269. številka. Ljubljana, v četrtek 24. novembra 1904. XXXVII. leto ■ V i I shaja vsafc dan »večer, izimfii nedeije in praznike, ter ve$a po pošti prejeman za avsiro-ogrstca dežele za vse leto 86 K. za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K BO h, za eden mesec 8 K 80 h. Za Ljubljeno • pošiljanjem aa dom za vse leto 84 k, za po! leta 12 K. za Četrt leta 6 k, za eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta B K 50 h, za eden mesec 1 K 90 k — Za tuje dežele toliko toč, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbe brez istodobno vpoeiljatve naročnine se ne ozira — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h. ce se dvakrat, in po 8 h, ce fs trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" trankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlstvo je v Knarlovih alicah St. B, in sicer uredništvo v L nadstropju, npravnifttvo pa v pritličja, -j OpravniStvn naj «o blagovo ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 8S. Papež Pij — sovražnik Slovanov. Že v času, ko je bil Jožef Sarto še patrijarh beneški, je že bilo znano, da je neprijatelj Slovanov, dasi ni imel nikdar prilike svojega sovraštva osten-tativno pokazati. In ko je bil Sarto lansko leto „po milosti sv. Duha" izvoljen za papeža svete matere kat. cerkve je slov. neodvisno časopisje takoj odkrito izražalo svojo bojazen, da se bo politika rimske kurije gibala odslej v Slovanom še bolj sovražnem toku, kakor se je to godilo pod papeževanjem Leva XIII. Ta bojazen pa je bila tudi popolnoma utemeljena! Čim je zasedel Pij X. papeški orestol in se nekoliko udomačil na njem, je jela takoj pihati iz Vatikana ostra, sovražna sapa. Pod Levom XIII. je bil državni tajnik kardinal Rampolla, ki je bil znan kot ljut sovražnik trozveze in Nemcev, kot tak je v svoji politiki simpatizoval z dvozvezo Francije in Kusije in vsled tega tudi ni postopal poti Slovanom naravnost sovražno, dasi le tudi o njem ne more trditi, da bi jim bil odkrito naklonjen. Rampolla je imel mnogo upanja, da postane papež in brez dvoma bi bil tudi izvoljen, ako bi v volitev ne posegle višje sile. Znano je, da se ima Jožef Sarto zahvaljevati za papeško tiaro neposredno Avstriji, posredno pa Nemčiji. To ve prav dobro tudi Pij sam, ve pa tudi, na kakšen način se najložje izkaže hvaležnega za to mu izkazano dobroto. Prvi Čin njegove zahvalnosti je bil, da je odvzel staremu Rampolli vsak vpliv na zunanjo politiko rimske kurije in poklical na njegovo mesto moža, ki bi naj uravnal krmilo rimske eerkve popelnoma po željah mogočnih aaščitnikov novega Petrovega naslednika. To se je tudi zgodilo, vatikanska politika je kreuila na drugo pot in prvi, ki so to pot spoznali in tudi na svojem narodnem telesu čutili, so bili baš Slovani. Ricmanjska afera in vprašanje glede uvedbe glagolice v bogoslužju v litri in Dalmaciji, ti dve zadevi sta že pod vlado Leva XIII. razburjali duhove. Lev XIIL je dobre vedel, da ta razburjenost ni umetna; zato je hotel v interesu cerkve same vsa preporna vprašanja rešiti vsaj navidezno ugodno za nezadovoljneže. V hipno pomirjenje jim je obljubil razne ugodnosti, katerih pa ni uveljavil, ker je preje umrl. Ko je nastopil Pij vlado, se je pa jasno pokazalo, kako resničen je pregovor, ki pravi: „Romana fides — nnlla fides". — Novi papež ni samo snedel vseh obljub, ki jih je storil njegov prednik glede glagolice in ricmanjskega vprašanja, marveč je napel tudi vse svoje sile, da slovanski jezik popolnoma iz-žene iz cerkve. Prizadevanja njemu podrejenih Škofov v tem oziru so itak znana. Opozarjamo tu samo na postopanje proslu-tega Nagla v Trstu proti Slovanom v svoji škofiji, zlasti proti Ricmanjcem, o Čemer smo mi imeli priliko že opetovano pisati. Ako bo Nagi v tem duhu nadaljeval svoje delovanje, se prav lahko zgodi, da ne bodo samo Ricmanjci, marveč vsi razumnejši in inteligentnejši ljudje njegove škofije pokazali katoliški cerkvi hrbet, kar gotovo ne more biti v njenem interesu, a vkljub temu mu je Petrov naslednik Pij izrekel svojo posebno zahvalo in priznanje za njegovo „apostolsko delovanje" — seveda samo zbog tega, ker z vso brezobzirnostjo nastopa proti slovenskemu jeziku v eerkvi. Ali še more kdo dvomiti v tem, da papež Pij x. ni sovražnik Slovanov? In da preženemo v tem oziru vsak dvom, hočemo navesti neko dejstvo, ki je veleznačilno za mišljenje in čustvovanj« njegove svetosti papeža Pija X., „vladarja vseh vladarjev in poglavarja vsega krščanskega sveta." Časopisi poročajo, da je papež Pij X. nedavno sprejel v avdijenci nekega odličnega nemškega romarja, s katerim sta se tudi razgovarjala o rusko-japonski vojni. V tem razgovoru je papež odkrito izpovedal, da so vse njegove simpatije na strani Japoncev. Ali ni to značilno, da simpatizuje poglavar krščansko katoliške cerkve z narodom, ki ni krščanski, in Želi Japoncem zmago nad Rusi, ki prav tako verujejo v Krista, kakor katoličani ? Morda sovraži njegova svetost zbog tega Rise, ker nočejo priznati njega za »vidnega Kristusovega namestnika" na zemlji, in simpatizuje z Japonci, ker se nadeja, da se mu izkažejo hvaležne in po končani vojni vstopijo v „ edino zveliČevalno katoliško cerkev"?! No, pa menimo, da je papež vendarle prepameten, da bi veroval v take utopije, ko vendar ve, kako korenito so se izjalovili poskusi, pokristijaniti Japonce, za časa Frančiška Ksaverija. Vzrok, da želi papež Pij X. zmago — paganskemu orožju, leži veliko globlje. Papež simpatizuje z Japonci ne morda iz cerkveno političnih ozirov, marveč iz golega sovraštva in mrŽDJe do slovanstva in slovanske Rusije. To sovraštvo je v njem že tako vkoreninjeno, je s tako elementarno močjo sililo na dan, da je pozabil vseh ozirov na milijone slovanskih vernikov, kojih srca gore za boreče se brate na Daljnem Vztoku in katere mora v dno duše boleti, da se njihov duhovni poglavar ostentativno postavlja v vrste sovražnikov slovanskega rodu. Pij X. je morda to storil, ker je prepričan, da so mu katoliški Slovani tako robsko vdani, da jih lahko brez nevarnosti žali v njihovih najsvetejših Čuvstvih. Pa naj bo motiv za ta njegov korak že ta ali oni, pravi prijatelji slo-vanstvn mu morajo biti samo hvaležni, da je vrgel s sebe krinko prijatelja Slovanov in 3e pokazal v pravi luči! Pametnejši in razsodnejši med Slovani bodo menda vendarle uvideli, da ! zanje ne more priti nič dobrega s Petrovega prestola, na katerem sedi tak strupen sovražnik slovanstva, kakor je Jožef Sarto I No, končno se morda Udi slovanskim narodom odpro oči, da spoznajo, da iz Rima nam ne dojde rešitev! Za slovensko šolo. Na impozantnom shodu, ki se je vršil preteklo nedeljo v Trstu in o katerem radi tega niemo natančno poročal', ker se nam ni privoščilo nobenega poročila, sta se sklenili tudi dve resoluciji, ki so jih takoj v nedeljo izročili c. kr. vladi na roke gosp. dvornega svetnika Schwartza. Prva, predložena po predsedniku, se glasi: Trlaiki Slovenci, zbrani danes, dne 20. novembra 1904, na javnem •hodu v »Narodnem domu« v Trstu ponavljajo najslovesneje svojo že od leta 1885 tolikokrati v ulogah in na javnih shodih stavljeno zahtevo po ustaac-vitvi slovenske ljudske dole v mestu tržaškem in r ozirom na to: da je po uradn statistiki slovenske zasebne l)udske iole in c. kr. nemških ljudskih šol v Tritu izkazanih nad 1000 za šolo godnih otrek Blovenske narodnosti, ne glede na to, da je najmanje enako itevilo slovenskih otrok prisiljeno pohajati italijanske ljudske šole, da zahteva kardinalno peđago-gično načelo, naj dobivajo otroci elementarni pouk v svojem materinem jeziku, da člen XIX. osnovnih zakonov priznava popolno enakopravnost vseh deželnih jezikov v Soli, uradu in javnem življenju ter določa, da imajo javne šole v deželah z mešanim prebivalstvom biti urejene tako, da se more vsaka narodnost izobraževati v svojem jeziku, ne da bi se jej bilo treba priučevati drugemu deželnemu jeziku, da bi bilo skrajno krivično in naravnost nezaslišano, ako bi morali slovenski otroci oh znanih zelo neugodnih lokalnih vremenskih razmerah in ob c kr. na-odslej te nevarnostih, spojenih z velikanskim cestnim prometom svetovnega trgovskega mesta hoditi iz mesta do eno uro daleč na kmetske šole v okolico, da so sedaj po odločbi c. kr. upravnega sodišča ovrženi vsi tisti izgovori, ki so služili vladnim oblastim, da so zavračale nujno in v vsakem obziru opravičeno zahtevo tržaških Slovencev, izražajo svoje ogorčenje na brezmejnem zavlačevanju tega vprašanja in pristranskem postopanju od strani o. kr. vlade, zahtevajo da se vlada in posebno mestniitvo v Trstu loti