Četrtek, 14. Januarja (January 14), 1926.
STEV.—NUMBER 11
2000 MillzcaMli
Mi, 18. j an. — Parlamentarna skupina socialistične stranke, ki ja najmočnejša po-samezna deieg^ija v nemikem pa^amentu, j« sinoči dafinitivno sakMučila, da socialisti ne gredo v koalicijsko vlado. Z načrtom predsednik» Hindenburga, da ss orgaaisira vlada velike republi-kanake koalicije, ne bo torej nič.
Nogalea, Arts. — H. B. Tit-comb, predsednik mehilke Southern Pacific ielezaice, ki je 12. t. m. prišel is Nayarita, kjer ja sadnji teden bila vatikanska povodenj, poroča, da je okrog 2000 oeeb utonilo in naj»#nj 10,000 oseb ja Mm doma. Več ko 40 vaai in maNh mest ja bilo poplavljenih. Ko je voda upadla, je odkrila na kup* mrličev. Materijalna ftkoda ja ogromna. Natančno itavik» žrtev na bo nikoli znano, kajti deroče vode so odnesla na stotina trupel v morje.
Dunaj, 18. jan. — Potočna krisa v Rumuniji, ki ja naatalaH vsled konflikta med kronprin-cem Karolom in Bratianovo vlado,'»i« katerega Je sledila Karolo-va odpoved prestola, ja fte kritična. Danes javljajo iz Buksfralta» da ja vladni cenzor prepovedal časopisom pisati o motivih Ka-rolove odpovedi.
Opozicijonalne stranke kujejo velik kapital is afers. Opozicija Ja doaegla, da zbornica ia,#i o-dobrila imenovanja svata regentov, ki ima vladati po smrtOcra-Ija, če novi prestolonaslednik ta-
Demokratje:
avstrijske vlada.
Dunaj, 18. Jan. — Trije kr-ičansko-socialni ministri so podali ostavko in premljer dr. Ea-mek Ja nadopolnil njihove mesta s dvema nacionalistoma, tretji portfelj zunanjega mlnfstrs Ja L vzel sam. Nova vlada se bo ogrevala za polKiko mednarod-iMga sporazuma v avrto zdruti-tve Avstrija » ffmMjo.
NABOCITE m DUMO
rimska teUznioe. Oba vpraiaaji ■U sicer trd orah za abe Mali, toda oreh «ara biti «trt predno J« mofato misliti aa prijateljski Ptkt m* Grčijo ta JugoeUvijo
T
I 11, III
PROSVETÄ
Četrtek, 14. januarja.
PROSVETA
GLASILO SLOVKKSKB NARODNE A>DPOHB JEDJt0K
LASTNIMA S LOV KN 8KB NARODNB F	OOKUt» JKMfOTB	
Cm» oslssev po žep»rant RokopL	S ss ee vrsčsjo.	
IWersàtiee: Zodtwjn drimr» (lsvM Chic«	to ) AA	es
pol Ute tm SLS» se tri sMasflsi OUcsao tn CU*	» SSJO as Isto, SSJS se	sel
loto. 11.66 h tri sinn, in m Isoinosomatvo S		
NmIh m vm. kar lau stik •
•PROSVETA"
"Ttm enlightenment*
Orras Ol ike SloTMik National B«««ftt So4s*,|
kujoči rudarji ne bodo b svojimi ¿nižinami vred prezebali in stradali. Nabirajte darove za rudarje med seboj. Ako imate ponošeoe obleko, ki jo več ne raMte, izročite jo svoji lokalni organizaciji ali pa svoji lokalni strokovni
kot amo mi, ker ee je ob-debelila za sto dva dolarja in ne-
kaj centov čistega dobička. , 2daj nas doli
ergaateimu delavec storil svojo dolžnost, ne bodo trium-firali premogovniški podjetniki, ampak zmagali bodo radarji. Za to pa strokovno organizirani delavci, posetite -p., ~ —- — - ----
seje svojih lokalnih organizacij in dvignite svoj glas t^f Kffil prid stavku jočih rtiiarje v. OrgMimMfrtuAKjetmtm*	'J
prepasti! Na delo vsi!
m ■ ■■■......m i 1 mi .iii-
Subscription: UnlUd Stataa ( PI Chleniro UM, «ud ~
-MEMBER of THE PEDEBftATBD P*BSS"
v okUaajn n. pr. (Nor. SO-25) STeTfeei at	Mot.
Ko sem se nahajal v CMcsfu, «He jo prijatelj vprašal, Če mi jo kij znano o nekom olju v Montent. Povedal ssst rçu, de favno iz tistih kra-v jov prihajam in da sem na svojo
PREMOGOVNIŠKI BARONI 80 RAZBILI KONFERENCO.
Organizirani delavci, ne pozabite tega dejstva!
bodomiselnega prepričanja ne trpe kaj tokova, ker če vidijo, da ne morejo skopaj živeti, se sod-oči videl, da jo olje oso odkrito [nijsko ločijo, kar je tudi pravfl-ter da oe tudi moja fSNna nahaja ne dotUtesia oljnem polju. Povoda! mi jo, da so jeaefcsk agent pojavil po vzhodnih d«<avah in da jo prodajal delnico sa olje is Museloholl countyja v JtonUni. Zdaj t« da a! ne dnha ne Sluha o
¿¿¡S&isiV. lîf IffS^
niki poročali z debelimi in velikimi črkami, da zastopniki premogovniških podjetnikov" z antracitnega polja odhajajo v New York na konferenco za izravnavo stavke. Ve* »ti so bile Uko prikrojene, da so se éitale, kakor da ti zastopniki prihajajo na kon^renco iz človekoljubja, da se ¡konča stavka in z njo vred trpljenje stavkajočih rudar-
nice, ki jo meni popolnoma neznana. On tudi opiiu j«, da so našli olje, katero Uko vre, da ga gluhi slifijo in ds brizga Uko visoko, da ga slepi vidijo. Na to besede sem prisiljen odgovoriti, ker devsjo mene v slabo luč. Dopisovalec naj pri) pomisli, predno bo} ma znanja o stvari« meni v hišo in pre£4jai gs bom na svojo strolke na Ites mesU, da se bo prepričal, kaj j^resnica.
Dopisovalcu is major v Roundupu ni treba nastavljati strupa v našem listu mfretU-MszPotssk.	.T.
6 malo Če ni-pride k
jev in revnega ljudstva na vzhodu, ki strašno trpi zaradi kome^viko|on^iz^un^p kla-pomanjkanja primernega kuriva.
«Kdor v kapitalistični človeški družbi pričakuje človekoljubje pri podjetnikih, kadar gre za izboljšanje živ ijenskega položaja delavcev, ki zanje garajo in jim množe nfih premoženja, je v veliki zmoti V kapitalistični človeški družbi se ne produdra iz čkrvekoljobja, ampak blagovna produkcija in distribucija Be vršita zaradi dobička. To je jeklen zakon kapitalizma.
