i "
A°ra(,,

Ori
**£li).
'gr.
'«lov.
'1>]sk
ega
PO«	:„0Ska
Naročnina
40 din, éetrt lesa ..
Irren Jugoslavije: Celo leto _
-«•II ali oznanila se zaračunajo po dogo..
e večkratnem inseriranju primeren popust ravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.
Poštnina plačana v gotovini
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribor^, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se repne govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proale, Telefon interurban §1113.
ètev.	Maribor» dne 27. februarja 1924. Letnik XVI.
Italijansko pri ate'jstvo.
(Iz govora poslanca dr. Hoknjeca).
«Svobodne roke«.
Dobili smo svobodne roke na Balkanu, tako pov-darjajo režimska glasila, in kažejo na Bolgarijo. Koliko akcijske svobode bo naša država imela napram drugim državam na Balkanu, zlasti napram Bolgariji, to bo še le pokazala bodočnost. Pakt prijateljstva med našo in italijansko državo je tako splošne narave in. tako malo detaljiran in opredeljen, da bo Italiji še vedno omo-gočeval izvrševanje od nekdanje Avstrije prevzete vloge pokroviteljstva nad balkanskimi državami. Za Italijo bo Bolgarija prav tako, kakor naša država, samo sredstvo za dosego njenih sebičnih ciljev, in za to bo Italija siejkoprej prakticirala svojo dobro preizkušeno metodo izigravanja ene slovanska države proti drugi. Ali bi ne bilo primernejše in potrebnejše, da bi vodstvo naše zunanje politike našlo pravičen in trajen modus vivendi med našo državo in Bolgarijo in tako usmerilo našo balkansko politiko v slovanskem pravcu? Potem bi tudi izginila anomalija, da je Makedonija glavni vidik, s katerega se presoja in določa smer naše zunanje politike.
Vlada je4 dobila svobodne roke za ureditev notranjih razmer, tako razglašajo italijanski časniki in pri tem namigavajo na Radiča. Ako bi sedanji vlasto-držci v naši državi si osvojili to načelo, bi priznali in-gerenco zunanjih držav na ureditev notranjih razmer v naši državi, in potem bi njihova kritika Radiča in njegove metoda ne bila drugo, nego velika laž in hinavščina.
Gospod minister zunanjih zadev je predpoldne obširno govoril o gospodu Radiču, tako obširno, da se je. moglo smatrati, da se pripravlja za pristop k federalističnemu bloku. Ako pa je gospod N inči č hotel krivdo za Reko zvaliti na Radiča, njegova argumentacija boleha na tej napaki, da gospod Radič dosedaj še ni bil minister zunanjih zadev države SHS, marveč je bii ter je minister zunanjih zadev g. Ninčič, ki nosi popolno odgovornost za predajo Reke.
Naši rojaki pod Italijo.
Pripomniti je še nekaj, kar je načelne in bistvene važnosti. Pri sklepanju prijateljskega pakta z Italijo je Pašičeva in Mussolinijeva vlada pozabila na to, da tvorijo most prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo Slovenci in Hrvati, ki jih je Italija podjarmila svoji oblasti. Preko mrtvega tela hrvatskega in slovenskega naroda v Julijski Benečiji naša država Italije ne bo objemala, niti ji nudila prijateljske roke. Vsak pritisk in vsako zatiranje v Italiji ostalih Slovencev in Hrvatov pomen ja rušenje mostu, ki vodi do sporazuma in prijateljstva med Italijo in našo državo. O lem se ne varamo mi, o tem se naj tudi ne varajo italijanski nacionalisti z Mussolinijevo gardo na čelu.
V	trajnem žalostnem spominu ostanejo tisti zločini, ki so jih fašisti storili hrva iškemu in slovenskemu ljudstvu. Fašisti so dne 13. julija 1920 sežgali Narodni dom v Trstu. Dne 14. julija 1920 so sežgali Narodni dom v Pulju. Sredi julija 1920 so uničili tiskarno «Pučkega prijatelja« v Pazinu. Meseca aprila in maja 1921 pred volitvami v rimski parlament, ki so bile 15. maja 1921, so uprizarjali fašisti po Istri požige, poboje in nasilja vseh vrst nad našim narodom. Dne 2. septembra 1921 so fašisti sežgali Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu. Dne
20.	decembra 1922 se je vršila v Rimu seja centralne komisije, na kateri je bilo sklenjeno, razkosati slovensko ozemlje na tri dele, uničiti samostojno goriško deželo in odpraviti zadnje ostanke avtonomije.
Dne 18. septembra 1923 je izšel zakon, s katerim se odpuščajo z 31. decembrom 1923 vsi sodniki bivše Avstrije iz službe. Ta udarec zadene predvsem Slovence. Dne 24. septembra 1923 je izšel odlok, s katerim sc ukinejo vse slovenske srednje šole. (Gimnazija in realka v Idriji).
V	Istri je bilo takoj s početka ukinjenih 150 slovanskih šol. Sedaj je pa italijanska vlada izdala dekret, po katerem se mora od 1. oktobra 1923 naprej vršiti pouk vseh predmetov v I. razredu osnovnih šol izključno v italijanskem jeziku. Pouk slovenskega jezika za otroke omenjenih razredov je neobvezen. Ko so se slovenski poslanci v italijanskem parlamentu pritožili proti temu nezakonitemu in nekulturnemu postopanju šolskih vlasti, jim je naučni minister Gentile,
18.	septembra 1923 dal odgovor, v katerem ne navaja niti enega stvarnega razloga v obrambo protizakonitega in protikulturncga sklepa šolskih viasti, marveč samo hvalisa italijansko kulturo, ki je baje v vseh časih bila svetilnik civilizacije ter čast in dika italijanskega naroda.
Narod napram vladni pogodbi s fašisti.
Sedaj so fašisti pod vodstvom Mussolinija postali prijatelji"naše države, Ali bodo fašisti ostali še naprej
; zatiralci Slovencev in Hrvatov v Julijski Benečiji? Ali j bodo nadaljevali svojo divjaško politiko proti tamošnjim Slovencem in Hrvatom? Ali se bo zopet obistini -tila stara prislovica, da volk menja dlako, narave pa ne? Dosedaj fašisti še niso popraviil niti ene krivice, storjene Slovencem in Hrvatom. Dosedaj še niso dogradili Narodnega doma v Trstu, ki še vedno leži v razvali nah. Gospod ministrski predsednik se je na svojem potu v Rim mudil tudi v Trstu. Škoda, da ni tamkaj položil žalobnega venca na razvaline Narodnega doma. Tako bi pokazal svoje simpatije tamošnjim trpečim Slovencem in hkrati bi primerno dekoriral monument kulturnega .dela italijanskega fašizma. Dosedaj fašisti še niso popravili in dogradili porušenih Narodnih domov v Pulju in pri Sv. Ivanu. Slovenski in hrvatski sodniki so bili odpuščeni iz službe ter se ne smejo vrniti v urade. Slovenski in hrvatski duhovniki, ki jih je pregnalo faši-stovsko nasilje, še vedno bivajo v tujini, slovenski in Jirvatsko ljudstvo pa je brez duhovnikov, ali pa se mu vsiljujejo italijanski duhovniki. Primorskim Slovanom odvzete šolske zgradbe so še vedno zaprle ali pa so tamkaj nameščene italijanske šole. Odredba, s katero so od
1.	oktobra 1923 naprej vsi I. razredi vseh slovenskih in hrvatskih osnovnih šol popolnoma poitalijančeni, je še vedno v veljavi. Fašistovski prijatelji naše države je do . slej še niso preklicali. Poitalijančevanje slovanske dece se vrši naprej. Spričo tega smemo z varijacijo vprašan-j ja slavnega rimskega retorja vzkliknili: «Qua usque j tandem abutere Mussolini, amicitia nostra!« — Kako j dolgo še boš, Mussolini, izrabljal naše prijateljstvo?
Dokler so Slovenci in Hrvati v Italiji zatirani, dok-I ler se preganjajo in zapostavljajo, dokler se smatrajo j za državljane druge vrste, dokler jim ni popolnoma za-I jamčena narodna svoboda in možnost razvoja sloven-I ske in hrvatske narodnosti in slovanske kulture, dokler \ jim niso dani pogoji za gospodarski obstoj in razvoj, j tako dolgo o pravem prijateljstvu ne more biti govora. Naj se taki pakti sklepajo in podpišejo sto- in še večkrat, srce slovenskega, hrvatskega in tudi srbskega naroda jih bo vedno najodročnejše odklanjalo.