stvari objektivno, brez obzira na ka-terosibedi stran in da se drži strogo načel, izraženih od najvišje upravno-sodne instance, in posebno osnovnih zakonov, na katere so vsi c kr. uradniki prisegli: proglaša vlado odgovorno za vse nedogledne posledice nečuvene krivice, storjene tržaškim Slovencem na šolskem polju; in poživlja c. kr. vlado najodločneje, da v najkrajšem času reši vprašanje slovenske ljudske šole v Trstu po razmerah in potrebah, po zakonu in pravici in na način, ki bo dostojen kul-turme drŽave. Dodatna resolucija g. Kopača pa se je glasila: Jugoslovanski sooijalno-demokra-tiiki proletarijat v Trstu aklene z ozirom na temeljne nazore soc. demokratične stranke glede dosege ljudskih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu sledeče: Soc. demokratična stranka je mednarodna stranka, oaa obsoja predpravice narodov, prav tako, kakor obsoja one po rojstvu in rodu, ter priznava vsakemu narodu enake pravice v vsakem oziru. V tem, ko to konstatira, izjavlja ob enem naj od ločnejši protest proti šovinistiČninacijonalniborbi, LISTEK. Značaji. Samko Cvetkov Marin. Oni imajo nazore . . . Ot. Zupančič. (Dalje.) Frane je poznal pastirico že dolgo, ker je složila pri sosedu, zato se ga ni bala. Tudi že prej časih je pobožal njeno tenko kožico na obrazu in ji je povedal par mehkih besed, ali ni mislil ničesar. Ta večer pa ga je prevzelo in zaljubil je to mehko, nedolžno stvar. Srce mu je bilo polno ljubezni in ker je ni vzela vse Anetka, jo je daroval nji . . . sosedovi pastirici . . . Iskala sta dolgo in klicala ali bilo je zastonj in pastirica je jokala. Franc jo je tolažil in pravil, da je ovca gotovo doma pri drugih, samo vštela se je, in pasta-rica je bila potolažena nekoliko . . . „Kaj bi jokala, Francka!" „»Gospodar bo hud!uu aPotolažim ga . . . Daj mi roko." Podala mu je roko in potem sta Sla po polju in prišel je gozd, za ka-ttrim jt bila ie daleč domača vai. Franc ji je položil roko okolu pasa in sta hodila hitro drug poleg drugega. Izginil je tisti strah, ki je navdajal Franca in minila je groza, ki je polnila njegovo srce ... Njena bližina ga je obvzela vsega in daroval ji je svojo dušo, ki je bila tako trudna in je želela počitka ob njeni duši, še nedolžni in neizmučeni. Plašne sence za drevesi so se poskrile in izginile so tiste tatinske oči . . . Izginile so tiste tatinske oči, njene pa so gledale tako nedolžno in gorka ljubezen je sijala iz njih . . . Franc je dal roko okolu njenega pasa in jo pritisnil k sebi, Francka je drhtela in stopala hitro poleg njega. „Kako si nežna in nedolžna . . . In tvojo ustnice ..." Potem, ko je rekel tako, jo je poljubil in Francka je bila omotena od sladkosti prvega poljuba. „„Franc, ali me imaš res rad?"" To so bile prve besede, ki si jih je npala izgovoriti naglas, poprej se je bala njegove bližine; bala se je, da ne bi odbežal, če bi izpregovorila. „Francka, res te ljubim . . . Glej, imel sem v mestu drago ljubico, bila jc sicer lepša kakor ti, ali ni znala tako ljubiti . . . Ime ji je bilo Anetka in je hodila v šolo. Bila je kodrolasa in nosek njen je bil skoro premajhen.* Francka je poslušala in ni obrnila pogleda od njega, v tem pa je tudi zasijala iz teme luč prve hiše, kmalu nato druge, tretje . . . „Doma sva in lahko bi naju srečal kdo, zato Francka sem te spustil." Šla sta že proti domačim hišam in zato Franc ni več držal Francke za roko, ker bi ljudje gledali za njima. „Lahko noč, Franc!" „„Pozdravijena ljubica; lahko noč, Francka!"" Odhajala sta vsak proti svoji hiši . . . Franc je mislil drugo jutro na prejšnji večer in se je spomnil Francke in svojih besed in zdelo se mu je, da mu ni žal. Ljudje so hodili pod njegovim oknom in on je čakal Francke. Mislil je, kje da bi mogla biti tako dolgo in je želel, da bi prišla na prag in bi zakrila oči z roko in bi pogledala na njegovo okno . . . Bele roke so odprle sosedova vrata in na prag je stopila Francka. Zaslonila jc oči pred solncem in je pogledala proti njego • verni okna; zasmejala ie je in izginila za vrata nazaj. Mogoče je gledala skrivaj izza vrat nanj in ga je želela. Franc se je spomnil Zupančičeve pesmi: „Nedolfnost kakor pajčolan dekličje lice krije ti, kod zvezdi dve izza megle očesci tvoji sijeti" Spomnil se je in je bil vesel, ker je vedel, da je vsa ta nedolžnost njegova in ni tatu, da bi mu jo mogel vzeti ... Ali vstala mu je v duši druga kitiea in jo je govoril polglasno: „Po trgu gres ... In častniki po trgu promenirajo, a pogledi poželjivimi za tabo se ozirajo ..." Tedaj mu je namreč prišla na misel Anetka in obraz je potemnel in stisnilo se je srce od Žalosti. Anetka je bila njegova najsrčnejša ljubica in zdaj je odšel od nje tako brez slovesa in ljubezen njena ga ni spremljala na poti . . . Žal mu je bilo in zaželel si jo je bolj gorko, kot Francke. — Dolgo časa se je premagoval in skušal pozabiti Anetke in ljubiti samo Francko, ki se je tako navezala nanj... Ali za vedno vendar ne more biti; kaj bi i Francko! Ona je kmetica in ni lanj, ki je izobražen . . . Nekdaj ji je povedal, ko je bil ž njo na pašniku, da pojde in naj ga pozabi. Jokala je Francka, ali tolažil je ni, ker je bilo tudi njemu hudo. Drugo jutro je odšel . . . Francka je stala na pragu ; zaslonila ai je oči pred solncem in je gledala za njim. Zamahnil ji je z roko in je šel . . . Pozdravljena, Francka! — 111. Mesečna je bila noč in veselo je vstalo jutro nad mladimi vrhovi zelenih gozdov . . . Mesečna je bila noč in vesele so bile zvezde na nebu, potem pa so potemnele in padle so za obzorje, kakor Človek pade v prepad in pokrvavi skala od njegove srčne krvi . . . Tako je bilo tisto jutro, ko je odhajal Franc Artič in si je Francka zaslonila oči gledajoč za njim — Pozdravljena Francka! — Franc se je namenil obiskati nekatere znance in tovariše. Obiskati jih je menil zato, da bi si v njihovi družbi nekoliko razvedril duha in bi pozabil na pretečene dni. Poet Gradiški je sedel v gostilni, ko je vstopil Frane in pri isti mizi so ki ima tvoj izrastek v vladajočem avstrijskem sistemu. Uvažuje, da tvori slovenski ži-velj v Trstu veliko manjšino prebivalstva, katero so neopravičeno pre-mira, izraža tržaški soo. demokratični proletarijat narodu v tem kulturne m boju avojo simpatijo in pomoč. Oziraje ae na emelj strankinega programa zahteva, da mora biti Šola obvezna, brezplačna in sretna in da mora uatrezati potrebam in razvoju posamičnih narodov; da dobivajo učenci učila sploh, ter da ae otroci ljudskih šol in oni na višjih učnih zavodih, ki ao sposobni aa daljno izobrazbo, prehranjajo zastonj. Mednarodni soc. domokratični tržaški proletarijat je pripravljen napeti vso svoje silo, da pomore brezpravni manjšini tržaškega prebivalstva doseči kulturna sredstva, ki služijo v to avrho in ao za izobrazbo neobhodno potrebna. Vojna na Daljnem Vztokn. Izpred Pori Arturja. »Lokalanzeigerju« se poroča iz Šanghaja: Kakor se zatrjuje, se nahaja v portarturškem pristanišču š? pet ruskih oklopnio, dve oklopni križarji, tri topniČarke in 11 torpedovk. Vse te ladje so še popolnoma sposobne za boj. Križarka »Bajan« in ena izmed torpedovk ste usidrani izven pristanišča, kjer ste popolnoma varal pred japonskimi granatami. Posadka v Port A'turju zre z zaupanjem v bodočnost. Vsi sobojevniki, tudi Kitajoi, se udeležujejo obrambe. Nekatera poročila zatrjujejo, da šteje posadka nad 4000 mož, drugi viri pa zopet nagiašajo, da ima general Steselj še okoli 28 000 mož v trdnjavi. Trdnjava se še lahko drži najmanj do konca rceseca januarja. Poročilo generala Saharova. General Saharo v poroča z dna 22. t. m.: Naši prostovoljni lovci ao 20. t. m. ob štirih zjutraj zavzeli gorovje na obeh straneh gorskega prelaza Smhajhn, štiri kilometre južno od vasi Tgunpov. Devet lovcev ae je priplazilo k ograjam, zavarovanim s kavlji, pred japonskimi utrdbami. Ko so ograjo prerezali, so jeli metati na japonske pozicije ročne kitajske granate in streljati na Ja ponce, ki bo bili vsled eksplozije alarmirani in so prihiteli na lice mesta. Japonci so se morali z znatnimi izgubami umakniti. Lovci so uplenili vao municijo in puške, ki so jih Japonci pustili na bojišču. Dne 21. t. m. je sovražnik napal del onega ruskega oddelka, ki se je že prejšnjega dne boril z Japonci pri vasi Ujcinoi. Sovražnik je bil odbit in je imel velike izgube. Na naši strani je bilo ranjenih 10 častnikov in 30 prostakov, ubitih pa 10 mož. 22 t. m. so Japonci s težkimi topovi obstreljevali vas Sakopu. V noči z 22. na 23 t. m. je vladal mir. gedeli nekateri drugi Francovi znanci. Akademik Dužan je govoril 