In kdor je toliko študiral sedanji kapitalistični sistem, da ga razume, mu je bilo znano, da zastopniki premogovniških podjetnikov z antracitnega polja ne gredo v New Yerk4z Človekoljubja, marveč zato, da rudarje na eden in drug način'premotijo, da sprejmejo take pogoje, Itt bodo koristili podjetnikom, rudarjem pa škodovali. Časnikarji večinoma razumejo kapitalistični sistem ne glede na to, takšne liste urejujejo: kapitalistične ali so-< dalintične, prkidelavske ali delavske. In tako so časnikarji, ki so zavijali vesti o potovanju zastopnikov premogovniških podjetnikov v New York, kakor da odhajajo tje kot ljudski dobrotniki, pomagali zavesti javnost, da Mkaj verjame, kar je v nasprotju z resnico. Kapitalistični in protidelavaki listi so slikali te zastopnike premogov fdikih podjetnikov kot usmiljene človekoljube, ki jih vodi na konferenco želja, da omMjo človeško trpljenje. Socialistični tn delavski listi *o jih pa prikazali take, ka~ koršni so v resnici.
Delavski in socialistični listi se niso zmotili. Podjetniki so pričeli polagoma izigfavati svoje poteze, upajoč, da jim zastopniki rudarjev nasedejo v spretno razpostav Ijeno mrežo. Govorančili so, da so za končanje stavke, pri tem pa izjavljali, da so tako ubožni, da ne morejo povišati mezde. Nekega dne so se celo izrazili, da so pri volji dati svoje knjige pregledati komisiji ali odboru, ki zastopa Javnost, da se prepriča o njih ubožnosti. Take besede niso pomenile drugega, kakor da love simpatije javnosti zase in da lahko odvale kriVdo za ponesrečeno konferenco na zastopnike konference. .Prežali so kot pes
opozarjam, kadar se pokaže tak "agent", da predno kupijo, se dodobra prepričajo. Jaz sem pripravljen dati pismena pojasnila.
no. -
Co bi bH kak greh, se mi vsiljuj* premišljevanje, kateri bi bil vetji i ***** skupaj in se vedno ubijatfin sovražiti ali ločiti so/dreg öd drugega In mirno živeti.
Ko imamo trdno prepričanje, pa si še drsne priti kak pop ter pisariti po frančiškanskem "dnevniku", da ravno "Prosve-ta" in drugi delavski listi so tisti, ki delajo sovraštvo med
Prosveto berem od štrani do ljudmi. BehoVščtaa, pojdi'sa svo-
strani. Tako som tudi opazil, da so je oglasil dopisovalec v Znr-
jfrni "ovčieami" ter jim pripoveduj take reči, dokler bodo "ov-Hoe" še pripravljene verjeti. Ljudje Me «e bodo več dolgo verjeli, spregledali bodo in po-| kazali "figo" slepiteljem. Ce M jih povsod tako podpirali, kakor jih podpiramo Slovenci v Kansa-s«, M jim bilo že sdavna odklen-kalo in prijeti bi morali Sa bolj koristno dok». — B. P.
HaseMtftoMMNl» 1 t--i
tako radi pohvalit), kako so do-brotljivi napram delavstvu, da-siravno jim je dobrbblt delavstva ravnotako pri srcu kakor lanski sneg, 1
de ni dolgo, ko sem čiUla v A. S., kako da je neki list zagovarjal porodno kontMo. Seveda, tak dobrotijiv delavski Ust, kot je A. 8., je kar hitro počil po o-menjenem listu, kako da je to škodljivo, grešno H} kettko ftiv-Ijenj da vzame ženskam. Oni M kajpada radi videli, da btvsska mati imela vsaj pol ducata o-trok. To bi pa po ttfih mNHjonju
nič ne škodovalo Ženskam in 110 uničevalo njih življenja.
Taki pisači dobro vodo, kaj jo njim na korist. Oai vodo, ds ma* ti s kopico otrok si ne more dosti pomagati do isbbrazbe, ker sploh nima čaaa sanjo, ko jo
vprežena doma kakor Sužnja.
aa kost, kdaj zastopniki rudarjev izrečejo besede, da ne Daairavno ima kak podučljiv
marajo itesodišča. Ali teh besed ni bilo od strani zastopnikov radarjev. Odgovorili so, da so za razsodišče, toda pod pogojem, da to razsodišče nima pravice nižati mezde pod sedanjo mezdo, ampak lahko odloča le o njih zahtevi za povišanje mezde nad sedanjo lestvico. Utemeljili so svoje stališče zelo pametna Rekli so, ako bi premogovniški podjetniki ne mogli plačevati sedanje mezde, tedaj bi bili premogovniški podjetniki še zdavnej bankrotirali. Nobeden podjetnikov ni bankrotiral, ampak je napravil še prav čeden dobiček. Noben podjetnik ne obratuje svojega podjetja iz usmiljenja do delavcev, manreč le zaradi dobička. >
Podjetniki so zapihali kot razdraženi gadje, ko «o spoznali, da jim ni njih zvijača popolnoma nič pomagala. Pobrali so svoje kovčege tn ae odpeljali domov, ne da bi pri odhodu rekli, kdaj se naj vrši prihodnja konferenca.
Ta jadern odhod podjetnikov s konference pomeni, da so podjetniki odločili sestradati rudarje in njih družine, da ne dsjo počenega grpša za to, ako mora revno ljudstvo po vzhodu trpeti mraz zaradi njih neizmerne sa-mogoltnosti po večjih profHih.
vajo.
Podjetniki so torej pokazali, kaj hočejo in namera-K ft*** Ü
Organizirani delavci! Jasni so vam zdaj nameni premogovniških podjetnikov. • Nastopite pri svojih strokovnih organizacijah, da sc zanimajo za poloAaj rudarjev, ^ . . . --da daruje vsaka lokalna strokovna organiaadja, da stav-|p^mo. o^orSi amo mu da
Ust, ga nima čaaa «tali. Rav notako jo vproien moš, ki mora pridno delati, da jo vsaki din na dohi, če hoče svojo drultao preživeti.
Je še nekaj ljudi, ki verujejo, da bo po smrti boljše. k«r trpijo tu, ali dosti jih ni več. Želeti je, da M «o tisti kmalu spregledali in si privoščili življenje na tem a vetu ter no skrbeli za drugega, ker ga ni.
Ko vidim v frančiškanskem listu pisanje pod naalovom "Mimogrede", mi pride v spomin naš eOeed is starega kraja, U nI nikoli šiUl brez verskega Časopisa. Kar je ¿ital, so bUi samo katoliški listi ali knjige. Pa gani bilo večjega surovefta kot jo bil U. Je že kakih petnajst let od ta. krat, pa še dobro pomnim, kolikokrat jo njegova žena ponoči pritekla k nam v sami spodnji obleki in prinesla a seboj otroke, kolikor jih je mogla, ko je prišel moš domov pijaa. BUa ni var-
Je kako
sa ni bilo dolgo domov, jo, ker jo že prej vedela, kaj jo čaka, pobrala svoje otroke in priAla k Ces nekaj «asa pride njen
pri nas ni, naj gre domov. Do» jo neko oseiftsfr začel z njim zbijati po vratih, da ga ni bilo ■ pomiriti. V tem času se je moja sestra tako prestrašila, ni «Ha ve* zdrava In je čefc leto dni prav radi tega umia.
Takih »lučajev je veliko in največ med katoličani. Ljudje svo-
Power Point, O. — Spominjam se na otroška leta, ko som pogosto slišal pregovor, da je stara navada želesaa srajca. Kakor vfeHke drugih, sem tudi jaz kaznovan Od narave a to železno srajco, to je, da se rad malo pohvalni.
