Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI Štev. 53 a V Ljubljani, v soboto, 6. marca I943-XXI K?,!7 p i 1"«□i*?"™"! ° ip0,r/jOjavka je neovrjjiv dokaz moralne solidarnosti med boljševizmom in njegovimi demokratskimi ^Jkričači. Za zdaj zgolj registriramo te izraze an-iceleško-sovjetske brutalnosti in odgovarjamo z ne- ustavljivo voljo po borbi in odločilni zmagi obljubljajoč, da so liomo odločno borili, dokler ne bo izločena največja ovira, ki zadržuje razvoj civilnega življenja ua svetu, zaključuje >Volkischer Beobachter«. Carmona na razstavi italijanske knjige Lisbona, 5. marca. AS: Tukajšnji listi naznanjajo, da se bo predsednik portugalske republike general Carmona udeležil odprtja razstave italijanske knjige, ki bo 17. marca v velikih dvoranah narodnega gledališča >Dona Maria« sredi Lisbone. Na obeh straneh S t a ra j e R u s p je prešel sovra/uik |io močni Vppniški pripravi z nuiožestve-iii m i silami iu uporabo oklepnih sredstev ter bojnih letal k napadu. Po spremembi polnih bojih se je posrečilo, zopet z najtežjimi sovjetskimi izgubami v-o napade odhiti. Letalstvo je imelo pri tem obrambnem uspehu pospliue zasluge. Na t u n i š k e m bojišču je bilo včeraj ii-valino topniško in izviduiško delovanje. Z napadi v strmoglavili in nizkih poletih so nemške letalsko skupine prizadele sovražniku znatne izgube. Oddelek bojnih letal je v pretekli noči napadel pristaniške naprave v P h i I i p p v i 11 e u. Tri velike transportne ladje so hile težko zadrte. Letala za dolge polete so v Atlantik II zažgala tri velike trgovske ladje. I*ulje so obležale iiiočiio nagnjene. Včeraj podnevi je skujiina ameriških bombnikov napadla n i z o z c m s k o in z a "p a d n o n e in-š k o ozemlje. Zaradi bombnih zadetkov jc Imelo prebivalstvu izgube. Večje število nizozemskih otrok jc bilo ubitih. Lovci so sestrelili iz le skupine 10 štirimolornih bombnikov. Posamezna liri-Jaii-ka letala so metal« v pretekli nori bombe ua kraje zapadno Nemčije in so izvedla mo-tiluc polete nad obalnim ozemljem Vzhodnega m o r j a. Eno sovražno letalo jc bilo sestreljeno. Berlin, 5. marca, AS. Pri angleškem napadu na Nemčijo in Hamburg je bilo sestreljenih 14 angleških letal. Berlin, 5. marca. AS. Nemški protinapad na donješkem bojišču ter južno od Harkova je tudi včeraj navzlic najslabšemu vremenu rodil nadaljne uspehe. Zavzetih je bilo več krajev, med njimi tudi mesto Slavjansk. Čete so dosegle Doneč na več ko 250 km široki črti. Velika skupina sovjetskih sil, ki je bila obkoljena južno od Harkova, je zaman skušala predreti obroč. Del teh sil je bil uničen, ostanek pa stisnjen na tesen prostor. nekem drugem odseku so biii prav tako močni sovjetski oddelki odsekani od glavnine. 21 sovražnih tankov je bilo uničenih. Južno in jugozahodno od Rževa so se včeraj izjalovili številni sovražni krajevni napadi. Berlin, 5. marca. AS. V prvih dneh meseca marca so angleške ter severnoameriške letalske sile, nastopajoče v Evropi, imele velike izgube. Pri napadih na nemško ozemlje in Sredozemlje so zgubile 72 letal. Med temi v štirih dneh zbitimi letali je 38 štirimotornih bombnikov najnovejšega izdelka, kakor »Boening B 17«, »Lanchastcr«, »Ilu-li(ax« in Stirling«. Samo s temi 38 šlirimotorniki so Angleži zgubili 250 članov letalske posadke. Berlin, 5. marca. AS. Angleška letala so spuščala včeraj proti deseti url dopoldne številne razdiralne bombe na Brielle na polotoku Voorne zahodno od Rotterdama. Sliri bombe so sc ra/letcie sredi vasi ter razdejale dve šoli in dve hiši. Ubitih je bilo 70 otrok, starih 6 do 12 let. Pristojni viri ugotavljajo, da je bila vidljivost odlična in da je bilo mogoče točno videti cilje. Berlin, 5. marca. AS. V dopolnilo včerajšnjega nemškega vojnega jvoročila so se izvedele naslednje podrobnosti Navzlic divjini in neprestanim sovjetskim napadom na kubanjsko mostišče so Nemci ohranili svoje postojanke. Na srednjem odseku, kjer jc nekaj dni trajala ena najdramatič-nejših bitk sedanje vojne, jc zaradi nemških protinapadov ostal položaj nespremenjen in obkoljene so bile tiste sovjetske armade, ki so imele nalogo obkoliti nemške armade. Tudi na srednjem in severnem odseku sc razvijajo dogodki po predvidenih nemških načrtih Sovjeti so začasno prenehali z napadi zaradi velikanskih izgub in nemške čete so izpraznile Demjansk in Ržev. Skrajšanje tega bojišča je omogočilo uporabo tamkajšnih čet za nove in važnejše naloge. Resnica - geslo italijanskega tiska Berlin, 5. marca. AS. Pod naslovom -'Orožje resnice« objavlja nemški list »Bdrseuzeitung« na prvi 6trani članek svojega rimskega dopisnika, v katerem 6vojim bralcem prikazuje celotno delovanje in cilje, ki si jih je zlasti v tem času zastavil italijanski tisk. Nemški novinar najprej riše zgodovinsko podobo italijanskega novinarstva ter na podlagi izčrpnih podatkov osvetljuje ustanovitev velikega Cavourjevega dnevnika »II ris6orgimento« ter o|>ozarja na prvo veliko brzojavno