8 študentom Drži čem o nekem nameravanem govoru in Gradiški je bil zamaknjen v natakarico, žensko za vse pripravljeno in majhno. „Angela, kje pa imaš tisti posmo-ljeni predpasnik?" „„Kaj pa imaš zopet tisti pred-asnik?"" „Dopade se mi ... če ne prine •eš temale gospodu v tistem predpasniku, zlijem skozi okno." Pri tem je pokazal Artiča, ki je gledal njegove predrzne roke . . . Gradiški, pusti Angeline prsi! — Angela mu je prinesla pijače in potem se je pričel pogovor o navadnih stvareh, največ pa o ženskah . . . Dužan je poznal vse najboljše gospodične po domaČem mestu — mesto pa je bilo tudi v resnici majhno in dolgočasno samo na sebi — Držič je balj molčal, ker je prišel iz nekega zavoda, kjer se ne sme govoriti o lepih licih in mehkih ženskih rokah. Gradiški pa je govoril na vsa usta in tudi Artič ni hranil besedi . . . Tako je bilo dosti zabavljanja, kletvic, smeha . . . kakor se spodobi za značajno družbo. Najveži Na desnem krilu se je bitka že pričela? »Times« poročajo iz Mukdena: Po poročilih generalnega itaba centralne armade se je na desnem krilu bitka že pričela. Kakor se kaže, so Jsponoi pričeli z ofenzivo, da bi s popolno gotovostjo dognali moč ruskih pozicij na desnem krilu; sploh pa je položsj tak, da mora biti napadalec povsodi, kjerkoli naskoči, pripravljen na velika izgube. »Morning Post« javlja is Šanghaja: V japonsko glavno taberišče so došla zanesljiva poročila, da se je ruska armada na levem krilu združila a centrom, da bi z vso silo naskočila japonaki oenter. Kuroki je na te ruske dispozicije reagiral s tem, da je stopil v ofenzivo in se približal ruskim pozicij am. Istočasno je jelo prodirati proti Beveru tudi japonsko zapadno krilo. Japonski napad na Putilovo goro. Reuterjevemu uradu se brzo-javija iz Mukdena: Namen japonskega napada na Pucilovo goro dne 19 t. m. ie sedaj ni popolnoma jasen. O organizaciji napada ni ničesar znanega, ve se le, da so se navala udeležili trije ali štirje bataljoni, Sodi se, da se je napad izvršil brez vednosti japonskega glavnega taborišča. Vsekakor pa je bil ta dogodek najvaž nejši, kar jih je bilo po bitki ob reki Šah«i. Naakok se je smatral za splošni naval. Vsa ruska armada je bila takoj pripravljena na boj in vse potrebne taktične dispozicije so ae takoj odredile tako na zapadni, kakor tudi na vzhodni strani Putilove gore. Japonci so se približali na 50 jar dov ruskim okopom; pričel se je ljut boj in Japonci so se končno morali umakniti. Drugega dne je ležalo na bojišču 80 mrtvih Japoncev; več nego 200 ranjencev pa so Japonci vzeli eabo. Rusi so izgubili samo okoli šest mož. Rusi obstreljujejo vsak dan japonske pozicije pri Linšipu. General Kuroki. Iz Londona se poroča: Vkijub oporekanju se v Mukdenu, kakor se brzojavlja, vzdržuje vest, da je ge neral Kuroki umrl na disenteriji. To vest so prinesli Kitajci, ki so dc-epeli iz japonskega glavnega tabo rišča. I*to vest priobčuje tudi bero-linski »Lokalanzeiger«. Vohun? Iz Čifua bo javlja: Japonci so v Iukovu prijeli nekega človeka, ki zatrjuje, da je avstrijski podanik, ker so ga imeli na sumu, da je ogle-duh. Ponujal je Japoncem v nakup ruske vojaške tajnosti. Kakor se oje, ga nameravajo Japonci izgnati iz Mandžurije. _ Državni zbor. D u n a j 23. novembra. Nadaljevala sc je debata o dr. Korberjevi iz- klafači nespodobnih anekdot nc bodo priznali, da niso za spodobno družbo. Narod si je ustvaril sam svojo terminologijo in je vpielel med njo tudi špi-Časte izraze, ki bodejo filistrsko nho. „Tako torej?" je vprašal Dužan. S tistim mozolastim je govorila Pretnarjeva Minka." „„Vzemi jo vrag — a tistim!"" »Prvoletnik je v semenišču 7U „„Po božji milosti!"" Pesnik Gradiški je bil posebno ogorčen, ker je bila Minka njegovo dekle . . . ljubica bi ji rekel Človek. Minka v resnici ni bila vredna ljubezni, ker je bila nekako starikava in njena hoja je bila zelo neprikupna, ali Gradiški je bil vnet za vsa mestna dekleta . . . Med takimi pogovori je minulo dopoldne in pri cerkvi svete Krvi je zazvonilo poldne. Pričeli uo prihajati razni uradniki, ki io obedovali »pri Franoeljnu« in prišel je tudi umirovljeni aodnijaki sluga Josip Račič. Prodno pripovedujem nadalje, moram omeniti, da je bil Josip RačiČ original nad originale in bi bilo treba aa njegovo karakterizaoijo Valter;a Škota ali Šakspirja. Poleti je nosil javi. — Podpredsednik drž. zbora posl. Kaiser je govoril kakor navadni nemški šovinisti. Slikal je nemško vznemirjenja valed ustanovitve slovanskih pa-ralelk v Šlesiji, kritikoval je podržavljanje Češke gimnazije v Opavi in poljske gimnazije v Tešinu tsr zahteval, da se morajo slovanske paralelke odstraniti iz Opavc in Tciins. Končno js aaglašal potrebo nemškega državnega jezika kot posredovalnega jezika ter naj se p# tem uredi tudi pouk po celi državi. — Posl. Pete-lsnc (Poljak) je odgovarjal predgovor-niku in posl. D e m 1 u. Rekel) je, ako se Poljake m očita, da so njihove šole narodna vzgajališČa, želi isto tudi nemškim šolam. Samo naj bi se v teh šolah ne delale za drugo državo. Državi, koje podložniki smo, morali bi zvesto služiti. Poljaki delajo tako. Zavračal je nadalje očitanje, da se v poljskih šolah goji sovraštvo do Nemcev ter poudarjal, da se nemščina resno goji v vseh galiških šolah, ker so tam Poljaki brez straha pred germanizaeijo. Naj bi Nemci privoščili tudi drugim narodom narodne pravice, in ne bo se jim nikjer bati sovraštva. — Posl. B i a n kini je najprej izjavil, da se v Dalmaciji prav nič ne čudijo, ker se v dr. Korberjevem govoru Dalmacija ni omenila. Čemu tudi? Saj je Dalmacija eldorado habsburške monarhije. Govornik pravi, da bi lahko obširno opisoval zločinsko brezskrbnost vlade napram Dalmaciji, toda čemu govoriti o vladi, ki ni imela za Dalmacijo nikoli srca in razuma«. Habsburška monarhija bo pri prvi priliki na jugu žela to, kar je s svojo brezvestno in besno politiko že sto let sejala. Dalmacija je po 40 letnem budem boju sedaj vendar združila vse stranke, da zavrne vladni načrt, s katerim se je hotela uvesti nemščina kot uradni jezik. Jezikovni načrt, ki so ga izdelale stranke, je vlada zavrgla. Ali ni to najboljša ilustracija za odkritosrčnost dr. Korberjeve vlade.« In zakaj? Ker 80 s*) germanizacijski načrti vlade razbili na aložncsti strank. — Poal. M ali k: »Najboljša bi bila izločitev Dalmacije, kakor stoji v našem programu! Potem bi imela verna duša mir!« — Posl. Biankini: »To pride. Upamo, da bodo tudi Iatiija, Trst in Gorica sledile zgledu Dalmacije v jezikovnem vprašanju Tudi v teh deželah mora priti do kompromisa med Slovenci, Italijani in Hrvati.« Potem je začel govoriti o aferi namestnika barona H a n d 1 a. Rekel je: »Dr. p!. Kor-ber nam je podaril moža, ki ne pozna narodovih šeg in navad, in ki je le nezadostno vešč deželnega je zika. Brez znanja narodovega jezika pa dandanes niti pri Hererojih ni mogoče vladati. Baron Handel je začel z besno germanizaeijo. V kratkem času, odkar je namestnik, je Dalmacija postala pravcata naselbina tujih, mladih aristokratov. Tudi gi-gerlov v vseh mogočih oblikah in izdajah im-mo.« — Posl. M a 1 i k: »Ravnotako kakor na Štajerskem.« zelen klobuk in na traku se je poznalo, da je bil že dostikrat premočen, kajti trak je bil masten od potu; prekratek frak je opletal na njegovih suhih plečih in je bil že gotovo zelo star; bele hlače so bile prekratke in še tiste, ki jih je nosil še v alužbi, in od tega je bilo kakih deset let. .. Rs-Čič je bil nekdaj sodnijski sluga, ali vsi so ga nazivali »gospod dvorni svetnik«, kar mu je ugajalo . . • Dru gim obedovalcem je bil za zabavo, ker bo B8 vedno norčevali is njega medtem pa je on pri njih dobro živel, ker so rau vedao puščali jedi, posebno mesa . . . Penzija njegova ni bila velika, zato je plačeval samo obed, večerjal pa ni... Artiča je za nimal ta človek in zato sem se po-mudil pri njem. Pravili so ArtiČu, da vselej, ko dobi penzijo, pijeta z Gradiškim; Gradiški ni tajil.. . Popoldne je prišel t gostilno tudi abiturijsnt Polip. O njem je Ar- tiču pripovedoval*. Zajčeva Josipins: »Videla sem ga ko je bil tu v naši vasi . . . fteleno obleko . . . rdečo srajci ... bo passcnd und dann semmel-blond ... A**!*!« Polip je bil res lep mladenič in je zaslužil Josipinin vzdih — Poal. Biankini: »Pri vaa znajo vssj govoriti.« — Posl. P a s h e r: »O ne! Pravijo le: Eh, eh!« — Posl. Goti: »Včasih tudi i! a!« Nadalje je pravil Biankini, da je v politični upravi 50% tujcev, med temi $0% Nemcev. (Medklic: »Pa vsaj Španjolov še nimate, kakor pri nas!