Dopis je namenjen hvaliti ti sto, kar v resnici zaeluži hvalo. ¿Tu in v okolici je še mlada slovenska naselbina, Stoj$e žest-
razmerah ne bom'poročala, ker je bilo zadnji teden sporočeni) od MMi člana Gorenjca iz Armfc/Kans. nsjst družin. Vsi od prvega do
Odgovoriti hočem le ndkotiko zadnjega moža in Žene pridni, po-, frančlžkanskim pisačem, ki bi se Steni in zavedni delavci. V dokaz
naj bo, ker Imamo vsi svoje domove, dobro preskrbljene družine,'dve podporni društvi. Socialistični klub šteje 14 članov« Članski oddelek družtva S. S. P. Z. žteje 18 članov, mladinski pa 17 Članov. Društvo S. N. P. J. šteje *8 odraslih članov, 41 članov v mladinskem oddelku
Omenjeno je v ponos in reči smeofo, da smo bolj napredni fcbt drugi tu živeči narodpjp
Na Silvestrov večer smo člani društva "Cvetlica s plaatt" S. N. P. J. napravili nekoliko društvene zabave z namenom, da bi so tukajšnji Slovenci sežli in se med seboj par ar
Na veliko presenečenje je bila sabava tako dobro obiskana, da SO bili primemo veliki prostori br. Poženela napolnjeni.
Ljudstvo > bilo tako in sadovoljao, da je bilo veselje se mešati med njihi. Nikdo se ne more pritožiti, da ni imel s kom plesati, ker je bilo na izbirajo krasnih deklet in žen, katere so bile ves čas pri volji plesati in s vsakim. Ob petih zjutraj na novega >U je bilo videti, da jih celonočni ples ni utrudil.
Po veselici mi je uhajal spo* min IS «n SO let nas*j. ko som bil še mladenič. Hodili smo na čežke, nemške in slovenske veselice v BO!Wfcu in Nefffcu vsak drugi teden, včasih pa tudi dvakrat na teden. Le vCaafh ae je pripetilo, de so bili vsi navzoči tako veeeli in zadovoljni, kot smo bili na «a Silvestrov večer pri nas. Jesti jo4>ik> dovolj, mu-sikantoma asm se tudi čudil, da jih celpnočao igranje al utrudilo toliko, da bi so vsaj v jutro kaj poleni». Pridni godei veliko pripomorejo do sažoljoifsga uspeha na veselicah. Zahvalimo ee br. Cofu in njegovi soprogi, ker sU neumorno igrala s svojima
harmonikama. Tudi dva govor-aer ja sU m udeležila aaže walke. mr. Grapavina iz Kalifor-alje in nur. Concordina iz New Yorka. Našla sta aale ljudstvo trdno In ponosno, ki se jima ni vrgèo pod noge. Društvena blagajne je revne», s
dolžnost veže prvič ee zahvaHti »Slovencem iz B. Palestine, ker so "razveselili" blagaj-s svojimi dolsrji, nas pa s čvrstimi plesalkami, kste» W> pripeljali seboj. Nekaj sem sli žal, da bodo Bast Palestinčanje
naža
druga dolžnost, da se tudi mi u-! deležimo njih veseHoe v njem številu. — Mati. Tnftek.
Prav jž, pcav.
V Argentini ji so imeli te 100 atopinj vročine, pri nas pa bil mraz blizu ničle. ZadovoJ ni pa also biii Argentinean „¡J mi. Ce je vroče, ni prav, de ji mraz, ni prav — in vendar « prav.
s .e • Z roko v reki.
Ameriški misijonar
tdeveHnd, O. — Pozidjam člane društva Tabor št. 139, da «se vsi udeležijo prihodnje seje v nedeljo 17. januarja, ker imamo še vSuko reči popraviti od deeetn-berske seje, ko nismo mogli vsega dobro dokcfcšaij, ker nam je časa primanjkovalo. Tudi asOs-ment je nekaj višji kakor fo-prtj. Prosim, da ne boste delali tajniku neprilik, zato da bo vsak plačal, kar je obvezan, saj je bilo pretočene tedne v Prosveti, koliko je asesment. Vem, da je veliko članov, ki nikdar ne pogledajo, kar bi jih moralo najbolj zanimati, ko pridejo plačat a ment, pa: "O, jaz tega nisem vedel."
torej Se to prosim vse Člane društva Tabor št. 189, da mi vsak prinese naUnčen naslov, da bom pravilno vknjižil njih naslove. Nekateri člani ne pridejo S do 4 mesece na sejo, v tem Času se kam presele, pa enkrat pridejo: "E, tajnik, jaz ne dobim mojega lisU!"
Kaj član misliš, da bo list tebe taiel, če mi ti pravilno ne zapišeš naslova?
Tore j prosim vse člane Št. 189, da upoštevajo to, ker potem bom podal na upravništvo Prosvete vse naslove in tudi za naprej, da somi takoj naznani, kadar se bo kdo kam preložil. Ako ne bodo tega u£oŠtevs§i, se tudi ne morejo nikam zapisati, da so pravi člani društva, ki spolnujejo principe S. N. P. J.
2 bratskim pozdravom t — Frank Stemberger, tajnik.
je
West AOis, Wis. — Iščem prijatelja Djuro Pavloviča iz kraja Dolnji Bogičevič, Slavonija. Zadnjikrat se je nahajal v South/ Bendu, Ind. Zanj imam zelo važne stvari iz staroga kraja. Prosim Jugoslovane, ki bi znali, kje se iskani nahaja, naj mi pošljejo njegov naslov, za kar bom hvaležen.
Sloj naslov: Jovo SmHjanič, 461 52nd ave., West Allla, Wis.
Smrtna kosa. V Skednju pri Trsta je umri v SO. letu svojega življenja posestnik Josip Oblak. V senatorju sv. JusU v Gorici je umrl Anton ^Stanislav Kalan
gp na
bottom, ki je bil 26 let "indiji
dnevoma
Chicagu, da "dobra vera in doka
iz Kobarida. Pokopali boifc v Kobaridu.
80
s avtomobilom. Dne 21. doc. 1.1. ae je pripetila v bližini rabeljskih rudnikov smrtna nesreča z avtomobilom. Šofer Mihael Rubar je sSšel s svojjm vozilom v sneg in meglo ter je rsdi poledice zdrknil v globok prepad. Tam so-je avtomobil prevrnil in pokopal šoferja pod seboj. Bibar je bil na mestu mrtev.
fhzit* topita tatvina. Kletnega Antona Puglja, trgovca iz Ajdovščine, so tedni okradli, ko jo hotel stopiti v avtomobil na Op-činah. Pugelj je prišel v gnečo in to priložnost je porabil nezn ni žepar, da mu je odnesel listnico s 8800 Hrami gotovine.
BoMč slovenskih listov ▼ J« njskl Krajtni. Naši listi v Julij ski Krajini so imeli sa Božič sls-bo srečo: tržaška prefektura je zaplenila "Novice" radi voščila pod naalovom "Srečen Božič" ter "Istarsko Rfječ" radi članka "Poslan je bil angelj Gabrijel" Goriška podprefektura pa je zaplenila "Goriško Stražo". Tako je obiskal cenzorski Božiček Trst i Gorico.