agencijo »La Štefani«, ki jo je prav tako ustanovil grof Ca-vourski, potem pa s posebnim poudarkom popisuje povojno dobo, ko je po Ducejevi zaslugi italijanski ' tisk dosegel velik razmah v fašistični dobi. Italijansko novinarstvo 6e je tedaj povzpelo do visoke stopnje resnosti in veljave, ki je dotlej v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju italijanskega naroda še ni poznalo. Dopisnik nato prikazuje naloge italijanskega tiska v okviru obširnega in raznoterega delovanja ministrstva za ljudsko prosveto, v katerem je Duce s svojim odlokom 24. septembra 1936 združil ce- lotno narodno delovanje ter mu dal dokončno obliko. Potem pisec našteva največje in najvažnejše dnevnike, očrtava njihov posebni značaj in prikazuje najvažnejše osebe italijanskega novinarstva in italijanskega radija. Ko govori o posebnosti propagande fašističnega tiska, zatrjuje, da se da njegov duh prikazati z enim samim Slavkom: »Resnica je najmočnejše orožje.« Resnica namreč zahteva iskrenost, ta pa zahteva, da mora biti narod pripravljen 6prejeti i inanj rožnate novice ter kruta dejstva. Ce se hoče človek prepričali, da ima italijanski narod to odliko, ie dovolj, čc bere dnevna uradna vojna poročila, (ii jih objavlja italijansko vrhovno poveljstvo, v katerih verno navaja resnična dejstva ter navaja zmage, a ne prikriva izgub niti neogibnih udarcev, ki so v tako velikanskem boju. kakršen je sedanji, či6to naravni. Kako italijanski tisk ter italijanski narod cenita sovražna propagandna zavijanja — zaključuje nemški novinar — dokazujejo članki, ki jih vsi listi dan za dnem obnavljajo jkkI naslovom: »Dokazila o nasprotnikovih beda6ločah«. Švicarski glas o boljševiški nevarnosti Beril, 5. marca AS. »Corriere del Ticino« jx>-roča, kako se hoče komunizem vgnezditi tudi v nekaterih plasteh švicarskega prebivalstva. V zvezi s tem, piše list, se je treba spomniti, kako v Franciji demokratske in liberalne ustanove niso mogle zavreti le nevarnosti proti sebi in je ustaviti. Angleško-ameriška zveza še povečuje zinedo v glavah in olajšuje prodiranje boljšc-vizma med meščanstvom. Govorjenje, da Leninovega komunizma ni več. je smešno. Treba je vprašati prebivalstvo Estonske, Letonske in Litve, če je Leninov duh ter prvotni boljševizem v Rusiji še živ ali ne. Pod tem vidikom ima vojna samo en pomen, to je; ali bo Evropa ušla poginu. ali bo še živela naša zahodna civilizacija, kajti boljševiška nevarnost jc vprašanje življenja ali smrti prave civilizacije. Pisec teh besedi jc švicarski časnikar Centi- W Preobrat v poteku vojne Bliža se pomlad, ko bo zopet govorilo orožje osi 2>Stanvpa Serac prinaša naslednji članek o preobratu v poteku sedanje vojne: Brez ozira na krajevni Timošenkov uspeh pri zasedbi Demjanska južno od Ilmenskega jezera, ki ga je Moskva v pomanjkanju boljših poročil objavila 6 posebnim vojnim poročilom (nemška črla pa je ostala tudi na tem odseku trdna), sovjetska ofenziva razen nemške prostovoljne izpraznitve Rževa zadnji čas ni dosegla nikakega dejanskega uspeha. Niti na odseku pri Orlu. niti vzhodno od Harkova, niti med Kurskom in Harkovom Rusi niso mogli vdreti v nasprotne položaje. Prav tako je smatrati, da je propadel napad na kubanjsko mostišče, dočim na donješkem odseku Nemci izvajajo svojo neustavljivo in zmagovito proliofenzivo. Najdelikatnejša točka nemške razvrstitve je odsek pri Rževu, kjer izvajajo Sovjeti silovite napade. Toda če se bo tudi na tem odseku posrečilo ustaliti in skrajšati bojišče, kol se je zgodilo to na drugih odseiiih. tudi to ne bo razlog za pesimistično gledanje na splošni potek borbe. Še dva ali tri tedne junaškega odpora in sovjetska zimska ofenziva, na katero je bilo stavljeno toliko upov, bo propadla. Sovražnikovi izgledi niso razveseljivi. Propad Žukovega manevra ob Doncu je rodil razočaranje. Če ee Nemcem posreči ustaviti svoj umik pri Miusu ter ohranili oporišče Stalino, bodo lahko obnovili ofenzivo proti Roslovu in Kavkazu. Tudi angleško-ameriška zimska ofenziva v Severni Afriki ni mela več sreče. Prihajajoča pomlad jc našla os v Tunisu, kjer je zadala trd udarec severnoameriškim silam, občutno popravila svoje jioslojanke, dočim predstavlja krepak strateški tri-kot, zgrajen od Bizerte in italijanskih otokov, odlično obrambno in napadalno bazo, zabito v sovražnikovo razvrstitev tia afriškem bojišču. Anglosasi se tolažijo z razlago svojih načrtov in objavami velikanskih številk o svojih vojnih pripravah, lz NVashingtona poročajo, da bodo imele Združene države leta 1943. v službi 900 eekadril, kar bi po ameriških računih odgovarjalo skupnim letalskim silam-Nemčije, Italije in Japonske. Enake letalske sile naj bi imeli do prihodnjega novembra skupno Anglija in Rusija. Priprava velikanske devetmili-jonske severnoameriške armade naj bi po prezgodnjem priznanju »Daily Heralda« dokazovala, da tudi Ameriko skrbijo sovjetski uspehi... Objava leh programov odkriva, da tudi Anglosasi