«) Ti ljudje nimajo drugega opravila, kakor da uganjajo razne športe. Ker je v Dalmaciji premalo divjačine, prirejajo lov na mačke. Dalmatinci pa so vsa taka Uživanja prenašali. Prenašali so tudi sramoto, da je njih namestnik preoblečen v kitajskega mandarina z dolgo kito paradiral v javnem lokalu. (Poal. Wolf: »Tako uniformo bi morali nositi vsi avstrijski namestniki!«) Niao pa mogli Dalmatinci trpeti, da j h je namestnik žalil tudi na časti v svoji birokra-tični in otročji prevzetnosti. Tedaj je deželni zbor brez razlike strsak žaljivca Dalmaoije enoglaano obaodil ter mu pokazal vrata. V vsaki drugi uatavni državi bi po taki odločilni in impozantni manifestaciji ljudskega zastopstva iato takoj razpustili ali nameatnika odstavili. Dalmatinski namestnik pa še ostane, dasi se ne sme nikjer pokazati v deželi, ki jo upravlja, ako se noče izpostaviti neprijetnim demonstracijam. Na kaj še čaka ministrski predsednik v Dalmaciji ? Ali hoče še novih škandalov ? Minister, ki ustvarja take razmere, v katerih ae pravice in čuvstva celega naroda brezvestno in cinično teptajo z nogami, ne spada več v parlament, temuč na zatožno klop. — Končno je govoril poal. Mihejda o slovanskih paralelkah ▼ Šleziji. Položaj na Ogrskem. Budapešta. 23. novembra. Vae-učiliščni odbor je izdal poziv, naj dijaki opušta vsakršne demonstracije na cesti, zato pa naj vsak v svojem okraju agitira proti vladnemu aten tatu na parlament. Kmalu se izdela tudi spomenica na predsedstvo drž. zbora, ki jo podpišejo visokošolci oele dežele. Budimpešta, 23. novembra. Voliloi pl. Szelia niso odobrili njegove demisije ter ga hočejo zopet voliti za svojega poslanca, toda Szell nikakor noče več sprejeti mandata. Budimpešta, 23. novembra. Grof Julij Andrassv je izdal na svoje volilce obširno pismo, v katerem pojasnjuje svoj izstop iz liberalne stranke. Budimpešta, 23. novembra. V današnji seji mestnega odbora je bila hrupna obstrukcija. Sedem občinskih zastopnikov, ki bo obenem opozicijski poslanci, je interpeliralo župana Halmcaa, zakaj se je udeležil nedeljskega shoda proti obstrukoiji. Vihar je bil tolik, da 89 je morala seja zaključiti. Trgovinska pogodba z Nemčijo. Dunaj, 23. novembra. Za danes napovedano potovanje ogrskih ministrov na Dunaj h konferenci zaradi »No, Polip, kaj boš povedal?« »»Ničesar novega.... Angela piva!«« V pijači bo bili vzrejeni ti ljudje in zato ao vedno pili in zapravljali življenje. Tudi Zajcev Maks je prišel in ž njim sovaščan njegov, študent Niko ___Vaa družba je popivala vse popoldne in potem so šli drugam . . . Račič jih je vodil, ker so mu dajali za pijačo .. . Na večer, ko je odhajal, je povabil Maki Artiča k sebi na dom . . . Artič je obljubil, da pride —--— — Kakor človeku, ki gleda v reko in se straši valov in koprni po glo binah, želi z reko daleč proč, misli na smrt in se pogreza v njene tajaš — tako je bilo pri Artiču, ko je šel s Gradiškim in Dolinarjem na obisk k Zajčevim ... Sli bo čez most io Dolinsr je opomnil, kako bi lahko zaradi poraankljivoati varnostnih naprav kdo padel v reko .Frano je pogledal v tolmun in je zakoprnel po njegovih tsjnah . .. Pot je bila vkre-ber in zato zelo nepripravna, kakor bi človek lezel po polomljeni lestvi trgovinske pogodbe s Nemčijo je izostalo ter se odgodilo na posnejii čas Dsn še ni določen To je odvisno od tega, kdaj bodo poroČevalsi imeli i zgotovi jen materijal sa ministrsko konferenco. Največ ovir še vedno del« točka o izvozu Živine. Iz srbske skupščine Belgrad,23 novembra. Mini. strski predsednik PaŠić je isjavil, da se je razmerje Srbije do avstro-ogrske monarhije vsled obiska oglatih trgovcev v Belgradu znatno iz boljšalo. Glede Bosne je izjavil ministrski predsednik, da si morajo Srbi b kulturnim delom pridobiti simpatija Evrope. Kraljev obisk v Sofijo je na pravil razmere med obema državama prav iskrene. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 22 novembra. Včeraj so prišli v Skopi je zadnji trije avatro-ograki čaatniki za maeedonako orožništvo. Potemtakem je sedaj tam vseh šest novih Častnikov. Solun, 22. novembra. V Bitoljs io okolici so zadnje dni zaprli zelo mnogo bolgarskih odličnjakov, učiteljev, duhovnikov in kmetov. M zaprtimi sta tudi Četovodja Izo S u garov in znani agitator za veliko-bolgarske ideje Naum Arnavtov. Belgrad, 22 novembra V Pri štini je bil pripravljen atentat na srbski konzulat, ki bo ga zarotniki hoteli zažgati, kar pa ae je pravo časno izvedelo in preprečilo. Srbsko prebivalstvo je tembolj razburjeno, ker so baje turške oblaati vedele za hudobni naklep. Ustava za Rusijo. Petrograd, 23. novembra. Načrt, ki so ga izdelali poslanci ruskega zemstva glede konstituoionaine ustave, je precej radikalen ter ima med dru gimi določbe: »Na čelu ustave stojita car in državna uprava. Svoboda miš ljenja in shodov ter osebna nedotakljivost. Preatolonasledništvo ostane nespremenjeno. Carjeva oseba je ne-dokljiva. Ministri so odgovorni za carjeva dejanja. Državni zbor (duma sestoji iz dveh zbornic, iz zbornice zemstva in iz zbornice ljudskih zastopnikov, zastopniki se volijo na temelju splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice. Aktivno in pasivno volilno pravico ima vsak polnoletni neomadeževani državljan moškega spola. Zakone sprejmeta obe zbornici ter jib car petrdi. hvrševalno oblast ima kanoelar, ki imenuje ministre« Dnevne vesti. V L»cb!ij 24. novembra. — „Slovenčeva" spravna etiketa. »Slovenec« se jezi, da »Domovina«, list, »ki je včasih vneto zagovarjal slovensko slogo«, ni pozdravila od njega sprožene spravne akcije s tistim navdušenjem, k»kor je pričakoval. Izvajanja dotičnega ^sjsr1 Dali«? « pi*ilooi- do svetlih zvezd; kakor bi hodil po Bteklu, tako varno je moral stopati človek, da ni padel. — Na vrbu brda se je videla na drugi strsni v dolini Gorica, rojstna vas Maksova in nje govih sestra. Rekel bi, prišla je povoden in je potegnila seboj tri po potnike, ki so obstali vrhu hriba, in jih nesla v dolino, tako hitro so bili Artič in tovariši v dolini. Rekel bi, prišla je ladja po morju in je odnesla človeka, ki je stal na bregu, tako hitro je hodil Artič skozi Gorioo proti Zajčevi hiii. Rekel bi, obtičala je ladja na skali in ae razbila, tako se js bilo zgodilo Artiču, ko je zagledal Anetko na pragu. Gradiški in Dolinar ata pozdravila in šla dalje, Artiča pa je povabila Anetka. »Proam, kar naprej, goapod Artič!« Frano js občutil tako Čudno pri teh besedah in ko je stopil v sobo jp zagledal tiste tatinske oči, ki io ga mučile nekdaj in jih ni Še poznal. Osnažena uniforma mu je prikriviU hrbet v poadrav in mu pomolela roko. »Dovolite, moje ime —« aaCast mi je, moje Frane Artič «• (Dalje prih.) Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 269, dn6 24. novembra 1904. štajerskega rodoljuba imenuje »čudno razmišljevanje«, zamolči pa vse glavne točke, v katerih ao podani razlogi, zakaj se Štajerski rodoljub ne more ogreti za spravno akoijo. C*rnu prikriva škofovo glasilo svojim čitateljem, da odklanja »Domovina« od klerikalcev započeto spravno akcijo, zbog tega, ker ve, da klerikalci ne mislijo resno na združitev vseh Slovencev v eno stranko in da jim spravna akcija služi samo kot političen manever?! Resnica pač oči kolje! In »Slovenec« ve dobro, da so očitanja »štajerskega rodoljuba« tako utemeljena, da jih ni mogoče izpodbiti, zato jih je tudi previdno svojim čitateljem zamolčal in vtaknil vse ob-dolžitve mirno v Žep, ne da bi se potrudil jih vsaj navidezno ovreči! »Domovina« proglaša »S;Ovenčevc« akcijo za veliko n e o d k rit o srčnost nasproti občinstvu in narodu, kot ironijo in ogorčeno vprašuje, kako upajo gotovi krogi (klerikalci) trositi slovenskemu občinstvu pesek v oči, češ, da bi bilo dobro politični boj končati z ustanovitvijo enotne velike stranke, dočim v isti sapi pridigajo boj, brezobziren boj, celo ob-strukcijo. To so krepke besede, ki so klerikalce zadele v živo, da jim je vzelo vso sapo! Niti braniti, niti zagovarjati se ne upajo, dasi so očitanja, zabrušena jim v obraz, taka, da naravnost izzivajo na odgovor, na obrambo. A klerikalci molče ped pezo teh očitanj, ker so resnična in ker vedo, da jim ni mogoče jih ovreči ali izpodbiti; zavedajo se, da so bili razkrinkani in da je slovenska javnost spoznala njihovo s toliko rafioiranostjo uprizorjeno spravno akcijo, za katero so si obetali slavo-spevov od vseh koncev in krajev slovenske domovine, kot goli hum-bug in navaden »švindel«. Bridka mora biti ta zavest in prav nič se ne čudimo, da sedaj klerikalci re-signireno tarnajo in se pritožujejo, »da so na svetu tako Žalostni ljudje, katerih z nobeno stvarjo več ne morejo