Nora čflejaka Vlada ee je
Arica, Chile, 18. jan. — Položaj med Chile jem in Perujem glede nameravam o pleblsciU. ki naj odloči, kateri deželi pripa-doU provinci Arica in Tacna, se jo U dni korenito izboljšal. Nova Mtka vlada je pristala na pogoje ameriškega razsodišča, ki nadzoruje plebiscit. To pomeni, da se plebiscit neovirano iz-
JLA.	" ■nsMfeHifi
vrti v
Zopet novo potrdilo iz ust ava toritete, da ve^e brez businem in businesaa brez vere ni na tea svetu. Moida je "na onem'
ampak ljudje žive na tem. • * •
Cenjeni Žarkomet! Sloveniji je danes (ttt. decembra) narobe ( svet. Hfidavž nam je prinesel ve. liko snega in hud mraz, botič p» nam je ves sneg vzel, samo vtis ko v gorah ga je pustil. Žato * so vsled dežja narastie vode, U so več ali manj ogrožale gotovi kraje. Dva dni pred božičem «n imeli takžno vreme kot po nav* di v aprilu. Pa ja ne, da bo pri. hodnje poletje že v predpustu U
Sršen iz Ljubljane.
♦ ♦ •
Dol s politiko!
Bratje tn sestrel Predlagam in podpiramo, da se politika p» polnoma opusti. Tn ko bo spre j» to, da se politika popolnoma t pusti in ko bo politika popoln» ma opuščena, tedaj bomo pa g» vorili o politiki.--Živijo
(Kaj si rekel, Mike?)
* * *
v v Novi otrokovi.
Zaloga parkljev in hudičev ji "about down and out". Parklje in hudičev zmanjkuje ali pa m izgubili nekdanjo magično mol, zato je- g. Trunk začel strsšiti 1 —raskom.
Veste, rak je prava hudičev, aka pošast. V tem osiru m mnk prav. Hudiček je zeb majhep, Uko majhe^, da ga h niso zagledali, toda posledice t»
t-toudiča na človeškem telesu groms. Neki toepod medici n#c je rokel nedavho tega, da a hudi* ni nalezljiv, marveč v» dOdfjtv, ampak to še ni ugotov Ijeno. Tudi pravega sdraviU k ni soper tega vraga.
-tlak ni žala. zato oa Trunk straši žene — ali moške, Si vem, najbrž pa žene — da so ik pisane temu hudiču, če kont i li**jo porode. V tem slučaju p je rak selo nedolžen strah, ku lahko pove vsak dober sdravntiL Da, so «lučaji, ko dobi Ženska t» bolezen, toda iz kakega vzroki? Odkod pa pride rši pri ženi, ki nikoli ne kontrolira? Rak se m* seli tudi v želodcu; za vsrok navajajo rasne jedi in pijače. Di se obvarujemo raka v Želodcu, prenehajmo — po Trunkovi logiki — jesti. Treba bo novih Strahov, ki bodo bolj Hdržali".
Se eaa dotoa VJugoslsvije.
"KmeUki Hat" poroča: Pni poroto v Mariboru sU eden ii isti /lan stala dva zločinca; eden zaradi uboja, drug^saradi konjsko tatvine. Prvi, ki Je ubil človeka, jo dobil dve leti, drugi, ki je ukradel konja, pa tri leta je-če. Konj je torej PO jugoslovanski justicl več vreden kot Človek.	j
s • e	j
Resohfdja in zahvala.
Cenjeni Žarkomet: Predb-gam, da se sprejme sledeča 1* solucija:
Ker število prijateljev tvoji kolone vodno bolj raste, naj a kolona žafkometa raztegne » dve koloni; drugič, ker tarko-met poseže v najskrttejši kot tudi v trunk. salo gre operator ju istega najlepša čestitk» k
L|-|,	*
nvauL	J
Nadalje se moram zahvalil tudi "Nekemu is Krnice", ki jr pometal v tvoji koloni ogiaUtf staroletno veeeHco nešegs drs* itva Ilirija št 114 S. N P * Veselica je pomogla, da žtvena blagajna asraetU ta H " mi Omenjfnijjl
hvalo, tem^ tudi lepo nagrado. — Wh. * v lihe, Roundup, Mont.
nori-
• • •
Delga je pot
Well, kdo že je odšel
do In se ni vrnil?
K. T.

0Wflq.-u.jgpug
A.
prodloge. — Te predloga od
prsvljs železniški delavski od
bor,—Ali ta Predloga gmn
tira Mir v žetamlftki indivtriji.
Washington, D. C. — Watson-Parkerjeva predloga, ki odpravijo železniški delavski odbor, je bila predložena sonato in kon presni zbornici. S to predlogo so bili zadovoljni zastopniki železniških uslužbenoev in lastnikov železnic. To predlogo bo podpirala tudi Coolidgfva admi nistracija, dokler vporni in t napredni elementi ne predite a .uendmentov k nji. Administracija te bo potrudila, da se preprečijo taki amendments ako bodo predloženi. Mogoče se zgodi, da bodo zastopniki želez ničarjev priporočili naprednemu elementu, da naj dovoli, da bo predloga sprejeta bres opozicije v kongresni zbornici in senatu in sicer tako, kot je spisana in predložena, da ne bodo mogli zastopniki železniških lastnikov o-čftati prelom kompromisa za mir v železniški industriji.
Nobena stranka ne izjavlja, da ta predloga garantira mir. Ta predloga samo določa, da se zastopniki železničarjev in lastnikov železnic snidejo in razpravljajo o vprašanjih, ki se tičejo obeh strank. Ako se ne morejo sporazumeti, lahko sporno zadevo predlože prostovpljno razsodišču vpričo končne alternative, da predsednik Združenih držav intervenira. Ta intervencija se izvrši na nasvet stalnega odbora pogajanje,, ki g4 u-stvarja predloga. Ta odbor svetuje v tem slučaju predsedniku Združenih držav, da imenuje* izredno komisijo, da preišče spor, ki ogroža prekiniti meddržavno transportacijo. Ta izredna komisija mora poročati v teku trideset dni po njeni ustanovitvi. Predloga določa, da qe ob ^asu preiskave in vrhutega Še skozi trideset dni ne sme izvrši nobena izprememba, ra$n ce se obe stranki sporazumeta, glede spora in razmer, iz katerih Je izšel spor. ~
Po intervjuvu v Be)i hiši so izdali zastopniki železnišl^ u-službencev izjavo, v katen pravijo, da bo ta zakon služil, da se vsi spori rešujejo na prijateljski način in ne da bi bila transpor-tacija ukinjena.
Predsednik Coolidge je zdaj aranžiral, da se veletovarnarji izrazijo glede te predloge. Tovarnarji so zahtevali, da se zaslišijo. Oni zavzemajo stališče, da taka predloga lahko povzroči višje mezde, kar pomeni, da se povišajo tudi transportni stroški. Ampak nekaj niso le povedali tovarnarji. Kaj? Da se boje, da ta predloga UBtvari precedent, da bo delavci zahtevali za druge industrije tudi tako federalno podporo, kadar pride do sporov.