verujejo, da čas dela zanje. Ne upoštevajo pa tega, kaj lahko stori os v prihodnjih mesecih, ne tega, kaj utegnejo storiti Doenitzove in Legnanijeve podmornice. Bliža 60 pomlad in takrat bo spregovorilo orožje osi. zon, ki j>oroča, kako je oktobra lanskega lela živel v majhni baltski državici Estoniji, ki si jc za zloma carske Rusije priborilu neodvisnost, pozneje pa je zopet |irišla jx>d boljševiški jarem. Ko so se nato v sedanji vojni Rusi umikali iz pokrajine Borat in iz drugih krajev Estonske, so baltske vasi in mesta docela požgali in razdejali. Bil je tragičen |iogletl — piše časnikar — kakor, da bi šel strahoten orkan preko mest in pol ja. Vse je liilo uničeno in od stotin lepih vasic so ostali lc požgani zidovi. Nova finska vlada Helsinki, 5. marca AS. Novo finsko vlado, ki je danes prevzela svoje posle, je sestavil konservativec profesor Linkomies. Sestavljena ie takole: predsednik vlado Edvvin Linkomies, zunanji minister Henrik Ramsay, pravosodni minister Oskar Lchtoncn, notranji minister Leo Ehrnroolh, obrambni minister general Kari VValeden, finančni minister Vaeinoie Tanner, pomočnik finančnega ministra Tikko Reinikka, prosvetni minister prof. Kalle Kauppi, kmetijski minister NVilliam Kallio-koski, minister pomočnik kmetijskega ministra profesor Milo Osara, prometni in gradbeni minister Tekka Ikonen, trgovinski minister Uno Takki, minister za socialno skrbstvo Kari Fagerholnis, jire-skrbovalni minister Kari Ellilae, njegov pomočnik Jale Aurax. V sedanji vladni kombinaciji so vse stranke z izjemo lapske stranke. Amcrikanci in sovjetske zahteve Buenos Aires, 5. marca AS. sChicngo Tribune« se bavi z vedno večjimi ruskimi zahtevami, ki kažejo naravnost razburljiv sovjetski imperialistični pohlep. Sovjeti zaenkrat še niso ločno povedali, kaj zahtevajo v zameno za pomoč, dano demokratskim bogataškim državam za napad n0 Evropo in kadar govore o mejah, najbrž nalašč ne govore jasno. Ali govore o mejah ki jih je imela Rusija lela 1914? O mejah v brcstlitov-skein miril? Ali o mejah, ki jih je imela Sovjetska Rusija po vdoru n« Poljsko ali po zasedbi baltskih držav? Roosevelt in Churchill lepo govorita o atlantski korti. Jasno je. da Stalin, nadaljuje »Chicago Tribune« navzlicc varljivim upom prizadetih misli, da l>o tudi brez odobritve zaveznikov razširil cv ropske uie jc Rusije čimbolj proti zahodu. Železniško omrežje v vzhodni sovjetski uniji Izguba večjih pokrajin na zahodu Sovjetske unije je sarau od sebe povečala pomen vzhodnega železniškega omrežja, ki je postalo tako rekoč hrbtenica sovjetske države. Njen pomen je postni tem večji, ko se je morala Sovjetska uniju opirati tudi na svoj vojni potencial v ozemlju vzhodno od Llrnla. Magnito-gorsk in Kuznjeceva kotlina t-ta dva jtojmu, ki so ju osvojili tudi ljudje izven Sovjetske unije, zlasti še, ker so tu velika industrijska središča, oziroma središča za surovine, od koder se sovjetska armada tudi deloma oskrbuje. Zaradi velikanskih razdalj na sovjetskem področju jo jasno, du je moči gospodarske sile, nahajajoče so v teh pokrajinan, le tedaj uspešno izrabiti, če so »med seboj in med uporabnimi središči v zvezi po dobrih železnicah. Seveda je Sovjetska unija mislila tudi na železnice, vendar so glede na gostoto prometnega omrežja in glede na hitrost jako pomanjkljive. Železnice vzhodnih pokrajin niso bile niti za normalne razmere zadostne. Odkar je iz-jiraznjcna Ukrajina in je zasedena Donška kotlina, se je povečal pomen vzhodnih industrij in s tem tudi prometnih naprav, ki niso kos zahtevam. Tik pred izbruhom te vojne so transsibirsko železnico spremenili v dvotirno železnico. Njen najpomembnejši del jo tisti, ki spaja Čeljabinsk z Omskom in Novosibirskom. To mesto je že v Kuznecevi kotlini. Od tu odvažajo bogate zaloge premoga v Magnitogorsk in v druge urnlske industrije, medtem ko od tu odvažajo železo v Kuznccovo kotlino. Ta del železniške proge je baje od vse transssibirske proge najbolje izgrajen. Tu uporabljajo tudi najboljša vozila, kar jih ima Sovjetska unija. Nekateri tovorni vagoni vsebujejo baje po 50 do 60 ton. Tudi lokomotive, ki jih tu uporabljajo, so temu primerne. Nekateri tipi lokomotiv baje celo prekašajo nekatere ameriške lokomotive glede na zmožnost vlačilne sile. Seveda je teh lokomotiv neznansko malo. V znamenju svojih priprav za vojno se je Sovjetska unija pobrigala tudi za prometno omrežje, kar se je dozdevalo tem potrebnejše, ker je bil ondi zaradi velikih razdalj zmeraj zastoj v prometu. Zato so zaradi vojne vzeli iz prometa želcznicc iz zahodnih pokrajin in so rometa-vo- jih na vzhodu uporabili za ojačenje prora A celo iz moskovskega okoliša so pripeljali žila na vzhod. Navzlic temu pa se vlaki na vzhodu premikajo le s hitrostjo 40 km na uro, pri čemer opravijo v 24 uran največ 500—700 km. Pri tem so izjema le vojni jjrevozi, ki prevozijo dnevno po 800 km. Promet se vrši zato tuko počasi, ker so železniški tiri slabotni