrov za KD Rdeča Zvezda. V spomin na Angela Bevilacquo darujeta Nevenka in Vinko Ozbič 25,00 evrov KD Barkovlje. V spomin dragega Cveta Hrovatina daruje sestra Justi 100,00 evrov za tabornike RMV. V spomin na prijatelja Leopolda Va-tovca darujejo Anica in Srečko Orel 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku in 25,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na drago Kristino Maganja daruje sestrična Helena 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na dragega Tojčeta Guština darujeta Majda in sestrična Helena 30,00 evrov za za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. / Danes praznuje svoj 50. rojstni dan Silvia Svara Ob tem važnem življenjskem jubileju ji želijo vse najboljše Evald, Jan, Lara, Sabina in Zdravko H Čestitke Danes praznujeta srebrno poroko PETER in ELEONORA KANTE. Naj se vama vse želje izpolnijo, naj vas ljubezen in zdravje obiščeta vsak dan, naj bo vsak trenutek z njima posladkan. To so želje mame in tata. ALEKSIJA! Danes se ti okrogla leta zavrtijo, z biseri sreče naj te obdarijo. Žarki veselja naj ti v nadaljnji poti žarijo, z zdravjem naj ti naše iskrene želje sledijo. Marisa in Rado, Vlasta in David, Barbara in Diego, Valentina in Dean. In 86. rojstni dan je tu. Noni ALMI voščimo še veliko zdravih in veselih dni Jan, Jaš, Magda, Darko. Na S'huorjh se nekaj velikega godi, MILENA svoj 60. rojstni dan slavi. Kot energično dekle pravzaprav izgleda, nobenega dela ne spregleda. Da bi taka ostala še naprej, dobre volje kot doslej. Naj ti življenje še veliko lepega podari, predvsem tistega, kar si tvoje srce želi! Tvoji sosedje: S'huorje in Stari uorti. Naš predsednik PETER »Lon-go« jih danes 30 slavi, Luna Puhna mu še veliko uspehov, zdravja in sreče želi. □ Obvestila TRIDESETLETNICO MATURE bomo praznovali tudi mi, bivši 5. A-jevci znanstvenega liceja France Prešeren. Za podrobnejše informacije lahko pišete na e-mail ingacar-li@gmail.com ali pa pokličete na 329-1076358 (Katka) ali 3395605221 (Gracijela). ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na prvo vajo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 v dom Alberta Sirka v Križu. AŠD PRIMOREC prireja na nogometnem igrišču v Grizi 13. in 14. septembra športni praznik. Ples s skupinama Suvenir in Tri Prašički. Delovali bodo dobro založeni kioski. ZAVOD JOŽEF ŠTEFAN vabi na družabno srečanje vse bivše dijake, profesorje, sodelavce in prijatelje v petek, 12. septembra, zvečer v Treb-čah-športno igrišče. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inra-zlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Prose-ška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje.Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Op-čine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Neslovence. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure POPE 10.00-14.00. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure: PO-PE 10.00-14.00. SEŽANA: DRUŠTVO LJUBITELJEV BALETA KRASA IN BRKINOV SEŽANA vabi k vpisu klasičnega baleta (otroke in mlade od 5 let dalje) in jazz baleta (od lllet dalje). Vpis poteka ob torkih, sredah in četrtkih od 15. do 18. ure v Pomladni dvorani Kosovelovega doma v Sežani. Info: 00386-41524310 in 00386-41784754. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da je urad spet odprt od 16.30 do 18.00 ure. MEŠANI PEVSKI ZBOR FRAN VEN-TURINI vabi na prvo vajo v novi sezoni danes, 11. septembra, ob 21.uri, v domu Anton Ukmar-Miro pri Domju. Veselili se bomo tudi novih pevcev. NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi vse člane na redno mesečno srečanje, ki bo danes, 11. septembra, ob 20.30, v prostorih gostilne Veto na Opčinah. OBVESTILO VINOGRADNIKOM -Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da bodo njeni strokovnjaki opravljali meritve sladkorne stopnje grozdja in vsebnosti kislin. Prva meritev bo danes, 11. septembra, od 15. do 16. ure, na Kontovelu pri vinogradniku Dušanu Križmanu. O nadaljnjih meritvah bo zveza obvestila vinogradnike v prihodnjih dneh. Službo omogoča Zadružna kraška banka. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 12. do 22. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. MEPZ JACOBUS GALLUS bo svojo sezono pričel v petek, 12. septembra, ob 20.uri, v prostorih Glasbene Matice (ul. Montorsino 2). Vaje bodo potekale dvakrat tedensko ob sredah in petkih. Vabljeni vsi, ki imajo radi petje in prijetno družbo. SK DEVIN PRIREJA TEČAJE SMUČANJA NA PLASTIČNI PROGI V NABREŽINI od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo, od 9. do 11.ure. Prva izmena od sobote 13.septembra do 4.oktobra, oz. nedelje 14.septembra do 5. oktobra. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanje: info@skdevin.it ali 338-8621592 (Janja). SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 35-55 prireja vadbo Pilatesa, Pilate-sa body tehnike ter telovadbe za hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pilatesa. Vpisovanje in informativni sestanek v petek, 12. septembra, ob 20. uri v društveni dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu. TRŽAŠKA ANTIFAŠISTIČNA ZVEZA prireja v petek, 12. septembra, na B'lancu na Proseku »večer protifašistične solidarnosti«. Ob 19.uri je predvideno srečanje s tovariši iz študentskega kolektiva »Resistenza Universitaria« z rimske univerze La Sapienza, ki so prisiljeni, potem ko so bili pred nedavnim tarča fašističnega nasilja, zagovarjati na sodišču. Izkupiček pobude, na kateri bosta sodelovala alter-rock ansambel J'accuse ter DJ ekipa tržaškega web-radia La Jazera bo namenjen kritju sodnih stroškov rimskih protifaši-stov. Na voljo bosta pijača in prigrizek, ob slabem vremenu pa bo srečanje v Društveni gostilni na Kon-tovelu. LJUDSKI DOM iz Podlonjerja Ul. Masaccio 24, vabi v soboto, 13. in nedeljo 14. septembra na tradicionalni praznik grozda. V soboto, 13. septembra ples z Le mitiche Pirie. V nedeljo, ob 19. bo nagrajevanje najlepših grozdov, sledi ples z duom Melody. V dvorani ljudskega doma je na ogled razstava ob 30-letnici odprtja ljudskega doma. CICIBANI - S tem tednom se pričenjajo treningi za cicibane (letniki 1998-2000) pri društvu F.C. Pri-morje. Treningi bodo na travnatem igrišču Ervatti. Za podrobnejše informacije je na razpolago predsednik Primorja Roberto Zuppin, tel. št.: 329-6022707. KAPELICA KRALJICE MIRU NA KA-TINARI - 69. letnica njene ustanovitve. V nedeljo, 14. septembra, ob 9. uri bo pri kapelici darovana Sv. maša. Obred bo daroval g. Žužek. Vabljeni, da se množično udeležite! KD PRIMAVERA-POMLAD iz Na-brežine prireja v nedeljo, 14. septembra, v Nabrežini celodnevni seminar na temo »Ravnotežje med RADIO IN TV SPORED možkostjo in ženskostjo«. Info: 3474437922. NOGOMETNI KLUB KRAS obvešča, da bodo treningi letnikov 1999 -2003 ob torkih in četrtkih na nogometnem igrišču v Repnu ob 16.30. Za informacije lahko pokličete na telefonske številke: 328-0350533 in 335-5746234. ŽPS IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Posebno dobrodošle nove pevke! SKD IGO GRUDEN začenja novo zborovsko sezono. Prva vaja mešanega zbora Igo Gruden, ki ga vodi Mike-la Šimac, bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30. Vabljeni stari in novi pevci. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM V ponedeljek, 15. septembra, vpisovanje in začetek tečajev rekreativne telovadbe po že ustaljenih urnikih. Pohitite z vpisom! SOMPD VESELA POMLAD vabi osnovnošolce, da se pridružijo pevcem otroškega pevskega zbora. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 16.uri. Mlajša mladinska pevska skupina vabi sovrstnice na redne vaje, ki so ob ponedeljkih in četrtkih. Urnik: 17.30-18.30 (od 11. do 14. leta starosti), 18.30-19.30 (od 14. leta dalje). Prva vaja bo v ponedeljek, 15. septembra, v prostorih Marijanišča na Opčinah. NATEČAJ OLJKE V BREGU - Podaljšal se je rok za oddajo fotografij za natečaj Oljke v Bregu. Do 19. septembra lahko oddate vaše fotografije v protokol Dolinske Občine. Izbrali bodo najlepše fotografije za koledar oljk 2009, med neizbranimi fotografijami pa bo druga komisija zbirala najboljše za objavo na Jadranskem koledarju. Zamudniki, priložnost ni zamujena, a se je podvojila. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 19.septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marc-hesetti v Sesljanu za šol.l. 2008/09. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v občinski knjižnici v Na-brežini, v Uradu za šport in prosti čas, Nabrežina 102 (tel.: 0402017376). 25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali na večerji 4. oktobra v Zagradcu. Informacije in prijave sprejemamo do vključno 20. septembra po mailu vecer-ja83@gmail.com ali na 335-5316286 (Veronika). Pišite in pokličite čim prej, ker je treba do 20. septembra za dokončno prijavo tudi poravnati plačilo! FESTIVAL STIČNA MLADIH 2008: Slovenska prosveta, ZCPZ in Slovenska mladinska pastorala vabijo v soboto, 20. septembra, na mladinsko srečanje v Stično. Program se bo začel ob 9.30, ob 14.30 bo Sveta maša, ob 16. uri pa sklepni del. Velika izbira delavnic, pogovorov, glasbe, zabave in ... novih prijateljev! Brezplačni prevoz iz Trsta: odhod iz Bo-ljunca ob 8. uri, iz Trga Oberdana ob 8.20, iz Opčin ob 8.45. Za info in prijave (do 15. septembra) : Mladi v odkrivanju novih poti, Ul. Donizzetti 3, Trst. Tel. 040-370846 ali 3397046331. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 20. septembra, v popoldanskih urah, voden obisk kleti »Vigneti Pittaro« pri Codroipu. Poskrbljeno je za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave kličite na tel. 333-4219540 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). O.N.A.V. Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 20. septembra, v popoldanskih urah, voden obisk kleti VIGNETI PITTARO pri Codroipu. Poskrbljeno je za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave pokličite na tel. 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bodo treningi potekali s sledečim urnikom: na Stadionu 1. maja za začetnice iz vrtca in osno- vne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 za vrtec in od 18.30 do 19.30 za osnovnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.15 do 17.15 za vrtec, od 17.15 do 18.15 za osnovnošolke in ob sobotah od 14.30 do 16. ure. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. št.: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 22. septembra za začetnice ob 18. uri, za ostale skupine pa ob 19. uri na Stadionu 1. maja, in v sredo, 24. septembra ob 16.15 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel.: 3282733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo 2. in 3. letnik vrtca in osnovno šolo. Prva vaja v ponedeljek, 22. septembra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Štalci v Šempolaju. PILATES-SKD IGO GRUDEN obveš-ča,da bo vadba pričela 23. septembra. Potekala bo v društvenih prostorih po sledečem urniku: Pilates-uvajanje začetnikov ob sredah 18.3019.30; Pilates 1 ob torkih in petkih 18.30-19.30; Pilates 2 ob torkih in petkih 19.30-20.30. Za zdravo hrbtenico: ob sredah in petkih 17.3018.30. Za pojasnila- tel.št.: 040200620 ali 349-6483822 (Mileva) od 10. do 12.ure ali od 18. do 20.ure. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VI-GRED (za osnovnošolce), katere mentorica je Jelka Bogatec, obvešča da bo začela z vajami v četrtek, 25. septembra, ob 16. uri. TEČAJ V BAZENU Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 5. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 26. septembra. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 3284559414. SLOVENSKE URICE Šc Melanie Klein obvešča, da bo tečaj slovenščine za italijansko govoreče in tuje otroke, potekal od 27. septembra do 29. novembra. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali info@melanieklein.org, www.me-lanieklein.org. ŽPZ VESELA POMLAD obvešča, da bomo v mesecu septembru imele pevske vaje vsak ponedeljek ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Toplo vabljene tudi nove pevke. Za informacije pokličite na tel. št. 3480841705 (Metka). NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje 30.sep-tembra na upravnem sedežu v Pro-seški 71. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Padričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. AŠD ZARJA organizira tečaj ženske telovadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). KLEKLJARICE bomo spet začele s svojo dejavnostjo v prostorih KD Lipa v Bazovici. V našo družbo vabimo tudi nove članice. Pred začetkom nove sezone se bomo sestale v sredo, 1. oktobra, ob 20. uri v bazov-skem domu, kjer se bomo dogovorile in načrtovale bodoče dejavnosti. Tisti, ki bi se nam radi pridružili se lahko ob večernih urah oglasijo na tel. Četrtek, 11. septembra 2008 11 št. 040-228212, kjer bodo dobili dodatne informacije in pojasnila. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo vse do 1. oktobra. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal. Najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za informacije smo vam na razpolago na tel. št. 320-4511592 ali na spletni strani www.ricmanje.org. TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetni-ški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. AŠZ SLOGA da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu, ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici srednje šole na Proseku. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motorike pod vodstvom prof. Dra-siča potekal ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 18.30, v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 2. oktobra. BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. Ob izgubi dragega strica LEOPOLDA VATOVCA izrekamo iskreno sožalje teti Anici Sergij, Dario, Patrizia z možem ter otroci Avia, Max in Simone Ob nenadomestljivi izgubi dragega Leopolda Vatovca izrekamo ženi Anici iskreno sožalje odbor in člani VZPI-ANPI Prosek-Kontovel Ob izgubi dolgoletnega zaslužnega odbornika in člana Leopolda Vatovca izrekajo iskreno sožalje ženi Anici in sorodnikom direktor in člani Lovske družine Gabrovec S hvaležnostjo stojiva ob strani Aljo-ši Žerjalu ob bridki izgubi ljubljene žene MARIUCCIE ter izrekava najgloblje sožalje. Ondina in Davorin Tavčar Ob izgubi dragega očeta SILVANA CIACA sočustvujemo z Lucio in svojci vsi pri OPZ Slomšek 11.9.2007 11.9.2008 Valentino Zeriali (Marino) Predragi naš Marino. Nikjer Te ni, a povsod si z nami. Z ljubeznijo se Te spominjajo žena Gianna (Ivanka) in vsi tvoji dragi. Trst, 11. septembra 2008 12 Četrtek, 11. septembra 2008 ALPE-JADRAN / opel - Nov model v višjem srednjem razredu varnost Insignia prihaja z bogato Pet zvezdic ni dovolj ponudbo sedmih motorjev za^ev Štirje bencinski agregati in trije turbodizli Euro 5 - Športna kupejska oblika življenja Bil je sicer že čas za temeljito prevetritev v Oplovem višjem srednjem razredu. Nov je avtomobil, novo je ime in novi so kajpak cilji. Novo ime: insignia. Eleganten slog insignie je rezultat oblikovalske umetnosti in nemške natančnosti - kar bo opevano v Oplovih modelih na njihovi poti do vrha. Z insignio je Oplu uspelo, da je v srednji razred vključil športno kupejsko obliko, ne da bi zaradi tega posegal v notranjost modela. Insignia ponuja tri centimetre več prostora za kolena kot model vectra. Avtomobil je še posebej učinkovit z vidika aerodinamike z izjemnim koeficientom aerodinamičnega upora 0,27, ki ugodno vpliva na ekonomičnost, dinamičnost in akustične lastnosti avtomobila. Obe različici karoserije sta enako dolgi (4.830 mm) in imata enako me-dosno razdaljo (2.737 mm). Izbirati bo mogoče med sedmimi različnimi motorji. Vsi modeli izpolnjujejo emisijske standarde Euro 5 in so opremljeni z ročnim ali s samodejnim šeststopenjskim menjalnikom. Štirje bencinski motorji so na voljo v različicah od štirivaljne enote s 115 KM do V6 motorja z 260 KM. Opel je za insignio razvil tri nove turbodizelske motorje z neposrednim vbrizgavanjem in s prostornino 2,0 litra. Dosegajo izhodno moč motorja od 110 do 160 KM in odlične vrednosti navora med 260 in 350 Nm. Vse kombinacije imajo primerljive konkurenčne vrednosti emisij CO2. V bližnji prihodnosti bo na voljo tudi različica ecoFLEX z izjemno nizko porabo goriva in ravnijo emisij CO2. Z novim zelo dobrim vzmetenjem, popolnoma novimi ergonomski-mi sedeži in številnimi predali za shranjevanje je insignia Oplov najboljši model namenjen udobnim in prijetnim dolgim potovanjem. Prav nova insignia je tista, pri kateri je Opel izpostavil številne najsodobnejše tehnološke novosti. Nov sistem s kamero Opel Eye prebere in si zapomni prometne znake, voznika pa opozori, če nehote zavije s svojega voznega pasu. S popolnoma novo arhitekturo podvozja insignia že