razveseliti«! Ob, t h, kako je to hudo, kako je to grenko! — Lucidum intervallum. Dan na dan se „Slovenec" in njegova politična druhal trudita, da bi Slovencem dokazala, da narodno ■ napredna stranka nima drugega smotra, kakor škodovati ljudstvu, žrtvovati njega koristi požrešnemu tujcu in je zapeljati v gotovi propad. Razni klerikalni listi slikajo brez sramu naprednjake naravnost kot odposlance hudičeve, ki imajo edino nalogo, slovenski narod spraviti v pogubo. Med tiste, ki so si v tem oziru stekli največ zaslug, spadata tudi ..Slovenski Gospodar" in „Naš Dom", katera urejuje v Mariboru Častivredni g. Anton Korošec. Anton Korošec, eden najbolj bojevitih klerikalnih pete- linov na štajerskem, ki doslej ni pustil na slovenskem liberalen niti ene dobre dlake, ki je slikal liberalce kot izvržke iz pekla, kot izdajalce, kot prodano sodrgo in kaj vemo Še kako, ta gospod se je tudi oglasil v „Slovenca", da izpove svojo mnenje o spravni akciji, V svojih izvajanjih pravi med dragim: „Slovenska socialna demokracija gotovo ne podpiše programa, kjer bi stala ohranitev slovenskega življa na prvem mestu. Kaj pa z drugimi Slovenci, ki niso socialno-demokratjčnega naziranja ? Vsem drugim Slovencem je ohranitev in osreČitev sloven skega naroda zares sku p n a želja." — Gospod Korošec, ali se niste zmotili, da priznavate, da je tudi slovenskim liberalcem resna želja „ohranitev in osrečitev slov. naroda", ko vendar sicer vi in vaši tovarši v raznih varijacijah to zanikate? ! Ali je bilo to priznanje samo „lucidum intervallum,,, ali prvi korak k poboljšanju? Morda je klerikalce le sram, da tako grdo in nesramno farbajo nevedno in lahkoverno ljudstvo ! — čisto brez srca za naše sodnike je ta Gleispach. Mi se sicer zanje poganjamo, kolikor je v naši moči. In le v tem smislu naj se razlagajo naše „gleispachjadeu, katere temelje vsikdar ua najtoČnejŠih informacijah. Tako smo zlasti zadnjič zopet potipali naš hvaležni „objeetum irae" in opozarjali ua najnovejšo mahinacijo, s katero se nam hoče v Gradcu ugrabiti eno „slovensko-* nadsvetniŠko mesto. Imeli smo prav, kajti vedno bolj se potrjuje vest, da hoče Gleispach a tout prix spraviti na to naše mesto nadsvet-nika pri graŠkem deželnem sodišču Josipa Linhardta. Zakaj da je ta nem-škonacijonalni „ultra4* priromal v tako milost pri nadpredsedniku „pravice", ne vemo. Kajti preskočil bode poleg nad-svetnikov tudi čez 30 svetnikov-predni-kov, ker je šele od leta 1897. graški svetnik ! — — Sliko gospe Ter« Jenkove in c en življenjepis prinašata ruski »Slavja^.ski Vjek« in bolgarska • Reforma«. — Javno predavanje« »Splošno slovensko žensko društvo« priredi, kakor smo že opetovano poročati, tudi letošnjo zimsko sezono več javnih predavanj v veliki d zorani »Mestnega doma«. Vstop je vsekdar prosi ter vaa komur dovoljen, saj so namenjena ta predavanja z'asti širšim slojem, predvsem pa ženskam ljubljanskim. Kot prvi v tej sezoni bode predaval v nedeljo, 27 t. m, ob 8 uri zvečer vseučiliftdni profesor g. dr. Vinko p i. ŠercI »O ženskah v stari Indiji«. G pref. dr. Šercl, slovenski Mezzofanti, ki govori in piše — 45 jezikov naj raz no vrst nejš h prebivalcev vseh delov sveta, je potoval mnogo in daleč naokrog in tako podaja ta veliki, vkljub temu skromni in ljubeznivi slovanski učenjak v svojih vedno izborno sestavljenih ter za vsakogar prezani mivin predavanjih svoje uprav ogromno znanje raznih jezikov in dežel ter njih Šeg in navad. Z »to vlada tudi za poljudna predavanja prof. dr. Šarola vsekdar splošno zanimanje med vsemi krogi ljubljanskimi. — rorohSi Akademični slikar g Rihard Jakopič se 26. t. m. poroči z gdč. Al. Oern jjevo v Škcrji Loki. Bilo srečno! — Umrl je včeraj popoldne nenadoma od kapi zadet Črkostaveo g. Viktor Rogl v 62. letu starosti. Pokojnik je služboval dlje časa tudi v »Narodni tiskarni«, pred svojo upokojitvijo pa v Bambergovi. Pogreb bo v petek popoldne ob 4 uri. Blag mu spomin! — Nesreča na Jesenicah. PiŠe se nam o katastrofi na Jeseni oah od zanesljive, dobro poučene atrani: Poročilu »Slovenca« o nesreči v železniškem predoru v Hru-šici se na prvi hip vidi, da ga je napisala nevešča roža. Po »Slovencu« ao ae plini vneli v »prvem« rovu, kakor da bi imeli rovi številke — prvi, drugi itd ., in sicer »7 kilometrom« od vhoda. Pripomnimo, da bo ves predor, kadar bo končan, komaj dolg 6800 metrov. Ce bi bila torej »Siovenčeva« trditev resnična, bi se bila sploh nesreča prigodila izven predora — nekje na Koroškem. Posebno pametna tudi ni opazka, »da se delo v predoru zopet nadaljuje, kakor da bi se ne bilo ničesar pngodilo u Kaj pa bi se naj delalo? Ali se naj delavci in inženirji od puste, ali se naj sploh nadaljne delo v predoru opusti? — Včeraj je bila na licu mesta sidntjska komisija, v kateri so bili preiskovalni sodnik dr. Foerster, zastopnik drž. pravd ništva, zdravniška izvedenca dr.Ster-gar in dr. Schuster in tehniška izvedenca rudarski inženir P. End-lioher in deželni nadinženir Ivan S brisa j. Tej komisiji so ae še pridružili obrtni Lomisar iz Ljubljane — Žitnik, okrajni komisar iz Ra dovljice in okrajni zdravnik dr. Kogoj. Dognalo se je, da so ae plini vneli 2885 m od vhoda v rov. Na licu nesreče je bilo mrtvih 10 mož, eden pa je med transportom v bolnico umrl. Ranjenih je bilo osem; izmed teh je eden včeraj popoldne umrl, dva pa ae še borita s smrtjo. Tudi vsi drugi so smrtnonevarno ranjeni, vendar pa se upa, da še okre vajo. Poškodbe ponesrečencev so grozne, zato je bilo tudi agnosairanje mrtvecev silno težko, ker so spačeni do nepoznanja. Lase in brke imajo sežgane, obleka jim je zgorela na životu, koža na telesu jim je ožgana, udje, kakor da bi bili pečeni. Zdravniška preiskava je dognala tudi grozne notranje poškodbe. Rebra, noge in roke so žrtvam zlomljene, črepinje več ali manj razbite, srca in ledice so počene in tudi jetra so poškodovana. Vsi ti ponesrečenci so bili takoj mrtvi in ni bilo zanje nobene rešitve, ako bi bili rešitelji tudi takoj na licu mesta. Komisija je dognala, da je bilo svežega zraka, ki se po že lezn:h ceveh (70 cm diam.) pritiska na kraj, kjer se dela, v rovu tako pred eksplozijo, kakor po eksploziji dovolj in nedostajanje zraka ni povzročilo Bmrti niti enega delavca. Podsulo ni ni kogar in tudi ne pogreša se nobenega več. Sjdnijska preiskava se še danes nadaljuje, da Še torej vse podrobnosti niso znane. Kolikor se pa čuje, ne pripisujejo izvedenci krivde nikomur in bo mnenja, da je k a t a s t r o f o p o v z r o č i 1 zgolj nesrečen slučaj. — Pii strašni eksploziji v karavanškem predoru so bili ubiti nsilednji de lavci; Kormanšek Jakob is Šmartoa na Paki, 43 let star; N a -r a o č i ć Rade s Hrvatskega; Pire Anton iz Domžal, 24 let star; Ca man G iz Belluna, 41 let star; Ko bič Matevž z Jesenic, 16 let atar Kravanja Anton iz Bovoa, 47 let star; Cadanco Aleksij is Bergama, 44 let star- Mihelčič Andrej iz Bovoa, 31 let star; Mihelčič Janez iz Bovoa, 43 let star; Mihelčič Andrej iz Bovca, 51 let star; Tomelj Peter s Križa pri Kamniku, 20 let star in Anton Rožič od nekod a Kranjskega. — Smrtnonevarno ranjeni so: Tomić Tomo a Hrvatskega in Kranjci Mrenčič Ma tija, U d o v i 6 Alojzij, Sršen Alojzij. TeŽko ranjena ata: Buci Giuseppe in Delput Giuseppe iz Italije. Poleg teh sta bila še dva delavca lahko ranjena. — 01 strašne nesreče, ki ae je pripetila v predoru na Hru-šioi, se nam poroča, da sta včeraj v tamošnji bolnici za silo umrla zopet dva ponesrečenca. V bolnici je baje tako vpitje, da človeka, kadar to sliši, kar mrzel pot spreletava in da se mora ganiti pri t m tudi najtrše sroe. — Iz zapora je pobegnil v Trebnjem leta 1887. rojeni Ivan Meglic iz irebeljskega okraja. Imenovani ima ooiioijsko nadzorstvo in je bil Že 12trat sodnijsko radi različnih deliktov kaznovan Najbolj pa je ne varen tuiemu imtt,u — Poitna odpraviteljica pred porotniki! Prejeli smo sle deci dopis: Velecenjeni gospod urednik ! Kakor zagovornik pred goriško poroto oproščene poštne odpraviteljice gčne. Joabime Stanonik Vas vljudno prosim, da sprejmete z ozirom na v včeraj sni številki pod znamko „ Poštna odpraviteljica pred porotniki" se nahajajoče poročilo sledeči popravek. N i resnica, da bi si bila gčna. Stanonik v Gorjah prisvojila 1200 K; resnice je na tem le toliko, da je morala ona kakor odgovorna uradnica založiti primanjkljaj 1200 K, ker pravemu storilcu, ki je izmaknil omenjenih 1200 kron, niso prišli na sled. Z odličnim spoštovanjem dr. Ravnih ar. — Pozor pred budimpeštanskim! tvrdkami za razpredalo srečat na obroke! Pred kratkim oiivotvorjena »Ogrska bančna in