in so ponekod tračnice jx)ložene kar na pesek in zato ne prenesejo hitre vožnje. Glavna proga »Turksib«, ki so jo bili zgradili v dobi prve petletke in kjer so prevažali večidel le bombnzevino, veže Taškent s Semi-pulaunsko in Novosibirskom. Ta proga je enotirna. Tudi proga med Taškentom in Čkolovom, ki prevaža zdaj vojni material iz bližnjega vzhoda, je enotirna, medtem ko je proga med Taškentom in Krasnovodskom ob Kaspiškem morju dvotirna. Celo vrsto novih železnic so zgradili tik pred izbruhom in jxi izbruhu te vojne. Važna bi bila tista, ki spaja spodnji tek reke Pečore, ki se izlivu v jezero Barenza, nasproti Novaji Zemlji, z mestom Kotlasoin ob Dvini. To je vzjioredna proga z arhnngelsko in murmansko progo. Potrebna bi bilu še tretja pot za pošiljke Amerikancev in Angležev čez najvišji sever. A ta proga menda še ni uporabna. Konec leta 1941 so izročili prometu zu gospodarstvo važno progo med Akmolinskom in Kartalo, ki veže novo premogovno območje Karagando z Uralom. Njen veliki pomen tiči v tem, da je Karagandski premog le za polovico tnko oddaljen od Magintogorska kot premog iz Kuzne-ceve kotline. Poglavitni namen pri razširjanju vzhodnega prometnega omrežja je bila čim bolj skrajšana pot za dovnžanje [lremoga. Razdalja med Kuznejekom in Uralom meri 1500 km. Tri četrtine prometa zavzemajo prevozi železa in premoga. Osebni promet jc jako skrčen. Na poglavitnih progah vozi le po en ali dva osebna vlaka. Potniki morajo imeti posebno dovolje-nje.^Lnnsko zimo se je bilo treba zaradi nalezljivih liolczni izkazati celo z zdravniškim spričevalom. Tudi to je znamenje preobremenitve sovjetskega železniškega omrežja. (Pester Lloyd.) Gospodarstvo Spremembe pri »Stori« Kakor poroča »Službeni liste za Ljubljansko pokrajino, so sc pruvila »Store«, tovarne zaves d. d. v £>t. Vidu nad Ljubljano, na rednem občnem zboru dne 15. ajirilu 1942 in 14. oktobru 1942 spremenila v §§ i, 2, 6, 7, 8, 9, 26, 34. in 36. 'le spremembe je odobril Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino. Besedilo podjetju sc odslej glasi: italijansko Fubbrica tendino »Štora« S. A. a Lubiana, slovensko pa Tovarna zaves »Štora« d. d. v Ljubljani. Družba 6me po vsej Kraljevini prevzemati agenture in komisijske posle, snovati tovarne, prodajalne in skladišča, Jcupovati že obstoječa podjetja ali se pri njih udeleževati ter v zvezi z naštetimi posli kupo- vati in prodajati nepremičnine. Delniška glavnica znaša lir 380.000 in je razdeljena na 8000 delnic po 47.50 lir, glasečih se na ime. Kot nov čln.n upravnega svela v tovarni se jc vpisal dr. Albin Smajd, odvetnik v Ljubljani Emona, kmetijsko nepremičninski zavod v Ljubljani ima redno skupščino delničarjev dne 16. marca ob 11.30 v Rimu. Banca dTtalia bo tudi za leto 1942 delila isto dividendo t. j. 6 odstotkov na glavnico 300 milijonov lir. Povišanjo glavnico Ilvc. Znana družba italijanske težke industrije »Uva« bo zvišala glavnico od 1000 na 1250 milij. lir z izdajo 1,250.000 delnic skupine A, na vsake štiri stare delnice vrste B dobe delničarji eno novo delnico. Imenska vrednost delnire znaša 200 lir. Drobiž v Srbiji. Srbsko finančno ministrstvo je v sporazumu z Narodno banko sklenilo nakovali za 00 milij. dim drobiža po 2, 1 in 0.50 din. 7- ■" 'Vi i frrf- ■■ ■. ki ur8™8™ tvoj značaj, ki daje pečat tvoji 1 rehranjevalnt zavtKl Visokega komisariata v „ J h Rockefeller zadoš{a gVo emu Ljubljani obvešča potrošnike mesta Ljubljane, dag . J bodo prejeh za marec pr. svojih trgovcih in si- g d" ™ hišnico v Pek nRU teFr nudi 3 tem priliko rer: na odrezek A 00 gr parmezana, na odrezek g zdravljenje llgoJem ljudi, ki nikoli ne bodo ' F* u ™hke*n 8ira1- /?ir bodo lrS°vcl laz' " vedeli, kdo je sploh Rockefeler, je prav tako res-deljevall od 10. marca dalje. 5 nično,'da je tudi Dillinger, bkndit, ropar bank, • g morilec, ki je bil ponosen, da so ga nazivali jav- Cenik za bileje (okrepčevalnice) In zdravl|ake. S nega sovražnika št. 1, postal to iz častihlepja. Ko Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je iz- O so ga zasledovali oddelki G, je pribezal na neko dal nov cenik za tovrstne obrate in sicer veljajo g kmetijo v Minnesoti ter se predstavil s sledečimi za okrepčevalnice (bifeje) cene, ki so določene za S besedami: »Juz sem Dillinger. Ne bom vam storil kavarniške obrate III. vrste v maksimalnem ceniku ® sicer nič hudega, toda vedite, da sem jaz Dil-z dne 1. oktobra 1942. Za zdravljake veljajo ravno a linger.« , _ , tako cene za kavarniške obrate III. kategorije. Za B . „ Največja razlika med Dillingerjem ln Rocke-vina veljajo najvišje cene, določene za gostinske g »ellerjem je torej v tem, kako si iščeta zadostitve obrate z naredbo dne 6. maja 1942, Te cene so že S lastnemu častihlepju. Zgodovina je polna zgledov stopile v veljavo B s'avnih osebnosti, ki so zadoščale svojemu samo- B ljubju. Jurij Washington je hotel, da so ga kli-■ cali »Njegova Visokost, predsednik Združenih dr- Izpred vojaškega sodišča B žuv-< Kolumb je kar medlel po naslovu »Admiral . v. . .... ..... .. , , B oceana in podkralj Indije.