od vsega začetka ponuja pogon na prednji kolesi in pogon na vsa kolesa. Proaktivna takojšnja razporeditev navora pri prefinjenem sistemu »Adaptive 4x4« ne zagotavlja le optimalnega oprijema cestišča, ampak tudi izboljša stabilnost vožnje in omogoča dinamično upravljanje. Štiri bencinske motorje z razponom moči med 115 in 260 KM dopolnjujejo trije novi 2,0-litrski turbodizel-ski motorji z izhodno močjo 110, 130 in 160 KM. V prihajajočih mesecih bo ta moč dopolnjena z novimi, še močnejšimi motorji. Poleg tega pa se bo liniji pridružila še različica ecoFLEX s še posebej nizkimi emisijami CO2. Ti motorji so vsak v svoji kategoriji izhodne moči med najboljšimi ali celo najboljši glede na porabo goriva in emisije CO2. Trije dizelski in štirje bencinski motorji imajo razpon moči med 110 in 260 KM, vsi pa imajo šeststopenjski ročni menjalnik. Vrhunske dizelske in bencinske enote so na voljo tudi s šeststo-penjskim avtomatskim menjalnikom. Tudi različico s pogonom na vsa štiri kolesa je mogoče naročiti z 2.0 turbo in 2.8 V6 turbo bencinskim motorjem, kasneje pa bodo na voljo še močnejši dizelski motorji. K nam bo insignia prišla konec leta, ko bodo znane tudi cene. Stran pripravil Ivan Fischer Fiatov malček 500 se lahko pohvali s petimi osvojenimi zvezdicami na preizkusnih trkih organizacije Euro NCAP, kar je za tako majhen avto kar lep uspeh. Kaj pomeni petica, če nasproti 940 kilogramov težkega vozilca pripelje 2,4 tone težak SUV in se avtomobila zaletita pri 56 kilometrih na uro? Za potnike v petstotki nič dobrega. Pri trku Audija Q7 in Fia-ta 500 so bili potniki v malčku v smrtni nevarnosti. Fiat je posrkal večino energije, ki se je sprožila pri trku, več kot dvakrat težji Audijev SUV pa jo je odnesel le z zvito pločevino. ADAC-ovi strokovnjaki so izpostavili slabo gradnjo Q7, ki v takšnem trku prenese preveč energije na šibkejšega udeleženca. Skrbi tudi ADAC-ova ugotovitev, da bi otroka na zadnji klopi v Fia-tu težko preživela takšno nesrečo. Poskus je bil gotovo zanimiv, vendar je bil izzid na dlani, še preden so pri obeh avtomobilih prižgali motorje. seat - V pričakovanju športnih FR in cupre mahindra - Trpežno tovorno vozilo Ibiza SC namenjena Indijski bolero mladim s športnim duhom za tiste s plitvimi žepi Novo ibizo so komaj predstavili v njeni osnovni različici in že je tu prva dograditev: SC, kar pomeni tri-vratno različico ibize. Ker pri Seatu z ibizo SC merijo na mlajše, bolj športne kupce, so pripravili dve različici športnega podvozja, mogoče pa si bo zaželeti tudi sedemstopenjski DSG-menjalnik, in sicer v kombinaciji z 1,6-litrskim bencinskim motorjem. Sicer pa motorna paleta ostaja enaka kot pri pet-vratni ibizi. Največja novost na predstavitvi ibize SC, pa je bila najava prihoda obeh športnih modelov, FR in cupre. Oba bosta imela 1,4-litrski TSI-motor, kaj dosti več pa niso hoteli povedati. A neuradno je že mogoče slišati, da naj bi bila izvedenka FR na voljo tako pri petvratni ibizi kot ibizi SC, cupra pa le pri zadnji. Šibkejša (torej FR) naj bi zmogla 117 kilovatov oziroma 160 'konjev' (malo je verjetno, da bi posegli po 140-'konjski' različici motorja TSI), cupra pa 200. Primerljivo opremljeni modeli naj bi stali okoli 500 evrov manj kot petvratna različica. srečanje - V slikovitem okolju Dolomitov Hummerjevci se tudi oktobra dobijo v Cortini i Te dni potekajo v Dolomitih srečanja med lastniki ameriškega terenca hummerja. Zadeva poteka v Cortini od 10. do 12. t. m. in od 11. do 13. oktobra. Če niste lastnik hummerja, si na samem kraju lahko najamete enega in se udeležite srečanja. Indijci se vse bolj pogosto prikazujejo na evropskem tržišču in Italija v tem smislu gotovo ni izjema. Med zadnjimi je prišla na naše tržišče, ki se trenutno ne ponaša s pozitivnim trendom, indijska Mahindra. Med drugimi modeli, ki jih prodaja v Italiji je tudi mali tovornjak, pick-up bolero, ki je namenjena obrtnikom, kmetovalcem, gradbenikom, skratka vsem tistim, ki za svojo dejavnost potrebujejo robustno, prožno in zanesljivo vozilo, za katero pa po možnosti ne bi bilo treba seči pregloboko v žep. In za te je Mahindrin bolero kot narejen, saj je pri njem razmerje no-silnost-cena manj kot 10 tisoč evrov, saj velja 9.980 evrov (če seveda odmislimo DDV). Če pa se hočete rešiti svojega starega vozila euro 0 ali euro 1, lahko računate na dodatni popust. Bolero poganja zanesljiv 2500-kubični turbodizel, ki zmore 107 KM in največji navor 250 Nm v razponu med 1800 in 2200 obratih. Kason je 2190 cm, širok pa 1440. Obstajajo pa tudi različice, ki se lahko ponašajo s prostornejšim nakladalnim prosto- POTOPIS Četrtek, 11. septembra 2008 13 s primorskim dnevnikom po jugozahodnem predelu zda • v p - ^ BredaPahor Na levi sliki »naš« vlakec med ogledom Universal Studiosov, desno pa blišč n beda downtowna LA, spodaj levo tihooceanska obala pod San Francisom, desno pa »Marylini« na glavnem hollywoodskem bulvarju B. IVANCICH, MARTA Ko »prodajaš zijala« po svetu, kar je po moji presoji med bolj iskrenimi in koristnimi načini odkrivanja do tedaj tebi nepoznanega, si zmeraj v precepu, kako porazdeliti čas. Novih izzivov je toliko, da te radi zapeljejo na stranske poti, se pravi proč od prvotnega cilja. To je sicer večkrat zelo dobrodošlo, ker lahko odkriješ kaj nepričakovanega, vendar pa lahko pripelje do neljubih zamud. Teh pa si npr. organizirana skupina, kakršna je bila naša v ZDA, ne more privoščiti. Vsakogar »zanaša« v kakšno stran, nekatere bolj zmamijo velemesta, druge naravne lepote: prednost organiziranih izletov je nedvomno v tem, da imaš po preizkušenem receptu vsakega malo, negativno plat pa predstavlja časovna omejenost, ki te sili k naglim in nujno površnim ogledom. Sama sodim v kategorijo neomajnih radovednežev »širokega spektra«, se pravi, da me zanima vse, ali skoraj. V tem konkretnem primeru me je pritegnil tako program v celoti kot vsaka posamična etapa potovanja: izkazalo se je, da so bila pričakovanja povsem upravičena. V tem mestu že ne bi živela. Vsakič, ko v medijih ali knjigah, resnici na ljubo gre predvsem za kriminalke, naletim na Los Angeles, si ponavljam isto. Ne glede na ime s sladkim prizvokom, žal mi je za angleško govoreče, ki jim to uide, ne glede na prikladno lego, recimo, da leži ob morju, kar je v mojih očeh izjemna prednost, in prijetno pomladansko podnebje, kar tudi ni zanemarljivo. Vendar pa je LA, kjer se je začelo in zaključilo naše ogledovanje po sodobni Ameriki, v mojih očeh velemesto, ki s težavo prikriva ostre kontradikcije, ob tem pa nekakšna nesmotrna sestavljenka. Zato LA sprejemam kot nekakšno razkosano mesto. Verjetno sem okužena z evropsko predstavo mesta, kjer je lepo zaokrožen center z vsemi glavnimi objekti - cerkev, županstvo, javni lokali, morda muzej, pa še gledališče, po novem pa razkošne banke. Los Angeles ima vse to, večkrat ponovljeno v raznih inačicah. V tako imenovanem downtownu je zgodovinsko jedro, ki spominja na špansko-mehiško preteklost oz. na pravi zametek današnjega mesta, downtown premore tudi sodobno mestno središče, razkošno in blesteče, kjer se dvigajo mogočne stolpnice, v katerih razkošno domujejo banke in razne finančno-industrijske družbe, na prikupnih trgih pa so lepo porazdeljena bogato in sodobno grajena gledališča. Osupljiva je povezava med temi bleščečimi predeli: v glavnem jih povezujejo široke ceste, kar daje videz nekakšne satelitske povezave; če pa se sprehodiš peš, kar te v LA stane veliko časa (zaradi razdalj) in včasih tudi nekaj poguma (zaradi neuglednih predelov), se kar naenkrat znajdeš v popolni zanikrnosti, tako da pospešiš korak »k luči«. Potem so tu sanjski predeli: filmsko-razvedrilna industrija, ki je ena glavnih gonilnih sil kalifornijskega gospodarstva, ima svoja kultna središča, tako v obliki predelov s teatri, trgovinami in drugimi lokali, kot tudi ekskluzivnih vil, v katerih živijo bolj ali manj znani filmski obrazi. Sprehod po »aveniji slavnih« sodi v železen repertoar vsakega turista in tudi mi smo ga opravili, kot smo se tudi zapeljali po mično urejenih ulicah Beverly Hilla in zvedavo gledali desno in levo, velike oči smo imeli tudi na sloviti nakupovalni ulici za VIP-e Rodeo Drive, kjer se shoppingu nismo mogli prepustiti, ker je bilo zaradi praznične dne (obhajali so Memorial Day) skoraj vse zaprto. Such a pity (škoda), saj bi za borih tisoč dolarjev lahko dobili torbico kakšnega znanega italijanskega ali francoskega kreatorja, denarničke (za drobiž) so bile malenkost cenejše, za ta denar, ceneje kot v Italiji, bi se lahko obu-li po zadnji vrhunski modi, cen nakita pa nismo mogli preveriti, saj jih v izložbah ne izpostavijo. Sploh je Rodeo Drive na nas (na mene vsekakor) učinkoval nekoliko hladno, morda zato, ker smo se že poslavljali od ZDA, morda ker smo z italijansko eleganco in zgodovinskim razkošjem obdani, morda ker nas (mene gotovo) to neobvladljivo slo po Italiji, po njenih znamenitostih in modi, precej čudi. Sicer je s svojimi simboli in modnimi znamkami prisotna tudi Francija, katere proizvodi so še dražji od italijanskih. Pri nas so, ponavljam, modeli znanih modnih znamk trenutno dražji, vendar pa so - ugodni menjavi navkljub - daleč nad tem, kar v povprečju porabijo italijanski kupci. Z Američani noro ljubezen do vsega italijanskega - ob modi pride v poštev še hrana - gojijo še Japonci, sicer pa ima »luksuzna Italija« vse več oboževalcev v državah, ki se gospodarsko silovito razvijajo. O tem bi se lahko prepričali na kakšnem naslednjih potovanj našega dnevnika... Če smo obisk velemesta, ki ga sestavlja kar 88 občin in šteje s širšo okolico okrog 12 milijonov prebivalcev (v mestu oz. mestih naj bi živelo okrog 4 milijone ljudi), zaključili v luksuzu in lepoti - bežno smo obiskali še obmorsko Santo Monico, smo ga pa začeli v »deželi sanj« oz. iluzij. Hollywood, Hollywood - napis vabi že s hriba in tudi nam so se odprla vrata filmske prestolnice. Vanjo smo vstopili kot obiskovalci-plačni-ki: Američani namreč obvladajo biznis in so velike filmske studiose, ki so samo še deloma namenjeni osnovni dejavnosti -delanju filmov -, spremenili v velika zabavišča. Kaj le bomo počeli toliko ur v Universal Studiosih, smo se naivno spraševali, predno so se odprla vhodna vrata. Potem nam je bilo jasno: po obvezni in nadvse zanimivi vožnji s posebnim vlakcem, ki te popelje npr. na divji Zahod, pa na ogled New Yorka iz začetka 20. stoletja, vmes ti razkrije veliko trikov (kako npr. gorijo avtomobili, nastajajo poplave in druge »naravne katastrofe«) lahko greš v Spielbergov čarobni in zastrašujoči živalski filmski svet, ali pa se spustiš po kakšnih brzicah, ali se seznaniš z živalmi, ki so nastopile v znanih filmih in tako naprej. Domišljija je na tem področju neomejena, kot tudi vsota denarja, ki jo lahko porabiš. Vse ima namreč primerno ceno. Tudi žejen in lačen nisi v tem zabavišču na filmsko temo, ponudbo pa dopolnjujejo najrazličnejše trgovine. Po tem prvem, filmskem in zabavnem stiku z Los Angelesom so nas že priganjali naprej. V poletni vročini smo se zapeljali ob obali Tihega oceana proti severu. Predel med dvema velemestnimi poloma Kalifornije, LA in San Francis-com, je nadvse privlačen. Najprej smo sledili obali oz. poti misijonov, katerim pripisujejo velik pomen pri izoblikovanju nove države. Pravzaprav se zgodovinska pripoved o tem predelu navadno začenja s 16. stoletjem, ko so v do tedaj neznano deželo prišli prvi odposlaniki tedanjih evropskih velesil, v glavnem so bili to Španci. Naleteli so na razna indijanska plemena, v prostrani in rodovitni deželi naj bi v miru živelo okrog 300 tisoč ljudi. Med 1550 in 1560 so Španci intenzivno iskali »zlato mesto«, nič niso našli in so odšli. Načrtno pa so skušali zasesti teritorij v letih 1769 in 1810, ko so postavili 21 katoliških misijonov, ki so bili namenjeni pokristjanjevanju domorodcev, in vrsto vojaških utrdb, ki naj bi preprečevali vdore drugih, npr. Angležev. Ko se je Mehika leta 1821 osamosvojila od Španije, je Kalifornija postala del te države, vendar pa je po mehiškem porazu v vojni ( 1846-47) proti novonasta-lim Združenim državam prešla v ta nov državni okvir. Tedaj se je dobesedno začelo zlato obdobje za Kalifornijo, saj so na severu odkrili zlato, po katerem so hlepeli Španci tri stoletja prej. Ob koncu leta 1849 je število prebivalcev začelo skokovito naraščati, naslednje leto pa je Kalifornija postala 31. zvezna država ZDA. V drugi polovici 19. stoletja je novega zagona gospodarskemu razvoju dala železnica, ki je do takrat težko dostopna področja povezala z vzhodnim, atlantskim predelom države, ki je bil razvitejši. Zaradi gospodarske rasti in stalnega priseljevanja iz Mehike, kjer je bil položaj vse prej kot rožnat, in tudi vnašanja delovne sile iz veliko bolj oddaljenih držav, npr. iz Kitajske - okrog 15 tisoč kitajskih delavcev je sodelovalo pri izgradnji železnice -, je število prebivalcev stalno naraščalo. Danes je Kalifornija z nad 33 milijoni prebivalcev najbolj naseljena zvezna država, medtem ko je po obsegu s 410.000 kvadratnimi kilometri tretja. Z gospodarskega vidika pa je »velesila v velesili«, čeprav tudi sama ni imuna pred sedanjo krizo. (Se nadaljuje) 1 4 Četrtek, 11. septembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it nova gorica - Z današnjim dnem je »mesto vrtnic« bogatejše za nakupovalno središče Qlandia ima čezmejne ambicije, investitor pa že načrtuje širitev Brulc:»Minili so časi, ko smo odhajali samo Slovenci čez mejo po nakupe, zdaj prihajajo Italijani k nam« Župan Brulc in direktor družbe MID Herzog (levo) na včerajšnji predstavitvi; notranjost novogoriške Qlandie (desno); Brulc je obiskal trgovino K-Stores Kosič in za trgovski »prodor« čez mejo čestital goriškima trgovcema Simonu in Benediktu Kosiču (spodaj) FOTO K.M., BUMBACA Dežela nakupov, Qlandia, v Novi Gorici bo danes ob 9. uri odprla vrata kupcem, ki bodo na 26.500 kvadratnih metrov površine izbirali med ponudbo preko 40 trgovin. Med najemniki so slovenski in tuji trgovci, med temi je veliko avstrijskih, nemških in tudi italijanskih. Zaradi velikega zanimanja trgovcev investitorji že načrtujejo širitev nakupovalnega centra, ki naj bi se uresničila v naslednjih dveh letih. Investitorji računajo na kupce tako s slovenske kot tudi italijanske strani meje. Sicer pa je novogoriška Qlandia največja med ostalimi tremi Qlan-diami v Sloveniji. Njena notranjost se ponaša s primorskim pridihom; poleg detajlov v kraškem kamnu so na nekaterih stenah razo-bešene ogromne povečave fotografij Nove Gorice. »Minili so časi, ko smo odhajali samo Slovenci čez mejo po nakupe, zdaj prihajajo Italijani k nam in lepo je, da jim lahko pokažemo kvaliteto in profesionalnost,« se je obogatitve trgovske ponudbe v mestu razveselil novogoriški župan Mirko Brulc. Da Qlandia računa na obisk kupcev z obeh strani meje, je potrdil Andrej Potočnik, direktor investicijske družbe Hypo Leasinga: »Qlandia bo na območju obeh Goric ter njuni širši okolici prvi večji nakupovalni center s pestro in kakovostno ponudbo slovenskih in tujih blagovnih znamk. Želeli smo zgraditi nakupovalni center, ki bo prebivalcem na obeh straneh meje pisan na kožo in se bodo v njem zares dobro počutili.