Izvedelo se je že, da se Coolidge malo boji učinkov, ki jih napravi železniška predloga na nplošno javnost. Ako mu bodo Hugestirali,. da U predloga daje preveč moči železniškemu delavstvu, tedaj jo mogoče opusti. Tak je zdaj položaj. Dcfinitiv-nega se ne more še ničesar povedati, ker še ni tukaj takitf znamenj, da bi se kaj takega te-reklo.
rClTEUI ZAHTEVAJO VARNOSTNE NAPRAVE ZA¡ DUAKE.
New York, N. Y. — Henry B. Unville, predsednik učiteljske organizacije Je odposlal protest '>dberu za poduk in izobrazbo, v katerem protestira pf-oti pomanjkljivim varnostnim napravam v srednji Šoli, poenanl pbd imenom Textile High School. Ta šola se nahaja sredi krzpar-»kega središča, poslopje je «Uro in slabe konstrukcije. Opremljeno ni z zadostnim številom izhodov v slučaju požara Prah Prihaja v sobe In dijaki ga vdihavajo. Po ozkih ulicah drdrajo težki vozovi In motijo pri poduku. Lin rile tajavlja. da U šola ni več vporabna za šolski poduk
Moskva, 18. jan. — Danes poročajo, da je sovjetska policija v ' fiingradu odkrila mednarodno Api jonsko organizacijo v Rusiji. 1'etdeeet vohunov raznih narodnosti je bilo aretiranih.
farmarji prihajajo
GLAVNO MESTO.
Od kongresa zahtevajo moči.
Washington, D. C. — Zastopniki farmarskih organizacij uri-h#jajo od vseh krajev v glavno mesto, največ pa z zapada in ju-l*a. Ti zastopniki hočejo povedati administraciji in kongresu, kaj žele v svojo odpomoč.
Frank Lowden, ki želi biti no-miniran za predsedniškega kandidata v letu 19?8 in drugi poli-tičarji, se vsiljujejo farmarjem kot svetovalci in wijateiji.
Kongres zboruje, predloge za odpomoč farmarjem bodo prišle na dnevni red kmalu, in takrat se bo pokazalo, kdo je v resnici za odpomoč farmarjem. Jasno je, da samo povišanje cen za koruzo, ne bo rešilo farmarjev propadanja. Odkar so finančni interesi znižali vrednost poljskih produktov, so šli farmarji hitro rakovo pot. Farmarji niso mogli zmagovati obresti od svojih posojil, poravnati niso mogli svojega dolga in banke na deželi so pričele pokati. Ponekod so banke neizprosno zahtevale, da farmarji plačajo dolg, ki je vknji ¡Sen na njih farme^ Na stotine farmarjev je bilo pognanih po svetu. Marsikateri farmar se je štel premožnim, 'dan kasneje je bil berač, pognan po svetu, ki je moral iskati gospodarja, da dobi delo in zasluži za življenske potrebščine.
Zdaj se veliko govori o odpo-moči farmarjev. Prihodnjo zimo se bodo pa farmarji lahko zopet prepričali, da se njih položaj ni obrnil na bolje. Kadar bodo farmarji z delavci vred pokazali po-itičarjem starih strank z glasovnico na volišču svojo voljo, takrat bodo političarji starih strank spoznali, da se farmarji in delavci ne šalijo.
>«t>gy»Tx
t S
DELAVSTVO JE BITKO GUBILO IN DOBILO.
IZ-
ciji cest v Wyomingu. Podjetniki so bili primorani plačevati pri konstrukciji cest svojim delavcem take mezde, kakeršne so bile v navadi v dotični okolici, kjer so se gradile ceste. Ta točka je bila proglašena za protiustavno.
Pri obravnavi, ki se nanaša na drugo točko mornarskega zakona, je najvišje sodišče odloČilo, da se morajo brodolastniki ravnati po zakonu, ki določa, da mora biti na ladij i najmanj toliko mornarjev, da se vzdržujeta dvč straži za mornarje, leva in desna, in tri za kurjače, Oltarje in kotiovodje, tako da strojno o-sobje dela samo osem ur v štiriindvajsetih urah, .
Mornarji se ne morejo kaznovati zaradi dezertacije, ako je ladija v varnem pristanu, če zahtevajo, da se pjorajo ponočne in podnevne straže vršiti po enakem načinu in z enakim številom mož.
¥•«* Iz JacHMJ»
Peiar. Pred dnevi je iabruhriil nevarni ogenj pri veleposestniku Vinku Turkušu v Majšpergu pri Ptujski gori. Zgorata ¡o stanovanjska hiša in skoro v#a j?o-
»podarska poslopja. PHaedt-ti i-(ter tako prepihi! hujšo nesreča ras ogromno škodo. Na lite me- ■
M nenadoma v silno nevaren položaj. Bati ae je bilo, da splav čolna ne zdrobi. V odl&ilnem tranutku je fant iieo Ispustil. nakar se je sačel čoln oddaljevati. Da reši fanta, ae je vrgel Vr-ščej pogumno v savske valove, dasegel še v pravem času čoln
di ne nič takšnega, kar bi tiovekj k<> j* verjeti. 4a bi kje tonili luč drugače ne razumel, kot da bi ponoči, posebno v taki rtvni kle-gledal njih spečene posnetke Živ* ti. t>r«go dejmije i« bife bolj Ijenje. Gorki je- hitro «posnel, pravilno, kajti takrat je večer in
Waafifn(ton, D. C. -— Delavstvo je takoj po i>očitnicah izgubilo eno točko, drugo pa dobilo pred najvišjim zveznim sodiščem. Delavstvo je izgubilo btt-Jgi ves dan in vso noč. Progije ko v zadevi mezde pri kon«truk-1 bila očiščena šele v petek popol
Medtem pa se je splav fte po-"a je prihitela potoma hramba polnoma oddaljil od brega in ga
od Sv. Lovrenca, ki je kontno o-genj udušila.	5
Železniška kataatrafa v & oveni
•	h
Dne 24. decembra ob pol 4.
zjutraj je zadel na poatajj .Novi Marof na Hrvatskem iz ,Varat, dina prihajajoči potniški vjak, ki prihaja v Zagreb ob 6:8<V v tovorni vlak iz Zagreba. Udarec jo bil naravnost strahovit. Obe lokomotivi sta bili v trenutku popolnoma razbiti in 10 vagonov dobesedno zmečkanih. Iz poškodovanih vozov so prihajali v srce pretresujoči klici ranjencev, o-Htalih potnikov se je polastila nepopisna panika. Ljudje so pustili svojo prtljago v vozovih in po-skakali skozi okno, da vidijo, kaj se je zgodilo. Kakor blazni so ta-vali v nočni tmini naokrog. Šole potem, ko je poseglo vmes železniško osobje in napravilo red, je bilo v šplošni zmešnjavi mogoče misliti na prva reševsdna dela.
Le z največjim naporom so potegnili ponesrečence iz raabiUh vagonov in našli v njih tudi več pptnikov, ki so ostali na naravnost čudežen način popkoma nepoškodovani. Približno čist dve uri je bilo mogoče dobiti Že jasno sliko o strahotnem obsegu nesreče. Med ponesrečenci sta bita dva mrtva, 15 pa več ali manj težko ranjenih. Ranjence «o prenesli takoj v pomožni vlak, ki je prišel Iz Varašdina in jih preiie-jal v tamkajšnjo bolnišnico. MnoR<> izmed njih šo morali takoj operirati. Dva imata zelo težke poškodbe, da je le malO u-panja, da bi ostala pri življenju.