« Katarina Velika ni Vojaško vojno sodišče Višjega poveljstva oho- g odpiraIa pi^m, ki niso bila naslovljena Njenemu !'0Ž?.n.'i'.,sl1 _S1TVU:la~,DaJ,naZ1?;..od,1(;kT.Ljubl)an •' S cesarskemu Veličanstvu. In gospa Lincoln je v n Beli hiši izbruhnila kakor tigrinja proti neki je izreklo naslednjo obsodbo Kumlja Franca, sina Antona in Strubelj Ivanke, roj. v Drednju pri | svoji stari prijateljici ter zavpiia: »Kako se drz- Toplicah 17 maja 1919 stanujoč tam, kmetovalca ta ^ vsestl'se"v moji navzočnosti, ne da bi vam v zaporu. Obtožen 10 bil: a) sodelovanja v pre- B !.____■ _______j.i.o. vratniški združbi (čl. 4. Ducejevega razglasa z n dne 3. 10. 1941), ker je v krajih okoli Toplic od W jaz prej to zapovedala?« Naši milijardarji so financirali ekspedicijo nedoločenega časa sem sodeloval v združbi, ki je g admirala Byrda na južni tečaj v upanju, da Uo imela namen nasilno spremeniti politično, gospo- 5 f Pl'h?1v,m ™enom poimenovan kakšen skalnat darsko in socialno ureditev države; b) članstva B 'lnb ali gorska veriga Vlctor Hugo je mislil da v oboroženi tolpi (čl. 10. Ducejevega razglasa 3. g si Pariz spremenil Ime njemu na čast Celo 10. 1941), ker Je v Istih krajevnih in časovnih S ve lkn" Shakespeare je stremel po časti ter si okoliščinah sodeloval v oboroženi tolpi, ki je ■ »skrbel plemiški grb. imela namen počenjati zločine proti državi; c) 9 Nekateri gredo celo tako daleč, da se naredijo nedovoljenje posesti orožja in streliva (čl. 2. Du- B ,)0,ne ,er sl skušajo na ta način pridobiti simpa-cejevega razglasa 24. 10. 1941), ker je v istih g ti je in pozornost drugih ter tako zadostiti svo-okoliščinah imel orožje in municijo brez dovo- g jemu samoljubju. Gospa Mačk Kinlev, soproga Ijenja pristojne oblasti; d) atentata proti življenju B predsednika Združenih držav, je stregla svojemu pripadnikov Oboroženih sil (čl. 7. Ducejevega g samoljubju na ta način, da je prisilila moža k razglasa 3. 10. 1941), ker je v bližini gradu So- 9 zanemarjanju važnih državnih poslov samo zato, teska nedoločenega dne meseca julija 1942 bil B da ga je držala ure in ure dolgo ob svojem atentator na življenje pripadnikov Oboroženih sil, g zglavju. Z roko v roki jo je moral uspavali. Biti ko je z dvema drugima partizanoma napadel vo- g i0 moral zraven, medtem ko si je dala poprav-jaško posadko v tem gradu. B 'jati zobe, čo ne, mu je prirejala peklenske prizore. Sodišče je proglasilo Kumlja Franca krivega g Vem za dekle, ki je legla in trdila, da so ne pripisanih mu zločinov po točkah a, b, c in ga jo g more več gibati, ko je videla, da jI je pričako-zaradl tega obsodilo na dosmrtno ječo z vsemi B vani ženin odletel. Tako je prisilila svojo pri" zakonitimi posledicami, vštevši večno prepoved g letno mater, da je skrbela zanjo in se trudila javnih služb, plačilo pravdnih stroškov in vzdr- g deset let z njo kot z bolnico, dokler ni uboga ževalnih stroškov v ječi. B starka umrla. Nekaj tednov je namišljena bolnica Z ozlrom na Čl. 479 kazensko-pravdnega po- g še vztrajala pri svoji vlogi, nato pa je naenkrat stopnika je oprostilo od obtožbo zločina po točki g vstala, so oblekla ter začela prejšnji način živ-d) zaradi pomanjkanja dokazov. B Ijenja. Končno Je sodišče odredilo, da se mora sod- B Nekateri ugledni psihiatri pravijo, da mnogi ha v izvlečku enkrat objaviti v listu »Slovenec« g ljudje postanejo blazni zato, da tako na lep način v Ljubljani. ■ dosežejo v svelu blaznosti željo po uveljavljanju, * B ki jim je neusmiljeni svet stvarnosti ni izpolnil. Izreklo SSSSrSSSS^ M ^^ j° " vsakih 16 študentov na univerz? pride.eden, ki se Tomazin Ivan, sin Ivana in Frančiške Košir, bo zdravil nekaj časa v umobolnici. Kaj je vzrok rol v Trieste dne 24 marca 1909 stanuioč v ■teh duševnih bolezni? Nihče ne more odgovoriti niL.Tt.il - išiJSLJ v^iJLJ»"a to težko vprašanje, vemo pa, da nekatere bo- Vo To g lezni, kakor recimo sifilis in nekateri toksini ško-755? ^ f S dujejo hrbteničnim slanicam in jih nazadnje um- 1941), da e sodeloval v Dravljah loškem čelu S£ijiJtor tako vplivajo na um. In res je treba po m v drugih krajih Ljubljanske pokrajine g levico duševnih bolezni pripisati fizičn m vzrokom, določenega časa sem in sicer pred 1. jan. 1913 n možganih, toksinom, alkoholi! noHlično gospodarsko ln Salno i^edTv d "ža* g in dru*im struPom- Toda ^ dl u«i P°,ovici du" politično gospodarsko tn^ socialno ureditev drža- e gevn0 bo|ni!l ni nobene organične spremembe, ki rSr l tn hI in i* i' .hIiI S bi povzročila bolezen. Ce pri mikroskopu z najbolj jevega razglasa 3. 