Politični položaj.
Mussolini in Pašič—Ninčič. Kmalu za Ninčičem, ki je v beograjski skupščini branil in utemeljeval rimsko pogodbo, je spregovoril Mussolini ter odvzel Pašiču in Ninčiču poslednjo možnost v obrambo in zagovor izdaje Reke. Mussolini je pobi! vse izgovore, s katerimi je Ninčič branil rimsko pogodbo. Mussolinijev govor je na eni strani velikanska blamaža za Pašiča in Ninči-ča, na drugi strani pa dokaz, da sta si ta dva enostavno izmislila argumente v opravičilo reške izgube. Mussolini drži sedaj Reko v rokah in se celo ponaša s tem, da lahko naša dva ministra postavi na — laž. Mussolini je dejal, da je bilo Sforzino pismo glede Baroša in Delte, Četudi tajno, — obvezno za Italijo ter bi moral to pismo italijanski parlament tudi odobriti. Radi tega, pravi Mussolini, bi Italija morala Jugoslaviji predati Baroš in Dello, Ninčič je pa trdil, da smo mi to dobili samo z žrtvovanjem Reke. če bi bilo prišlo do švicarskega razsodišča potom Lige narodov, bi morala Italija po § 4 rapallske pogodbe priznati samostojnost Reke, pravi sam Mussolini, naš zunanji minister pa trdi, da z razsodiščem ne bi dosegli — ničesar. Ninčič je še trdil, da moramo žrtvovati Reko radi nevarnosti vojne z Italijo, Mussolini pa pravi, da bi se radi rapallske pogodbe dvignila polovica Evrope proti Italiji. — Tako je Mussolini odgovarjal na Pašič—Ninčičeve argumente ter dokazal, da ni bilo treba iz nobenega, od Ninčiča navedenega razloga predati Reke.
Pašičeva vladna večina se je začela krhati. Na seji narodne skupščine dne 25. t. m. so se pokazali jasno prvi znaki krhanja vladne večine. Na dnevnem redu je bil proračun in kot govornika sta nastopila znani radikalni preganjalec dr. Laziče Markoviča Rankovič in poslanec nemškega kluba Moser, Rankovič je nastopal v svojem govoru odločno proti proračunu in finančni politiki sedanje vlade. Glede proračuna je Rankovič pozval vse poslance,, ki majo kaj vesti, naj ga zavrnejo, ker je uravnotežen samo potom neznosnih novih davčnih bremen, katerih narod ne bo mogel nositi. Naša finančna politika je zmešana — davčna politika ni nič druzega. Odločnemu nastopu poslanca Rankoviča se je vse čudilo, radikale pa so njegove besede tako razkačile, da so ga izključili iz radikalnega kluba. Kakor Rankovič je govoril proti proračunu in naši zavoženi finančni politiki tudi nemški poslanec Moser, ki je zagrozil vladi, da bo nemški klub glasoval proti proračunu. — Radikalne vrste so se začele krhati torej že na znotraj, ter bo izključeni Rankovič potegnil iz kluba radikalov nekoliko poslancev, pa tudi nemški podporniki Pašiče-ve vlade so se začeli majati radi zgoraj označene izjave nemšaega poslanca Moserja.
Sklepi Hrvatske Zajednice. V nedeljo se je vršila v Zagrebu odborova seja Hrvatske Zajednice (HZ), na j kateri se je razpravljalo o političnem položaju, o delu Hrvatske Zajednice in o njenem razmerju do HRSS.
’ Vsa razprava se je vršila z vidika dveh najvažnejših , dogodkov zadnjega časa, ki sta odločilnega značaja za j razvoj hrvatske narodne politike, to je parcelacija ! Hrvatske in izročitev Reke Italiji. Na seji se je konsta-! tiralo, da je po teh dogodkih potrebna še odločnejša in obširnejša akcija za obrambo hrvatske narodne individualnosti na vseh poljih narodnega življa, posebno na ekonomskem in kulturnem, kakor tudi akcije za vzpostavo hrvatske državne, svobode. Soglasno se je povdarjala potreba čim ožjega delovanja s HRSS. Sprejeli so sklepi, ki se nanašajo na strankino delo in stališče HZ tako v političnem kakor v organizacijskejn pravcu. V kratkem času bo sklican zbor HZ, na katerem se bodo stavili v tem smislu potrebni predlogi.
Jugoslovanska muslimanska organizacija je imela v nedeljo v Sarajevu svoje zborovanje, na katerem je dr. Spaho poročal o pogajanjih in pripravah za opozi-cijonalni blok. Zbor je poročilo in taktiko poslanskega kluba JMO odobril.
Vprašanje trboveljske družbe in rudarjev pred skup ščino. Na torkovi skupščinski seji je poslanec Kremžar v imenu Jugoslovanskega kluba stavil na ministra za šume in rude vprašanje, kaj namerava vlada storiti, da bo trboveljska premogovna družba njene odredbe uvaževala in spoštovala. Kar se je v parlamentu glede rudarjev in družbe sklenilo, to se še vedno ni izvedlo in ravnateljstvo družbe očividno zasmehuje vlado in parlament. Minister se je zopet izgovarjal, da «nima podatkov'«, iz opozicije so se pa čuli klici po represalijah proti trboveljski družbi.
Rusija in njeno priznanje. V beograjski «Politiki« jč napisal naš novi berlinski poslanik g. Živojin Ba-lugdžič značilen članek o odnošajih z Rusijo. On je odločno proti pasivni politiki proti Rusiji, ker bi za spre-menitev režima v sovjetski Rusiji zelo ugodno vplivala prisotnost inozemskih predstavnikov'. V odnošajih z Rusijo obstoje dve skupini držav. Prva hoče, da ostane Rusija še nadalje v tem kaosu, da jo lažje izkorišča ter izrabljuje v tej ogromni državi svojo ekonomsko in politično moč. V to grupo spadajo Anglija, Nemčija in Italija, katera je še zlasti zainteresirana na slabi Rusiji vsled velikega sovraštva do Slovanov. V drugo skupino spadajo Francija in vse slovanske države, katerim je na tem ležeče, da se Rusija čimpreje ojači. To potrebo čuti tudi ostala Evropa. Sovjetska vlada ima danes v mednarodnem koncernu važen pomen ter se bo za naprej sigurno udeleževala rešitev važnih mednarodnih vprašanj. In države, ki niso smatrale za potrebno, da sklenejo redne zveze z Rusijo, bodo morale na konferencah, hočeš — nočeš z njo sodelovati, njihov položaj bo pa znatno otežkočen, ker ne bodo mogle s to mogočno državo delati nikakih kombinacij. Na sovjetsko vlado ne bo delovalo prav nič, da je nečejo nekatere države priznati, ona se bo vkljub temu udeleževala rešitve evropskih vprašanj. Ne smemo pozabiti, da je Sovjetska vlada vkljub vsem slabostim dosedaj edina predstavnica prave Rusije. Posebno neugodno bo za one slovanske države, ki Rusije niso priznale, ako v bodoče tega ne storijo, ker bodo ostale izven koncerna evropskih sil, ki bo vplival na sovjetsko vlado ter uredil njene odnošaje z ostalo Evropo.
Po svetu.
Neresnične vesti o prevratu v Bolgariji. Nekateri naši in inozemski listi so pred par dnevi prinesli sen-zacijonalno vest o izbruhu komunistične revolucije Vi Bolgariji. Kralja Borisa so baje revolucijongrji ujeli, Cankova in par ministrov pa ubili. Te vesti niso bile dosedaj od nobene strani potrjene ter slone gotovo na borznih špekulacijah. — Vlada Cankova je zaprosila konferenco ambasadorjev v Parizu, da se ji dovoli povečali kontingent armade na 50 tisoč mož. To povečanje utemeljuje bolgarska vlada z raznimi nemiri, katerih ne more zadušiti dovolj naglo vsled pomanjkanja oborožene sile. Prošnja je prišla na razpravo dne 23-t. m. in konferenca je po stvarni proučitvi položaja ugotovila, da dosedanje število vojakov Bolgariji popolnoma zadostuje ter ne obstoji nikak tehten vzrok, da se to število poveča. Konferenca je bolgarsko prošnjo enoglasno odbila ter bolgarski vladi sporočila, da se mora v pogledu na armado striktno držati vojaških klavzul neuillske ihirovne pogodbe.