menjalniška akcijska družba« v Budimpešti (»Ungar. Bank- und \Vechsel stube Aktiengesellsenaffi in Budapest), katere voditelj je Arpad Balo g, išče po iaseratih po avstrijskem časopisju na isti način agente, kakor je to delala doaedaj tvrdka za raz pečavanje erečk na obroke A. Balog & Cie. v Monakovem in v Budimpešti. Odkar je Balog oživotvoril omenjeno akoijsko družbo, peča se s razpečavanjem srečk v podobi posojil in vložkov (depotov), kar je pa ravno tako nedopustno po avstrijskem zakonu e prodaji srečk na obroke iz leta 187t, kot prodaje arečk na obroke od strani veeh drugih prodajalcev v Monakovem in v Budimpešti. Kdor sa pusti zaupajoč zagotovljenjem takih tvrdk, da so njihova razpečavanja dovoljena, zavesti, da zanje agitira, priđe v nevarnost da ga dohodar stvena aodišča obsodijo v občutne denarne, oziroma z a p o r n e kazni. — Odbor ^Dolenjskega pevskega društva v Novem mestu" naznanja vsem izvršujočim članom, da se prične v petek dne 25. t. m. ob 8. ari zvečer prva redna pevska vaja. Vse one p. n. dame pevke, in gospodje pevci, kateri so glasom okrožnice vabljeni, naj izvolijo ta dan sigurno priti, da se zamore po mnenju vseh določiti nadaljni redni obisk vaj in da se obenem določi tudi prihodnji pevski koncert. — „Narodna čitalnica v Celju" si je pri letošnjem občnem zboru izvolila tale odbor: Predsednik: dr. Josip Sernec, odvetnik, podpredsednik: dr. Ivan Dečko, odvetnik j tajnik: Fran Vogl&r, učitelj- blagajnik: dr. Ivan F e r ■ mevc, odvetniški koncipijentj knjižničar: Matej Suhač, profesor; odborniki: dr. Josip Vrečko, dr. Juro H r a S o v e c V e k o a l a v Kukovec in ključavničar Ivan Rebek. — Iz Gornjega grada se nam piše: Načeluika aavinjake podružnice »Slovenskega planinskega društva«, gosp. Kocbeka, je zadela huda nesreča. V ponedeljek mu je umrla najmlajša hčerka. — Za občinskega zdrav« nika v Ljutomeru je imenoval ondotni občinski svet hudega »Nemca« dr. Mor i ca M io he I i tsohs, ds kljubuje narodnemu zdravniku dr. Chloupku. Toda slovensko prebivalstvo se je že privadilo ljubeznivemu dr. Cbloupku tako, da drugega zdravnika ne potrebuje in ne mara. Zdrževati ga bodo pač morali občinski očetje iz občinske blagajne — Glas iz občinstva. Ža zopet se moramo obračati na slsvni mestni magistrat s prošnjo, kakor vsako leto, da bi nam dal poauti naše pešpoti, ker po Trnovskem pristanu in Opekarski cesti je toliko blata in luž, da bi človek kmalo v njih obtičal. To pa ni čudno, ker celo leto ne vidimo niti enega mestnega delavca, da bi blato poatrgal, ki ae prične pri novem mostu čez Grada-ščico in potem skozi po Trnovskem pristanu in Opekarski oeati. — Vprašali bi tudi, kaj je b stopnjicami ob Malem grabnu pri Velikih čolnarakih ulicah, katerih še do danes niamo dobili r Več davkoplačevalcev. — Podružnica avstrijskih slikarjev, pleskarjev in sorodnih strok v Avstriji naznanja svojim sodrugom, da se vrši v nedeljo dne 27. t. m. v gostilni gosp. Vetterja, Florijauske ulice št. 0, ob 10. uri dopoldne društveno mesečno zborovanje. — Aretovan je bil danes leta 1887. rojeni in semkaj priatojni delavec Avgust Novak, ker je v nedeljo posestniku g Jožefu Cundru v To-mačevem štev. 32, ko je šel ta pit, ukradel konjsko jermenje. Novak je šel nekoliko pogledat danes okoli južnega kolodvora, a ga je tam službujoči stražnik prijel. Aretovaneo je brez ene roke in ima pri ti teleani napaki še duševno, da se ne more odvaditi kraje. — Delavsko gibanje« Včeraj so se odpeljali s južnega kolodvora v Ameriko 4 Slovenc', nazaj pa je prišlo 19 Hrvatov. — Iz Hrušice je prišlo 100, ia \Vestfalskega pa 90 Hrvatov. — V Podbrdo se je odpeljalo 100 Hrvatov. — Hrvaške novice. — V nadomestilo za »Vienac« začne v Zadru z novim letom izhajati »Hrv.tska knjižara« literarna revija, ki jo bo urejeval Nehajev. — Za biškupečki mandat kandi- Konklave 1 1903. m. (Dalje) Med splošno največjo napetostjo se je izvršilo oddajanje glasovnic Dobili so: Rampolla 29, Sarto 21, Gotti 9 glasov, po en glas pa Oreglia, Di Pietro ia Capecelatro. Še med skrutinijem je naenkrat vstal kardinal Pazvna in vzel v roke neki papir. V istem trecutku ao vstali dunajski kardinal Grusoha, praški kardinal Skrbenskv, solno-graški kardinal Katsohthaler in ogrski primas kardinal Vaszarv ter stopili k Puzyni. Z močnim glasom, ki se je tresel od razburjenja, je kardinal Puzvna Čital naslednjo izjavo: Honori mihi duco, ad hoc offi-cium jussu altisaimo vooatus, humi-Utme rogare Vestram Enainentiam, prout decanum Sacri Collegii Emi-nentissimorum Sacrse Eoolesiae Car-dinalium et Gamerarium S. R. E, ut ad notitiam suam percipiat idque notiiloare et declarare modo ofticieso velit; nomine et auetoritate Suae Majestatis Apostolicae Francisci Jo-»©pni imperatoris Austriae et Regis Hungariae, jure et privilegio sntiquo uti volenta, veto xclusionia oontra Emineatissimum Dominum meum cardinalem Marianum Rampolla del Tindaro. Romaš, 2 augusti 1903. f J. Gard. Puzvna. »Štejem si v čsst, poklican na ta posel po najvišjem ukazu, najpo nižneje prositi Vašo emineneo kot dekana sv. kolegija kardinalov in kamerlenga sv. cerkve, naj VaŠa Enninenoa sprejme v vednost za svojo osebo, kakor za deklaracijo in uradno notiiikacijo veto izključenja proti Njega Eminenci mojemu gospodu kardinalu Marijanu Rampolli del Tindaro v imenu in po avtoriteti Njegovega apostolskega Veličanstva Fransa Josipa, cesarja avstrijskega in kralja ogrskega, ki je voljan, es poslužiti te stare svoje pravice in svojega privilegija.« Kskor blisk z jasnega so treščile te besede med ksrdinale. Že pri prvih beaedah so Rampollovi pri jatelji zatrepetali. »Honori mibi duco« , .. čast mi je ... je rekel Pu-ljns. Z enim udarcem je ugonobil najmogočnejšega moža rimake cerkve in je pri tam še ošabno rekel »čast mi je«, ko bi bil vendar vsakdo drugi rekel »obžalujem, da morama .. . Pred vsem je treba pribiti, da je modus, na kateri je bil itrečen ta veto, popolnoma nov in da je tuii oblika nekaj popolnoma novega. Na tak način še nikdar ni bil izrečen veto. Uvaževati je, da ao vsi kardinali priaegli na konstitucijo, po ka tert je izključen vsak veto. Puzvna se ni mogel pregrešiti proti konstituciji, saj je bil sam nanjo prisegel — zato je iskal nove, doslej nepoznane oblike, da bi izrekel veto tako, da bi ne grešil proti storjeni prisegi. Ali je Putvaov način tak, da tej prisegi ne nasprotuje, o tem se psč ne more ničesar reči. Kakor je Oreglia nasilno odpravil aooesso — in Oreglia jo tudi prisegel na konstitucijo, tako je pač ravnal tudi Puijna. Kardinal Oreglia je na Puzy-novo izjavo samo pripomnil: To naznanilo se niti ofioijalno, niti ofioi-jozno ne sme vzeti na znanje in ae ne bo upoštevalo. Kardinal Puzvna je odgovoril, da ima kot ksrdinsl pravico in dolžnost izreči kako sodbo, da obvsruje oerkev pred škodo. Frsncoski kardinal Msthieu je razburjen protestiral zlasti proti iz razu veto. Potem je vstal kardinal Rampolla in je ponosno rekel: Obžalujem, da se je posvetna oblaat drznila poakuaiti, uteaniti avobodno volitev papeža in se dotakniti dostojanstva svetega kolegija. Kar se tiče moje neznatne osebe, izjavljam, da bi se mi se bilo moglo nikdar nič častnejšega in prijetnejšega primeriti. Rekel je to ponosno vzravnan, čeprav smrtnobled. Priznati se mora, da je kardinal Rampolla v smrtni uri svojih ponosnih sanj, ko je pred njim razpadlo, po čemer je 30 let hrepenel, ohranil občudovanja vredno dostojanstvo. In tudi v tej bridki uri ga ni zapustila njegova bistrovidnost. Vedel je, da želi trozvezs, da želi zlasti nemški cesar, naj postane papež ksrdinsl Gotti. To je hotel preprečiti in je tudi preprečil. Ksr nsenkrat se je med ksrdinali začelo govoriti: Bog neče političnega nego religijšznegs papeža in v tistem trenotku je bils tudi Že zagotovljena izvolitev beneškega patrijsrhs kardinala Sarts. In Sarto je bil tudi izvoljen. Dobil je 50 glasov. Ko je kardinal lii- cbard razglaiil izid glasovanja, so kardinali pokleknili pred Ssrtom in opravili prvo adoracijo. Temnega obraza je kardinal Oreglia vprašal kardinala Sarta, če aprejme izvolitev. Sarto je začel jokat ; solze so mu dušile glas in milo je zaječal: Oh, naj gre ta kelih mimo mene--volja Gospodova. Oiorno je kardinal Oreglia zarenčal na novega papeža: Ti nimaš drugega reči, kakor da sprejme?, ali ne sprejmeš. Sarto je še malo jokal in potem tiho rekel »Acoipo«. Ko je bil preČitan zapisnik o papeževi izvolitvi in ai je bil novi papež izbral ime Pij X. so pspežs peljali v zakristijo, kjer je bil pripravljen beli talar. Iz previdnosti so bili naročeni trije taki talarjt, en velik, po meri kard nala Rampolle, en majhen, po meri kardinala Di Pietra in en srednji, a obširni po meri dobrorejenega kardinala Gottija. Pij X je arednjevelik in debel in zato so ga oblekli v talar, ki je bil pripravljen sa kardinala Gottijs In v tem talarju je s notranjega balkona Petrove cerkve podelil svoj prvi blagoslov. (Dalje prib) dajejo »ObzoraSi« varaždinskegs od-▼etnika dr. Pera M a g* d i ca, »pra-vadi« pa župnika Jurja T o m o a. — Ljubljanska društvena godba priredi danes aveoer v prostorih hotela »Ilirija« društveni koncert za člane. Začetek ob S. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. * Najnovejše novice. — Krst italijanskega prestolonaslednika princa Humberta bo 4. decembra v Kfirinalu. Krstu bodo prisostvovali črnogorski knez Niko, vojvoda Connaught kot zastopnik angleškega kralja in pruski princ Albreht kot namestnik nemškega cesarja. — Predsedstvo italijanskega senata je ponudil ministrski predsednik Giolitti grofu N i g r i. — Nern3 k o-amerišk a parobrod ca pogoba se je včeraj v Wafih:ngtonu podpisala. — N e m & i* i poštenjakoviči. Najemnik kopal sča in zdravilišča v Badenu pri D j naju, zdravnik dr. E n d i etz b e r g e r, je zbeial v Ameriko, zapusti?8i četrt milijona dolgov. — Bombe v Barceloni sta bije poiožiia dva Italijana in neki Argentmec. Dva teh krivcev Že imajo. — I/gredi v Varšavi. Za prihodnjo nedeljo so zopet napove dani voliki izgredi. Delavci imajo baje 6000 revolverjev. — Visok sneg je zapadel na Tirolskem. Snežilo je včeraj ves dan Vsa gorska pota so zasnežena, tako da ne morejo prebivalci iz h š. — Svojo mater je ubil in oropal v HuUienovci pri Brnu neki Ve. Vedba!. Umorjeno 74letno mater je nečloveški sin zanesel pod streho ter hišo zažga). Zločin je storil, ker mu mati ni hotela izroditi hiše. — Za odpravo smrtne kazni s) se zedicile vse politične stranke v švioi. * Prav novodobno gledališko predstavo kuje neki stavbni nadzoruik Tiiford v Louisviile, Ky, namreč resnični gledališki požar. Njemu je prišlo na misel, da bi bilo za gledshšzo občinstvo j&ko koristao, če bi s j priv&dilo resn čaemu gledališkemu pož*ru, d* bi znalo ve?ti v nesreči. Zato bo poskrbel za posebna požarna okua nad odrom, skozi katera bo lahko švignil pl&meo. Med odrom in občinstvom bo prozorna staklena stena, da bedo gledalci brez nevarnosti lahko požar opazovali. Kdaj bo prvikrat gorelo, ae ne vemo. * Zapuščina Mavra Jekaja. Sedaj so dcgnali v Budapesu mren tiranje zapuščine pok. piaatalja Jo-kaja. Samo njegova vila ca Scbwa benbergu je cenjena 75000 K * Kitajski koSedar. Kitajsko prebivalstvo je zelo vznemirjeno, ker ao državni astrologi v Pekingu v koledar za let* 1905 uvrst li osmi me-s-c dvakrat, ker je leto prestopno. Vsled tega bo imelo prihodnje lato na K.tajskem 13 meaeoev. V tem vidi kitajsko prebivalstvo znamesje za veliks nesreče ia ujma, ker je tudi zadnja velika povodesj na Kitajskem bila v prestopnem letu. Ljudeki preroki na Kitajskem pravijo, da prihodnjo leto izbruhne velika vojna. * Cene zemljišča v Londonu. Cene s>mi|JŠ6em v Londonu bo zadnja leta čudovito poskočile. Že v predmestjih velja aker zemlje, ki je za kmetovalca komaj 1000 kron vredna, 192.000 kron. V trgovskem okraju so cen* še mnogo višje. V bližini angleške banke velja aker zemlje 60,500000 K t. j. 1500 K za kvadratni čevelj ali 10 K za kvadratni pike. Ob pristanišču velja aker zemlje 240 do 400 K ali 10 do li milijonov aker. ' Zaradi butare dračja človeka ubili V gozdu pri Marijinih varih je gozdni čuvaj Andrej Bohm zalotil delavca \Valterja, ki je nabiral suho veje. Uuvaj ga je hotel aretovati, a ker se mu je delavec uprl, ud in! ga je s puškinim kopitom tako močno po glavi, da ga je na mestu ubil. * Neznan narod v Aziji. V Rusiji zbuja veliko senzasijo pripovedovanje potovalca Kozureva, ki se j« ravnokar vrnil domov po dveletnem potovanju po Mongoliji in vztoč-nem Terkestanu. Kozurev namreč trdi, da je v veliki puščavi Tarinov, severno Kašmira, naisl narod mešane mongolske in evropske pasme. Ta narod ima kralja, ki je po izgledu in običajih čisto evropskega izvira. V neki veliki zelenici (oazi) blizu Kbotandarje je prišel Kozurev vn§kosaesto,ki je izgledalo kakor evropska srednjeveška mesta. Mesto se imenuje Guna ter ima nad 2500 prebivalcev, ki so popolnoma podobni evropskemu plemenu. Prebivalci so govorili jezik, ki ga Kozurev ni razumel ter so bili napram njemu vljudni, dočim so oba njegova vod- nika saprli. Kralj ali poglavar tega mesta je pravcati Evropejec Na sebi je imel haljo, podobno rimski togi. Vae dni, dokler je Kozurev preživel v mestu, so mu dali hrane, kolikor je hotel jesti. Bojimo se, da je ta Kozurev ruski — kljukec. * Kamela in sivankino uho« Vsakomur se je gotovo že sdela Čudna svetopiaemaka primera o ka mali in šivanki. Sedaj je to čudno vprašanje rešeno. V časopisu za znanost novega testamenta as opozarja, da je Že v petem stoletju rasiožil AgricoU, da izrek ne misli veloloda (camellua), temuč debelo vrv na ladji (oamelue). Tudi grško bolgarski teolog Tbeopkjlaktos je pripomnil že v 11. stoletju glede te primere, da ni mialiti na žit si, temuč na debelo vrv, a kakršnimi mornarji privezujejo ladje k bregu. Cerkveni očetje pa ne poznajo tega imena ter so skovali spako o kameli. Pa še druga razlaga je za to primero. Na Jutrovem imajo česio poleg velik'h bišnih vrat še mala vratca za osebni promet. Ta vratca imenujejo Ar&bi »sivankino uho«. Kamele morajo seveda spuščati skozi velika vrata, ker skoz »Sivankino uho« ne morejo na dvorišče. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 24 novembra. Stavku-jočih premogarjev je 1200. Stavko so vprizorili delavci pri severni železnici, štrajkujoči zahtevajo, da se jim tedeoska plača zviša na 25 do 30 K in da se uvede rok 8 dni za odpust iz službe. Do sedaj še ne primanjkuje premoga, če bi pa štrajk trajal le nekaj dni, bi moralo več tovarn ustaviti delo. Budimpešta 24. novembra. Iz liberalnega kluba je še izstopil grof Viktor S!J nnl nn DtinajsUi cesti se odlikuje po tem, da obsega v reanlel naznačeno množino železa. — Zunanja naročila po 2 povzetju. 1264—22 Gosp. Juliju Hrfirtiiuiaiifft-iK lekarnarju v Štokeravi. Vsporedno pošiljam Vam 4 dolarje s proSnjo, da mi za ta denar pošljete takoj zopet VaSe želodčne soli. Vspeh presega moje pričakovanje, tako da bom vse svoje življenje najraje jemal Va5o želodčno sol. Spoštovanjem TtMldeus Baluel.MftiUI 233 4 b 36 Reed ot. Pristno se dobiva pri Izdelovalcu •i u I i J u *«*!b:»ii iiiaiiii--;, dežel Bitem Hlanoi a&teiii lekarnarju v fttolte- m v t. dalje v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena skatljice K 1 50. Razpošilja se s poŠto vsak dan. a ne manj kot 2 fikatljici. Oblastveno konces. vzgajališče javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., Naubaugurtel 36 Ustanovljeno 1849. 219-45 4-. 4 Zahtevajte ilaatrovani cenovnik lodjetja za žarnice I. „Ideal"22 L Hugo Pollak f^DUNAJJI., WiDgiwa Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevaro8ti. Poraba VL kr na 1 uro. z Na tisoče zahval- nih pisem iz vsega sveta obBega pojasnevalna in podnčna knjiga kot do-v>; mači svetovalec o lekar-' narja A. Thlerryjit balzamu In eenilf. ina7.Hu kot nenado-mestnem sredstvu. Po sprejetja 35 vin (tudi v znamkah) se knjiga posije franko Naročniki balzama dobe knjigo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic balzama stane K 5, 60 malih ali 80 dvojn. steklenic K 11*— franko z zabojčkom itd. 2 lončka centifo- lijskega mašila franko z zabojčkom K 3'60. Lekarnar A. THIERRV v Pregradi pri Rogaški Mulini. Naznanite mi ponarejalce in prodajalce po-naredb mojih edino pristnih izdelkov, da jih kazensko zasledujem. 3175-4 tfifeKe > . ^sV. ^ zdrave n Od tisocev z dravn iKo pri poročen a f< a j boljs a hrana na želodcu bolne otro ltLO. Jzborno se je obnesla pri bluvanju, črevesnem kataru, driski, zaprtji i. t. d. Otro CI vspevajo Izvrstno pri tem in ne trpe prav nič na ra ep re b -avlji vo sli. Dobi se v lekarnah !n drogerijah Tovarna R.Kuf e K & Ham b u rg in Dunaj, i. Umrli so v Ljubljani: Dne 21. novembra: Jožef Vidm*r, ključavničar, 20 let, Hranilnična cesta St. 10, jetika. V deželni bolnici: Dne 21. novembra: Martin Svete, gostač, 67 let ostareloat. — Anton Matjaž, kajžar, 47 let, pljučnica — Marija Kouril, čevlarjeva žena, 62 let, kap. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni karzi dun. borze 23. novembra 1904. ATaloabent papirji. °/4 majeva renta .... °/0 srebrna renta .... avstr. kronska renta . zlata u /• °/"o ogrska kronska „ 0l * M ■1 am 43&4£& «au Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrneža in lakov. —y*t Električni obrat, fr«— hO I Urliniii-liano Brata Ebsr. lili 1842. Prodajalna in komptoar: Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica: Igriške ulice št. 8. Pieskarsk mojstra c. kr. drž. In c. kr. prlv. juž. želez. Slikarja napisov, Stavbinska in pohištvena pleskarja« Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. ni Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanj© sobnih tal pod imenom ,Rapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 3 9 Su iiili ostankov veliko v zalogi. Za jeseeslo Id zimsKo sezono t se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom HUGO IHL xxxv Ljubjanlxxx ^ fjpitalskih ulicah «.4. Vzorci na ntomm poštnine prosto Ker nameravam opustiti svojo knjigarno in trgovino s papirjem, prodam tudi svojo in založništvo slovenskih ljudskih in mladinskih spisov in molitvenikov. Interesenti naj se blagovoljno obračajo naravnost name J. Giontini v Ljubljani. = 33«7 -3 V. ♦7«7t7t7Y7*7t7*7t7t7l ^♦7*7*7*7*. ♦7*707?7*7»7*7*7»7*7*7«"VVVr< Razpis službe mašinista pri vodovoda za Novo mesto v Stopicali. Isti mora biti vešč v ravnanja z bencin motorji ter tudi vešč popravljanja raznih vodovodnih naprav. Plača 1100 K na leto ter prosto stanovanje v stro jami Prošnje so vložiti do 10. decembra 1904 na mestno županstvo v Rudolfovem. Nastop službe s 1. januarjem 1905. Mestno županstvo H^dLolfovo dne 20. novembra 1904. 3390-2 Žnpan: 8. pl. Sladovic. Vsekdar najnovejše prave GRAMOFONE in ga>A«»č»4&^ v veliki izberi s i n :inj^k • cesta Mt. SO Preflajim . .. otroke .. .. .. Zamenjava« ...... stare ,..... plošče (Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa"). 1710-44 Ustanovljeno 1. 1862. Telefon štev. 584- c. In kr. dvorni ' ^fffigf strojnik OTJIV^J", VII., liTrti^iOI'tStrj\H«SO 71. vogal Burggassa. ^TajTrečja in nsiJolosežnejElia. zalega peci navadnih in tudi najelegantnejse ^— opremljenih. ■ •A Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirane peci. Regulacijake polnilne peći od K 15'— naprej. Štedilniki, ognjišča * strojna ognjišča JSm Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peci za peko, sušilni aparati itd. Specialni katalorn zastonj ii: poštnine prosto. Preselitev krojaške obrti. Podpisani vljudno naznanja p. n. občinstva, da je preselil svojo rojašfeo olort z Brega ste*. 14 na Dvorski trg štev. 3 (pod „Narodno kavarno11) Zahvaljuje se za dosedaj izkazano mu naklonj'enost in upa, da mu jo p. n. občinstvo tudi nadalje ohrani, ter zagotavlja, da bo s točno postrežbo, najboljšim blagom in zmernimi cenami vedno skušal zadovoljjti cenjene naročnike. Z odHCnim spoštovanjem VEKOSLAV BARLE civilni in vojaški krojač 3331—5 izprašan in izvežban na c. kr. tehnologičnem obrtnem muzeju na Dunaju Ljubljana, Dvorski trg 3. 'v E MJEVe Priznano I> r \ ji z u u m li »i ! Po znamenitih patentih tehnično, kakor tudi higijeniČno =T- najidealnej&i kurilni siRtem. Originalni varstveni regulator. 1 ravnava se lahko od stopiujf do stopinje Jr Iztok plinov in eksplozije ' popolnoma izključene. Velika izbira po iseh cenah. Pazite natanfno na ime ,Rieaaner" in ne pu stite se premotiti k nakupu manj vrednih posnetkov. o3»l- 2 Ernoat Hammersohmidta naalednlkl MAĐILE, WUTSCHEB * Ko. I Gostilna v Ribnici tik kolodvora, se odda takoj v najem. 341H—1 Več se poizve pri Mariji Schvveiger, učiteljici v Dolenji vasi pri Ribnici. Izprašan strojnik se išče za oskrbovanje kotla, in stroja.* Prednost imajo taki, ki imajo kaj izkušenj v elektriškem obratu. Ponudbe na ravnateljstvo tovarne v Litiji na Dolenjskem. 3414—1 Li stanovanje v solnčni legi, obstoječe iz štirih sob z vsemi le zaželjenimi pritikhnami kakor poselsko sobo, shrambo, opravljeno kopeljo, veliko kletjo itd. se odda takoj event. s 1. februarjem 1905 v visokem parterju novosezidane hiše Št. 7 ulice ,,Stare pravde" (nasproti vrtu otroške bolnice). Natančneje se izve pri I. Lončarju v I. nadstr. hiše. 3413—1 Joss & Ld vvenstein c. in kr. dvorna dobavitelja j=EBBB Brezskrbno )dovmsko srečo jamč' prevažna knjiga o pri obilem blagoslovu z otrok.. ^ : Z več kot tisoč zah valni-jg? ijkjfecami P°SUja diskretno za * .90 h v avstr. znamkam J g08pa A. Kaupa, Berlin, SW. 230, inienstr M Avtomatske pasti na veliko za podgane gld. 2-—f za miši gld. i 20, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noči, ne puste duha in se same nastavijo. Past za ščarke ?,Eellp«c" ujame na tisoče ščurkov v eni noči; velja gld. 1*20. Povsod najboljši uspehi. Pošilja proti povzetju JI. fcehiillfr, Dunaj II. KurztiaurrffaNNe 4. Nebroj priznalnih pisem 2538-5 BRADI eve ftelodčne kapljice preje A TlariJaeelJKlie splošno priporočene vsled ojačujočega in pospešujočega učinka na prebavila ob pomanjkanju slasti, motenjih pre-bavljanja in drugih želodčnih bolečin. Zahtevajte po lekernah lzreeno le Bradyjeve želodčne kapljice C. Brady, lekarna ,zum Konig von Ungarn1, Dunaj L, Fleisch-markt 1. 3285—2 Čez plan. To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila krit'ka zelo radostno in jo cenila izredno lasicavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi »Slovenec" ter „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med Bodobnimi slovenskimi pesniki. Ta $ oglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, tekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote". Dobiva se v založništvu Lav. Schwentner-ja -v Ii|ubl|aiti 1 broš po 2 K, s pošto po 2 K10 h; v panteon izdaji pe 3 K, s pošto po 3 K 16 h. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Akcijski kapital li 1,4M»I>»000.— Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaj* vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava iu ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje. izžrebane vrednostne papirje in Za'/ariaie srežke proti vnovčuje zapale kupone. 2c-u-xz;rxi izg-o-Toi. Vinkuluje m devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. tkS" Enkmu|tt iu iukusbo menic, Tgjj Boriaa naročil«. 7tM Podružnica v SPLJETU. <3^= Df-uuni«- ilufc MpreJrttiM v tekočem račanu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—13) Promet s čeki in nakaznicami. modnega blaga za dame, sukna in raznega manufaktur-nega blaga, najcenejši nakup za neveste, bogato zalogo krojaških potrebščin priporoča J. KOSTEVC Sv. Petra cesta 4. Cene strogo solidne. Točna postrežba. Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnine prosto. 2973- 12 Trpti pooiočnii star 21 let, izurjen v trgovini mefta-: e ga in žetezninsk^ga blaga, žrli r«di prememh v sedanji stuibi isto sprenr>en»t>. Nastop mogoč v 6trdn?h. Naslov p^ve upravnistvo »Slov ' Naroda«. 3380-3 | Dobiva.se povsod! J.BUZZOLIM delikatesna trgovina % t j MtfeljMII i. S se nudi vsakomnr z nabiranjem naročil odličnih novcsti za božič, novo leto in pred pust. Ponudbe na M.;WAHRMANN, Budapešta, VI., Bajnok-utcza I. sz. 3383-2 4 pari čevljev ZH MHIUO Klel. t'g§« *9| se zaradi nakupa ogromnih množin prodaj«, za to sme&no nizko ceno. Par moških, par ženskih čevljev črnega ali rjavega uauja < kapicami za zavezovanje z močno .bitimi uanj. podplati, najnov. oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, ve-leeleg, ličnih in lahkih, vsi 4 pari za sanj , gld. 260 Za naročitev zadostuje dolgos; Po povzetju razpošilja razpoSiJjaluica čevljev A. Gelb, KrakoT, at. 40 Zamena dovoljena ali denar nazaj, rizik 341n torej izključen. Grenčica Florian" in liker 8-289 „Florian" najboljša kapljica za želodec. Patent HATSCHEK 2252-16 ternit (zakonito zajamčeno oznamenilo za ASBESTNI CEMENTNI SKRILJ.) "CBttSfif Et8n.lttovarna LUDWIG HATSCHEK "tŽZt'T buje vsem vremenskim vplivom, ne Vocklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. Gor- Avstrijsko, r ix. i.f eerggasse n. AndrasSystr.|33. oflrsko — Zahlevajte vzorce in prospekte. = Glavno zastopstva za južne pokrajine: Delniška drnžba portlaut cementa Dovje, v Trsta, via Geppa 2. K3 Izdelovanje oprem za neveste. Ustanovljeno lota 1870. Lastni izdelek o > > ee o c t/3 3 O -o • > ^9 ^a. ja: o «s 13 o ci e>9 d c* :m e> in otroke zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne eene znano daleč čez meje Kranjske, priporoča trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme C J. HAJ? dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd 2KS0-9 Ljubljana. * Mestni trg štev. 8. * Ljubljana. v*. 5 o » ? 1 r-~ o. 3 ? o 3 "O 3 9 3 2 S — O O Perilo po meri se prav brzo zgotavlja. Napravljanje oprem za novorojence. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnica in U»k .Narodne tu* karu c v