10 1941), da je v navedenih » povFe£ovalnimi sredstvi preiščemo ustroj možganov okoliščinah kraja in časa sodeloval v oborožen. ■ u bolnjki niCeninr''no razlikujejo od zdravih, tolpi, kl e bila ustanovljena za izvrševanje zlo- g Kako {orej „ ,judje duieyno zbolcJ?JTo vprašanje činov proti državi s tem, da je dajal svoje de o „ gem neda^no 8iavii ravnatelju enega največjih za- upornikom za popravilo orožja, za dostavo Živil, n vodov za du5evno bolne. Zdravnik, kl je prejel oblek in drugega; c) nedovoljene posesti orožja g ž najviSje čagU , naj prlzn'anja za svoje in streliva (čl. 2 Ducejevega razglasa 24. 10. g -tudij(j 0J dugcvnih boleznih, ml je kar odkrito 1941) da je v istih časovnih in krajevnih oko- n od ovoril da l a no da', Jg loh nihJte ne liščlnah imel brez dovoljenja pristojnih oblastev g ve\a lovo ^ , ' , ^ d ' j ljudjo orožje in strelivo; d) prevratne Propagande (cl. „ postane% blazni 'ker ' najdej^ 'v b,a2no7tl neko 5. Ducejevega razglasa z dne 3. 10 1941) da le g Uču t je veljave, ki ga ne morejo doseči na drug v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah g nagillJv slvaJrlle^ ^ Navedel mi je za zgled eno razvijal prevratn ško propagando za odpravo ln g svojih zadnjih bolnic, ki je doživela v zakonu nasilno spremembo politične in socialne ureditve n brodolom. uJb0Ra žena' je miJglila) da bo v zakonu arzave. , , B zadostila ne samo svojemu seksualnemu nagonu, Sodišče Je proglasilo Tomazina Ivana za kri- g temveč potrebi po nežnosti, želji po otrocih ter vega pripisanih mu zločinov in ga je zaradi tega B g,remljenju po primernem socialnem položaju, obsodilo na dosmrtno Ječo z vsemi zakonskimi g Toda usoda je'poUopala izpolnitev njenih sanj. posledicami vštevši stalno izgubo častnih pravic, g Mož jo je zaneJmarjal/jl ni dal možnosti, da bi zakonsko izobčenost, plačilo procesnih stroskov in - ......... vzdrževalnih stroškov v zaporu. Nadalje jo odredilo, da se mora ta sodba objaviti v izvlečku enkrat v listu »Slovenec« v Ljubljaul. H Ljubljana, 27. februarja 1943-XXI. imela otroke in da bi se socialno uveljavila. Niti te tolažbe ji ni dal, da bi z njo skupno jedel, temveč jo je tako rekoč zaprl v n jeno sobo. Konč-§no je zblaznela; privzela je spet svoje dekliško B ime. Jz razlitju vmm iinsistln raffžie mim M POT POLITIČNE UOCI PETROLEJA XV; VOJAKI PETROLEJSKIH BITK. j (Življenje petrolejskih delavcev.) Ko so nemški raziskovalci našli sintetični bencin, ko so začeli v velikanskih tovarnah spreminjati premog v tekočo gonilno snov, tedaj to ni bilo le velikega političnega pomena, ni bila to samo znanstvena in organizatorična zmaga, tedaj je bila to tudi zmaga dela. Doslej sfa obvladovala petrolejsko industrijo slučaj in samovolja. Lastniki petrolejskih polj in naprav so delali po svoje tako s petrolejskimi polji, izčrpavali in izkoriščali so jih po svoji volji, po svoji volji so ravnali z delavci in njihovimi plačami po svoji volji so določali ceno petroleju. Denar in moč sta odločala jiovsod, nikjer pa delo in napor. Delo vseh, ki so pri petroleju delali od raziskovalcev zemlje, inženirjev do najmanjšega delavca, je bilo nepomembno, če ni služilo samo gospodarjevemu žepu. Javnost je vedela veliko za tiste, ki so s petrolejem ustvarjali in vodili politiko, Vojne, gospodarske krize, prav malo pa je vedela za tiste, ki morajo iskati petrolej, ki ga morajo črpati in čistiti. Poznali so Deterdinga ali Rickefellerja, niso pa vedeli za življenje ljudi, ki so opravljali glavno delo. . Do konca 19. stoletja so takole vrtali petrolej: na jekleno vrv so obesili težko vrtalno dleto, ga dvignili v višino in spustili, da se je z vso težo zarilo v zemljo. Zemljo ali kamenino so potem 3 posebno zajemalko zajeli iz luknje, ki jo je zvrtalo dlelo. Napravo so potem izboljšali: namesto žične vrvi so obesili na dleto jeklene cevi, skozi katere so črpali vodo. Dleto je imelo odprtine, skozi katere je vodni curek izpiral kamenino. Čas vrtanja so izboljšali več kot za polovico. Pozneje so uporabljali namesto vode glinasto kašo, ki je zamašila izvrtano luknjo, pri čemer so prihranili cevi. V zadnjih časih so napredovali vedno bolj v vrtalni tehniki Zdaj no zabijajo več dletov, ampak vrlajo s posebnimi vrtalnimi napravami. V zadnjih desetih letih je tehnika vrtanja petroleja napredovala bolj kakor poprej v polovici stoletja. Dolgo časa so uporabljali za vrtanje posebno trdih kamenenih plasti tako imenovane vrtalne krone iz diamantov. To pa je bilo drago, saj je ena sama taka krona stala 25.000 mark. Danes nadomestuje diamant posebna kovina, imenovana »widia« (wie Diamant — kakor diamant). Ta kovina je zmes volframa, premoga in koballa. Močna in trda je tako, da reže steklo ali jiorcelan kakor jekleni nož les. Kljub temu, da danes veliko hitreje vrtajo, kakor so pred svetovno vojno, da vrtajo lahko tudi mnogo globlje kakor poprej, je življenje na petrolejskih poljih vendarle ostalo skoraj prav tako enolično kakor nekdaj. Življenje onih, ki vrtajo petrolejske vrelce je prav tako enako, nespremenljivo, kakor je nespremenljiv in vsakdanji boj petrolejskih mogotcev za nova najdišča, za trg in za premoč. V vlažno vročih džunglah Južne Amerike, na Sumatri in na Borneu mora teči