Atentat na predsednika albanske vlade. V soboto, je bil izvršen v Tirani atentat na predsednika albanskega kabineta Ahmed bega Žoga. Atentator je izstrelil tri strele na predsednika v trenutku, ko je stopil v dvorano, v kateri se posvetuje albanski parlament. Dva strela sta pogodila Ahmet bega v roko in nogo, dočim je tretji zgrešil. Napadalec je dijak Bekio iz plemena Mati; po-atentatu je hotel zbežati, žandarmerija ga je pa ujela.
Rane mirvisti skéea predsednika so lahke. — Interesantno je, da je Ahmed beg najmlajši ministrski predsednik na svetu, star je namreč še le 28 let. Študiral je v Carigradu, v Albaniji se je pa že z 18. teti vrgel na aktivno . politiko ter je igral vedno važne vloge.
Rekonstrukcija češke 's lade. Kakor poročajo listi, nameravajo izstopiti n sedanjega kabineta minister financ Bečka, trgovinski minister Novak in železniški minister Stribernik. Naslednik finančnega ministra bi imel poslati Engliš, ki je že upravljal s tem resorom, kol bodoči minister irgoviiie pa bi prišel v poštev poslanec Lukavski.
Rusko-angteška pogajanja. Ruski zastopnik Rakov ski v Londonu se je še, predirò je bila odposlana znana angleška nota Rusiji začel pogajati z zastopniki angleških velebank zaradi posojila v znesku 30—10 milijonov funtov. Bankirji so odgovorili, da bodo posojilo dovolili, če Husi ja prizna svoje predvojne dolgove. Nekaj dni potem je Bakovski pokazal bankirjem brzojavko iz Moške, po kateri bi ruska vlada pristala tudi na ta pogoj.
Med Japonsko in Rusijo je nastal spor, ker je japonska vlada prepovedala zastopniku ruske novinarske agencije «Bosta« bivanje v Toki j m Ruska vlada je na to zagrozila, da izžene iz Busije vse japonske poročevalce, da odvzame, japonskemu konzulu v Vladivostoku poverilnico in da ne ba več prevažala japonske pošte preko Sibirije.
Razorožitev na morju. Na rimski konferenci, ki raz pravljf o razorožitvenem predlogu Društva narodov je nastal spor glede razoroževanja na*morju. Društvo narodov je predlagalo, da sme imeti vsaka država samo toiiko vojnih ladij, kolikor jih je imela leta 1921. Edino Chile in Braziliji bi se dovolilo povečati svojo floto. — Temu predlogu sta se uprli Rusija in Španija, zlasti prva, ki bi smela imeti po tem predlogu samo 100 tisoč ton fcrodovja, zahteva pa kot minimum 400 tisoč. Radi tega spora bo konferenca preložena.
Petrolejska afera v Združenih državah. Preiskavo znanega petrolejskega škandala, v katerega so zapleteni znameniti člani republikanske stranke, ki je danes na vladi in kateri pripada sam predsednik Coolidge, je prevzel poseben parlamentarni odbor. Demokratski stranki je ta afera zelo dobrodošla v volilnem boju proti republikancem. Ti so radi maščevanja obtožili tudi Wilsonovega zeta Mac Adooa, ki je član demokratske stranke; dolže ga, da mu je petrolejska družba Dohemey obljubila milijon dolarjev nagrade, če izposluje .temu društvu eksploatacijo mehikanskih vrelcev; Mac Adoo je prejel 100 tisoč dolarjev že naprej, kot predujem. — Preiskava odkriva še nadaljne senzacijonelne afere, ki dokazujejo, kako stoji sedanja amerikanska vlada pod vplivom petrolejskih magnatov.
Kaka uničujejo naše orožništvo.
Nepobito in priznano dejstvo je, da je bilo orož-nišlvo poprej izborno organizirano ter da je po preobratu ostalo v službi Jugoslavije od orožniškega moštva in oficirjev po vneti in vestni perlustraci ji samo lo, kar je v vsakem oziru čisto, zavedno in sposobno. — Drugo nepobito dejstvo je pa to, da Srbija nikdar ni imela modernega orožnišlva in iz tega sedaj sledi žalostno propadanje orožništva v Sloveniji, ' ker so v Beogradu zavrgli dobro ustrojstvo orožništva ter vse po svoje uredili.
V Srbiji se orožniški oddelek prav nič ne razlikuje od kake čete regularne ali celo iregularne (komitske, dobrovoijske in druge) vojske: ima svojo Lasamo ali karaulo ter hodili na pohode proti hajdukom, za orožniško službo v našem smislu in pomenil pa ni in ne more biti sposoben. Nekaj časa so še pustili naše orožništvo, kakršno je, sedaj se pa ludi io uničuje, ker sc povspešuje' «reorganizacija« po srbskem načinu zlasti radi tega, da najde preobilica srbskih štabnih oficirjev svoja mesta. V avstrijski žandarmeriji je bilo mesto za samo enega generala, v Jugoslaviji dobimo pa kar tri in mesto pet brigad — devet žandarskih polkov.
S tem v zvezi je pa redukcija visoko kvalificiranih orožniških oficirjev Slovencev in Hrvatov: zdaj enega v penzijom zdaj drugega v Piškopejo, zdaj tretjega tja, a na njihova mesta pristne Srbe. Ne pomisli pa nikdo, da ti Srbi pri nas uspešno ne morejo služiti tudi, če imajo najboljšo voljo: 1. ne znajo slovenskega jezika.
2.	naši zakoni, državni in deželni, so še vsi stari avstrijski in bo še mnogo let preteklo, da se bodo nadomestili z novimi, skupnimi za celo državo. Sedanjih zakonov ne poznajo niti trohice, a zakonskih predpisov ki jih iz Srbije poznajo, pri nas vporabljati ne morejo, ker niso veljavni. Naučiti se jih tudi ne morejo, ker so ti zakonski predpisi tiskani v nemščini. Posledica torej je, ali pustijo delati svoje narednike kakor ti vedo in znajo, oni sami pa cigarete pušijo; če pa sami poskusijo delati, so pa neprestane kolizije s tukajšnjimi zakoni naravna posledica; pri moštvu pa izgubijo ugled, kar zna vsak poskusni orožnik več od naših zakonov, kot njegov predpostavljeni Srb, ki je osebno na stvari čisto nedolžen, da so ga višja povelja postavila na mesto, katerega pn pri najboljši Molji izpolniti ni v stanu.
3.	Tak oficir ne more tudi skrbeli za poduk podrejenih, ker je v prvi vrsti sam poduka potreben; posledica, padanje splošnega strokovnega nivoja naših slovenskih, jako inteligentnih orožnikov. 4. Ne razumejo naših razmer in našega ljudstva ter dajejo radi tega na razne zahteve oblasti napačna in slaba poročila.
Pogubonosna orožniška «reorganizacija« se vrši brez soodločevanja pol. oblasti, ki je potrebno po orožniških in drugih zakonih. Izgleda, da je dal notranji minister kor v naprej «proste roke« svojemu prijatelju
generalu za žandarsko reorganizacijo, ki je pa v pravem pomenu besede propadanje orožništva zapadno-evropskega tipa.
Pri tem pa raste tudi zanimiva konfuzija. V Sloveniji imamo dober primer Za to. Postavili so oblasti, ustoličili velike župane, orožništvo so pa reorganizirali v žandarski polk, ki nima bataljonov, ampak samo poveljstvo v Ljubljani, drugod pa samo čete iii postaje, da se mora sedaj mariborski veliki župan glede orožništva vedno obračati — y Ljubljano, Dokler v Mariboru ni bilo velikega župana, je bilo tu poveljstvo orožniškega bataljona, sedaj, ko je veliki župan s svojo oblastjo tu, je pa v Mariboru samo navadna orožniška četa in poveljstvo orožništva za celo razdeljeno Slovenijo — je v Ljubljani.	v
O žandarskem polku v Sloveniji bodemo o priliki še govorili, za sedaj pa bodi povedano samo to, da je poveljnikov pomočnik Srb, podpolkovnik Stefanovič, ki je pred tremi leti služil še pri pješadiji v Mariboru, potem pa presedlal v žandarmerijo ter v Os j eku čakal na mesto v Sloveniji, adjutant je tudi Srb, slovenske oficirje iz polka hitro zamenjujejo s srbskimi in tako je reorganizacija orožništva v polnem teku ter je nujno potrebno, da poslanci v parlamentu opozore na njene posledice, če že politična oblast sama ne vidi, kaj lahko pričakuje od «reorganiziranega« orožništva.