Iz Zagreba je prišel k as »e je še en pomožni vlak s Atevjjniml, delavci. Proga je bila sevecjj popolnoma raztrpana z razbitlpli o-stanki vozov obeh vlakov in se je mogel vršiti promet le s prestopanjem. Delavci so delali na bo-
je voda končno odnesla proč proti Hrvatski. Premočena splavar-j» sta se vrnila, da rešita vsaj še drugi del lesa, ki se ie nahajal na sipini pri Blanci. Te&a tudi te-fira je Sava že vzdignila ln tega-la kos za kosom. Splavar Joaip Vrščaj je prišel na ta način v par urah ob vse svoje imetje, s katerim si je po večletnem trudu hotel napraviti lasten dom. Prišel je kar čez noč na bereško palico in ima nad 20 tisoč dinarjev «kode.
Zmrsnjeai hlapec. Iz hleva go» ftilne Trst" pri Rapocu v Ljub» ljani so dne 26. dec. 1.1. odpeljali leta 1888 rojenega hlapca JoŠe-fa -Zemljiča od Št. Petra, ki je ležal tam že osem dni s zmrznjenim stopalom na nogi. Čeprav je gostilna nasproti bolnišnice, so reveža vendar pustili ondi ležati toliko Časa. Hlapcu so morali s* daj v bolnišnici odrezati nogo.
KDO NASPROTUJE NEODVISNOSTI FILIPINCEV?
Chicago, IU. — Razni komer-cijalni interesi posebno kavču-kovi interesi podpirajo propagando proti neodvisnosti Filipin-cev, Tako izjavlja organizacija Emergency Foreign Policy Conference, ki šteje svojim članom napredne zakonodajce, unijoni-ste in druge.
Ta organizacija, ki ima svoj glavni stan na štev. 1414 v Mo-naldnočkovem bloku. Chicago, priporoča takole politiko glede Filipinskega otočja: "Združene države naj takoj priznajo neodvisnost Filipinskega otočja ki naj jo garantirajo vse sila, ki meje ob Pacifični ocean."
Organizacija pojasnjuje, da so si Združene države pridobile kontrolo nad Filipinskem otočje po vojni s ftpsnijo, ko so pora-zile novouatano\ I jeno Filipinsko Od tega časa so dale
dne, nakar je mogel pričel j>rn <■-ti zopet redni promet.
Pri katastrofi sta smrtno po-, nesrečila polletna Silvija Taus-sig, hčerka prokurista iz Vuko-vara. Ko so jo potegnili ^zpod razvalin, ni dala od sebe nikakil) znakov Življenja in je Že na potu bolnišnico umrla. Njena mati Marija Taussig je bila k sr»či le ahko ranjena. Druga smrtna žrtev je bil knjigovodja Jnrij Vogt iz Varaždlna. Od vleko-spremnega osobja so bili štirje železničarji težko ranjeni, najtežje Luka Vukovlč, ki mu je odtrgalo desno nogo, in Josip Ma-Jerhofer, ki Je tako težko poškodovan, da je le malo upanja, da bi okreval. Lahko ranjen je že-ezničar Mato Cerovečkl trgovec Ljudevlt (Jranic In njegova lena Albina iz Cakovca, učitelj Anton Kovačevič in njegova Žena Zdenka, kondukter Vekoslav Vrago-vič in dva gojenca učiteljišča v Čakovcu, ki sta se peljala na božične počitnice k svojim starcem.
Železniška nesreča se je, j«o-dila vsled napake na sign^m aparatu. Oba vlaka sta zenelja-la istočasno v postajo in. 4 Jih kljub najhujšim naporom <?beh strojevodij, ki sta opazila pretečo katastrofo, ni bilo mogo^ Več pravočasno ustaviti. Skoda j^aša več milijonov dinarjev.
Neereče na «avl prt Krite».
Mesece novembra je nabavil mizarski mojster, Josip VTttaJ it Ount pri Krškem, ogromen splav Iz smrekovih hlodov. Valed takratne povodnjl in nezadostne vodilne moči Je splav sredi Sava pri Blanci nasedel na sipino In kasneje, ko je pritisnil mraz, tamkaj obtilal. Le rhaj-veAJo težavo je spravil Mntk, ki si je nameraval zgraditi la-Nten dom. polovieo lesa v MU. i no «tavbnega prostora, da ga potem ¿Imprej spravi Iz vode.
V noči od 20. na 21. dac Je nastopilo nenadoma Južno /H*me s dežjem. Narasla Sava je .dvig-nfta splav in ga odnesla. Kljub
«a je
republiko.
večkrst obljubo, da Je ameriške
dominacija samo začasna in betfMJenskl »varnosti pa trajala samo toliko časa. da Y% ** ' 1 ~ I ípínc i vpostavijo stalno vlado. Filipine! v Chicagu so na de-
Vrttaj dohitel s čolnom U; i»d krško bolnioo In ga prttrdff' pb
tem na tleo. Splav pa je že po lu ttMdvlenost svoje dežele i» kratkem času tréU t enim k «si-___r.*Airl<.filii smeriške Crm v škarpo ter se
«M »»pet
v im raí o razširjen ju ameriške crm
„ TSmum	y
ma na Filipinske« otočju. ¡pri <kla pomagal v eotou, je pri-
HAŠI ODRI
Sharmonisirana kritika.
Kako pridržati naklonjenost ljudstva in obenem spisati pošteno kritiko? To je vprašanje I Uporabiti bom pač moral vso svojo kritično spretnost, da srečno popeljem to kritiko onstran skal Scile in Karibde. Ožina med skalama je selo razburkana, torej bom moral previdno voditi to kritično barčico ter paziti, da ne nasede na katero usodepolnih skal. Malenkosti bom namenoma prezrl, in sicer iz razloga, ker se nahajamo elevelandaki Slovenci1 v pomembni prehodni dobi na« fte dramatike, katera zaenkrat «ahteva navdušenosti bolj kot pa mikroskopične kritike. Lokalno rftfhmentiraaje o izpuščanju malih podrobnostih bom "setlal" vi-va voce. Tako je rekel Zarathu-sfra! In—-ln lioc modo vincebo. , Vfjic vsemu prokletstvu in ne-Pf ic akovanju je moja destruktivna kritika vendar rodila sad dne 3. januarja, A. D. 1926. Gmot-no in moralno se je pokazalo, da sem trdil pravo, ko sem pisal, da ljudje žele in pričakujejo na oder še kaj drugega razen kmečkih komedij in sličnih ropotij. Da se ni vpriaorila v Collinwoodu "Cariljeva teta" na ravnoisti večer in da bi ne bila mednarodnega koncerta v Public Audito-' riumu, bi prišlo še onih par sto, kateri so manjkali, da se napolni dvorana. Z otroci vred Je igro "Na dnu" posetilo nad sedem sto ljudi.
To priznanje in sa upanje od etrani IjudHtva je prisililo socialist Ični klub št. 27., da al je usta-novil sa stalno dramski adsak, kateri bo prirejal igre tako po-gonloma, kot bedo dopuščale ras-mere. V bodoče misli vprisoriti sledeče igre:
IbHiMiov« 8Ubrt družbe" 'In "Strahovi" j Hauptmannove —-•Tkalci" in "Potopljeni zvon"; 'Posel gospe VVarren"—8haw; "Kralj lakota"—Andrejev; "Na dnu"—4»orkl, in Cankarjev dra-matisiran "Hiapec Jernej." Vas te igre so dela priznanih dramatikov. Odsek bo gledal vedno na to, da bo ostala vstopnina splošna, ako ne bo posebno •likih stroškov s Igro, katero bo predstavljal. fledaj k igri.