petrolej prnv tako kakor na ledenem severu Sa-halina, ker drugače bi zašlo naše gospiodarstvo v nered. Neprestano morajo vrtati in iskati novih petrolejskih vrelcev in kljub napredku geologije kljub novim in vedno bolj izpopolnjenim pripravam z radijskimi valovi ali selzmografi, je življenje petrolejskih delavcev nespremenjeno. Izpostavljeni so najhujšim vremenskim in krajevnim spremembam, posebnostim podnebja. Noč in dan jim poje na ušesa šum vrtalnega stroja, ječanje in stokanje. Vrtalno dleto, ki ima 40 cm premera in tehta več kakor 100 kg je pritrjeno na vrtalnem ogrodju in ga neprestano giblje vzvod sem in tja. To vrešči in stoka, da bi se človeku kmalu od vsega tega zmešalo. Človek stoji tu in trd od šuma in čakanja ne opravlja ves delovni dan nič drugega, nič, kar naj bi prineslo vsaj malenkostno spremembo. Od štirih zjutrnj do poldneva stoji tu in čaka, da popravi morebitno napako in da uravnava hitrost stroja. Nato izvleče vrtalno dleto ter spusti v luknjo vrlalno zajemalko. Luknjo zamaše s cevmi, doseženo globino zaznamuje na črno tablo in spet prične z novim dletom vrtati. Izvrtal je 160 metrov, mora pa vrtati še v globino do 700 ali 900 m. To traja štiri mesece. Stirl mesece enoličnega dela. To enoličnost pretrga samo nesreča: čo se zalomi dleto, če se odtrga od ogrodja. Potem iščejo s posebnim »lovilccm< to dleto dneve, tedne, večkrat celo mesece. Končno dosežejo petrolejsko plast. Petrolej ne ustvarja podzemeljskih jezer kakor se na splošno misli. Pelrolejska ležišča so bolj podobna ogromnim peščenim gobam, polnim petroleja. Ce preiskovalna igla pride do pelroleja, oziroma do te gobe, tedaj izbruhne plin. Plinu pa sledi petrolej. Večkrat pa se to ne zgodi in morajo petrolej črpati s črpalkami iz zemlje. Vse to pa spet močno podraži pridobivanje petroleja. Včasih pa se primeri, da je tok petroleja tako močan, da požene v zrak vse naprave. Tak tok lahko teče leta in leta, primeri se pa, da v nekaj urah usahne in večkrat pride na površje takoj po plinu solna voda. Slana voda pa pomeni konec vsakega petrolejskega vrelca. Ce priteče na površje slana voda, je bil ves trud zastonj. Vsakokrat, kadar prevrtajo nepropustno plast, pod katero leži petrolej, so vznemirjeni lastniki petrolejskih vrelcev, predvsem pa četvorica ljudi, ki je vrtala v zemljo. Ce najdejo bogate petrolejske vrelce, jim povišajo plačo. Ce pa ničesar ne najdejo, se utegne zgoditi, da jih podjetje odslovi, vrtanje pa opusti na tistem mestu. Co teče »pozo«, polem priteče iz studenca 5 kubikov dnevno, ali celo 30, včasih tudi 100 kubikov dnevno. Potem lastniki dajo nagrade, delavci so srečni, kakor bi bili sami deležni bogastva, ki so ga izvrtali iz zemlje. Na vseh petrolejskih poljih sanjajo o tem, kako bi izvrtali vrelce, podobne • onim v Narranjos v Braziliji, katerih lastniki trdijo, da zadostujejo, da z njimi plačajo vse državne dolgove, ali vrelce Cerros Azul v Mexiko, ki so med najbolj znanimi, ki so 820 melrov pod zemljo in napolnijo dnevno 200.000 sodov. Življenje inženirjev na petrolejskih poljih je prav tako enolično kakor življenje delavcev. Vsak dan opravljajo na avtomobilih svojo enolično nadzorno vožnjo od ene vrtalne naprave do druge, vedno enako pot, vsak dan in vsako noč. Po rdečem pesku Coloradske lagune nli po petrolejskih puščavah Mexike ali po samotah petrolejskih polj v Plaza Huincul, povsod je enaka enoličnost, enako dolgočasno vsakdanje delo in življenje. V Plaza Huincul in v Conunodore Rivadavia blažijo to enoličnost opojni strupi: opij, heroin, haših. Tihotapstvo v teh krajih cvete kakor malokje na svetu. Ni čudno spričo takih razmer, spričo toliko enoličnosti in samote, ki človeka ubija. Ljudje v teh krajih si lajšajo samoto in dolgočasje, ubijajočo enoličnost in tesnobo z uživanjem narkotičnih sredstev. Na drugi strani pa vidimo v petrolejskih okrajih Patagonije krasne vile, klube in vrlove. V Patagoniji so petrolej prav slučajno odkrili. Nekaj velikih- podjetij je nakupilo ogromno zemljišč za gojitev govejo živino. Iskali so studence vo«le, pa M odkrili sludeuce pelroleja. Križev pot Groznika Janeza iz Stične, upok. orožnika Orožnik Janez, po domače Čeželj, upokojeni orožnik, star 67 let, oče nedoletnega otroka, stanujoč v Gaberju tik Stične.. Imenovani je imel nad 15 let izposojen kmetski voziček od 96 letne starke Miglič Marije p. d. Gričarice. V petnajstih letih je pa voziček z raznimi dodatki in popravili dobil drugačno ohlikol V zadnjem Času ga je pa Gričarica prodala Francu Ilauptmanu, samskemu dninarju iz Stične. Groznik ga ni hotel oddati. Šla je dolga tožba, katero je dobil Groznik proli Ilauptmanu. To je ena neprilika, ki je bila za Groznika usodna. Drugo tožbo, ki je bila že v teku, je pa imel zaradi neke tehtnice s priseljenim najemnikom gostilne Gradiček nad samostanom, Gabrijelom Ludvikom. Ta voz in tehtnica tvorita uvod v krvavo žaloigro, ki 6e je končala z umorom Janeza Groznika. V Stični je bil od krvoželjnih pajdašev izbran za terenskega Franc Hauptman, visok ne malo pod dva metra, koščen, prej že zaradi pretepov sodno kaznovan. Med prvimi, ki jih je dal na črno li6to, je bil Groznik. Smrtna obsodba je šla med drugimi tudi skozi roke gostilničarja Gabrijela in učitelja iz Primorja Petra Lenardiča, vštevši njuni ženi. »Kaj se vam zdi»< Vsi odgovore: »Vreden jo smrti.