imvm novice.
Priključitev Baroša in Delte naši državi se je izvršila v nedeljo ob vojaškem obhodu z godbo brez drtfgih svečanosti. Občinski svet ha Sušaku se je ob tej priliki sestal k izredni seji, na kateri je najprej pozdravil občinski svet general Milič, nakar je imel predsednik občine Kučič daljši govor, v katerem je povdarjal, da Slišali nikakor ne bo mogel preboleti izgube Reke in da ne bo nikdar pozabil bratov na Reki, v Trstu, Istri in na Goriškem. Na to je občinski svet sklenil, da se ves teritorij, ki je pripadel Jugoslaviji, imenuje pristanišče Sušak. Dosedanja baroška' luka se imenuje kralja Aleksandra luka, Bankino pa Karagjorgjeva luka. — Mrtvi kanal se imenuje Frana Šupila kanal. Preko železniškega mostu črez Pečino je of vor jen železniški promet s su šaško luko. Razmejitvena komisija postavlja Znamenja ob meji severno od Reke. Ta meja je od Ma-tulj, ki ostanejo na italijanskem ozemlju, sporedno z železniško progo, tako, da ostane cesta Kastav—Reka do vasi Tonetičina Jugoslaviji. Na mestu, kjer se ta pot sreča z železniško
progo, se obrne
una proti severoza-
hodu, tako, da pripade vas Pehlin nam, nato pa meja v polkrogu obkroži vas Drenovo, ki ostane Italiji. Zadnje hiše le vasi pripadajo nam. — Danes se otvori tudi direktni potniški promet z Reko. Dosedanji vlaki do Sušaka sc bodo na Bakru razdelili na dela, od katerih bo peljal eden direktno na Reko, kakor je to bilo pred konfliktom z Italijo.
Duhovniška vest. Gospod kaplan v Gor. Radgoni Anton Medved je prestavljen v Dramlje.
Društvo katehetov za lavantinsko škofij« vabi vse svoje člane, pa tildi druge gospode stanovske tovariše, da se udeleže v četrtek dne 6. marca popoldan ob pol
2.	uri v škofijski pisarni, katehetskega sestanka. Predava dr. Josip Somrek, prof. bogoslovja o stanju sodobne katehetike. Ker pridejo v razgovor še nekatere druge važne zadeve, posebno šolsko društvo za starše, prosi odbor za obilno in zaneslijvo udeležbo, kolikor mogoče tudi od zunaj. Po sestanku odborova seja.
Gostilničarji in točile! alkoholnih pijač, pozor! — Generalna direkcijo posrednih poreza v Beogradu je odločila,da ni treba plačati takse za pravico točenja alkoholnih pijač za drugo polletje 1923 in sicer onim gostilničarjem in točilcem alkoholnih pijač, ki so imeli koncesijo že pred 15. novembrom 1923. Onim strankam pa, Id so že plačale zgoraj omenjeno takso, se bodo uračunali že plačani zneski za prvo in drugo polletje tekočega leta. Vsi oni pa, ki še niso plačali takse za drugo polletje 1923, ti morajo hlačati samo za prvo polletje 1924.
V Slov. Bistrici se vpel ja električna razsvetljava in slovesna otvoritev bo v petek 29. svečana. Pri tej priliki se vrši velikanska slovesnost združena z banketom, godbo in plesom pozno v noč. čudno, da se ta slovesnost priredi ravno v petek! Kakor slišimo bodo radi tega najodličnejši gostje izostali. Kmetsko ljudstvo se nad tern javnim pohujšanjem po pravici zgraža.
Ptujsko okrajno glavarstvo je izdalo dne 13. t. rn. zelo umestno in potrebno naredbo zoper takozvane kurente ali pustne šeme. V nekaterih krajih je postala navada, da hodijo maskirane in našemljene osebe po vaseh, že prava nadloga. Prepoved pravi: Vsako leto prihajajo pritožbe o izgredih pustnih šem, ki ne le nadlegujejo ljudi na cesti ter zahtevajo od njih denar, ampak prihajajo kar trumoma od daleč naokoli v vasi in tam navadno v pijanem stanju razgrajajo, udirajo v hiše ter zahtevajo jedi in pijače ali pa denar ter nastopajo naravnost nasilno napram onim, ki jim ne ustrežejo. Maskirati ter preoblačiti se in pohajati v maskah je v smislu ? 15 razglasa z dne 28. septembra 1858 bivše štajerske namestnije drž. zak. št. 22 strogo zabranjeno ter določeno, da se morajo take osebe koj aretirati in kaznovati. Razven tega je beračenje mask kažnjivo po § 2 zakona z dne 24. junija 1885. Zato naroča okrajno glavarstvo občinskim predstojništvom, da to prepoved ponovno razglasijo, ker se bo vsak prestopek najstrožje kaznoval.
Ormož. (Izjava). Podpisani sem zadnji čas napadan v «Domovini« in «Taboru« zaradi svojega kina v Katoliškem domu. Na te in podobne napade ne bom odgovarjal, ker dobro poznam njih povzročitelja, kate-
v rega nečedno početje itak večina Ormožanov obsoja. — j Za me in za kino so ti napadi najboljša reklama. Sli-j sati pa moram, da se me dolži, kakor bi bil jaz član ali celo dbornik nemškega gospodarskega društva za Spod. Štajer, ker sem menda na listi za politično oblast ko* tak podpisan. Javno tukaj izjavljam, da laže, kdor kajf takega o meni trdi. Sem in ostanem pristaš SLS. Gospodje iz drugega tabora, ki ste tako govorili in trdili, če ste možje, popraviti zdaj i vi javno to svojo napačno trditev. Vprašajte voditelja nemškega društva za Ormož g. Adolfa Stamena, ki vam to mora potrditi. Ake pa boljše veste, potem se je moj podpis ponaredil in ■zlorabil in naznanite to politični oblasti. Jaz imam svoje prepričanje, vi pa svoje, zato si lahko ostanemo pri* jatelji, kakor sino bili do sedaj. Ne poslušajte tistega, ki mene in druge blati po vaših listih, ki je poprej le vsakega od vas znal sramotiti. Kot stari Ormožan hočem z vsemi Ormožani v miru živeti. Avgust Kreuz, posest, m lastnik kina v Ormožu.
Beda in brezposelnost. Vlada se hvali, kako jes dvignila denar, beda in draginja v državi je pa vedno večja. Zakaj? — Zato, ker je tečaj .dinarja eno, njegova kupna moč v notranjosti države pa drugo. Tečaj dinarja » inozemstvu bi bil gotovo še višji, če ne bi vzbujala politika beograjskih mogotcev, tako malo zaupanja, Lah-ho rečemo, da ministri tečaj dinarja še celo zadržujejo, dočim cenam in draginji dajejo prosto pot. Draginji se pa pridružuje tudi vedno večja brezposelnost. K. tej mnogo pripomore tudi vlada s svojimi redukcijami. V Zagrebu se je vršila enketa o vprašanju brezposelnosti ki je ugotovila, da je na Hrvatskem že 53.500 brezposelnih delavcev in nameščencev, od teh v samem Zagrebu 10.000! Statistika bolniške blagajne pravi, da je 90 odstotkov lijenih članov bolnih! Enketa je sklenila, da zahteva od vlade podpore za brezposelne, ki naj jih delijo borze dela. Zagrebška občina je sklenila 25 milijonov dinarjev kredita za sedanje stavb, da bi se tako zaposlilo vsaj nekaj delavcev. — Kar pa vlada sfóri pro ti brezposelnosti, je neznatno in sramotno. V pomoč brezposelnim votira neznatne svote, a* še tega ne izplača. Leta 1819—20 je bilo 1.550 milijonov dinarjev državnih izdatkov, za brezposelne podpore pa samo
500.000	dinarjev, leta 1902—21 državnih izdatkov 3.990 milijonov dinarjev, za brezposelne pa 610.000 dinarjev, leta 1921—22 državnih izdatkov 6690. milijonov dinarjev, za brezposelne pa 500.000 dinarjev, leta 1922 —23 državnih izdatkov 8.940 milijonov za brezposelne pa
500.000	dinarjev in sedaj za leto 1923—24 je irža lih izdatkov 10.344 milijonov dinarjev, za brezposelne pa samo 400.000 dinarjev ali v vseh teli letih je vlada od dobrih 42 milijard določila za brezposelne podpore $a-
I mo 2 milijona, 910.000 dinarjev. Državni izdatki so* vedno večji, ker si ob vedno višjem tečaju dinarja ministri in generali nakazujejo vedno večje plače, za socialno skrb se pa dajejo vedno manjše drobtinice, kn je dinar «vedno več vreden«.