Radi obširnih Isčrpkov, katere sem podal v liste predno se je Igra vprlsorOe, ne bom tukaj ponavljal Istih, bom pa tupatairi raztolmačll flotove stvari, kate-rlh nisem smel pisati rred igro.
Izredno Je Gorkl zadel pisati družabno dramo "Na dnu," Jo dobro prebavil estetlšen pomen NlettseHevIh besed { '«Umetniki ne smejo videti utvari take kot so-videti Jih moralo bolj po-polno, bolj prepvoeto, moinejše." To mu je pripomoglo, da se je isovnll breadna, kjer prebivajo oni dre matični pritlikavci, kateri nem n^sprensšiome vlačijo ne oder Študije o malenkostnih ljudeh. Igre trn Inspiracij! In fa
da živijenje je zmešajeve doRod kov in čustev. Dal «i je delo, da is tega napravi pogled v bodočnost, red in preprostost, da je dal pomen onim stvarem, katere bi ga drugače ne imele. Is tega je istimi! lepoto In spodbu-jo; drugače bi to ostalo »amo slep boj Človeka proti naravnim silam. Držal se je Nietzscheve filozofije do konca. Verjel je. da samo eua stvar je na svetu, katero človek ljubi več kot življenje, in ta je moi, moč, da se človek vadigne nad seboj do tistega, kar ie boljše od samega sebe. Iz < spoznanja te resnle« imamo velfke svetovne tragedije^ Ali niso karakterji iz igra "Na dnu" čutili, da je treba boljše živeti. živeti v najvišjem pomenu •besede ? Akter, ko je sapt^adel, kaj j« njegova najboljša stran, se je obesil, ker ni mogel Šivetl lepo. Vsi ao spoznali, da tj* treba drugače Šiveti, a to spoaaanje ae ni udejttVilo v njih življenju. Raditega Imamo tu tragedijo prve vrste. Tu imamo vsaUgroso in pomilovanje, katero zahteva vsaka prava taegedija. y tej igri imamo iabra* in tolmašenje globokega pomena vsega našega življenja. V tej igri nas ie pri. silil, da smo sačeli misliti, globoko rniaUtl, da amo začeli čutiti —sph)h nekaj hujšega, pretresel nas je do meaga e prizorom Človeške duševne revščine. (
Glavni Ctoririjev namen ;jt» bil, da nam |H»kaže število karhkter-jev, pojasni njih motive in izrazi njih misli. Vsak karakter pripoveduje o svoji preteklosti. Vsa igra je večno govorjenje, govorjenje, govorjenje! Višek Je osnovno dobro izpeljan In selo razburljiv« V četrtem dejanju bi se lahko podalo posledice uboja skopuha Koetiljova in vpliv Luke nad drugimi karakterji v igri. O posledicah umora ne ic-vemo natančno ničesar, eli Luka jo Je pobral takoj tretjega dejanja in v četrtem dejanju se sporna, da je bil njegov vpliv oboje—dober In slab. Satln ima sedaj priliko, da poda svojo pesem o človeku—boljši «ovek, nadčlovek!
Glavnih ulog V tej Igri ni, kajti vsak karakter ima svojo nalogo, da razvije samega sebe, ne pa pomaga pri |m> vzdignjen Ju glavnega Junaka ali junakinjo. Med številnimi družabnimi zavržene! je prišel Luka s svojim protoškim optimizmom, kateri končno napravi še bolj tragične brezupno revščino teh ljudi. Njegovo večno teorislranje Je vvrok, kateri Je pahnil tudi njega med nje, da je sam ravnoteko zavržen. Akterja preprlč«, da Je nekako mesto, kjer se adravi-Jo pijanci. Ano, jetično In umi« rajočo žensko, tolaži, med tem ko drugi popivajo po gostilnah ali pa doms Igrajo na kart*, ne meneč se za njeno umiranj^. Pepela In Natašo prepriča, da je dobre, eko se vzameta ter (Testa AJMrtjo. Tragedija prt
ljudje gredo spat. Luč Je bila na mertrf, ravnoteko tudi poltem na soba. Mrak v tretjem dejanju je bil vsekakor preteman. Četrto je bilo kot drugo, rasen odstranjenja Pepekive čumnate ln Anine postelje.
Kljub malenkostnim nedostat-kom ae je Igra razvijala v aepri-üekovano sadovoljnoet. igralci so igrali s takim navdušenjem, da smo gledalci večkrat pozabili na vae drugo, kar ni imelo stika z igro. Takih učinkov navadno ae malokdaj spravi aa dan. Vsa akcija je padle na smošae ra-me—Mary Debevec. Dank» Ob-lak, katera obeta postati dobra igralka v bodoči seaoei, L. Be-elf er, kl je prvič nastopil na odru v Clevelandu, in starega ln sa-nesljivega igralca V. Juonana. Ti štirje ao dajali življenje celi igri do tretja«* dejanj«. Četrto je knel "čez" Vetra Grill, kl je stisnil vse. kar m je dalo stisniti ls navadne pripovedovalne vloge. Brutalnega in atmo v bMedah delavnega deievee je niakušal pogoditi John Krabel^yVIoga Je bila aa prvi nastop dodobra sa njega. Akter, kartfcatara človeštva. oni človek, kitari je nekoč šel slavo kot lgraiae, ie bil dobro predstavljen v oeebi A. Komarja. Baron, dr. J. Mally, je bil ves zastrupljen od vbrizgavanja lekav. To je ribll, ko nI dobil od Naatja nobena kopej-ke za vodko. Grliel vam ja nohte, kot znorel Človek. Njegova "ljubica," Nastja, prave vlaču-ga, se je širokenstila In lagala o njenem "Krauki," de se je Je naveličal sam baron, kateri je živel od njenega graha. To pro-palleo je predstavljala Mary Grill. V četrtem dejanju, ko bi morala biti najboljša, nI bila, kar je zelo kvarim celoten utls dejanja. Vzrokov ne bom navedel, zakaj se jI ni posrečilo, bar je navadno c lahkoto dosegla pri skušnjah. Kv*šnja je prekvasi-la utls, katerega bi morali dobiti v sečetko itrvega dejanja. V četrtem je še bolj postalo vidno, da svoje vluge ni dobro snela, ftkoda, kajti tC. Goršs bi Wl bolj-šl, ako lil ona storila ono, kar je zahtevala njena vloga. Aljoša, Senabor, jellvel v domišljiji, da je svoboden Človek. Vse druge bolj maijjše ulog« so bile v dobrih rokah.
Kot oglaševalec in pomožni rešlšer, mislim, da sem s tem končal nadeto si nalogo, da spišem o tej Igri pošteno kritiko.— JiMtfph A. Hlskovleh.
še nižje kot Je bil.popraj. Ubil je Kftfttiljove, moža svoje pfilež. nfce VealMee, One, k zlošlhu in razkoinosti nagnjene, ae amgže z nava4no parletno kaznijo v zaporu. Tu vidimo, da nI vedno dobro ono, kar zmage v žlvlje-nju. Našprotno, VesIHea je zmagala kljub njeni slabi štreni. Frank česen Je Igral Luko, A. Komar Akterja, L. Benlger Pepela, Mary Debevec pa Vaalllco.