« Qlandia torej ponuja veliko bero trgo- vin in lokalov. Poleg Interspara z restavracijo in trafiko, ki zaseda največ površine, so tu še slovenska podjetja, avstrijski in nemški ponudniki - ravno z njimi so želeli goriškemu prostoru približati tudi ta del, nam sicer malo znane ponudbe, prisotni sta še italijanski verigi Limoni in Oviesse. »Oviesse je v Qlandii prisoten z novim konceptom, ki se razlikuje od tistega v Gorici. V interesu jim je, da imajo trgovino v tem novem centru, kjer je veliko ponudbe,« pojasnjuje Tomaž Bojko, vodja najema v Hypo Lea-singu. V Qlandii je s trgovino K Stores Ko-sič prisotna tudi goriška družina trgovcev. Kosiči so svojo trgovino z obutvijo odprli v navezi s podjetjem, ki prodaja otroško konfekcijo italijanske znamke Idexe. Včeraj je Kosičevo trgovino obiskal tudi župan Brulc, ki je lastnikoma, Beniju in Simonu, čestital, da sta se odločila za naložbo v Novi Gorici. Dan pred odprtjem so v centru potekala še zadnja dela; trgovci so urejali izložbe, medtem ko je blago na policah že čakalo na prve kupce. Med največjimi najemniki lokalov so športna trgovina Hervis, H&M, C&A, tehnična trgovina Big bang, Lisca, Mura, New Yorker, Geox, Pikapolonica, Mladinska knjiga, Bata, Mass, Dm-drogeriemarkt, Charles Shoes, Charles Vogele, S. Oliver, Prva liga, Paprika, prestiž, mestna optika, Vita Care, Zootic, Beate Uhse Me-gaErotika, lekarna Kromberk, Svilanit, papirnica Leonardo, Kafe B, Skiny, Deichmann, Hypo Leasing, Mexx, Bags&More, Cnetli-čarna cvet, frizerski salon Simple, turistična agencija Relax, Slowatch, Loterija Slovenija, Pizzerija La Vista in slaščičarna Bambu. Investicijska vrednost projekta znaša dobrih 40 milijonov evrov, poleg nakupovalnega centra pa je mesto pridobilo novo krožišče in dostopno pot za pešce in kolesarje preko Borovega gozdička, ki še ni čisto zaključena. Tudi vodovodna pot, ki bo povezovala krožišče s kromberško obrtno cono, še ni urejena za promet. Kot je pove- dal direktor družbe MID Investicije, ki je nosilka izvedbe projekta, Robert Herzog, so z bližnjimi stanovalci vendarle našli skupni jezik, tako da gradbeno dovoljenje za začetek del pričakujejo v teh dneh. V naslednjih letih načrtujejo še širitev nakupovalnega centra, saj se za prostore zanima veliko trgovcev. Na občini v ta namen že sprejemajo ustrezne prostorske akte. Brulc je pojasnil, da namerava občina v prazen prostor sredi krožišča pred nakupovalnim centrom, ki je tudi vstopna točka v mesto, namestiti razsvetljen vodomet, na katerem bi bila nameščena vrtnica, simbol mesta. V zameno za izgradnjo krožišča je občina investitorjem oprostila plačilo komunalnega prispevka v višini 800.000 evrov, izgradnja omenjene prometne ureditve pa je investitorjem veljala 2,3 milijona evrov. Qlandia je prinesla tudi 350 novih zaposlitev; njenim obiskovalcem bo na voljo skoraj 900 parkirišč, približno polovica je zunanjih, polovica pa pokritih. S pridobivanjem zemljišč za izgradnjo centra so investitorji začeli leta 2003, gradbeno dovoljenje za objekt pa so pridobili 3 leta kasneje. Današnje odprtje bo pospremil zabavni program; jutranjemu nastopu Pihalnega orkestra Nova Gorica bo ob 12. uri sledila velika torta Qlandia, ob 16. uri bodo obiskovalce zabavali Iris, Niki, Maya P., 4play in plesna skupina Terp-sihora, uro kasneje sledi žrebanje nagrad. Ob 20. uri bo koncert skupine Sausages, ob 22. uri pa ognjemet. Katja Munih gorica - Občina deli omejevalnike pretoka za pipe in tuše Do 120 evrov prihranka Družine lahko dvignejo naprave na županstvu in v občinski izpostavi v Ulici Garibaldi gorica - Zaseg in aretacija Trojica Poljakov tihotapila cigarete Goriški občani bodo pri računih za pitno vodo lahko letno prihranili do 120 evrov. Občina bo namreč v okviru kampanje za varčevanje s pitno vodo med Goričani razdelila 17 tisoč omeje-valnikov pretoka, ki jih bo treba pritrditi na pipe in tuše stanovanj. Te naprave bodo mešale vodo s kisikom in na ta način znižale njeno porabo, pojasnjujejo na občini in pozivajo ljudi, naj izrabijo to priložnost, saj koristi okolju in »žepu«. Kampanjo za varčevanje s pitno vodo sta predstavila goriški župan Ettore Romoli in njegov odbornik za okolje Francesco Del Sordi. »Odgovoren odnos do porabe pitne vode je nedvomno temeljni element, na katerem lahko gradimo uspešno ekološko politiko,« je povedal Del Sordi in spomnil, da je goriška občina pred kratkim med svojimi občani razdelila informativno zgibanko (tudi v slovenskem jeziku), s katero spodbuja k pitju vode iz pipe. Po od-bornikovih besedah je namreč goriška voda iz pipe neprestano kontrolirana in iz vseh opravljenih analiz izhaja, da do- sega visoko kakovostno stopnjo. Goriški občani bodo v prihodnjih dneh na dom dobili pismeno vabilo, s katerim lahko v preddverju goriškega županstva, v občinski izpostavi v Ulici Garibaldi in na sedežu občinskega urada za okolje brezplačno dvignejo ome-jevalnike za zmanjšanje porabe vode. Odbornik Del Sordi zagotavlja, da je tehnična namestitev priprave povsem enostavna in da zagotavlja velik prihranek pitne vode. Koliko pa bo občinsko upravo stal nakup preko 17 tisoč omejevalnikov? »Pobuda bo bremenila občinske blagajne samo s stroškom za dostavo pisem, ki jih bodo Goričani v prihodnjih dneh dobili na dom,« pravi Del Sordi in pojasnjuje, da omejevalnike goriški občini brezplačno nudi podjetje Fabbro Teresa iz Vidma, ki bo na podlagi državnega zakona za to pobudo deležno davčnih olajšav. Goriška občina je v deželi Furlaniji-Julijski krajini prva, ki se bo lotila tako obsežnega projekta za varčevanje s pitno vodo. (VaS) Goriška finančna straža je zalotila trojico poljskih državljanov, ki so osumljeni, da so poskušali čez sloven-sko-italijansko mejo pri Gorici pritihotapiti 1.056 paketov cigaret. V zaporu sta se torej znašla dva moška in ena ženska, ki bi jim prodaja cigaret navrgla preko 25 tisoč evrov nezakonitega dobička. Za Roberta Wojciacha Swiecim-skema, ki so ga zasačili za volanom kombija, s katerim so prevažali cigarete, je goriški sodnik včeraj potrdil pripor. Zaročenca Marcin Wojcicki in Ewe-lina Malgorzata Wisniewska, ki sta osumljena, da sta Swiecimskemu pomagala pri tihotapljenju, pa so na zahtevo odvetnikov izpustili na prostost. Finančni stražniki goriškega poveljstva so trojico Poljakov aretirali v nedeljo v goriškem predmestju. Porodil se jim je sum, ko so med kontrolo ugotovili, da jim je Swiecimski, voznik kom-bija tipa opel movano, izročil nemško ponarejeno vozniško dovoljenje. Zato so pregledali notranjost kombija, v katerem je bilo skrbno skritih 1.056 paketov pri-tihotapljenih cigaret, ki so skupno tehtale 211 kilogramov. Po oceni stražnikov sta ostala dva Poljaka, ki so ju zasačili v avtomobilu znamke toyota, pomagala Swiecimskemu pri tihotapljenju. Trije sodržavljani so se po vsej verjetnosti srečali v Novi Gorici in skupaj prestopili mejo, v Italiji pa naj bi zaročenca prevzela tovor. Onadva zatrjujeta, da o nedovoljenem poslu nista vedela ničesar; Swiecimskemu naj bi priskočila na pomoč samo zato, ker se je izgubil, sta povedala. Finančna straža je moška odpeljala v goriški zapor, medtem ko so osumljenko zaprli v ženski oddelek tržaškega zapora. Včeraj dopoldne je na goriškem sodišču potekala obravnava za potrditev pripora. Swiecimskega je spremljal odvetnik Milanese, Wojcicki-ja odvetnik Mauri, Wisniewsko pa odvetnik Obizzi. Sodnik je potrdil pripor za voznika kombija, ostala dva pa je spustil na prostost. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 11. septembra 2008 15 gorica-krmin - Mladinski dom bo tudi v letošnjem šolskem letu vozil učence v šolo Trinko Za prevoz slovenskih otrok še vedno iščejo dolgoročno rešitev Černic: »Breme si morajo naložiti italijanske institucije« - S problemom prevoza se spopadajo tudi romjanski starši Za prevoz otrok iz občine Krmin in okoliških vasi v nižjo srednjo šolo Ivan Trinko bo še letos skrbel Mladinski dom, nato pa bo treba nujno poiskati strukturno rešitev na medobčinski ravni. Pri iskanju najboljše poti za zagotavljanje pomembne storitve šoloobveznim otrokom bo sodelovalo tudi pokrajinsko prevozno podjetje, zato se je srečanja, ki je potekalo prejšnji teden med predstavniki slovenske konzulte, Mladinskega doma in starši, udeležil tudi direktor družbe APT Giuseppe Zampieri. »Zaradi pomanjkanja časa nam ni uspelo, da bi že v tekočem šolskem letu zagotovili javni prevoz za slovenske nižješolce iz Krmina in okolice. Za nudenje te storitve bo še letos skušal skrbeti Mladinski dom, ki pa zaenkrat ne razpolaga s finančnimi sredstvi. Računamo na obljubo Zorka Pelikana, da nam bo kot v preteklosti do konca leta pomagal Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, jasno pa je, da si morajo breme prevoza otrok naložiti italijanske institucije,« je povedal predsednik slovenske konzulte pri goriški pokrajini Peter Černic. »Medtem ko smo lani prevažali otroke z enim samim kombijem, smo morali za letošnje šolsko leto najeti še enega. Učencev iz občine Krmin in drugih okoliških krajev, kot sta San Giovanni al Na-tisone in Rožac, ki obiskujejo šolo Trinko, je namreč letos kar 17. Prevoz v Gorico bomo ob tem nudili tudi trem slovenskim viš- ješolcem,« je povedal ravnatelj Mladinskega doma Mauro Leban: »Stroške smo skušali čim bolj racionalizirati, za celoletni prevoz pa bomo kljub temu potrošili približno 17.500 evrov. Starši bodo mesečno plačali približno 35 evrov, zato bomo del stroškov lahko krili, za vse ostalo pa se moramo nanašati na obljubo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Upamo, da bodo v prihodnjem šolskem letu italijanske institucije našle rešitev. Menimo, da bi bilo pozitivno, če bi se starši iz krmin-ske občini konstituirali v odbor in prosili občino za prispevek.« Osnovnošolci na Plešivem (levo) in množica učencev pred začetkom pouka na šoli Trinko (desno) BUMBACA Konzulta bo ob problematiki krmin-skih otrok vzporedno sledila tudi vprašanju prevoza učencev iz različnih občin v Laškem, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo v Romjanu, romjanski vrtec in nižjo srednjo šolo v Doberdobu. Doslej je za prevoz približno 40 otrok skrbelo Združenje staršev iz Romjana, za katerega pa postajajo stroški nevzdržni. V lanskem šolskem letu so jih krili s prispevkom, ki so ga dobili z dežele, novo šolsko leto pa je še neznanka. O tej problematiki se bodo člani Združenja staršev pogovorili na sestanku, ki bo potekalo danes. (Ale) gorica - Vrata so odprli tudi slovenski vrtci Začetek z igrami Vzgojiteljice so skupno sprejele 256 otrok - Polni urnik s popoldanskimi dejavnostmi od 29. septembra dalje Igranje in medsebojno spoznavanje so zaznamovali prvi dan vrtca v Krminu (levo) in v Pevmi (spodaj) BUMBACA Po učencih šol Župančič, Erjavec, Gradnik, Zorzut in Abram, ki so novo šolsko leto začeli v ponedeljek, so bili včeraj na vrsti tudi malčki slovenskih otroških vrtcev didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo. Skupno so vzgojiteljice sprejele kar 256 otrok, ki so dopoldanski čas namenile predvsem medsebojnemu spoznavanju, igri in navodilom za novo šolsko leto. Najvišje število otrok je včeraj zjutraj prikorakalo v vrtec v ulici Brolo, kjer štejejo letos 84 vpisov. Prag vrtca je prvič prestopilo 26 malčkov, novincev pa bi lahko bilo še več. Januarja so namreč v vrtec ob šoli Župančič starši pred-vpisali 37 malčkov, ki pa jim zaradi pereče prostorske stiske ni bilo mogoče ugoditi. S preko sto vpisanimi otroki bi namreč moralo ravnateljstvo odpreti še četrto sekcijo vrtca, zanjo pa ni bilo prostora v nobeni občinski stavbi. Visoko število otrok bo letos obiskovalo tudi drugi slovenski vrtec v mestu. V vrtcu v ulici Max Fabiani bodo namreč v dveh sekcijah gostili 51 otrok, med katerimi je 16 malčkov. V štandreškem vrtcu bodo v tem šolskem letu imeli 46 otrok, med katerimi je 15 vpisanih v prvi letnik, isto število najmlajših pa je včeraj prvič prestopilo prag vrtca v Pevmi, kjer bo skupno 28 otrok. Števerjanski vrtec bo obiskovalo 24 otrok, polovica katerih si je včeraj prvič ogledala nove prostore in spoznala vzgojiteljice, medtem ko bo v vrtec v Krminu zahajalo 23 otrok in 9 novincev. Kot običajno bodo vrtci v prvih tednih delovali z omiljenim urnikom, kar bo predvsem malčkom omogočilo, da se privadijo na novo okolje. Še danes in jutri bo za otroke poskrbljeno do 12. ure (za najmlajše le med 9. in 11. uro), od ponedeljka do 26. septembra pa bodo vrtci odprti do 13. ure. Od ponedeljka dalje bo otrokom na voljo tudi kosilo, izjema je le vrtec v Pevmi, kjer bo menza začela delovati šele 22. septembra. Zamuda je odvisna od vključitve pevmskega vrtca v nov sistem upravljanja menz občinskih vrtcev, ki jih bo oskrboval center za kuhanje v Stražcah. S polnim urnikom, ki predvideva tudi dejavnosti v popoldanskih urah, bodo v vseh slovenskih vrtcih začeli 29. septembra. 15. septembra se bodo didaktične dejavnosti začele še v slovenskih vrtcih v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi, Romjanu in Ronkah. Istega dne se bodo v klopi vrnili tudi učenci osnovne šole v Romjanu. (Ale) gorica - Pouk na višjih srednjih šolah »Novincem« pripravili sprejem Pred vhodom v slovenski višješolski center v Ulici Puccini BUMBACA Počitnice so se včeraj zaključile tudi za dijake slovenskih višjih srednjih šol. Prvi šolski dan je bil po besedah ravnateljice licej-skega pola Trubar-Gregorčič Mihaele Pirih, ki s 1. septembrom ravnateljuje tudi na tehničnem polu Cankar-Zois-Vega, živahen, potekal pa je po običajnih tirnicah. Stalno urnik še prihodnji teden ne bo stopil v veljavo, ravnateljica pa vsekakor pojasnjuje, da že imajo večino profesorjev in da bodo v kratkem dobili še manjkajoče. Na tehničnem polu so včeraj izpeljali sprejem za dijake prvih razredov, ki so imeli priložnost, da se medseboj spoznajo in udeležijo delavnic o učnih navadah. Na licejskem polu so se dijaki odpravili v razrede, se po- govorili s profesorji, v naslednjih dneh pa bodo bolje spoznali svojo šolo. V 1. razred poklicnega zavoda za turistične dejavnosti Ivan Cankar je včeraj stopilo 7 dijakov; v trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois imajo v 1. razredu 10 dijakov, na industrijskem tehničnem zavodu Jurij Vega pa 6. Skupno je na tehničnem polu 113 dijakov; 50 jih je na zavodu Cankar, 29 na zavodu Zois in 34 na zavodu Vega. V 1. razredu družboslovnega li-ceja Simon Gregorčič je 11 dijakov, na znanstveno tehnološkem liceju jih je 16, na klasičnem liceju Primož Trubar pa 17. Skupno je na licejskem polu 177 dijakov; na družboslovnem liceju jih je 63, na znanstveno tehnološkem 60, na klasičnem pa 54. 1 6 Četrtek, 11. septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Veselica za konec poletnih dejavnosti Dijaškega doma Plodovito poletje malih »kmetičev« Ob poletnem središču, ki se ga je udeležilo preko 160 otrok, tudi športna šola S pravo kmečko veselico se je prejšnji teden v Dijaškem domu Simon Gregorčič sklenilo poletno središče, ki se ga je letos udeležilo nad 160 otrok. Praznik ob zaključku 30. izvedbe središča, ki so ga organizatorji naslovili »Na kmetiji je lepo«, so priredili v petek na dvorišču Dijaškega doma ob množični prisotnosti publike. Mali udeleženci poletnih dejavnosti, ki so trajale osem tednov, so zaključili svojo kmečko izkušnjo s petjem, plesom in igrami. Napovedovalca sta povedala, da se je kmečka avantura začela s postavitvijo kurni-ka, bazena za račke in načrtovanjem zelenjavnega vrta. Vloženi trud ni bil zaman, saj so otroci v zadnjih tednih že pobirali jajčev-ce, paradižnike, bučke in želi radič. Spomnila sta tudi, da so obiskali kmetijo Pipan, si-rarnico v Grudnici, zeliščni center na Banjški planoti, konjušnico v Remudi, naravoslovni center v Bazovici in še veliko drugih krajev. V nadaljevanju so udeleženci prebrali prispevke o dejavnostih v središču in izletih, zapeli pesmi na kmečko tematiko, najmlajši so prikazali animiran ples in izvirno izvedbo modern-folklorne Terezinke. Tudi starši so veselo sodelovali v igri Petelinji boj, še najbolj vesel pa je bil zaključek, ko so se otroci in starši pomerili v vleki vrvi. Poletni center, ki se ga je tedensko povprečno udeležilo 65 otrok, so obogatile tudi izmenjave s središčem, ki ga je v Novi Gorici organizirala jezikovna šola Papagaj, ter z občinsko ludoteko in poletnim središčem goriške občine. Prišlo je do štirih srečanj, med ka- terimi so otroci oblikovali likovno razstavo Sonce miru. Petkov praznik v Dijaškem domu so izkoristili tudi za predstavitev poletne športne šole. Vsak teden se je petnajst srednješolcev preizkusilo v raznih športnih podvigih. Obiskali so andrenalinska parka v Ne-vejskem sedlu in v Cerovljah, odpotovali z vlakom v Aquapark v Bohinjsko bistrico, ogle- Udeleženci poletnega središča (zgoraj) in napovedovalca (levo) na petkovi »kmečki veselici« v slovenskem Dijaškem domu BUMBACA dali so si Evropsko prvenstvo v kajaku ter plavali v bazenu v Novi Gorici in v Sesljanu. Preko slik so organizatorji predstavili tudi poletno kolonijo, ki je tokrat potekala v Poreču. Ob koncu kmečke veselice so se organizatorji zahvalili še sponzorjem dejavnosti, in sicer podjetjem Koimpex, Mark in Unitekno ter osebju Kulturnega doma. števerjan - Ob življenjskem jubileju Slavko Klanjšček partizan, upravitelj in zaslužen Bric podgora Zahtevajo odstrel Merjasci oblegajo Podgoro. Vsako noč parkljasta divjad zapušča gozdnata pobočja Kalvari-je ter se odpravlja v vinograde in na kmetijske površine ob robu vasi. S svojimi rilci povzročajo divji prašiči veliko škodo na poljščinah, ob koncu poletja pa jim je v poslastico grozdje. Zaradi vse večje škode in nevarnosti, ki jo za domačine in avtomobiliste predstavljajo merjasci, je podgorski rajonski svet na zadnjem zasedanju sklenil, da bo od pristojnih pokrajinskih in deželnih uradov zahteval večji odstrel. Na zasedanju podgorskega rajonskega sveta je bil prisoten tudi svetnik stranke Upokojencev Domenico Buonavitacola, ki si po besedah rajonske podpredsednice Caterine Ambrosi lasti zamisel o večjem odstrelu. Iz svetniškega vprašanja, ki ga je vložil deželni svetnik Luigi Ferone, namreč zgleda, da je pobudo za večji odstrel dal Buonavitacola. V resnici po besedah Ambrosijeve ni tako; Buonavitacola je namreč med zasedanjem podgorskega rajonskega sveta z ostrimi toni zagovarjal postavljanje električnih pastirjev, ob prigovarjanju ostali rajonskih svetnikov pa je tudi sam