Nesreče na naših železnicah. Brezbrižnost vlade in slabost železniške uprave je jela žeti sadove svojega dela. Od vseh krajev države prihajajo skoro dnevno poročila o železniških nesrečah, katerih ni zakrivila nepazljivost osobja in uradnikov, pač pa strohneli železniški pragovi in slabe tračnice. Skoro vse večje železniške nesreče pri nas so se dogodile na ta način, da je vlak skočil a tira, trčenj je bilo le malo. Komaj se je raznesla vest o veliki nesreči pri Sunji, pri kateri je bilo ranjenih 18 rekrutov, že se je dogodila druga, ki je sicer srečnejše potekla, značilna pa je vsekakor. Vsled pokvarjene proge pri Sunji je moral voziti brzovlak Beograd—Zagreb po stranski progi preko Novske. V nedeljo je ta brzovlak v okolici postaje Popovača skočil s tira. Trije vagoni so bili močno poškodovani, od potnikov in osobja pa k sreči ni bil nihče ranjen.
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu opozarja na nevarnosti pri izseljevanju v Južno Ameriko. Vlada države San Paulo v Braziliji hoče podpirati ušeljevanje tujih delavcev na svoje kavine plantaže s tem, da bo razposlala svoje agente, ki bodo delavce tudi brezplačno, odnosno proti poznejši vrnitvi prevažali v Brazilijo. Pred izselitvijo je pa treba svariti, ker se mora silno naporno delati v zelo nezdravih krajih in ker so plače zelo slabe ter si izseljenec nič ne prisluži, temveč se še zadolži. Drugi, agenti zopet varajo izseljence, da se iz Južne Ame rike zlasti iz Buenos Aires in Montevideo prav lahko na skrivaj pride v Zedinjene države. Taki agenti žrtvam najprej izvabijo denar, jih vkrcajo na ladjo ter pustijo na cedilu, da jih oblasti Zedinjenih držav pošljejo zopet nazaj ali pa celo zapio.
Dolgo spanje. 14 letna beograjska dijakinja Angelina Vorkopič spi že dvajset dni neprenehoma. Prestrašeni starši so poklicali že najboljše zdravnike, toda prebuditi je niso mogli. Hranijo jo z mlekom, katerega ji vlivajo v. malih količinah v usta. Prvih pet dni je bilo spanje tako trdno, da ni dala na klicanje nikakega odgovora, sedaj pa že odgovarja, seveda zmedeno, kakor v sanjah. Zdravniki so mnenja, da gre za slučaj tropične letargije, ki je v naših krajih silno redka.
Obsodba stubiških upornikov. V pomladi v preteklem letu je v Stubici pri Zagrebu popisovala vojaška komisija kmetske vozove in žigosala konj«. Kmetje so mislili, da bo nastala mobilizacija in vojna ter so za to komisijo pregnali ter se uprli. Moralo je intervenirati, orožništvo in vojaštvo ter je prišlo do streljanja. Oblasti so veliko število kmetov aretirale, ter so jih zaprli v zagrebške ječe. Preteklo soboto se je končala razprava proti 26 kmetom. Zagrebško sodišče je obsodilo 15 možakarjev na ječo od 2 do 6 mescev, 11 pa oprostilo.
Trdoglavi samomorilec. V Zagrebu se je te dni obesil Slovenec Jakob Čatež na telefonsko žico, katero je
privezal na neko cev. Samomor je poskušal storiti že i preteklo leto, pa so ga v zadnjem trenutku rešili. Tudi to pot ga je skušala odvrniti od tega dejanja njegova ljubica, toda trdovratnež jo je oklofutal ter vrgel iz stanovanja. Ko se je črez par minut vrnila z nekim ko-čijažem, sc je temu ravno isto zgodilo. Čatež se je na to v sobo zaklenil in se obesil.
Razprava proti razbojniki čarugi. Sodna preiskava proli Čarugi in njegovim tovarišem je v glavnem končana in se bo obravnava vršila skoro gotovo pred Veliko nočjo. Sedaj pred obravnava* 1 še bodo izkopali ;one žrtve, katere je Čaruga sam libii, ali pa jih pusdl ubiti po svojih pomagačih. Glede nagrade za izsleditev Ča-ruge je odločilo notranje ministrstvo, da se izplača naredniku Štefani! Baiaticeli 21) tisoč dinarjev, desetniku D im iter ju Milovič 21 tisoč; naredniku Josipu Dvonjak 17 tisoč, ostalim orožnikom, ki so se udeležili čarugine aretacije pa vsakemu po G tisoč.
Afera Earlier pride le dni do sodne rasprave. Sodna razprava proti francoskemu kapetanu GarOeru, ki je obdolžen, da je ubil švicarskega trgovca Jeana !sse-Via, bi se imela vršiti že pred dobrim mescem, a so jo morali preložiti, ker še ni bil zbran ves materijal. Sedaj 'šd' dospele v Beograd tudi razne poizvedbe glede ) Cartiera iz Francije. Izpovedi kapetana Ciarliera in brata pokojnega Išscila so zahtevale, tla se zaslišijo priče, ki bivajo v Švici in tudi žena ubitega trgovca. Pred idi- : rimi dneVi so'dospele iž Ziiricha v Beograd zadnje izpovedi švi&rških prič. Ciirlieru ' so sporočili te ani, da pride pred sodišče in vesel je prosil preiskovalnega sodnika Andjelkoviča, naj mu še dovoli nekaj dni, da se bo temel jito pripravil na zagovor. Radi te Carl ieri jeve prošnje še ni določen dan razprave. Tej zanimivi razpravi bodo poleg radovednih Beograjčanov prisostvovali zastopniki Švice ter ziiriških listov in veliko francoskih poročevalcev.
Silni sneženi meteži po takozvanem Gorskem Kotaru (od Ogulina do Sušaka). Po Gorskem Kotaru so divjali te dni silni sneženi meteži, ki so onemogočili, ter ovirali železniški promet. En tovorni vlak je celo obtičal v snegu, osebni vlaki pa so vozili radi sneženih ovir z zelo velikimi zamudami. Sedaj pa, ko je prenehalo snežiti, pa brije po teh krajih ledeno mrzla barja, j
Dalmatinski težaki in kolonisti so zopet v 'boju z veleposestniki in vlado, ki se zopet pripravlja, da ugodi vsem veleposestniškim zahtevam po oni ženi ki so jo dobili kmetje takoj po preobratu. Radi tega spora so že bili po Dalmaciji krvavi poboji in bodo zopet, če via j «la ne ugodi spomenici, ki so jo vložili težaki in kolo- ; nisti s 10.000 podpisi.. Največja revščina vlada na o to- j kih, kjer 20 odstol. seljaštva nima niti pedi zemlje ter ; ne more fiajti pravega, zaslužka. Ljudje prosijo za pol- ■ ■ ne liste v Ameriko, a jih ne dobijo. Pač pa je oblast se- j stradanemu seljaku vedno vga petami in za vsak izraz ; nezadovoljnosti mu naprti proces radi «upora*, «proti- \ državnosti« itd. Takih procesov je bilo po Dalmaciji žc 1 nad 10.000.