Vlačugo Nest Jo Je fino pogodila Mary Grill, Natašo Je igrala razvijaj*'« se moč, Danica Oblek.. Ano Js predetavljela Kristine Älvic, Klešče John Kre-belj, barona dr. J, Mally, sUre-ge «kopu h m V. Jurmsn. Bil je v tej vlogi najboljši Izmed vseh vlog, v katerih sem ge videl Igre-M. »etlna je Igral Vatro Grifl. Kvašnjo je predsUvljala Ko*i Btegorac. Gorše, kot vedno, Je Igral vlog»» šplteljne. John Bre-šiek je skušal, a nI uspel, da bi igral vkijub svojemu prehladu Zgubil ee je učinek, kaUrege bi drugače napravil s pretepanjem svoje bel* Akoda!
I
G ABL ANDOV A KOLONIJA JK NKKATBMM TRN V PITI.
Alleniewn, Pa. ~~ Charles Oar-land, ki ji v letu 1920 odklonil $«00,000 kot dedščlno svojega o-čete, kasneje se je pa premislil In Je sprejel, jo kupil 200 akrov «veta v okraju Uhlgh in tej farmi dal ime "April Ksrm". Mestni pravdntk Robert L Stuart skuša
__zdaj razpustiti to kolonijo, češ,
LrüX. .tVsTSL«^ v "J' tmkilelm "svobodna je, da dobra stran Pepela ga rm TTÉ. „é11mH nimMi „hm.
ljubezen". Stuart namreč prtix>. roča okrajnemu sodišču, da nsj saradi moralnih vzrokov ne dovoli poslovnice (charterja) društvu, ki se šeli Inkorporlrstl pod imenom "April Fsrm".
o tem društvu gre govorita, da nasprotuje kapitalizmu, a ker Je ustanovljeno v kapitalistični družbi, je v s|wkulacijah napra-vila en milijon dolarjev dobička v Well Htraetu.
Na farmi šivi sdaj dvanajst odraščenih osel) in trije otroci. Kolonije ¡m ims namen naseliti na farmi še kakšnih petdeset od-reščemh oseb In proporaljalno število otrok.
Kolonija ne verjsme v oeremo-nijelne poroke, revno teko ne, da se otroci pred desetim letom pridno poštijeti v šolo.
Ko js Gerlsnd |»r«jel svojo dsdščlno IKOO/MO, Je estanovil fAHMrbn« ustanov«* za Javno službo. V U ustanov« Je prispeval prerajšnjo vsoto <l*nerje.
<;«rland ni pri kepItnBsUb priljubljen, bor ga «mat rajo aa iz-dajale« svojega resrade. Po ka-pitallstlčelh našelih ne uetenovl noben pameten kapitalist
Prvi prizor je b« t kleti, Po!	_
_____________navodilih hI ne vsak nafto bltll*"aaJsvnoslutU,smpekpors-
Ti^rvit reHno delo prt^ ako jejo hva- svetlobe ns «»dru v tem dejenju «veje premoženje se pomnoži-
«o fotografirali one, ^al nI Wlo In s tem se je od-j**	begsatve.
ker vsetidf» lahftro vidi, m ds bl'vtHo foknkw očlak« igr» ' ___ 4M v ela«idf« tfvMetifa. Its. utrao. Vw rns-klrenl« Hrrale#v NA BOT IT K Hi
I ÄMJenja, ka» •trait V«^ mask I ran je Igral—v! terega so fotografirali, ne toi- Je Wfo «dv«č. kajti obrazi in po mal<jo pravilno; oetvarljo pa tu- leze ne njih se nieo vldeto. Tat-j
ČETRTEK. 14. JANUARJA.
JTIPgVBTg
rodom v Ameriki. Razmero «o vzpodbudile njihovo osnovanje, alf vedno je bila uaoda nekolitt-ne poedincev v vaald koloniji, da vzpodbudijo teljo po oanovanju društva, in je tako na njihova ramena padlo tetko brone, da vodijo društvo, dokler ae se najde kdo drugi, Id bi bil voljan prevzeti to breme od njih. Ti vzpodbuditelji in noefld društva •o navadno ljudje, ki eo bili ie poprej v pevskih društvih in ki vlivajo v pesni in družabnosti.
Organizacija naših društev sledi običajno prakso v Ameriki. Izbere ae petorica v upravni odbor in trojica v nadzorni. * Ali duša in voditelj društva vedno
znavanja jezika in slabe izgovarjava ali, koUkorkoU ne marajo, se ne usojajo protiviti se.
Jerman Mavec, doma iz Uk«nU si pri Igu? Kislim, da se imJJ nekje v Clevelandu ali v Eu3 tfu, Ohio. Javi naj se takoj, J pa prida naj sem; njegov bratJ nahaja v bolnišnici v zelo o J nem stanju, toraj naj pride td ko j, če hoče videti še živega. 9 smo pisali njemu, a nam je poid vrnila vsa pisma.—Jack TrojJ P. O. Box 128, FarreM, P«. J (Adv.)	> -.ffiff 1
DA SKUHAŠ DOBRO P| VO, PlSl PO N ASE PRODUKTE.
TmH»» salosi slad. hn*lj, il*^ in vse drug« potrebščin«. Potka* ia m ptoprifejte, da j« donuTrl* kuhani v«dno la najboljši in tuje«. Mili.
Oroc«rijam, ■ladičižar jun la t pj dajalna itlimhw damo ptimeno p«, poet pri večjih naročilih. Pttlu j,! informacijah na: ,	H
PRANK OGLAR, ;
•401 Bnaerlar Atmim. CWveU«i t
ITALIJANSKE HARMONIK
Ker so prostori v Slov. narod, doma v nedelje dne 17. jas. t. L oddani, m torej vriU delničarska seja v soboto veier dne 16. jan. t L
Slovenskih Hrvatskih Srbskih .... Jugoslav. ..
Skupaj
čarjev & N. D. po novih pravilih pozneje in sicer na vsake tri meeeee. Ste uljudno vabljeni, da ee gotove udeležite te seje, da be-dete slišali poročilo za leto 1925. Torej ne pozabite priti vsi na delničarsko sejo t soboto veter dne 16. januarja 1926. Za Slov. Narodni Dom — Math C. War-shek, tajnik.—(Adv.)_
NA PRODAJ JE HlSA, poslopje za trgovino in stavbi-6če v bližini S. N. P. J. urada. Na vogalu, spredaj trgovina, zadaj stanovanje; oglasite se pri lastnika na: 2420 S. Elmwood Ave., Berwyn, 111.—(Adv.)
NAROČITE SI KNJIGO J
"Ameriški SimwP
NaroČite lahko tudi ZAJ KONVENCIJE SNPJ„ m<
IK 8. REDNE rezan, cena BOe
• časnike, knjige, koledarje, Make Itd. t J «kem, hrvatskem, slovaškem, ¿e*kem, ni § angleškem jeziku In drngllu
SAMO t DNI PREKO
FRANCE . dajan, PARIS * - . 13. Mb.
BAvaa—FASIAXO nusrAmMh
dreaehJ^iB