pristal k zahtevi po večjem odstrelu. Buonavitacola je ob tem obtožil podgorski rajonski svet, da ni ničesar krenil za reševanje težav, ki jih povzročajo merjasci. Tudi v tem primeru Ambrosijeva pojasnjuje, da je resnica nekoliko drugačna. »Podgorski rajonski svet je leta 2004 kot prvi v deželi FJK dosegel povečanje odstrela; nato je sodeloval pri projektu, pri katerem so divje prašiče poskusno odganjali z uporabo divjadi neprijetnih vonjav, leta 2006 pa je priredil javno srečanje o problematiki merjascev in o strategijah za njeno reševanje,« zaključuje Cateri-na Ambrosi. gabrje - Jutri začetek četrtega mladinskega turnirja društva Skala Tridnevni praznik nogometa Na travnatem igrišču se bo pomerilo približno 250 malih športnikov - Sambo napovedal, da so pripravljeni načrti za ureditev slačilnic V Gabrjah bo ponovno mrgolelo nogometašev. Jutri se bo namreč začel četrti mladinski turnir v priredbi kulturnega društva Skala, ki že nekaj let vlaga velik del svojih sil v večdnevna nogometna tekmovanja. Gabrje so znane zlasti po moških in ženskih turnirjih v malem nogometu, v zadnjih letih pa potekajo na igrišču za kulturnim domom tudi dejavnosti za mlade nogometne upe. Na letošnjem tridnevnem športnem prazniku, ki so ga predstavili včeraj na goriški pokrajini, bo nastopilo približno 250 malih športnikov med 6. in 12. letom. Prvi bodo na igrišče stopili začetniki, ki se bodo med sabo pomerili jutri. Tekmovalni dan se bo začel ob 15. uri, nastopile pa bodo ekipe Tržiča, Juventine, Krmi-na, S. Gottarda (Videm), Audaxa in Mladosti. V soboto bodo prišli na vrsto najmlajši, ki so uvrščeni v skupino »Mali prijatelji«. Start bo ob 15. uri, prijavila pa so se moštva Tržiča, Juventine, Krmina, Audaxa in Mladosti. Najbolj bo natrpana nedelja, ki bo namenjena cicibanom. V tej kategoriji se je prijavilo osem moštev, in sicer Monfal- cone A in B, Juventina, Sovodnje, Mladost, Krmin, Audax in Turjak. Tekme se bodo začele ob 10. uri. Po odmoru se bo turnir nadaljeval ob 14. uri, finale pa bo ob 18. uri. Včerajšnjo predstavitev je uvedla pokrajinska odbornica Sara Vito, ki je poudarila pomen tovrstnih mladinskih srečanj, ki so odraz pravega športnega duha. Čestitala je tudi društvu Skala za trud, ki ga vlaga v kulturne, športne in rekreacijske dejavnosti. Podrobno o turnirju sta spregovorila Edi Sambo, predsednik društva Skala ter Giorgio Valentino, predstavnik kluba Mon-falcone, ki nudi Gabrcem tehnično pomoč. Predsednik Sambo je napovedal, da so pripravljeni tudi načrti za ureditev slačilnic, ki jih bodo pridobili iz napol porušene stavbe na dvorišču kulturnega doma v Gabrjah. Z izgradnjo le-teh bo gabrski center pridobil na veljavi in bo postal eno najlepših središč za mladinski nogomet na Goriškem. Na predstavitvi je bil prisoten tudi predstavnik ZSŠDI Vili Prinčič, ki je pohvalil gabrsko društvo in mu zaželel, da bi uresničilo vse zastavljene cilje. (VIP) Sara Vito in Edi Sambo predstavljata mladinski nogometni turnir BUMBACA Dobro, da se časa ne da kupiti, sicer bi bili nekateri večno mladi, drugi pa... Tako sva s Slavkom ugotavljala ob različnih priložnostih v več kakor treh desetletjih, odkar se poznava. Zadnjič pred dnevi, ko je bila za to še posebna priložnost. Stanislav Klanjšček - Slavko, dolgoletni župan v Števerjanu, je te dni dopolnil osemdeset let. Rodil se je 6. septembra 1928 na Valerišču, v kmečki družini. Ob obisku na njegovem domu sva se pogovarjala dve debeli uri. O današnjih razmerah, o gospodarstvu, o spremembah, ki so se dogodile tudi v našem okolju, zlasti v Brdih, o delovanju na politično-upravnem področju, o lovu, o partizanskem obdobju. Besedovanju o težavah, ki jih prinašajo zrela leta, sva se raje ognila. Veliko pomembnejših stvari je, o katerih velja spregovoriti. Bil je med ustanovitelji Kmečko-delavske zveze v Števerjanu, ki se je kasneje preoblikovala v Slovensko skupnost. Skoraj tri desetletja, od leta 1956 do 1984, je bil občinski upravitelj, od leta 1964 do 1984 tudi župan, in to v času velikih družbenih in gospodarskih sprememb pa tudi naravnih katastrof, kakršen je bil potres leta 1976. Vodovod, ceste, nova šola, popotre-sna obnova, začetek zelo hitrega razvoja vinogradništva, prizadevanja proti grobim posegom v okolje in uničevanje kmetijskih površin na Prevali ob koncu 70. let so le nekatera poglavja od številnih rezultatov v tem obdobju. Noben uspeh ne pride sam od sebe. Koliko prizadevanj, koliko sestankov in srečanj, poti v Videm, v Trst. Tega po navadi občani ne vidijo, saj je pač tako, da smo bolj pozorni predvsem za lastne koristi, ocenjuje Slavko. V vlogi občinskega upravitelja je imel nedvomno širši vpogled v možnosti razvoja ob odpravi kolonata. »Škoda, ker naši ljudje takrat niso v celoti izkoristili možnosti in je veliko kmetijskih površin namesto v domače roke šlo v tuje.« Preveč je bilo pomislekov, oklevanja, previdnosti kot posledice negativnih izkušenj obnove po prvi svetovni vojni. V treh desetletjih dela za vaško skupnost pa se je nabralo tudi veliko izkušenj. Pozitivnih pa tudi takih, ki te prizadenejo, ker prihajajo s strani, od koder jih nisi pričakoval. Sicer pa je tudi druga vojna pustila kup še bolj žalostnih in tragičnih posledic in izkušenj. V NOB je bilo vključenih preko 200 Števerjancev. »Ostalo nas je še samo trinajst.« Partizansko pot je takrat šestnajstletni Slavko začel marca 1944 v bližini domačega kraja in bil dodeljen komandi mesta Kojsko, končal pa avgusta 1945. V Cerknem je opravljal tečaj za bolničarja in doživel zadnjo nemško ofenzivo v marcu 1945. »Imel sem srečo, ker se je naša skupina umikala proti Trebuši, kjer Nemci niso še zaprli obroča.« Dva tedna so se v dramatičnih okoliščinah prebijali do Gorice. Zadnji dan, na velikonočni ponedeljek, trije skriti na vozu sena, od Deskel do Vipolž, od koder so v strahu opazovali nemško kolono, ki je hitela po cesti navzgor po dolini Soče. Voz s senom so pri Solkanu nameravali zaseči republikini. »Možakarju, ki nas je srečno pripeljal, smo obljubili kvin-tal koruze in našo obljubo tudi izpolnili.« Tudi po vrnitvi iz vojske ni bilo lahko. Poprijeti je bilo treba za delo na kmetiji, vmes pa reševati težave z vojaško upravo, saj je bil Slavko, kljub služenju v partizanih, vpoklican na nabor v italijansko vojsko, in skrbeti za mlado družino. V 70. letih se je zaposlil pri deželni upravi, obenem pa vestno skrbel za kmetijo. To, da je Slavko strasten lovec, sem vedel, saj sva se prav zahvaljujoč tej dejavnosti in njegovemu poznavanju prostora pred leti pogovarjala o ledinskih imenih na območju Števerjana. Nisem pa vedel, da je velika ljubezen trajala celih 51 let. Dvajset let je bil tudi predsednik lovske družine. Puško je zdaj obesil na klin, za spomin, orožni list pa je moral, žal, pred kratkim vrniti. »Ne pretiravaj s pisanjem,« mi je priporočil, ko sva se poslovila, »pa se kmalu spet kaj oglasi.« Obljubil sem. Iskrene čestitke, zdravo in vztrajno kot doslej, Slavko, v krogu soproge Vide, Silve, Cvetke in Robija ter vnukov! Vlado Klemše / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, ll. septembra 2008 17 nova gorica - Uprava, sindikat in Svet delavcev Dogovor v HIT-u preprečil stavko V poslabšanih razmerah podjetje potrebuje notranjo stabilnost gorica - Včeraj Hudo ranjen motorist iz Krmina Utrpel je hude telesne poškodbe, a k sreči ni v smrtni nevarnosti. V nezgodi, ki se je včeraj ob 7.30 pripetila v Ulici Lungo Isonzo Argentina v Gorici, je bil ranjen 34-letni A.M., motorist iz Krmina. Dinamiko nesreče preučuje prometna policija. Po prvih ugotovitvah je padec povzročil dotik motorja in avtomobila. Krminčan se je namreč z motorjem tipa bmw vozil proti središču mesta, v isti smeri pa se je peljal tudi opel corsa, ki ga je upravljal 38-letni E.F., ravno tako iz Krmi-na. Ker je bil motorist huje ranjen, so ga s helikopterjem odpeljali na Katinaro. Krvodajalski praznik Odsek prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj prireja praznovanje ob 31. obletnici delovanja. Jutri ob 20. uri bo pri centru Danica na Vrhu dobrodelna ba-klada. V soboto ob 15. uri bo na istem mestu odbojkarski turnir krvodajalskih skupin. Vrhunec obeleževanja bo v nedeljo: ob 9.30 zbiranje pri centru Danica, ob 10. uri maša, ob 10.45 polaganje vencev, ob 11.15 nagrajevanje in kulturni program, ob 12.30 družabnost z godbo na pihala krvodajalcev iz Vileša. V ARS-u razstava Galerija ARS iz Gorice prireja danes ob 18. uri v lastnih prostorih na Travniku 25 odprtje skupinske razstave pod naslovom Sorica 2008. Predstavili se bodo Marko Faganel, Ivan Žerjal, Jana Pečar, Rado Jagodic, Štefan Turk in Robi Ja-komin, ki so se udeležili likovne kolonije društva za umetnost KONS. O njih bo spregovoril Jurij Paljk. Razstava bo na ogled do 4. oktobra po urniku Katoliške knjigarne. Poklon Ravnikarju V avli novogoriške občinske stavbe bo danes ob 18. uri odprtje razstave del arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki je ob Jožetu Plečniku najbolj zaznamoval slovensko arhitekturo 20. stoletja. Med njegova številna dela sodi tudi prvotni regulacijski načrt Nove Gorice, po katerem se je mesto gradilo prvih nekaj let. Razstava je nastala v sklopu dogodkov ob počastitvi stoletnice rojstva Edvarda Ravnikarja, decembra 2007. Valvazor v Doberdobu V župnijski dvorani v Doberdobu bo nocoj ob 20. uri prireditev v čast Val-vazorju. Nastopili bodo člani kulturnega društva iz Cerknice in domača ženska pevska skupina Jezero. Z Valvazorjevim življenjskim delom - izdajo Slave vojvodine Kranjske 1689 - so drugi narodi v Evropi spoznali deželo Kranjsko. Na ogled bodo knjige Slave vojvodine Kranjske v originalu. Loterija VZPI-ANPI Pokrajinski odbor VZPI-ANPI je posredoval seznam listkov loterije, ki so jih izžrebali v ponedeljek: 1. nagrada (vikend v evropsko prestolnico za dve osebi) listek št. 5933; 2. (žensko in moško gorsko kolo) št. 2043; 3. (prenosni DVD) št. 4991; 4. (mikrovalovna pečka) št. 1168; 5. (prenosni telefon) št. 5135; 6. (kuhinjski robot) št. 3030; 7. (Walkie Talkie Winner) št. 1641; 8. (prenosni sesalnik) št. 1217; 9. (sušilnik) št. 5755; 10. (likalnik) št. 909. Nagrade so na razpolago do 10. oktobra na sedežu v Ulici Valentinis 84 v Tržiču (tel. 0481-798098) ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro. Stavke HIT-ovih delavcev, združenih v sindikat Vrba, danes ne bo. Uprava družbe je namreč v torek vsem trem sindikatom znotraj družbe (GIT, SIDS in Vrba) predlagala sporazum o izogibanju konfliktov, kar naj bi zagotovilo ustrezno notranjo stabilnost podjetja in izvedbo ukrepov za nevtraliziranje poslabšanih gospodarskih razmer na ključnih trgih, negativnih posledic protikadilske zakonodaje in povečane domače ter tuje konkurence. Sindikati, predsednik Sveta delavcev in uprava so včeraj sporazum podpisali. »Sindikati, uprava in svet delavcev se strinjajo, da zaradi omenjenih razmer na trgu družba HIT nujno potrebuje stabilno obdobje, v katerem mora uprava izpeljati predstavljene ukrepe, ki se nanašajo na področja povečanja konkurenčnosti turistične ponudbe, trženja in racionalizacije poslovanja, kar vključuje tudi stroške dela,« sporočajo v skupni izjavi sindikati in uprava. Slednja se je zavezala, da bo pristopila k izvedbi ukrepov in po petih mesecih pripravila poročilo njihovi učinkovitosti, pa tudi k temu, da do 30. aprila prihodnje leto ne bo spreminjala faktorjev organizacijske enote, ki se izračunavajo na podlagi plačnega sistema. »S tem se uprava začasno odpoveduje načinu prilagajanja variabilnega dela plač, ki je vezan na (ne)uspešnost posamezne organizacijske enote,« pojasnjujejo v upravi. Uprava je sindikatu Vrba, ki združuje blagajnike, re-ceptorje, vzdrževalce in varnostnike, vrnila plače skoraj na raven pred letošnjim majem. Sindikat Vrba je predlog uprave sprejel, preklical stavko in se pridružil podpisu sporazuma med sindikati in upravo. V HIT-u že od junija dalje izvajajo številne ukrepe za povečanje prihodkov, predvsem na področju promocijskih aktivnosti, prodaje in reorganizacije v smeri enovitega poslovanja svojih glavnih turističnih destinacij Nova Gorica in Kranjska Gora, kar bo po njihovem prepričanju pripomoglo k večji konkurenčnosti storitev. HIT obenem spremlja poslovanje igralniško-zabaviščnih družb v drugih državah, ki kaže, da se vsi (tudi neposredni konkurenti) soočajo z enakimi ali podobnimi problemi, nekateri so tudi v veliko večjih težavah. Informacije iz Francije na primer kažejo, da se je bruto realizacija igralnic v juniju zmanjšala za 18 odstotkov, v juliju še za 19 odstotkov; takšno stanje pripisujejo predvsem uvedbi protikadilske zakonodaje in manjši porabi gostov. Zaradi navedenega pričakujejo celo zaprtje dvanajstih igralnic. HIT pa opozarja tudi na nujnost zakonskih sprememb, ki morajo igralniško-zabaviščnim podjetjem zagotoviti ustrezne pogoje za poslovanje v spremenjenih razmerah. (km) Roman Vogrič števerjan - Sedaj pričakuje začetek del Vogričeve bakle še vedno gorijo »S provokativno postavitvijo bakel in tabel z dvojezičnim napisom ob cesti med Klancem in Valeriščem sem končno dosegel, da je števerjanska občina odgovorila krajanom, ki so pred štirimi leti pripravili peticijo z zahtevo po okrepitvi javne razsvetljave.« S temi besedami se Roman Vogrič odziva na odgovor števerjanske občinske uprave na račun bakel in tabel, ki jih je v prejšnjih dneh postavil ob cesti med Klancem in Valeriščem in vsak večer še vedno gorijo. Vogrič potrjuje, da je nujno čim prej namestiti drogove s svetili v teh dveh štever-janskih zaselkih, na območju katerih po njegovih besedah načrtujejo nove gradbene posege. Gradili bodo namreč hiše ter vinarska in turistična poslopja. Vogrič je zadovoljen, da je občinska uprava končno odgovorila na zahtevo krajanov, vendar ugotavlja, da občina ne pojasnjuje, kdaj namerava namestiti javno razsvetljavo na Valerišču in Klancu. »Veliko bolj bi bil zadovoljen, če bi občina pojasnila, kdaj se bodo gradbena dela začela, ali vsaj, da bi razložila, če je poseg vključen v kak njen že odobreni načrt,« pravi Vogrič in ugotavlja, da na žalost datum začetka nameščanja svetil mu še ni bil sporočen, saj bi drugače lahko že obvestil tudi ostale podpisnike petici- BUMBACA je. Vogrič hkrati razlaga, zakaj je bakle in table postavil ob svojem zemljišču. Po njegovih besedah je to storil, da bi ne oviral prometa ob cesti, ob kateri bi za postavitev tabel in bakel vsekakor potreboval dovoljenje. »Na občini bi morali razumeti, da sem hotel s svojim dejanjem opozoriti na nevarno in nerazsvetljeno cesto, nikakor pa si nisem hotel delati poceni reklame,« pravi Vogrič, ki je lastnik gostilne s prenočišči na Valerišču, in poudarja, da v njegovem protestu ni nikakršnega političnega predznaka, saj ne oporeka občinski upravi, ki sicer ni še pojasnila svojega stališča do zadeve. »Postavitev tabel in bakel je zato polemična gesta, s katero sem zahteval odgovor na več kot upravičeno zahtevo krajanov,« zaključuje Vogrič. gorica - Poletna »bera« finančne straže Preko milijon evrov vredni ponaredki Od meseca maja do avgusta je osebje goriškega pokrajinskega poveljstva finančne straže zasegla ponarejeno blago, katerega skupna vrednost je krepko presegala en milijon evrov. Ker s poletnimi meseci sovpada višek turistične sezone, so agenti finančne straže v zadnjih mesecih okrepili nadzor nad trgovskimi dejavnostmi. Vloženi trud je bil seveda poplačan, saj so finančni stražniki v Gradežu, Tržiču, Gradišču in Gorici zasegli 158.000 oblačil ter 1.500 očal, čevljev, usnjenih izdelkov, peres, zapestnih ur in igrač s ponarejenimi blagovnimi znamkami. Bla- go so odkrili v trgovinah in na pouličnih sejmih, obenem pa tudi v avtomobilih in kombijih, s katerimi so se trgovci vozili do svojih prodajaln. Po besedah finančnih stražnikov so bili oblačila in ostali modni dodatki skoraj popolnoma enaki originalnim, vendar niso imeli po zakonu predvidenih navodil o varnosti in ustreznosti evropskim direktivam. Finančni stražniki so ugotovili, da je ponarejeno blago prodajalo dvajset oseb, od katerih so jih dvanajst prijavili sodnim oblastem. Večina kršiteljev zakonodaje o blagovnih znamkah je kitajske narodnosti. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska Ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. U Kino fl Razstave M Izleti Ü3 Obvestila DRUŠTVO ARS GALERDA vljudno vabi na odprtje razstave SORICA 2008 Likovna kolonija društva za umetnost KONS Umetnike bo predstavil Jurij Paljk Galerija Ars na Travniku, Gorica Danes, 11. septembra, ob IS. uri GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 18.30 -20.10 - 20.00 »Kung fu Panda«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Un giorno perfetto«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »X Files - Voglio crederci«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 18.30 -20.10 - 22.00 »Kung fu panda«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Un giorno perfetto«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »X files - Voglio crederci«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Il seme della discordia«. Dvorana 5: 17.30 »Le cronache di Nar-nia: Il principa Caspian«; 20.15 - 22.15 »Decameron Pie«. »2_LUOGHI DIVISI / 2_LOČENA KRAJA« je naslov fotografske razstave v okviru prireditve Spilimbergo Fotografia 2008, ki jo bodo Pokrajinski muzeji odprli v petek, 12. septembra, ob 18. uri v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici. Razstavljata Fabrizio Cic-coni in Kai-Uwe Schulte-Bunert; na ogled do 12. oktobra. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo v petek, 12. septembra, ob 18. uri odprtje samostojne fotografske razstave Zdenka Vogriča ob njegovi 80-le-tnici; na ogled do 30. septembra. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi, Romjanu in Ronkah začel v ponedeljek, 15. septembra (prihod od 7.45 do 8.30), kot tudi v osnovni šoli v Romjanu(7.55), kjer se bo do 19. septembra pouk zaključil ob 13. uri brez kosila. ČASOPIS ISONZO SOČA organizira izlet po Soški dolini v nedeljo, 14. septembra z zbirališčem ob 7.15 pred no-vogoriško postajo; informativno srečanje bo danes ob 18.30 na sedežu v Ul. San Giovanni 5/A v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 27. septembra, enodnevni izlet v Trbovlje za obisk in srečanje članov pobratenih društev Solkan, Trbovlje in DSUG. Vpisovanje pri poverjenih do zasedbe mest na enem samem avtobusu. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lem-ski kanal. Za vpisovanje Agraria Mila 0481-78398, gostilna Ivica 0481-78000, Miloš 380-4203829. Dijaški dom (tel. 0481-533495). GORIŠKA OBČINA bo na dražbi prodala nekaj svojih vozil(kombi fiat ducato, dva avtomobila fiat punto, dve trikolesni dostavni vozili ape piaggio, en avtomobil fiat brava, en avtomobil fiat marea in dva skuterja honda in še druge, ki so na seznamu na spletni strani občine www.comune.gorizia.it). Rok za vložitev ponudb zapade 12. septembra opoldne; za informacije in ogled vozil je na razpolago odgovorni za občinsko mehansko delavnico Moreno Ceci (tel. 335-7543380). GORIŠKA SEKCIJA ZDRUŽENJA PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV organizira v nedeljo, 14. septembra, amatersko kolesarjenje »Gorizia in bici«; zbirališče in vpisovanje od 9.15 dalje na Trgu Donatori volontari di sangue (Ul. Boccaccio) v Gorici, start ob 10.30. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Ul. Faiti - petek, 12. septembra, 10.00-11.00. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo zaradi kadrovskih problemov odprta po poletnem urniku do 12. septembra. MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRATUŽ iz Gorice prireja v ponedeljek, 15. septembra, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju redni občni zbor v komorni dvorani centra Lojze Bratuž v Gorici. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE prireja vsakoletni Partizanski piknik v nedeljo, 5. oktobra, ob 16. uri v gostilni Kapriol v Dolu; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin) in tel. 0481-419946 (Jordan Semolič). ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB - SO-VODNJE vabi na praznovanja ob 100-letnici ustanovitve: v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici bo slavnostna akademija stoletnice v režiji Vesne Tomsič; v soboto, 20. septembra, ob 21. uri bo na prireditvenem prostoru KD Sovodnje v So-vodnjah koncert skupin Blek Panters in The Maff Show; v nedeljo, 21. septembra, bo članski praznik v Sovodnjah: ob 10.30 maša v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah, ob 11.30 mimohod pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba do prireditvenega prostora, kjer bo koncert, ob 12.30 govor predsednika banke in nagrajevanje, ob 13. uri kosilo za člane, sledila bo zabava ob zvokih ansambla Happy Day. ŠZ DOM obvešča, da ob ponedeljkih in četrtkih med 17. uro in 18.30 potekajo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici treningi košarke. Namenjeni so tako začetnikom kot otrokom, ki so se jih udeležili že lani; informacije v popoldanskih urah v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). 0 Mali oglasi KAMIN ventiliran Palazzetti, v odličnem stanju, oblečen v roza-belem marmorju, uporabljen samo eno zimo, prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 348-4735330 Pogrebi OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniodboj-ko vsak torek in četrtek v štandreški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 19971998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 393-9294686 (Sandro Corva), 3331439655 (Tjaša Corva) ali okval@virgi-lio.it. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ išče nujno sodelavce za popoldansko delo z otroki. Interesenti naj pokličejo v DANES V GORICI: 10.30, Anna Petterin vd. Leopoli z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 11.30, Milena Po-iavnik vd. Mauri (iz goriške bolnišnice ob 11. uri) na pokopališču; 14.00, Giorgio Blasi v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Giacomina DAndri vd. Marangoni s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče; 11.00, Adriana Camponovo vd. de Dottori degli Alberoni (iz tržiške bolnišnice) v cerkev Marije Matere Cerkve in v Videm za upepelitev. Četrtek, 11. septembra 2008 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ŠEMPOLAJ Dvorišče osnovne šole V sredo, 17. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. GORICA Kulturni dom 18. gledališki festival »Castello di Gorizia« V soboto, 20. septembra, ob 20.30 / »L'opera da tre soldi« v priredbi gledališke skupine G. A. D. Città di Pistoia. V petek, 26. septembra, ob20.30 / »Il mastino dei Baskerville« v priredbi gledališke skupine Teatro Immagine - Sal-zano (Benetke). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 18. septembra ob 20.00 / Gledališka skupina TŠKD Urbanščica - Tone Partljič: »Krivica boli«. Režija Boris Mahnič. Igrajo: David Hreščak, Urška Florjančič, Tamara Kljun in Miran Furlan. Predstavo soustvarjajo: Bojana Kralj, Erna Mahnič, Danila Gom-bač, Mirjam F. Franetič, Jože Franetič Jožica Ivančič, Alen Novak in Stojan Gorup. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V soboto, 13. septembra ob 20.00 / Sil- viu Purcarete: »Pantagruelova svakinja«. V torek, 16. septembra, ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V soboto, 20. septembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 11. septembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 15. septembra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V torek, 16. septembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V petek, 26., in v soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. V ponedeljek, 29., in v torek, 30. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. TRST Gledališče Verdi Koncert Mahlerjeve glasbe / nastopa orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Stefana Antona Recka, jutri, 12. septembra, ob 20.30 (red A), v soboto, 13. septembra, ob 18.00 (red B). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V četrtek, 25. septembra ob 19.00 / Glas-beno-plesni projekt Healing Heating. KOMEN Cerkev sv. Jurija V soboto, 27. septembra ob 20.00 / Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. DUTOVLJE Pomladna dvorana V soboto, 20. septembra ob 10.00 / Lutkovna predstava - Bikec Ferdinand. ■ KOGOJEVI DNEVI V nedeljo, 14. septembra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vne-bovzete / Komorni zbor Julius, Trsta. Walter Lo Nigro, zborovodja. V torek, 16. septembra, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Koncert za mladino - Rojstvo in razvoj orgel skozi zgodovino v glasbi in besedi: Gregor Klančič - orgle. V petek, 19. septembra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Gre-benšek - klavir, Mojca Menoni Sikur -violina in Martin Sikur - violončelo. V četrtek, 25. septembra, ob 20.30, / Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic - dirigent. V četrtek, 2. oktobra, ob 20.30, / Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. V petek, 10. oktobra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Matej Šarc - oboa in Nina Prešiček - klavir. V nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00, / Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. V četrtek, 30. oktobra, ob 20.30, / HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / PRIREDITVE ljubljana - LGL Mednarodni lutkovni festival S premiero predstave Narcis in Eho v režiji Silvana Omer-zuja se je sinoči v Lutkovnem gledališču Ljubljana uradno začel 9. mednarodni lutkovni festival Lutke 2008, ki bo potekal do 15. septembra. Večina festivalskih predstav je namenjena odraslemu občinstvu, ki ceni tako tradicionalno lutkarstvo kot njegove nove, drzne smeri. Na festivalu, ki ga pripravlja Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL), bo 33 predstav, zavesa se bo dvignila 56-krat. Tekmovalni program bo obsegal 25 predstav, spremljevalni osem. Posebnost letošnjega festivala so slovenske lutkovne premiere avtorjev treh generacij, ki so se vsak na svoj način poklonili 60. obletnici LGL. Edvard Majaron se je lotil teksta Michela de Ghelderoda Velika skušnjava sv. Antona, Omerzu je Narcisa in Eho črpal iz zgodbe Publija Ovid-ja Nasa, Matija Solce pa se je v predstavi Kabaretluknja navdihoval pri Alici v čudežni deželi. Festival Lutke '08 so programsko sestavljene iz treh delov: preverjenega programa, tveganih predstav in slovenske produkcije. Prav preplet vseh treh gledalcem ponudi priložnost, da si odgovorijo na vprašanje o lastnem odnosu do lutk, ki pričajo o odnosu »med človekom in materialom«, je prepričana umetniška vodja festivala Jelena Sitar Cvetko. (STA) V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. V četrtek, 6. novembra, ob 20.30, / Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. ■ Tartini festival Piran in Slovenska Istra 23.08. - 13.09.2008. V soboto, 13. septembra ob 20.00, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Ansambel Il Terzo Suono, umetniško vodstvo Sergio Azzolini - fagot in gost Diego Cantalupi - lutnja. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 11., in v petek, 12. septembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivanian. V ponedeljek, 15. in v torek, 16. septembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Giacomo Puccini: »Manon Lescaut«. Dirigent: Loris Voltolini. Vodja zbora: Martina Batič. Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Izvedba je v italijanskem jeziku. SNG Opera in Balet Ljubljana V petek, 26. septembra, ob 20.00 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (premiera). V soboto, 27. septembra, ob 19.30 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (abonma Zaupanja in izven). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bazen Bruno Bianchi: razstava »Nova slovenska fotografija - 2. predstavitev«, odprtje bo jutri, 12. septembra, skupaj z razstavo »Photonic Moments«. Razstava spada v sklop tržaškega fotografskega festivala "Triestefotografia" Narodni dom: do 15. septembra je na ogled fotografska razstava »Prehaja-nja/Transizioni/Transitions«. Odprta od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. Razstavljajo trije slovenski fotografi: Tomaž Gregorič, Branko Cve-tkovič in Bojan Salaj. Muzej Revoltella, galerija sodobne umet-nosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: na ogled je skupinska fotografska razstava članov. Pobuda je vključena v mednarodni fotografski festival "Triestèfotografia". REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. ŠEMPOLAJ V Štalci je na ogled razstava »Miniature« Giuliana Košute in fotografij na temo »Kraške kantine in podobe Krasa« Miloša Zidariča. Razstava bo odprta do torka, 16. septembra, od 16.30 do 18.30 in v sredo, 17. septembra, od 18.30 do 20.30. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Mar-cucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do jutri, 12. septembra, od 17.00 do 19.00 je na ogled fotografska razstava fotoklubov goriške pokrajine - 6 za eno ... razstavo. V Galeriji Kulturnega doma bo jutri, 12. septembra, ob 18. uri odprtje samostojne fotografske razstave Zdenka Vogriča ob njegovi 80-letnici; na ogled bo do 30. septembra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju bodo jutri, 12. septembra, ob 18. uri odprli fotografsko razstavo »2_LUOGHI DIVISI / 2_LOČENA KRAJA« v okviru prireditve Spilim-bergo Fotografia 2008. Razstavljata Fabrizio Cicconi in Kai-Uwe Schulte-Bunert; razstava bo na ogled do 12. oktobra od torka do nedelje od 9. do 19. ure zaprto ob ponedeljkih. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spi-ritualità e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. -/ LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA V Galeriji Hest (Židovska ulica 8) bo do 22. septembra na ogled razstava slik Franka Vecchieta. Razstavljena so umetnikova dela iz zadnjega obdobja. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Slovenski etnografski muzej: od jutri, 12. septembra, do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFONIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avse-nikov«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. ljubljana - MGLC Dvojno odprtje: Upor in Tretji pogled V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) bo jesen minila v znamenju dveh razstav, in sicer osebne razstave Gabrijela Stupice z naslovom Upor ter skupinske razstave Tretji pogled - Raznolikost grafike danes, ki bo združila 25 umetnikov oziroma umetniških skupin. Obe bodo odprli danes ob 20. uri.Razstavi sta po besedah direktorice MGLC Lilijane Ste-pančič po eni strani različni, po drugi pa imata tudi stične točke. Obe denimo z deli zaobjemata čas, ki je nestabilen, kar kaže na to, da je nestabilnost konstanta in ne izjema kulturnega konteksta. Kot je še poudarila Stepan-čičeva, bodo izbrana dela Gabrijela Stu-pice prvič predstavljena javnosti, prav tako kot tudi večina del, izbranih za razstavo Tretji pogled. Na razstavi Upor bo predstavljenih 12 gvašev, ki jih je Gabrijel Stupica ustvaril za zbirko knjig Ljubljana v ilegali. Zbirko je urejal Lojze Gostiša, ki je umetnika tudi povabil k sodelovanju. Stupica je bil konec 50-ih let povabljen, da ustvari del poslikave osrednje dvorane ljudske skupščine, zgrajene leta 1957. Umetnik je za petmetrsko steno zasnoval triptih z osrednjo podobo nočnih manifestantov in stranskima podobama branjevk, vendar je komisija njegov predlog zavrnila z razlago, da ne odraža stvarnosti časa. Stu-pica je nato svoj predlog razvijal naprej, ko ga je Gostiša povabil k sodelovanju, je pojasnil kustos razstave in avtor spremne študije Jure Mikuž. Kot je izpostavil Mikuž, je cikel dvanajstih gvašev izjemen v umetni- kovem opusu, saj Stupice tematika ilegalcev ni zanimala nikoli prej niti se ji ni posvečal pozneje. Raje je vztrajal pri svojih temah ter slikal svojo hčerko, sebe in atelje. Poleg tega je bil v začetku 60-ih let, v čas gvašev, v svetli fazi, v teh delih pa se je vrnil v svoje tonsko obdobje, barvitost, ki je bila zanj značilna okoli leta 1950. V ciklu tako prevladujejo temne, zamolkle barve. Razstava Tretji pogled sodi v sklop prizadevanj MGLC po predstavitvi sodobne grafične produkcije v Sloveniji. Tako je bilo v prostorih centra doslej mogoče videti dve razstavi s podobnim izhodiščem: Mlada slovenska grafika (1993) in Slovenski grafiki - Nova generacija (1998), je povedal kustos MGLC Božidar Zrinski, ki je razstavo Tretji pogled pripravil skupaj s kustosinjo Bredo Škrjanec. Razstavljena dela, teh je okrog 100 in so večinoma nastala v zadnjih petih letih, po njegovih besedah zaznamujejo trije različni pristopi. Za prvo skupino umetnikov je značilno, da se še vedno posvečajo tradicionalni grafiki, za drugo bolj konceptualen pristop, saj grafični list in razmnoževanje razumejo kot celoto, ki tvori zgodbo, v tretjo skupino pa je Zrinski uvrstil avtorje, ki se posvečajo avtorskim publikacijam, predvsem knjigam umetnikov in avtorskim časopisom. Razstavo spremlja bogat sloven-sko-angleški katalog z besediloma obeh kustosov ter številnimi barvnimi reprodukcijami. Sodelujoči avtorji so v katalogu predstavljeni tudi s kratkimi življenjepisi. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. septembra 2008 19 znanost - Prelomni dosežek Cerna so spremljali smeh, aplavz in nazdravljanje s šampanjcem Največji pospeševalnik delcev v Ženevi začel delovati Veliki hadronski trkalnik (LCH) naj bi odprl novo poglavje v zgodovini fizike ŽENEVA - Največji pospeševalnik delcev je začel delovati. Po 27-ki-lometrskem predoru Velikega ha-dronskega trkalnika (LHC) so že poleteli prvi protoni, kar je del prvih poskusov njegovega delovanja. Pospeše-valnik delcev v Cernu naj bi pripomogel k večjemu razumevanju nastanka materije in tudi vesolja. Evropska organizacija za jedrske raziskave Cern v Švici je tako zagnala najzmogljivejši in največji doslej zgrajeni pospeševalnik delcev. S pomočjo Velikega hadronskega trkalnika bodo v prihodnosti poskušali poustvariti razmere, podobne trenutku po velikem poku. Raziskava naj bi prinesla nova spoznanja o nastanku vesolja. Pospeševalnik delcev je vreden več milijard dolarjev, Cernova nova pridobitev pa naj bi znanstvenikom omogočila boljši vpogled v nastanek materije. Poleg tega naj bi s pomočjo pospeševalnika odpravili nekatere sive lise v znanosti na tem področju. Prelomni dosežek Cerna so spremljali smeh, aplavz in nazdravljanje s šampanjcem - in ne kataklizmi-čno posrkanje v črno luknjo, kot so napovedovali nekateri, piše francoska tiskovna agencija AFP. Cern so že tudi preplavile čestitke iz vsega sveta, tako od njihovih partnerjev kot rivalov. Generalni direktor organizacije Robert Aymar je pozdravil "zgodovinski dan" tako za Cern kot za celotno človeštvo, željno novega znanja: "Ljudje iščejo (znanje), od kod so prišli in kam bi morali, ali se bo vesolje končalo in kje se bo vesolje nadaljevalo v prihodnosti." Včerajšnji poskusi predstavljajo začetek dolgega in temeljitega procesa preverjanja opreme in operativnih postopkov, preden se bo lahko dejansko začelo poustvarjanje razmer, podobnih trenutku po velikem poku. Včeraj nekaj po 9.30 je uspelo znanstvenikom izstreliti snop delcev v smeri urinega kazalca, kar je povzročilo val navdušenja, popoldne pa so izstrelili še snop delcev v smeri nasprotni urinemu kazalcu. Vodja projekta Velikega hadron-skega trkalnika Lyn Evans, ki na projektu dela že 14 let, je ob tem dejal, da je ob uspešnem prvem poskusu, ki je potekal povsem gladko, občutil globoko olajšanje. "Gre za izjemno kompleksno napravo in stvari lahko gredo narobe v vsakem trenutku," je še opozoril. (STA) Znanstveniki napeto spremljajo zagon Velikega hadronskega trkalnika ANSA zakavkazje - Lavrov v Južni Ruski zunanji minister demantiral francoske vire : Opazovalcev EU Osetiji in Abhaziji ne bo Sergej Lavrov MOSKVA - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj izključil možnost namestitve opazovalcev Evropske unije v gruzijskih regijah Južna Osetija in Abha-zija. Predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je v ponedeljek ob obisku v Moskvi z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom dogovoril, da se bodo ruske sile z gruzijskega ozemlja - tudi iz Abhazije in Južne Osetije -umaknile po namestitvi najmanj 200 opazovalcev EU, kar naj bi se zgodilo še pred 1. oktobrom. Sarkozy je še isti dan v Tbilisiju, kamor je prispel naravnost iz Moskve, jasno nakazal, da naj bi imeli opazovalci EU v Gruziji dovoljenje tudi za vstop v Abha-zijo in Južno Osetijo. "Duh besedila je, da bodo imeli mandat za vstop (v Abhazijo in Južno Osetijo) ... To je duh, v katerem smo izpogajali to prisotnost," je dejal Sar-kozy. Kot je včeraj opozoril Lavrov, je za različne interpretacije dogovora Sarkozy-Medvedjev kriva EU, ki naj bi skušala gru- zijskemu predsedniku Mihailu Sakašvili-ju dogovor napačno predstaviti. V Južni Osetiji in Abhaziji opazovalcev EU ne bo, je ob tem zatrdil Lavrov in dodal, da bo za mir v regijah v prihodnje skrbelo enako število ruskih vojaških opazovalcev kot pred začetkom konflikta v začetku avgusta. Po besedah Lavrova ponedeljkov dogovor poleg tega jasno določa, da se bodo ruski vojaki v roku tedna dni po 8. septembru umaknili iz strateško pomembnih mest ob Črnem morju Potija in Senakija, medtem ko se bodo z ostalih položajev v varnostni coni umaknili šele potem, ko bo EU tam namestila svojih 200 opazovalcev. Vodja gruzijskega sveta za nacionalno varnost Aleksander Lomaja je medtem povedal, da je Tbilisi v torek napačno sporočil, da se je ruska vojska umaknila iz vasi Ganmukhuri nedaleč od administrativne meje z Abhazijo. Gruzija je umik v torek pozdravil kot "prvi znak", da Rusija končno izpolnjuje dane obljube, vendar pa je šlo po besedah Lomaje za napačno informacijo, saj naj bi se iz Ganmukhurija umaknile le abhazijske enote. (STA) Glavni razlog za irski 'ne' pomanjkanje informacij DUBLIN - Pomanjkanje informacij je bil glavni razlog za zavrnitev Lizbon-ske pogodbe na referendumu na Irskem, je pokazala študija, ki jo je včeraj v Dublinu predstavilo irsko zunanje ministrstvo. Med ostalimi razlogi so strah pred zmanjšanim vplivom Irske ter spremembo delavskih pravic, politike do splava in davkov. "Ljudje so imeli občutek, da nimajo dovolj jasnih informacij," je ob predstavitvi rezultatov študije povedal irski zunanji minister Micheal Martin. "Več kot 40 odstotkov tistih, ki so glasovali proti pogodbi, je povedalo, da so tako glasovali zaradi pomanjkanja informacij," je dodal. Nizozemsko sodišče zavrnilo tožbo o žrtvah Srebrenice HAAG - Nizozemsko sodišče je včeraj razsodilo, da nizozemska država ni odgovorna za neuspeh nizozemskih modrih čelad pri zaščiti prebivalcev Srebrenice, ki je bila med vojno v BiH varovano območje ZN, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov. Srbske sile so ob zavzetju te bošnjaške enklave usmrtile več kot 8000 Bošnjakov. Kot so sporočili s sodišča, so nizozemske mirovne sile v BiH delovale v okviru Združenih narodov, katerim gre tudi pripisati vsa dejanja. "To pomeni, da država ne more biti odgovorna za katerokoli kršitev pogodbe ali nedopustna dejanja, ki jih je zagrešil nizozemski bataljon," so zapisali v sodbi ob koncu šest let trajajočega procesa. V petih državah še smrtne kazni za mladoletnike NEW YORK - Pet držav na svetu še vedno izvaja smrtne kazni za mladoletnike, med njimi največ Iran, je včeraj v poročilu opozorila človekoljubna organizacija Human Rights Watch, ki je ob tem pozvala k odpravi te barbarske prakse. Ob Iranu so to še Pakistan, Savdska Arabija, Sudan in Jemen. Human Rights Watch je ob tem pozval predstavnike vlad, ki se bodo udeležili 63. zasedanja Generalne skupščine ZN, ki se bo začelo prihodnji teden, naj se zavežejo k zaščiti otrok, obtoženih kaznivih dejanj. "Samo še pet držav smo daleč od popolne prepovedi smrtne kazni za mladoletne," je dejala raziskovalka organizacije na Bližnjem vzhodu Clarisa Bencomo. Ob tem je poudarila, da bi teh pet držav moralo "opustiti to barbarsko prakso, tako da ne bi bil več nihče usmrčen zaradi zločinov, ki jih je storil kot otrok". Vse te države so ratificirale ali podpisale mednarodne pogodbe, ki zagotavljajo, da otrok ni mogoče obsoditi na smrt, vendar pa jo kljub temu dopuščajo v določenih primerih. (STA) oboroževanje - Potrditi ga mora še parlament Češka vlada odobrila še zadnji dogovor z ZDA o protiraketnem ščitu PRAGA - Češka vlada je včeraj potrdila še zadnji del sporazuma o postavitvi radarskega dela ameriškega proti-raketnega ščita na Češkem. Potrdila je t.i. dogovor Sofa, ki ureja status ameriških vojakov, ki bodo nameščeni v prihodnjem radarskem oporišču, je po seji vlade sporočila obrambna ministrica Vlasta Parkanova. Sporazum mora sedaj potrditi še parlament. Dogovor o statusu ameriških sil "ureja pravni položaj vojakov in civilnega osebja", je povedala ministrica in poudarila, da so v dogovoru v 34 točkah uveljavili veliko svojih zahtev. Dogovor ureja tudi davčna vprašanja, pomeni pa dopolnilo glavnemu dvostranskemu sporazumu o postavitvi radarskega oporišča na Češkem v okviru ameriškega protiraketnega ščita, ki sta ga državi podpisali 8. julija. S tem bodo ZDA dobile svoje prvo vojaško oporišče na Češkem. Sedaj morajo sporazum, katerega del je dogovor, potrditi še v parlamentu, kjer pa vlada nima zadostne večine, opozicija pa mu nasprotuje in zahteva razpis referenduma, naklonjeno pa mu ni niti javno mnenje. Premier Mirek To-polanek je včeraj napovedal, da bi spodnji dom parlamenta lahko začel obravnavo sporazuma decembra, vsekakor pa po predsedniških volitvah v ZDA, ki bodo 4. novembra. Po napovedih češke vlade bi lahko državi dogovor Sofa uradno podpisali 19. septembra v Londonu ob robu neuradnega srečanja obrambnih ministrov članic Nata. Po podatkih češkega obrambnega ministrstva bodo v skladu z dogovorom območje, kjer bo stal radar, in poslopja na njem (območje nekdanjega sovjetskega vojaškega kompleksa v Brdyju, kakih 70 kilometrov jugozahodno od Prage) ostal v lasti Češke. Češka stran bo odgovorna za varnost okoli oporišča, znotraj njega pa ameriška stran. Parkanova je ob tem pojasnila, da bodo lahko organi ameriške vojske delovali tudi zunaj območja oporišča, vendar le za ohranitev discipline svojega osebja in sa- mo ob soglasju češke strani. V okviru postavitve protiraketne-ga ščita v Evropi, ki ga Washington opravičuje kot zaščito pred morebitnimi napadi iz malopridnih držav, kot sta Iran in Severna Koreja, so ZDA avgusta s Poljsko že dosegle dogovor o postavitvi prestreznega dela protiraketnega ščita. Začela naj bi delovati do okoli leta 2012. Protiraketnemu ščitu na Češkem in Poljskem odločno nasprotuje Rusije, saj je prepričana, da je uperjen proti njej. Kot zadnji v vrsti ostrih opozoril s strani najvišjih ruskih predstavnikov je včeraj načelnik ruskih strateških raketnih sil, general Nikolaj Solovcov zagrozil, da bi Rusija na načrtovane položaje ameriškega protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem lahko usmerila svoje medcelinske rakete. V luči napetosti zaradi ameriškega protiraketnega ščita bo ruski zunanji minister Sergej Lavrov danes obiskal Poljsko, kjer se bo s poljskim kolegom Radoslawom Sikorskim pogovarjal tudi o krizi na Kavkazu. (STA) severna koreja - Predsednik države Kim Yong Nam zanikal bolezen Kim Jong Ila PJONGJANG - Drugi človek režima v Severni Koreji Kim Yong Nam, sicer formalno predsednik Severne Koreje, je zanikal, da bi bil "ljubljeni vodja" Kim Jong Il bolan. Veleposlanik Son Il Ho pa je poročila o Kimovem slabem zdravstvenem stanju označil za "zaroto Zahoda", je iz Pjongjanga poročala japonska tiskovna agencija Kjodo. Južnoko-rejska obveščevalna služba je medtem sporočila, da je Kima zadela kap, vendar bo okreval. Severnokorejski državni mediji še naprej zanikajo, da bi bil predsednik bolan in trdijo, da je sirskemu predsedniku Bašarju Asadu celo poslal čestitko za rojstni dan. Ugibanja o zdravju 66-letnega Kim Jong Ila so se pojavila, ker se v torek ni udeležil vojaške parade ob 60. obletnici ustanovitve Severne Koreje. Ameriške obveščevalne službe so sporočile, da je severnokorejskega voditelja verjetno zadela kap. Toda po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je severnokorejski veleposlanik Song, ki je odgovoren za odnose z Japonsko, tovrstne navedbe označil za zlonamerne. "Tovrstna poročila za nas niso le neutemeljena, ampak gre za zaroto," je dejal. Opozoril je še, da so "zahodni mediji že večkrat narobe poročali". V Južni Koreji vendarle poročila o morebitnem poslabšanju Kimovega zdravstvenega stanja spremljajo s precejšnjo zaskrbljenostjo. Južnokorejski predsednik Lee Myung Bak je sklical nujno sejo vlade, da bi se pogovoril o položaju v severni sosedi, navaja AFP, ki dodaja, da naj bi v Seulu že dlje časa spremljali Kimovo zdravstveno stanje in da so vedeli, da ga v torek ne bo na paradi. Kimovo zdravstveno stanje je strogo varovana skrivnost v Severni Koreji. Južnokorejski časnik Chosun Ilbo je v torek, sklicujoč se na južnokorejsko veleposlaništvo v Pekingu, poročal, da je iz poročila obveščevalne službe razvidno, da se je Kim Jong Il 22. avgusta zgrudil. Te informacije naj bi prišle "iz kitajskih virov". (STA) 2 0 Četrtek, 11. septembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - 2. krog kvalifikacij za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 2010 Slovenija in Italija vodita v svojih skupinah Azzurri z 2:0 premagali Gruzijo, Slovenija je bila z 2:1 boljša od Slovaške De Rossi je z goloma v 16. in 89. minuti zagotovil drugo zmago Italiji J ANSA paraolimpijske igre - Peti dan Tržačanka Pizzutto srebrna, Slovenka Pintar pa bronasta PEKING - Finalni dvoboji v namiznem tenisu so bili včeraj v središču pozornosti italijanskega in slovenskega tabora. Tržačanka Pamela Pizzutto je bila v kategoriji 1-2 srebrna, druga »azzurra« Clara Podda pa v isti kategoriji bronasta. Slovenka Mateja Pintar pa je v kategoriji 3 brez težav s 3:0 premagala Italijanko Michielo Brunel-li in osvojila bron. Italijanska bera kolajn na parao-limpijskih igrah se povečuje. Namiz-noteniški igralki sta dodali še peto in šesto kolajno. V finalu kategoriji 1-2 je bila boljša kitajka Jing Liu, ki je Trža-čanko premagala s 3:1, Vlara Podda pa je bila boljša od Francozinje Lafaye s 3:1. Pintarjeva pa je priborila Sloveniji drugo bronasto kolajno po strelcu Francu Pinterju. Pintarjeva je imela po predtekmovanju, ko je v svoji skupini premagala vse tekmice in si zagotovila prvo mesto (le zmagovalke vseh štirih skupin so se uvrstile v polfinale), precej smole pri žrebu. Za tekmico pol-finalnega dvoboja je dobila zanjo neugodno Kitajko Li Qian, ki je imela še prednost domačega terena. Po porazu pa se je pomerila z Italijanko Brunel-lijevo, ki jo je že večkrat premagala. »Veliko težje je ostati na vrhu kot tja priti. Vesela sem, da mi je uspelo, še posebej po težkem žrebu in porazu v polfinalu. Vedela sem, da tekmo za tretje mesto lahko dobim. Bila sem vesela, ampak zadnji niz ni bil ne vem kako napet, tako da se mi ni ravno kamen odvalil od srca. Skoncentrirana sem bila na tisto točko in veselje je nato šele prišlo za mano,« je dejala Pintarjeva. Pintarjevo v nadaljevanju namiz-noteniškega sporeda paraolimpijskih iger čaka še nastop med dvojicami skupaj z Andrejo Dolinar. Na paraolimpijskih igrah v Pekingu so slovenski športniki ob velikem uspehu Mateje Pintar osvojili še četrto mesto v strelstvu s Francem Pin-tarjem, osmo v plavanju (Dejan Fab-čič). Golbalisti so tokrat z 11:9 ugnali Španijo, ekipa v sedeči odbojki pa je v odločilni tekmi za prvo mesto v sku- pini - polfinale si je zagotovila že prej - po petih nizih moral priznati premoč Nizozemski. Med tem pa so v Pekingu zabeležili drugi primer uživanja nedovoljenih poživil. Peti dan tekmovanja je izid vzorca urina pri nemškem košarkarju na vozičku Ahmetu Coskunu pokazal uživanje nedovoljenega sredstva finasterida. Slednje koristi kot zdravilo pri izpadanju las, a se obenem nahaja na seznamu nedovoljenih sredstev. Novico je potrdil tudi nemški pa-raolimpijski komite, a obenem navaja, da tekmovalcu verjame, da se mu ni niti sanjalo, da se zdravilo nahaja na seznamu nedovoljenih sredstev. Italija in Slovenija sta po dveh tekmah kvalifikacij za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 2010 v Južnoafriški republiki na prvem mestu v svojih skupinah. Če je to za Italijo pričakovano, pa predstavlja Slovenija lepo presenečenje. Italija je včeraj premagala Gruzijo, tako kot proti Cipru pa tudi sinoči v Vidmu ni navdušila. »Azzurri« so začeli precej zavzeto in v 16. minuti povedli. Strelec je bil De Rossi, ki je s pravo bombo v levi zgornji kot premagal vratarja Gruzije Lorio. Po vodstvu je ritem igre upadel, Gruzija pa je imela v 30. minuti izredno priložnost za izenačenje, toda v dveh poskusih iz neposredne bližine Kobiašvili ni uspel premagati Buffona. Nadaljevanje je bilo dolgočasno, DanieleDe Rossi pa je v 89. minuti dosegel še drugi gol in Italiji zagotovil načrtovano zmago. Do prvega polnega uspeha pa je po dragocenem remiju na Poljskem prišla Slovenija, ki je z 2:1 premagala Slovaško in prevzela vodstvo v skupini. Oba gola je dosegel Milivoje Novakovič, ki je po golu v 23. prvem delu v 81. minuti še drugič zatresel mrežo Seneckyja. Le dve minuti kasneje pa je končni rezultat postavil Jakubko, ki je od blizu premagal Handanoviča. Izbranci Matjaža Keka so v prvem polčasu zapravili nekaj izrednih priložnosti. Če bi bili bolj učinkoviti, bi bil zmagovalec znan že po 45 minutah. Italija - Gruzija 2:0 (1:0) STRELEC: De Rossi v 16. in 89. ITALIJA (4-3-3): Buffon; Zambrotta, Legrottaglie, Cannavaro, Dossena; Pirlo, De Rossi, Aquilani; Camoranesi, Toni, Di Natale (od 57. Del Piero) GRUZIJA (4-5-1): Loria; Lobjanidze, Kaladze, Salukvadze, Eliava; Kenia, Kma-ladze, Mentešašvili, Kobiašvili, Iašvili; Mchedlidze SODNIK: Einwaller (Avt) Slovenija Slovaška 2:1 (1:0) STRELCA: Novakovič v 23. in 81., Ja-kubko v (3. SLOVENIJA (4-4-2): Handanovič, Ilič, Jokič, Šuler, Cesar, Šišič (od 86. Žlogar), Koren Komac, Kirm (od 90. Matič), Dedič (od 76. Lubijankič), Novakovič. SLOVAŠKA (4-4-2): Senecky, Peka-rik, Petras, Škrtel, Durica (od 78. Kozak), Sapara, Karhan (od 59. Jakubko), Štrba, Hamšik, Vittek, Hološko. SODNIK: Moen (Nor) ■ fV «V •• • • Včerajšnji izidi Skupina 1: Švedska - Madžarska 2:1, Albanija - Malta 3:0, Portugalska - Danska (n. tekma); vrstni red:Švedska in Albanija 4, Portugalska 3, Danska, Madžarska 1, Malta 0. Skupina 2: Moldavija - Izrael 1:2, Latvija - Grčija 0:2, Švica - Luksemburg 1:2; vrstni red:Grčija 6, Izrael 4, Latvija in Luksemburg 3, Švica 1, Moldavija 0. Skupina 3: San Marino -Poljska 0:2, Slovenija - Slovaška 2:1, Severna Irska - Češka 0:0; vrstni red:Slovenija in Poljska 4, Slovaška 3, Češka in Severna Irska 1, San Marino 0. Skupina 4: Finska - Nemčija 3:3, Rusija - Wales 2:1, Azer-bajdžan - Liechtenstein 0:0; vrstni red: Nemčija 4, Rusija in Wales 3, Finska, Azerbajdžan in Lihtenstein 1. Skupina 5: Turčija - Belgija 1:1, Bosna - Estonija 7:0, Španija - Armenija (n. tekma); vrstni red:Turčija in Belgija 4, Bosna in Španija 3, Estonija, Armenija 0. Skupina 6: Kazahstan -Ukrajina 1:3, Andora - Belorusija 1:3, Hrvaška - Anglija 1:4; vrstni red: Anglija in Ukrajina 6. Hrvaška, Kazahstan in Belorusija 3, Andora 0. Skupina 7: Ferski otoki -Romunija 0:1, Litva - Avstrija 2:0, Francija - Srbija 2:1; vrstni red:Litva, in Romunija 6, Francija, Avstrija in Srbija 3, Ferski otoki 0. Skupina 8: Črna gora - Irska 0:0, Italija - Gruzija 2:0; vrstni red:Italija 6, Irska 4, Črna gora 2,Bolgarija 1, Ciper in Gruzija 0. Skupina 9: Islandija - Škotska 1:2, Makedonija - Nizozemska 1:2; vrstni red:Nizozemska, Škotska in Makedonija 3, Islandija in Norveška 1. kolesarstvo Na Vuelti Martinez še na vrhu MADRID - Španski kolesar Oscar Freire (Rabobank) je zmagovalec enajste etape dirke po Španiji. Zmago 178 dolge etape od Calahor-re do Burgosa je določil ciljni sprint, v katerem je bil najhitrejši španski kolesar. Freire je ugnal belgijskega kolesarja Toma Boonena (Quick Step), tretji pa je bil Argentinec Juan Jose Haedo (CSC/Saxo). Etapo, na kateri so morali kolesarji premagati vzpon 3. kategorije (Valmada - 1.190 m), je zaznamoval beg Ukrajinca Andreja Grivka in Špancev Jose A. L. Gi-la ter Serafina Martineza. Trojica je bila po 142 km bežanja ujeta šele tri kilometre pred ciljem. V skupni razvrstitvi še vodi Martinez (Euskaltel) iz Španije, ki je ohranil 11 sekund prednosti pred drugouvrščenim Leipheimerjem, tretji je lanski zmagovalec Toura Contador (oba Astana). Slovenski kolesar Gorazd Štan-gelj (Liquigas) je čez cilj privozil v vodilni skupini in v času zmagovalca kot 75., skupno je 133. NOGOMET - Tekma med Sa-lernitano in Frosinonejem v B-ligi, ki bi jo morali igrati v soboto, bo v ponedeljek ob 20.45. AMSTRONG - Direktor kolesarske dirke po Franciji Christian Preudhomme je včeraj dejal, da so vrata sedemkratnemu zmagovalcu francoske pentlje Američanu Lanceu Armstrongu na Tour de France zmeraj odprta. Poudaril pa je, da bodo ameriškega kolesarja obravnavali kot vsakega drugega kolesarja. Pri tem se je skliceval na oster protidopinški kodeks. ČERNIC - Odbojkar Matej Černic je včeraj spet dokazal, da okrevanje po operaciji kolena dobro napreduje. Na prijateljski tekmi proti Vibo Valentii je bil s 16 točkami najboljši na igrišču. Granvorka pa je dosegel 14 točk. ZOLA - Gianfranco Zola je včeraj podpisal triletno pogodbo kot prvi trener londonskega West Hama. Ekipo bo Zola prevzel že danes. KOZMUS - Primož Kozmus z zmago in Sabina Veit z drugim mestom sta na zadnjem mitingu v Brežicah postala zmagovalca mednarodne lige Atletske zveze Slovenije. V nedeljo bo Kozmus nastopil za svetovnem atletskem finalu v Stuttgar-du, kjer si želi zmage. košarka - Predstavitev tržaške ekipe Acegas ASp Pallacanetro Trieste 2004 V ospredju formiranje prave skupine Brez visokoletečih ciljev - Priprave potekajo po zastavljenem programu - Tržaški drugoligaš bo igral na turnirju v Vidmu, na Reki in konec meseca v Trstu Napovedi o visokoletečih ciljih ali vrhunskih rezultatih letošnjega prvenstva ni bilo slišati. Pozornost celotnega kolektiva tržaškega košarkarskega B2-ligaša Pallaca-netro Trieste 2004 je predvsem usmerjena v sestavo prave skupine, ki bo skozi celo sezono dobro trenirala in igrala. To je bila rdeča nit včerajšnje predstavitve ekipe Acegas Asp, ki je potekala v zunanjih prostorih hotela Duchi dAosta, v neposredni bližini Velikega trga. Tudi predsednik kluba, župan Roberto Dipiazza, se na predstavitvi ni zaustavljal pri napovedih, poudaril pa je, da je sicer nekdaj skrbel edinole za ekonomsko plat kluba, letos pa želi biti z novimi sodelavci čedalje bolj pozoren tudi za rezultate. »Želimo, da bi bil ta projekt drugačen od prejšnjih, nekaj več,« je bil kratek. Veliki trg je bil nato kulisa za predstavitev igralcev, ki so se po vrsti predstavili številnim gostom in navijačem. Pred občinstvo so stopili tudi vsi trenerji in ostali sodelavci. Najvišje postavljena tržaška košarkarska ekipa bo svoje uradne nastope v prvenstvu B2-lige začela 5. oktobra. Pripravljenost pa bodo Tržačani preizkušali že pred tem na turnirjih in prijateljskih tekmah. V torek sta se v telovadnici na ul. Locchi pomerili Acegas in Corno di Rosaz-zo, ki je lani napredoval iz C1-lige in pri katerem letos nastopa Jan Budin. Z 80:70 so slavili zmago Tržačani (Jan Budin 9 točk). V sredo, 17. septembra pa bo Acegas igrala prijateljsko tekmo s Falconstarjem (v Tržiču nastopata tudi Na predstavitvi ekipe so včeraj na Velikem trgu predstavili ekipo ter vse trenerje in sodelavce. Tudi letos bo vlogo maserja in fizioterapevta imel Slovenec Andrea Hrovatin KROMA Peter Sosič in Daniel Batich). V naslednjih tednih pa čaka B2-ligaše še nastop na turnirju na Reki, v Vidmu in tik pred začetkom prvenstva še v Trstu na prvem turnirju mesta Trst, na katerem bodo sodelovale vse ekipe iz B2-lige iz naše dežele. To so Tržič, Corno di Rosazzo, Gorica in Trst. Pripravljalno obdobje tržaške ekipe poteka nasploh po zastavljenih tirnicah. Vsi igralci so se dobro ujeli, tako da je skupina že homogena. Nekaj fizičnih težav imata le Bocchini in Lenardon, ki pa bosta kmalu spet na razpolago ekipi. (V.S.) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. septembra 2008 21 košarka - Bor Radenska in Jadran Mark pred prvimi uradnimi nastopi Obe ekipi se morata posvetiti uigravanju Pri Boru bodo spremenili tip igre zaradi novih prihodov, pri Jadranu pa se soočajo z bolj fizično igro C1-lige Naši dve ekipi, Bor Radenska in Jadran Mark, ki bosta letos nastopali v državni C-ligi, se vneto pripravljata na začetek prvenstva. Prve tedne vadbe sta kluba namenila predvsem fizični pripravi, sedaj pa je na prvem mestu ui-gravanje in piljenje tehnike. V torek sta pri Briščikih ekipi igrali tudi prijateljsko srečanje, ki se je zaključilo z zmago Svetoivančanov s 64:73. Po razmeroma izenačeni prvi četrtini (11:16 za Bor) so gostje v drugem in tretjem delu bili boljši in vodili so tudi za 20 točk. Prav v zadnjih minutah pa so se Ja-dranovci spet približali nasprotnikom. Oba trenerja sta preizkusila vse razpoložljive igralce. Pri Boru je trener Mura tekmo začel z Giacomijem, Boletom, Fu-rigom, Kraljem in Monticolom, igrali pa so tudi Babich, Štokelj, Visciano, Cre-vatin, Devčič in Pertot. Za Jadran trenerja Popoviča so tekmo začeli Oberdan, Saša Ferfoglia, Slavec, Franco in Maru-šič, igrali pa so še Kristjan Ferfoglia, Coco, Madonia in Malalan. Pri Jadranu je bil odsoten Alen Semec (na dopustu), pri Boru pa Marzio Krizman (pik ose v obraz). Saša Ferfoglia in Davide Monti-colo pa sta zaradi mišičnih težav igrala le po nekaj minut v prvem polčasu. HALO BOR - Nasploh priprave obeh ekip dobro napredujejo. »Pripravljalno obdobje je v polnem teku. Še nismo uigrani, saj smo prve tri tedne namenili predvsem fizični pripravi. Sedaj se moramo čedalje bolj posvečati igri, ki se bo letos zaradi prihoda nekaterih novih igralcev morala spremeniti,« je pojasnil trener Mura, ki je obenem zadovoljen tudi s pristopom celotnega kolektiva: »Vsi se dobro razumejo in so že ustvarili pravo skupino. Tudi najmlajši igralci, Pertot in Devčič, sta v ekipi dobro vključena.« Z novimi igralci, ki so letos dopolnili Borove vrste, je trener Mura zelo navdušen: »Giacomi je v torek zaradi odsotnosti Krizmana igral večinoma v vlogi organizatorja igre, Furigo je zanesljiv v obrambi in pod košem, Monticola muči manjša poškodba, sam pa je vložil res veliko, saj trenira že od julija.« HALO JADRAN - Tudi v Jadrano-vem taboru je fizični del priprav skorajda mimo, tako da bo sedaj vadba usmerjena v igro. »Vse poteka po začrtanem programu. S pristopom novih igralcev sem zadovoljen. Madonia je bil sicer nekaj časa odsoten zaradi bronhitisa, Coco pa je klasičen strelec, na igro katerega se moramo še privaditi,« je dejal Popovič, ki s prvimi prijateljskimi tekmami proti bodočim prvenstvenim tekmecem spoznava višjo ligo. »Na prijateljski tekmi z Borom se je pokazala vidna razlika med C1 in C2-li-go. S tako fizično igro nismo uspeli predvajati hitre igre, pod košem pa smo še vedno odkriti. Zavedamo se, da smo pod košem ranljivi, ampak bomo to skušali prikriti z drugimi taktičnimi prijemi,« je pojasnil Popovič. OCENA - Oba trenerja smo povprašali, kaj menita o »domačem« nasprotniku. Mura je poudaril predvsem veliko borbenost Jadranovcev in dodal: »Predvsem mladi morajo prisluhniti starejšim in izkušenim igralcem. C1-li-ga je povsem druga zgodba.« Popovič pa je pohvalil celovitost Borove ekipe: »Igralci lahko zadevajo iz zunanjih položajev in izpod koša. Tudi v kontaktih so borovci dobri.« NASTOPI - Obe ekipi se bosta tudi uradno začeli z nastopi. Bor Radenska bo jutri in soboto nastopal na turnirju v San Danieleju, na katerem nastopajo ob Boru še San Daniele (C1-li- Jadran in Bor (arhivski posnetek) bosta konec tedna nastopila na turnirjih. Borovci bodo v San Danieleju merili moči z domačo ekipo, NPG in Cornom di Rosazzo (kjer igra Jan Budin); jadranovci pa bodo igrali v Codroipu. Tekmeci bodo Rovigo, Ajdovščina in Codroipese KROMA ga), Corno di Rosazzo in NPG (B2-liga). Bor bo jutri igral ob 21.15 proti Cornu di Rosazzu. V soboto bo tekma za 3. mesto ob 18.30, sledil pa bo finale. Jadran Mark pa čaka turnir v Co- droipu. Jutri ob 19.00 se bo Jadran pomeril z Rovigom, sledila pa bo tekma med Ajdovščino (3. liga) in Codroipe-sejem. Tekma za 3. mesto bo ob 18.00, ob 20.00 pa finale. PLANINSKI SVET Vzpon na ledeniški Adamello Cilj letošnjega osrednjega izleta SPDG v visokogorje je bil 3539 metrov visoki Adamello, v skupini Adamello-Presanella, na meji med Tridentinsko in Lombardijo. Do prve svetovne vojne je na tem območju potekala tudi meja med Avstro-Ogrsko in Italijo, v letih 1915-1918 pa so se prav v tem visokogorju bili težki boji. V spopadih je bilo ubitih na desettisoče vojakov, veliko so jih pokončali plazovi ali so umrli zaradi posledic nezgod. Ogromne količine najrazličnejših odpadkov, posebej na ledeniku pod zavetiščem Lobbia, še danes, po devetdesetih letih od konca vojne, pričajo o nesmiselnosti in neumnosti človekovega početja. Adamello smo goriški planinci obiskali zadnji teden v avgustu, 29., 30. in 31. avgusta. Imeli smo srečo z vremenom pa nekaj težav zaradi prometa, saj je nedelja, 31. avgusta pomenila tudi konec počitnic. Območje Adamello-Presanella je kakih deset let del istoimenskega parka, kjer veljajo posebna pravila glede gibanja in zlasti omejitve prometa. Tistih dvajset kilometrov doline, od Pinzola do zavetišča Bedole, na nadmorski višini okrog 1650 m ti tako vzame skoraj eno uro vožnje. Težave smo predvidevali, zato smo tudi dovolj zgodaj pripeljali na izhodišče, urejen parkirni prostor, kakih 10 minut pod omenjenim zavetiščem. Težki nahrbtniki so postali še težji, ko smo z gozdne ceste stopili na stezo Matarot (ime je po istoimenski planšariji), pod ledenikom Lob-bia. Steza je v zgornjem delu kar zoprna, saj je treba prestapati po zaobljenih granitnih skalah, skrotju in med podori. Čez kakih dvesto metrov visok prag, desno od ogromnega slapa, ki ima svoj izvor v više ležečem ledeniku, se pride po (lepo) zavarovani plezalni poti. Naklon se ob koncu plezarije nekoliko umiri, vendar pa je nadaljnje vzpe- njanje kar naporno, tudi zaradi višine. In tudi zaradi nahrbtnikov. Okrog 19. ure, po petih urah vzpona, smo na nizkem sedelcu le zagledali kočo, kjer nas je pozdravil prijazni oskrbnik. Dobili smo dodatne informacije glede poteka poti do vrha (po ledeniku) in se dogovorili o programu naslednjega dne. Ker je vrh dobro obiskan, ne bi smelo biti težav, vreme pa je bilo kot naročeno! Od koče do vrha je treba računati dobre štiri ure hoje po ledeniku, približno toliko tudi za sestop. Kopen je le vršni del, kjer je treba kakih 20 minut nekoliko poplezati. Na pot smo stopili nekaj po 7. uri, okrog 12. smo prisopihali na vrh in se za slabo uro prepustili uživanju (in počitku). Vedeli smo, da tudi sestop ne bo kratek, posebej pa strmem delu ledenika pod kočo. Pa je šlo, in okrog 18. ure smo vsi člani trinajstčlanske skupine že sedeli okrog mize. Odločili smo se, da v dolino sestopimo po drugi, predvidoma lažji poti in po prečkanju ledenika, mimo zavetišča Trento (2.450 m). Nekaj po 12. uri smo na parkirišču lahko odložili goj- zarje in težke nahrbtnike ter nazdravili uspešnemu izletu. Ob povratku smo si ogledali mogočen slab na vstopu v dolino Genova, v Pinzolu znane freske na tamkajšnji cerkvi z motivom mrtvaškega plesa, v letoviščarskem središču Madonna di Campiglio pa ugotavljali, da se je turistični vrvež že polegel. Čakala nas je okrog 340 kilometrov dolga pot do doma. Izlet SPDT na Planino SPDT organizira v nedeljo, 28. septembra 2008 avtomobilski izlet na Planino. Po lepih travnikih in gozdovih nas bo približno štiri ure vodil Slavko Slavec. Pohod je nezahteven, zato primeren za vse. Vabljeni! (S.S.) Izlet v Vajont SPDT organizira v nedeljo, 5. oktobra 2008 avtobusni izlet v Vajont. Izlet je namenjen članom, predvsem pa družinam z otroki, za katere bodo skrbeli planinski vodniki Mladinskega odseka. Skromna, vendar izredno lepa dolina hudournika Vajont, na kateri so v povojnih letih zgradili ogromen jez za akumulacijsko jezero, je žal zaslovela zaradi katastrofalne nesreče do katere Vzpon na ledeniški Adamello, 3539 m je prišlo 9. oktobra 1963. Tistega večera, točneje ob 22.38 uri je ogromna kamnita gmota zdrsela z gore Toc v akumulacijsko jezero in povzročila nastanek razdiralnega vala, ki je uničil nasproti ležeči vasi Erto in Casso ter poplavil spodnje vasi. Z avtobusom se bomo popeljali do mesta Longarone in naprej do jeza Vajont, ki si ga bomo ogledali pod strokovnim vodstvom. Nato se bomo z avtobusom peljali še do mesteca Erto, se peš povzpeli do stare oglarske poti (Trui de sciarbon) in po njej nadaljevali pot do vasi Casso. Po ogledu vasi pa se bomo spustili do jezu, kjer nas bo čakal avtobus. Čeprav ni hudih vzponov, bo hoje za približno tri ure in pol. Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri iz Trsta- trg Oberdan in ob 7.15 iz Se-sljana. Obvezna je čimprejšnja prijava. Za informacije in vpis odgovarjata: za Mladinski odsek Katja na tel. 338.5953515 ali na elektronsko pošto: mladinski@spdt.org in Vojka tel.040-2176855 ali 333-5994450. (M.P.) Ob zaključku poletne sezone v Fužinske gore SPDT organizira dvodnevni izlet 20. in 21. septembra v Fužinske gore. Prespali bomo na Planini pri Jezeru. Predviden je tudi vzpon na Prši-vec (1761 m), ali pa na Ogradi (2081 m). Zaradi rezervacije v koči naj se zainteresirani javijo najkasneje do ponedeljka, 15. septembra pri Francu, na tel. št. 338-4913458, ki bo izlet tudi vodil. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Uro in kraj odhoda bomo objavili v prihodnji rubriki. košarka Od jutri Memorial Ivan Lesizza V čast velikemu prijatelju in bivšemu košarkarju organizira ta konec tedna AŠD Sokol 1. Memorial Ivan Lesizza. Spomin na lani preminulega Ivana bodo počastile ekipe Sokola, Kontovela, Doma in Brega. Tekme bodo na odprtem igrišču v Nabrežini, kjer bodo tudi kioski s pijačo. Le v primeru slabega vremena bo prizorišče dvobojev občinska telovadnica v Nabrežini. Jutri bosta na sporedu polfi-nalni tekmi. Kot prvi bodo ob 19.00 na igrišče stopili igralci Brega in Kontovela, ob 21.00 pa bosta koš polnili ekipi Sokola in Doma. Program se bo nadaljeval v soboto s finalnima obračunoma za tretje in seveda prvo mesto. Prva tekma bo ob 18.00, druga pa ob 20.00. Sledilo bo nagrajevanje ekip in najboljših posameznikov. Turnir predstavlja priložnost, ob kateri lahko ljubitelji zamejske košarke prvič letos spremljajo sodelujoče ekipe, ki že nekaj tednov pridno vadijo. Poleg Sokola, ki bo letos z novim zagonom nastopal v promocijskem prvenstvu, lahko spoznajo ostale tri ekipe, ki bodo z različnimi ambicijami merile moči v D-ligi. TENIS Caroltta Orlando med šestnajsterico Gajevka Carlotta Orlando je včeraj poskrbela za pravi povig. V državni fazi mladinskega državnega prvenstva za dekleta do 16 let je zmagala tudi v drugem krogu in se tako uvrstila med šestnajst najboljših igralk Italije. V več kot triurnem dvoboju je premagala 7. nosilko Saro Dami s 6:4, 2:6 in 6:1. Gre za odličen rezultat, za katerega si je mlada gajevka zaslužila tudi pohvale s strani teniške zveze. KOLESARSTVO Leghissa dobro začel Slovenski kolesar Cristian Leg-hissa je v nedeljo tekmoval na prvi preizkušnji jesenskega pokala v Venetu. Gorski kolesarji so se pomerili v kronometru na 5 km dolgi progi z 350 m višinske razlike. Leghissa, ki tekmuje za klub Ovam, je bil peti absolutno, v njegovi kateroriji pa je bil za 20 sekund hitrejši Rus Parsimovič. V cestnem kolesarstvu pa je Ivo Doljak (Eppinger) v nedeljo zmagal v Montellu, kjer so veterani tekmovali na zahtevni progi, kjer je potekalo svetovno prvenstvo profesionalcev (Circuito della Certosa). Višješolci pozor! A/AGF?flcA\ lAJ prijave na razpis sprejemamo do 22.9.2008 Podrobnejše informacije na www.zssdi.it ali v uradih Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 040 635627 ¡mGonciK:sBWera« Četrtek, 11. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6Vdfn nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 14/27 O 10/24 KRANJSKA G. CELOVEC O 13/27 TRŽIČ 12/27 0 11/26 S. GRADEC CELJE 12/28 O „„ MARIBOR 013/28 PTUJ O M. SOBOTA O 12/28 KRANJ Sri? h o LJUBLJANA 14/28 POSTOJNA O 11/26 KOČEVJE N. MESTO 13/28 O ZAGREB 14/28 O ^NAPOVED ZA DANES Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE o 13/31 x.T., i.ATENE - . . „ -s,» • ' 1010 V nižinskem pasu in ob obali bo jasno do delno jasno vreme, pihali bodo šibki vetrovi. V gorskem pasu bo v glavnem zmerno oblačno; več oblačnosti se lahko pojavi v Kar-niji, kjer je sicer majhna verjetnost za kakšno krajevno ploho v popoldansko-večernih urah. Precej jasno bo. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju 17, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem do 30 stopinj C. J C Anticiklon, ki vpliva tudi na vreme pri nas, se bo jutri umikal. Dosegla nas bo šibka fronta, za njo bodo konec tedna v prizemnih palsteh pritekali hladnejši tokovi, začela bo pihati burja. Iznad Skandinavije sega čez srednjo Evropo nad Sredozemlje območje visokega zračnega pritiska. Ob šibkih vetrovih se nad našimi kraji zadržuje topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.21. Dolžina dneva 12.41. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.03 in zatone ob 3.05. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. PLIMOVANJE Danes: ob 2.55 najnižje -49 cm, ob 9.20 najvišje 34 cm, ob 15.12 najnižje -17 cm, ob 20.53 najvišje 36 cm. Jutri: ob 3.20 najnižje -56 cm, ob 9.42 najvišje 40 cm, ob 15.33 najnižje -24 cm, ob 21.19 najvišje 42 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........25 2000 m ..........14 1000 m ..........21 2500 m ..........11 1500 m ..........17 2864 m............8 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah do 7, po nižinah pa 6. O GRADEC 14/26 CELOVEC O 14/27 O 11/23 O 12/26 S. GRADEC O TRŽIČ 12/27 0 KRANJ 0 LJUBLJANA 14/28 POSTOJNA O 11/26 KOČEVJE O N REKA 20/30 CELJE 14/29 O MARIBOR 014/28 PTUJ O M. SOBOTA O 13/28 N. MESTO 14/19 ZAGREB 15/29 O n Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V nižinskem pasu ter na obali bo dopoldne prevladovalo zmerno oblačno vreme, več spremenljivosti bo v gorah. Tekom dneva se bo vreme poslabšalo, pooblačilo se bo. Povsod bodo verjetne plohe in tudi nevihte, zlasti v po-poldansko-večernih urah. Pihal bo zmeren jugozahodnik. NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo sprva precej jasno. Popoldne bo več oblačnosti in proti večeru bodo predvsem v zahodni in severni Sloveniji krajevne plohe in nevihte. V soboto bo pretežno oblačno in hladneje, občasno bo deževalo. Na Primorskem bo pihala burja, drugod vzhodni do severovzhodni veter. avstriJa - Ob 110-letnici smrti Razstava o umoru avstrijske cesarice Sissi nizozemska Ženske v nogometu s krilci? AMSTERDAM - Nizozemski ženski nogomet je pretresla nenavadna novost. Drzne Nizozemke so se namreč na igrišče odpravile v krilih, kar je izzvalo številne odzive od navdušenih do tistih manj navdušenih. Nazadnje je Nogometna zveza Nizozemske podprla dekleta, zdaj pa naj bi se obrnili tudi na mednarodno komisijo za nogometna pravila (IFAB). Nizozemska nogometna zveza (KNVB) bo od mednarodne komisije za nogometna pravila zahtevala, naj prouči pravila glede oblačenja pri ženskem nogometu, ki so morda postala zastarela. Pravila namreč določajo, da ženske in moški igrajo nogomet oblečeni v kratke hlače. Članice nogometnega amaterskega moštva FC De Rakt iz mesta Uden na jugu Nizozemske so namreč na igrišče stopile oblečene v krila, kar je povzročilo pravi spor in izzvalo žolčno razpravo v vrstah nizozemskega nogometa o primernih športnih oblačilih. (STA) španiJa - Francosko-kolumbijska političarka Betancourtova prejela nagrado princa Asturije DUNAJ - Italijanski anarhist Luigi Lucheni je na včerajšnji dan pred 110 leti ob Ženevskem jezeru do smrti zabodel avstrijsko cesarico in ogrsko kraljico Elizabeto Bavarsko, ženo Franca Jožefa I., poznano tudi kot Sissi. Obletnico so v Sissijinem muzeju, ki ima prostore v dunajskem Hofburgu, obeležili z dopolnitvijo stalne postavitve. Med novimi eksponati, ti bodo na ogled nekaj mesecev, so morilsko orožje, posmrtna maska, slike Sissijinega pogreba in poročilo umora, s pomočjo zgodovinskih časopisnih poročil pa je prikazano tudi ozadje umora cesarice Elizabete, so sporočili iz agencije za stike z mestom Dunaj, Compress-PR. Čeprav Sissi za časa življenja ni veljala za ljudsko cesarico, je novica o njeni smrti pretresla Evropo. Ljubiteljica potovanj in narave je šele po smrti postala priljubljena in opevana, mogoče tudi zato, ker je bila umorjena povsem naključno. Luigi Lucheni je mladost preživel v sirotišnici, kjer je zgodaj spoznal temno plat življenja. Vse življenje se je spopadal z revščino, ki je v njem podžigala sovraštvo do plemstva in premožnih družbenih slojev. Začel se je ukvarjati z literaturo in s teorijami anarhizma ter se odločil, da se bo maščeval bogatašem. Za žrtev je izbral orleanskega princa, ki je bil ravno tedaj v Ženevi. Vendar je princ prej, kot je bilo predvideno, zapustil mesto in mu prekrižal načrte. Lucheni je nato iz časopisov izvedel, da v mesto prihaja cesarica Elizabeta, zato se je odločil umoriti njo. Sissi je s pilo zabodel v srce. Aretirali so ga na kraju umora in ga obsodili na dosmrtno ječo, a si je čez dvanajst let sodil sam in se v svoji celici obesil z usnjenim pasom. (STA) libanon - Presenečenje Za kosilo ostrige z biseri BEJRUT - Libanonski lastnik restavracije in njegova soproga sta si nedavno za kosilo privoščila ostrige, ob čemer sta bila priči neverjetnemu odkritju. V eni izmed ostrig na svojem krožniku je namreč presenečena soproga odkrila kar 26 biserov. Kot je še povedal Rajmond Salha, ki v pristaniškem mestu na jugu Libanona vodi svojo restavracijo, se ostrige, ki jih nalovijo ob libanonski obali, poleti pogosto pojavijo na jedilniku restavracije. A kaj takšnega vidijo prvič, je še dodal. Znotraj ostrige je Salhova žena naštela 26 biserov različnih velikosti, nekateri so bili tudi zelo majhni. Tako ostrigo kot bisere so nato testirali v mestnem pomorskem muzeju, sedaj pa so že spet v restavraciji, kjer jih Salha tudi namerava obdržati. (STA) OVIEDO - Francosko-kolumbijska političarka Ingrid Betancourt, ki je bila julija rešena iz šestletnega ujetništva levičarskih Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc), je včeraj prejela nagrado princa Asturije. Kot je sporočila žirija, Betancourtova "pooseblja vse tiste v svetu, ki jim je bila odvzeta svoboda". "Ingrid Betancourt je postala svetovni simbol svobode in človeškega upora ob soočenju z najhujšimi nadlogami," je v svoji izjavi zapisala žirija in dodala: "Njen boj za demokracijo je primer dostojanstva in poguma, ki daje upanju celotnemu svetu." Eno najvišjih španskih nagrad, nagrado princa Astu-rije, podeljujejo v osmih kategorijah, Betancourtova pa jo je prejela v kategoriji, namenjeni tistim, ki si prizadevajo za mir v svetu ali se borijo proti revščini, krivicam ali boleznim. Nagrado v vrednosti 50.000 evrov dobitnikom vsako leto oktobra v Oviedu izroči princ Asturije, španski prestolonaslednik Felipe. Skupina Farc je Betancourtovo ugrabila februarja leta 2002 med njeno volilno kampanjo pred predsedniškimi volitvami v Kolumbiji. Po več kot šestih letih ujetništva jo je skupaj s še 14 drugimi talci 2. julija letos osvobodila kolumbijska vojska. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. septembra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2008: Ansambel Cvet 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok. film: Za te zahvalit 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate(vo- dita E. Daniele in L. Giurato) 10.20 Glasb.: Koncert World Peace 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nan.: Julia 14.55 Film: Il destino ha 4 zampe (kom., It., '02, i. L. Banfi) 16.50 Aktualno: Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 23.25, 1.00 Dnevnik 20.30 Variete: La Botola 21.20 Variete: Miss Italia 2008 0.10 Dok.: XXI Secolo - Testimoni e protagonisti ^ Rai Due 6.15 Dokokumentarec: Camia - Le Alpi verdi d'Italia 18.10 Geo magazin 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: La bestia nel cuore (dram., It, '05, r. C. Comencini, i. G. Mezzo-giorno) 23.05 Deželni dnevnik, sledi Primo Piano 23.40 Dok.: Ritratti 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.45 Aktualno: Off Hollywood 2008 -Speciale Venezia Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 6.15 Nan.: Chips 7.35 Nan.: Quincy 8.15 Nan.: Charlie's Angels 9.45 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Hunter 12.20 Nan.: Carabinieri 2 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.00 Nad.: Sentieri 16.45 Film: I due marescialli (kom., IT, '61, r. S. Corbucci, i. Toto, V. De Sica) 18.40 Nan.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Dok.: Il viaggio verso Lourdes 23.15 Film: Roba da ricchi (kom., It, '87, r. S. Corbucci, i. R. Pozzetto) 1.35 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik - Mattina 8.50 Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Nan.: My life 15.55 Nan.: Una mamma per amica 17.00 Aktualno: Pomeriggiocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.20 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Nan.: Distretto di polizia 8 23.20 Nan.: Missing 1.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.45 6.55 7.00 9.05 9.30 10.00 11.00 13.00 14.00 14.40 16.10 17.20 18.00 19.10 19.35 20.25 20.30 21.05 22.40 23.40 O Italia 1 Dnevnik - Zdravje Aktualno: Quasi le sette 6.35 13.40 Risanke Variete: Random 9.05 Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Otto semplici regole 10.10 Nan.: Supercar Paraolimpijske igre 11.10 Nan.: Pacific Blue Nan.: Tracy e Polpetta 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in Variete: Insieme sul Due športne vesti Dnevnik in rubrike 14.30 Risanke: Lupin III Nan.: Scalo 76 Cargo 15.00 Nan.: Paso adelante Aktualno: Italia allo specchio 15.55 Nan.: Hannah Montana Aktualno: Ricomincio da qui 16.50 Risanke Nan.: The District 18.30 22.05 Dnevnik in vremenska na- Dnevnik in rubrike poved Nan.: Friends 19.05 Nan: Tutto in famiglia Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.05 Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edi- Žrebanje lota tion Dnevnik 20.45 Kviz: La ruota della fortuna Vip Nan.: Senza traccia 21.15 Kviz: Primo e ultimo Nan.: The Nine 22.45 Film: Matrix (fant., ZDA, '99, igra Aktualno: Stracult Keanu Reeves) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: Gazebo (kom., ZDA, '60, i. G. Ford) 10.50 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Speciale festival del Cinema di Venezia 13.05 Nan.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.00 Variete: Trebisonda 16.30 Športna odd.: Pomeriggio sportivo 17.15 Nan.: Giardini e misteri 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: Domani si vedra' 9.30 14.15 Dokumentarec o naravi 12.40 Inf. odd.: Salus Tv 13.30 Inf. odd.: ... a tutto gas 14.00 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.15 Koncerti: Klasična glasba 15.35 Nan.: Sandokan 19.00 Inf. odd.: L'Ape Regina 20.05 Inf. odd.. Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nad.: Police rescue 22.40 Inf. odd.: Ratatouille 23.30 Dialog z ...Aktualno: Incontri al Caffe' de la Versiliana LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.30 23.40 0.35 La 7 Aktualno: Omnibus estate Aktualno: Punto Tg - Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Mai dire si' Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Ercole contro Moloch (pust., It. '63, r. G. Ferroni, i. G. Scott) Nan.: Il ritorno di missione Im-possibile Nan.: Il commissario Scali Nan.: Stargate SG-1 1.05 Dnevnik Dok.: 11/9: Doppio Gioco all'FBI Dokumentarec: 11 settembre - Il giorno che ha cambiato la storia Dok.: Uno squarcio nel cielo Dnevnik 1.20 Dnevnik - Športne vesti (t* Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 15.45 Risana nanizanka 9.30 Kviz: Male sive celice 10.10 Nan.: V dotiku z vodo 10.40 Izobraževalna oddaja: Turbulenca 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Nad.: Vedrana Grisogono Nemeš 13.45 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - hidak 16.15 Kratki dok. film: Prismuknjena 16.30 Enajsta šola (odd. za radovedneže) 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Štafeta mladosti (pon.) 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Volitve 2008: soočenje izvenparla- mentarnih strank 20.55 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Prepovedana ljubezen (dram., Fr, '05, r. C. Faure, i. J. Renier) {p Slovenija 2 9.30, 12.30, 0.30 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Paraolimpijske igre - Povzetki iz Pekinga Globus Dok. nan.: Azijske poti pod nebom 50 let televizije Prvi in drugi (pon.) 50 let Tv Evropski magazin Med valovi Mostovi - Hidak Dnevnik Tv Maribor Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Z glasbo in plesom... Saksofonist Jan Gričar Film: Bratje 2 (dram., Avs, '03, r. W. Murnberger, i. W. Boch) Nad.: Hujšajmo! Paraolimpijske igre - povzetek iz Pekinga Film: Nebrušen diamant (tril., VB, '05, r. P. Harrison, i. D. Jason) 6.30 7.00 8.00 12.20 12.50 13.20 14.20 15.20 15.35 16.25 16.55 17.25 18.00 18.25 18.35 18.55 19.25 20.00 21.30 22.20 22.50 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, sledi Odmev 14.50 26. mednarodni pokal v plesih 15.30 Globus 16.15 20.25 Kulturni magazin: Artevi- sione 16.30 Nogomet 18.00 Evropski magazin (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne novice 19.25 Fanzine 19.55 Potopis 20.55 Nan.: Quando arriva il giudice 21.55 Avtomobilizem 22.50 90. let od konca 1. svetovne vojne 23.50 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 20.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Mladi upi 18.45 Predvolilna soočenja strank 19.45 Slovenska vojska (pon.) 19.55 EPP 20.20 Kultura 20.30 Zdrava prehrana za zdravo življenje 21.30 Voščila z Agatinega vrta 22.45 Kulturni utrinek (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Prva izmena 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - Soncu naproti; 12.00 Istrska srečanja; Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Kazuo Ishiguro - Ostanki dneva (27. del.); 18.00 Glasbeni slovarček; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Poletni dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Soočenja pred volitvami; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Rock roko umije; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di va-canza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in nape-vov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Dnevnik; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Presežki v Sloveniji; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Top 30; 17.00 Volitve 2008; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.10 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.3018.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Vabljeni v: Mercator Center Koper Dolinska cesta 1 a, 6000 Koper Tel.: +386 5 66 36 830 Odpiralni ~as: od ponedeljka do petka: sobota: nedelja: od 9.00 do 21.00 ure od 8.00 do 21.00 ure od 9.00 do 15.00 ure Mercator Center Nova Gorica Industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica Tel.: +386 5 33 43 300 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: nedelja: od 9.00 do 21.00 ure od 9.00 do 15.00 ure Mercator Center Koper II Ljubljanska cesta 5, 6000 Koper Tel.: +386 5 66 26 906 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelja: od 8.00 do 13.00 ure