Nesreča radi burje. Po Primorju nimajo samo sne- j Ženih metežev ampak tudi vetrovne burje. Dne 25. t. m. i sta šla v bližini Bakra dva dalmatinska trgovca ob že- f lezniški progi. Radi sneženega meteža nista dobro vide- j ia, radi burje pa ne slišala prihajajočega vlaka. Ko je j privozil vlak vstrič. obeh mož, je potegnil veter s tako i silo, da je vrgel oba pod vlak, ki ju je popolnoma raz- j mrcvaril.	j
Potresi v severni Dalmaciji. Gkolico Šibenika in ! otoke v severni Dalmaciji potresi letos izredno pogosto j vznemirjajo. V zadnjih šestih tednih beležijo v teh krajih nič manj nego 84 potresov, katerih je bito par precej močnih. Škode niso povzročili znatne in tudi prebivalstvo se je že na nje privadilo in umirilo, videč, da niso nevarni. Zadnje dni so se taki pogosti lahki potresi pojavili tudi v okolici Beograda.
ratiTP^f n-nunr-T-n rn nm ilium' Bfirmiiirfi ^	tw
Iz Prekmurja.
Birma se v Prekmurju prične 4. maja t. 1. in sicer najprej v Dolnji Lendavi. Vršijo se že obširne predpriprave.
Doinjelcndavski Slovenci so se obrnili ponovno na presv. g. škofa, da uvede v Dol. Lendavi čimpreje slovensko pridigo. Dosedaj se jc pridigovalo edino madžarski. Dol. lendavska župnija ima okrog 12.000 vernikov, med temi nad 3.000 Slovencev.
Poročil se je v Dol. Lendavi v soboto, dne 23. t. m. priljubljeni sodnik dr. Rihard Tomšič z gdč. Jolanko Hadrovič. Obilo sreče!
Državno pravdništvo v Mariboru je obtožilo 32 obdolžencev iz Bistrice, ki so sumljivi uboja dveh žan-darjev. Zadeva pride še le pred prihodnjo porotno zasedanje.
Radičeva agitacija. V sredo in četrtek preteklega tedna so se pojavili v Prekmurju Radičevi agitatorji, ki so v večjih vaseh priredili.zaupne sestanke. Udeležili so se jih največ Madžari, ki so vpraševali te hrvatske gospode: zakaj niso prišle njihove občine, kakor jim je bilo obljubljeno pred volitvami, pod Madžarsko.
«Istina — Igazsag« se je imenoval list, ki .je izhajal v Dol. Lendavi. Izšlo ga je le nekaj številk. Bil je glasilo radikalne stranke za Prekmurje. Njegov urednik, znani bivši boljševiški komisar Lajoš Halasz je bil z odlokom vlade iz naše države izgnan. — Prvaki radikalne stranke se zelo hudujejo nad to polomijo.
Spominjajte se Dijaške večerje!
k Maribora.
Kristanova ^Produkcija« in mariborski župan. —■;
Opisali smo že, kako famozni Anton Kristan snuje novo zadrugo «Produkcijo« in na kako slabe sprejeme naleti iam, kjer so socialistične organizacije še držijo ter se upi rajo ‘razkrojev a in eni« početju raznih sčbičnežev, Mari-bor.sivi sourugi so primcijaiirKristami z «ničvredno ženščino, ki se klati in zopet priklati«, .a vendar nimajo dovolj moči in poguma, da bi Uidi iz svoje srede pometali Kristanove zaupnike i ri pomočnike. Kristan jc bil že par krat v Mariboru Ur je tudi tu snoval s svojimi zaupnimi pristaši — «Produkcijo«. Prvi. ki se ga je oklenil, je bil župan gospod Grčar in če socialisti sedaj po svojem glasilu še toliko zmerjajo iu pobijajo-Kristana, si le ne upajo-prijeti -Grčarja kot sol rudnika njegove «Produkcije«. Grčar ima sploh srečo z medlimi pristaši stranke, ki ga je izvolila in za katero se ne briga, odkar je župan. Če mu rečejo: tako, napraši on drugače, če mu rečejo: odstopi, on ostane in če seda i vsi od « Volks ~ stimme« đo_ «Socialista« zmerjajo .Kr/.«tana in njegovo «Produkcijo«, Jo on lepo mirno snuje Ur pripravlja tudi za sebe pozicijo, ko bo enkrat konce županovanja. Dokler je še župan, bi si rad oskrbel za to potrebne in pripravne lokale in sicer v sarai mestni hiši. Magistrat sicer sam nima dovolj prostorov ter plačuje tudi najemnino za več prostorov, a župan Grčar bi ie rad v sami mestni hiši namestil neko posojilnico, ki bi s časom pod njegovim vodstvom postala podružnica Kristanove «Produkcije«. Smo radovedni, če mariborski socialisti vse to vidijo in če imajo od svete jeze, ki se zliva proti Knstanu in njegovi «Produkciji«, tudi nekaj za župana Grčarja.
Odborova seja SLS za V. okraj se vrši v četrtek ob 7. uri zvečer v tajništvu.
Občni zbor Ljudske univerze se je vršil dne 25. t.
m.. V odbor so izvoljeni: predsednik inž. g. Kukovec, podpredsednik prof. dr. Kovačič, tajnik prof. Ivan Fa-vaj, namestnik B. Borko, blagajnik Zorzut, namestnik Ljud. Pucelj, odborniki: čaks Valentin, Ošlak Josip in Obrsnci Franc. Mariborska Ljudska univerza je priredila od januarja 1922 do 18. februarja !. 1. 80 predava In ih večerov.
Ognjenik Vezuv in mesto Pompeji je predmet XVII. predavanja Prosvetnega kartela v Mariboru, ki bo v petek dne 29. t. in. ob po! 8. uri zvečer v Lekarniški ulici št. 8. Predava ponovno gospod rnonsig. dr. Anton Med ved, ki je žel za svoja petkova izvajanja o potovanju v ; Rim obilo priznanja. Vabimo somišljenike, da ne za mude prilike priti poslušat v obilnem številu to izredno zanimivo predavanje.
Prvo delavsko konzumno društvo v Ljubljani na
znanja, da se vrši v nedeljo 'dne 2. marca popoldne ob 5. uri v dvorani v Lekarniški ulici redna Mn a skupščina za člane prodajalne ’Maribor in Studenci. Poročal bo gospod ravnatelj A. Kocmur. Udeležba za vse člane obvezna. Dostop imajo tudi nečlani.
Podružnica Jngoslovenska Matice v Mariboru naznanja, da se vrši IV. redni občni zbor v pondeljek, dne 3. marca v restavracijskih prostorih Narodnega doma! Odbor.
Družabni večeri Kakor že objavljeno, se priredi v soboto, dne 1. marca t. 1. z začetkom točno ob 20. uri v Gambrinovi dvorani «Družabni večer« v dobrobit ponesrečenemu stražniku Kralj Lovrencu in njegovi Ledni družini. Sodeluje priljubljena domača .godba in pevsko društvo «Jadran«. Maskam je vstop zabranjen. Iz financijelnih razmer se ne bo razpošiljalo posebnih vabil. Za obilno udeležbo se priporoča odbor.
Delavsko pevsko društvo «Enakost« v Studenci! priredi dne 2. marca 1924 pevski koncert v gostilniških prostorih F. štibelj gostilna «Triglav« v Studencih. Po končanem sporedu prosta zabava. Blagajna se odpre ob pol 19. uri. Začetek ob 19. uri. Za obilen obisk prosi — odbor.
Cercle francais priredi v nedeljo, dne 2. marca, ob šestnajstih, in pol v Vesni družabni večer z malim zabavnim programom in čajem za svoje člane in po njih povabljene goste. Radi priprave čaja in pečiVa prosi odbor, da se prijavi udeležba v petek, dne 29. februarja ali v soboto, dne 1. marca v društveni čitalnici (drž. gimnazija, pritličje na levo) med 17. in 19. uro. Prispevek za čaj za osebo 10 dinarjev.
Specialist za ženske bolezni in porodn. dr. Benjamin Ipavic v Mariboru, Gosposka ulica 48 zopet redno ordinira.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 17. do 23: februarja. Griža ostalo 1, novih 0, ozdravlj. 1, umrl 0, ostane 0. Škrlatin-I ka ostalo 5, novih 1, ozdravlj. 1, umrl 0, ostane 5.
Za Dijaško večerjo v Mariboru se je na gostiji gosp. Bučarja v Studencih pri Mariboru podarilo 20 Din. — Posnemanja vredno!
Prošnja za pomoč! Siromašen družinski oče, ki ima belano ženo in kopico nepreskrbljenih, na pol golih otrok, sam pa je brez zaslužka, ker je lanskega leta izgubil nogo, se obrača na usmiljena srca s prošnjo za i podporo. Darovi naj se pošiljajo na Jurija Kolarič, j Vojašniška ulica 21.
i
I L Dr. Josip Tosi.
V spomin 100 letnice njegovega rojstva. Sp. Fr. Kovačič.
čislo posebne naše politične, kulturne in cerkvene j razmere so nanesle, da so mnogi naših nadarjenih si-
I nov, ki so se zavedali svojega slovenstva, vendar tuj-} cem v prid razvijali svoje zmožnosti. Tako je tudi pod-
rejenost slovenskega dela Štajerske med Muro in D ra v« pod tujo, sekovsko škofijo zanesla mnogo naših odličnih sinov v nemško službo. À mi jih pozabiti ne smemo, ker so odičili naše ime pred širjim svetom. Med take naše odličnjake spada Svečinčan dr. Josip Tosi (tako se je sam podpisoval).
. Njegov oče Jakob je bil rojen v župniji Berceli blizu Parme v Italiji 9. novembra 1789 ter je ostal v očetovski hiši do oktobra 1809, ko je moral k Napoleonovi vojski. S francoskimi četami je prišel na Štajersko in po odhodu Francozov je ostal v Svečini, ki mu je postala druga domovina. Tu se je seznanil s slovenskim dekletom. On sicer takrat ni znal besedice slovenski, ona pa ne italijanski, toda ljubezen ima svoj mednarodni jezik.
Jakob «Tossy« (tako svečinska poročna knjiga), 33 letni zakonski sin Antonija Tosija, kramarja in njegove žene Epifanije Feriinal, stanujoč v Slatini, svečinske župnije št. 28 se je poročil 20. maja 1823 z 29 letno Marijo Ratič (ali Rotič), zak. hčerjo Andreja Ratiča, viničarja v Račah, gomilske župnije in njegove žene Ane, roj. Brus. Prvi otrok, ki se je rodil iz tega zakona, jc bil naš Josip, rojen 27. februarja 1824. v Slatini št. 41 svečinske župnije. Krstil ga je takratni svečinski kapelan Josip Špindler, istotam so bili rojeni še naslednji otroci: Marija 1. avgusta 1827, Alojzija 21. aprila 1836, ki je še leta 1913 živela v Gradcu. Potem so se preselili v Novine v župniji Št. lija v Slov. gor,, kjer je oče kupil malo posestvo in se sčasoma precej opomogel. Semkaj je pozneje rad zahajal na oddih Josip, ko je bil že profesor v Gradcu in na Dunaju. Stari ljudje so se še pred 10. leti spominjali, da je bil mali Josip za svinjskega pastirja pri takratnem svečinskem župniku Flu-cherju. V Tosijevi hiši je bil občevalni jezik samo slovenski in se je tudi Josip vedno zavedal kot Slovenca; leta 1845 ga kot bogoslovca zasledimo med naročniki na Krempijeve «Dogodivšine«.
Eden njegovi bratov je postal krojač, a pozneje celo skriplor v vseučiliščih knjižnici v Inomostu, od ondot je prišel v Pariz, potem v London, končno celo v ^Avstralijo in Ameriko, kjer je postal damski krojač in se oženil z neko Američanko, s katero je imel dve hčeri. Od teh je ena poslala vzgojiteljica v neki grofovski rodbini na Ogrskem, druga je živela na Angleškem v Li-verpolu in je pozneje prišla obiskat svojih sorodnikov na Štajersko. Sorodniki so se drug drugega gledali, raz umeti pa se niso mogli.
Župnik Flucher je spoznal nadarjenost svojega pastirčka pa ga je spravil na gimnazijo v Maribor. Mariborsko gimnazijo je pohajal med 1. 1834—1840. Imel je vseskozi izvrstno klasifikacijo. Že v 4. gimnazijskem razredu je gladko govoril latinščino. Ob koncu njegovih gimnazijskih študij v Mariboru je rekel profesor Puff: Mariborska gimnazija ima tri zvezde: prva je Miklošič, druga Toplak, tretja Tosi. Iz Maribora je odšel v Gradec, kjer je izdelal logiko in fiziko. Ko je štu diral logiko, je nadvojvoda Ivan razpisal nagrado za tistega dijaka, ki bi najlepše opisal ptice. Tekmovali so najboljši dijaki iz zelo odličnih rodovin, a vse je prekosil Tosi. Profesor, ki je ocenjeval nalogo, je bil čisto očaran in je rekel: Noben profesor bi ne mogel lepše opisati ptic, kakor jih je Tosi. Za časa svojih graških študij je Tosi mnogo stradal in zmrzoval. Bii je reven, za beračenje ni bil ustvarjen, da bi si z inštrukcijami kaj zaslužil, za to pa njegov živahen temperament ni imel dovolj potrpežljivosti.
Bil je ob enem izvrsten plavač in strasten hribolazec. Ko je bil vpisan v fiziko, je v poletnem času redko kdaj bil v Gradcu. Potikal se je po gornještajer-skem gorovju in nabiral kamenje. Hrano in stanovanje je dobival po župniščih, kjer so župniki prijazno sprejemali žihavnega in zanimivega študenta. Profesorji v Gradcu so kajpada opazili njegovo odsotnost, zlasti profesor občne zgodovine ga je vzel na muho. Kje je vendar Tosi? je vpraševal uro za uro. Sklenil je trdno, da pri izpitu kaznuje njegovo potepuštvo in ga vrže. Prišel je dan izpita. Profesor si je nalašč izbral taka vprašanja, katerim bi ne bil kos niti najboljši dijak. A kako se je profesor čudil, ko mu je Tosi z lahkoto kakor iz rokava tresel odgovore na njegova vprašanja. «Vidim, da zgodovino popolnoma obvladujete«, je rekel profesor in mu dal odličen red, zato pa mu je v rubriko o obiskovanju predavanj zapisal noto: zelo za-nikern.
Ker je kazal nenavadne talente za naravoslovje, sta ga profesorja Hattmajer in Unger nagovarjala, naj gre po dovršeni fiziki v rudarsko akademijo v Šemnici. Sam nadvojvoda Ivan mu je zagotovil obilno štipendijo. Laskava ponudba je bila zelo vabljiva, Tosi se je nekoliko pomišljal, a končno se je odločil za duhovski stan, kamor se je čutil poklicanega. Stopil je tedaj leta 1844 v graško bogoslovnico, kjer je kmalu postal ljubljenec svojih tovarišev in profesorjev. Vsi so občudovali njegovo izredno nadarjenost. Tudi najtežje predmete sc je naučil samo iz poslušanja profesorjevega predavanja. Pomnež je imel nenavadno dober. V spalnici je zvečer tovarišem pripovedoval povesti iz tisoč in ena noč. ki si jih je natančno zapomnil iz gimnazijskih let. Učni čas je porabljal za učenje jezikov. Po končanem drugem letu teologije se je napotil v Rim in sicer peš, s potno torbo na rami in dežnikom v roki. Do Trsta se je oglašal v župniščih, kjer je dobil hrano in prenočišče. Bolj trdo je šlo v Italiji. Perilo si je med potom sam pral, ko se je kopal, obutalo si je obesil črez rame, da ne bi prišel v Rim z raztrganimi šolnji. Po goldotrajnem potovanju in stradanju je končno prišel v Rim, a meseca oktobra je bil že zopet v Gradcu, izstradan in suh kakor treska, od južnega solnca ožgan kakor dimnikar. Najboljših vtisov pa menda ni prinesel iz Rima, ker pozneje ni maral kaj pripovedovati o tem potovanju.
TISKARNI SV. Cinti V MARIBORU
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE*
Kvišku srca! Pesmarica (zL obrh. 15 D.
Premišljevanja za celo leto L in II. del, 32 D.
Družba vednega češčenja. Dve molitveni uri, 3 D.
Kratko navodilo za pobožnost M.
B.	Kraljice src, 6 D.
Vir življenja, 29, 41 D.
Bog med nami, 20 D.
Večno življenje (rdeča obreza) 24 D, (zlata obreza) 33 D.
Nebeška hrana I. in H. del, 29 in 41 D.
Priprava na smrt, 29 D.
a) Za otroke:
Kvišku srca, 35, 36, 47 D. Rajski glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D.
b) Za odrasle:
Bogomila, 22, 25 D.
Pobožni kristjan, 15 D.
Češčena Marija, 47, 52 D.
Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D.
Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D.
izdsija' konzorcij «Straže;«
Preradovičeva 5	ZAGREB	Preradovičeva 5
Brzojavi: «Sirana« Zagreb.
Edina in največja specijalna trgovina raznih inozemskih in domačih sirov v Jugoslaviji.
Vedno na skladišču ravno importiranih švicarskih, italijanskih, francoskih in holandskih sirov kakor:
Gorgonzola, Rochefort, Eidammer, Bellpaese, Parmesan, . Formaggio — Salame itd.
st flfuliie iermsnas
v vseh šrinah I. t d. priporoča
Nn Ir a vos, Harifsor
Aleksandrova cesta 13 Slomškov trg 6.
Dne 21. avgusta 1846 ga je škof Roman Zanger le [«»svetil za mašnika. Kot tretjeleinik ni mogel biti posvečen, ker je bil še premlad.
Služil je potem nekaj časa na raznih kaplanijah, /tasti pri Sv. Rupertu ob Rabi. Kot kaplan je pri svojih izrednih talentih imel premajhen delokrog. Doma ga ni držalo, lazil je vedno po hribovju. Naposled se je zavzel zanj profesor Robič, cerkveni zgodovinar, in ga priporočil škofu Otmarju Rauseherju, da ga je poslal na višje nauke na Dunaj, kjer je 26. maja 1852 postal doktor bogoslovja. Kmalu potem je postal namestni in potem redni profesor dogmatike na graški univerzi, kjer je 1853- -1856 za profesorjem Robičem imel tudi preletavanja v slovenskem jeziku na teološki fakulteti. Po /ne j e je. bil poklican na Dunaj kot profesor dogmatike. Kot profesor v Gradcu in na Dunaju je rad zahajal v svojo domačijo, posebno rad se je mudil pri gostoljubnem cmureškem župniku Francu Ruediu, kamor sta prihajala tudi dr. Muršee in prof. Robič.
Tu je nekoč Tosi opazil, da visi na trti ob župnijskem zidu krasno grozdje. Župnik ga je s posebno skrbjo čuval, ker ga je hotel poslati v dar neki vojvodinji. Nekega dne je pa Tosi vse to grozdje do zadnjega paberka — pozobal. Župnik je bil nevoljen, Tosi pa je zbijal šale in kmalu je župnik pozabil na pozobano grozdje.
Leta 1871 je postal J^anonik pri Sv. Štefanu na Dunaju, a le časti ni dolgo užival. Umrl je v najlepši moški dobi 14. maja 1875. Njegov nagrobnik ima pomenljiv napis: V revščini rojen, v revščini živel, pa ni reven umrl.
Toši je bil krasne telesne postave, srednje visok, bolj mršav, nenavadno močnih kosti, izboren pešec, da ga ni mogel kdobodi dohajati. Lase. je imel temne, .ičl modre, lice belo z zardelimi jabolčicami; nosil jc-■laočnike, Izgovor mu je bil nenavadno lep in razumljiv.
Pisal je mnogo v Oesteir. Viertcljahrsscb nit für iiatholische Theologie«, Njegovo najznamenitejše delo je pa razlaganje Syllaba Pija IX. Tako duhovito ni noben pisatelj razložil tega epohalnega dokumenta.
Najintimnejši prijatelj Tosijev je bil bivši župnik viri Sv. Ani na Aigenu, naš rojak Josip Slavič. Po njegovih zapiskih, ki jih je svojčas izročil arhivu Zgodovinskega društva rajni svečinski župnik Vid Janžekovič, je sestavljen tudi ta spis v stoletni spomin našega duhovitega rojaka.
\kF
A l sem že obnovil naročnino t
NAROČNINA «STRAŽE« ZA L. 1924.
•Straža« stane celo	leto............89	Din.
pol	leta............40	Din.
četrt	leta............29	Din.
mesečno...............7	Din.
Naročnina se naj pošlje na upravništvo «Straže« v Mariboru. Najboljše je, da se vsak posluži položnice.
Stara trgovina, tik farne cerkve v prometnem, lesnem kraju se da v najem. Pismena vprašanja pod «1500« ' na upravo «Straže«.	149
Učenca, iz poštene rodbine, veščega slovenščine in nemščine, ki je z dobrim uspehom dovršil trirazredno meščansko šolo, sprejme v uk za zvonolivarstvo: Inž. J. in H. Bühl, zvonolivarna, Maribor, Mother-jeva ulica 15.	137
Kotarski vajenec z dobrim spričevalom se takoj sprejme. Josip Stajnko, kolarski	mojster, Maribor, Jugoslovanski trg 3.	146
Samostojnega, neoženjenega mlinarja išče Franc Le-barič, mlinar v Zg. Sv. Kungoti.	145
Ka-a-aj? Vi niste Še čitali knjige «Babilonska uganka«? Dobi se v vseh knjigarnah.
Hiša, enonadstropna, z velikim vrtom, hlevom, skladiščem in vsemi udobnostmi na glavni cesti, v neposredni bližini glavnega kolodvora, je na prodaj. Naslov v upravi.	114 3—1
’•'dika izbira sukna za ženine in neveste, tiskovine, platna vseh vrst itd. se dobi po znižanih cenah pri J. Trpin, Maribor, Glavni Irg 17.	49 10—1
Mala usnjarna (Lederei), pol ure od Maribora, devet oralov zemljišča, majhen vinograd, sadonosnik, hiša, majhen vinograd, sadonosnik, hiša, spredaj enonadstropna, klet, usnjarna z bazeni, cemetnimi kadmi, vse v dobrem^ stranju, gospodarsko po-5 slopje s hlevom in prešo, svinjak, se proda ali da tudi v najem. Se lahko takoi vseli in začne obratovati. Vprašati pri lastniku: Pergler, Maribor, Mlinska ulica 44.	74 g—i * i
Premog, iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1-1.	107
i ist tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
%
I Dr. Andrej Veble
si usoja naznaniti, da je preselil svojo odvetn iško pisarno iz Sv. Leiiarta v Sl. gor.
v Maribor,
Aleksandrova cesta 6, prvo nadstropje. Maalbor, dne 18. svečana 1924.
ZVONARNA IN LIVARNA
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Klobuke
pepilo
čevlje
deti» plašče, dežnike, nogavice, kravate Ud, kupite najceneje pri
likobu Lab, Maribor, Glavni trg 2.
XVXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Naznanilo.
Vljudno naznanjam, da začnem oddajati dne 23. februarja 1921 svojo kot izborno priznano
črno (Bock) pivo
i v predvojni kakovosti in vabim k številnemu naročil«.
Tomaž Götz
pivovarna Maribor.
Za dolge in puste zimske večere kupujte knjig«
„Cirilove knjižn'ce" Ossidai Izšlo 7 knHs
Dobite jih po zelo nizki ceni v prodajalni
TISKARNA Slf. CIR LA V MARIBORU
st Dežne ponjave st
za vozove in konje, gamaše, na-hrbtn ke, potne kovčeke m torbice,
St fliBline
v vteh š rinah
KTOjaSKe, suicnjene m ne odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
i. Arbeiter.
Maribor, Dravska ulica 15. Zamenjam tudi-staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
Halo!
Vedite, da kupite razno manufakturno in razno drugo blago, kakor tudi volnena in svilna mlinska sita neje v trgovini
MARTIN ŠUMER, Konjice. Slovenija.	737 50—1
Starilo I
Opozarjam, da nisem nikogar pooblastil, ki bi v rr_: iem imenu sprejemal naročila ali denar. Karl Karner, Maribor, Slov. ulica 3.
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL W0RSCHE, Maribor, gosposka ul. 10
Umvorn! urednik*.. Vlado Pušenjak.