« In odslej je iskal prilike, da bi ga — — — Prvič na Polževo Na dan Vnebohoda 14. maja lfU2 je šel Groznik s kolesom proti Krki kupovat seno. V gostilni pri »Elici« na Muljavi se je ustavil, kjer je spil en frakelj. V gostilni so bili: gostilničarka Ela in mož Jože Miglič, Cožev Milan in Stentov Pol de-Zaje iz Muljave. Odšel je v Znojile glede sena. Nazaj grede se spet ustavi v gostilni, kjer spije drugi frakelj. V oči mu je padlo sumljivo pomežikovanje imenovanih oseb med seboj. Iz gostilne napravi proti domu par korakov, že stopi predenj partizan s klicem: »Stoj!« Groznik, bivši orožnik, visok, brkat, koščen mož, nazaj rezko: »Zakaj?!« »Greš z nami na komando na Polževo!« Potem prideta še dva partizana in še četrti. Smrt junaškega borca Mladega, zglednega katoliškega fanta, 1'ovšetovega Jožeta iz Goriške vasi pri Mirni peči, ni več med nami. Smrtonosna krogla slovenskega komunista mu je ugasnila luč življenja. V sredo 17. februarja je prišel iz Trebnjega, kjer je bil pri legiji, na kratek dopust k 6taršem, ves vesel in dobro volje, kakor je vedno bil — saj se je njegove družbo vsak veselil in tudi legijci v Trebnjem so se že naprej veselili Jožeta, ki naj bi se še isti večer vrnil, pa mu ni bilo usojeno. Ko se je okrog 4 popoldne poslavljal od domačih, je bilo to žo prepozno: štirje partizani so naredili zasedo okrog hiše. Ko je skočil 6kozi okno, boteč uteči, ga je zadela dum-dum krogla. Že težko ranjenega, skoraj umirajočega je hotel partizanski morilec še enkrat ustreliti, pa mu je pokojni Jože odgovoril: »Saj bom sam umrli — Umrl bom za Boga!« »Kaj, za Boga?« je zrohnel bogoodtujeni morilčev glas. »Da, za Kristusa bom umrl! Živel Kristus Kralji« je umirajoči povzdignil 6voj glas. V soboto 20. februarja Je bilo zadnje slovo od njega. Toliko spremljevalcev na zadnji poti, kakor si jih imel Ti, ima malokdo. Poleg Tvojih prijateljev sosedov in znancev Te je spremila na 4 . ■ ,1 : Xntn tmrn vicr>\r_lnrri lPOV 17 Treh- božjo njivo tudi četa tovarišev-legijcev iz Treb njega in četa vojaške posadke iz Mirne peči. Ob odprtem grobu mu je govoril v slovo g. župnik nekako sledeče: »Poznali emo Te, zato moremo potrditi o Tebi, da si vse svoje moči in sposobnosti posodil v to, da narod naš ohrani vero očetov naših. Svoj razum si naravnal k temu, da narod naš spozna temelje božjih zapovedi in odklanja majave, bežne in spreminjajoče se nove nauke. Uklonil si svojo voljo k temu, da naš narod ne klane zvenečim obljubam brezboštva, pač pa ostane na trdni skali katoliške vere. Hotel si, da bo novi rod srečnejši, zato si svoje življenje daroval. In Tvoje zadnje besede v življenju govore, da bi bil zvest rodu našemu in zvest Kristusu Kralju! Pojdi zato v njegovo kraljestvo! Ob grobu pokojnega Jožeta prosimo, da bo naš narod še imel križ Gospodov v hišnem kotu in bo še visel sveti rožni venec na steni, ter odklanjajmo vse to, česar po svoji vesti in po svojem verskem prepričanju storiti ne smemo.« — V imenu legije se je poslovil g. Frič. Žalujočim staršem: »Ne žalujte! Vaš sin je šel v božji, večni mir.« Hočeš nočeš — gre. Peljejo ga čez Mevce, kjer dolgo čakajo, na Vrhe in odtod na Polževo. Fu je komandant prosluli Daki, Groznik se nemalo začudi, ko vidi, da je pri komandantu že Cožev Milan, s katerim je bil nedavno skupaj v gostilni. Komandant začne Groznika zasliševati o tožbi s Frenkom Hauptmanom in Ludvikom Gabrijelom. V obtožnici stoji tudi, da je vohun. Groznik vse obtožbe zavrne tako, da mu komandant verjame, mu da prelaznico čez hosto proti domu. — Edina sreča, da ni bilo takrat zraven Hauptmana, ker bi se bila gotovo smrt že takrat izvršila. — Ves prestrašen pride domov. Nočni obisk na domu Hauptman in Gabrijel s prizivom na polžev-sko višjo instanco izgubita tožbo proti Grozniku. Bes proti Grozniku se v njima vedno bolj napenja. Gremo pa mimo Polževega! — V noči 31. julija ima Groznik nevaren obisk. Olrok spi v spodnji sobi, oče pa zgoraj v podstrešni izbi. Odrine nekdo spodnjo okno in že stojita dva partizana v hiši. Eden od njiju, Smolej Ludvik, p. d. Gomilarjev iz Griž, sikne: »Hudič, enkrat si nam ušel -— saj zdaj ne boš več!« Groznik pa je zgoraj vzel kljuko iz vrat in pod vrata uprl sekiro. Pogleda skozi okno: spodaj jih čaka še pet. Hoče skozi 6treho. Nič. Uiti jim ne more. Zato napravi, kot star orožnik, alarm. Par praznih strelov pade. Partizani jo ubrišejo proti hosti. V Plankarjevem mlinu zgrabljen Ob tednu 8. avgusta. Tega dne kasno popoldne gre Groznik v 10 minut oddaljen mlin Plan-kar moko kupovat. Tam dobi Alojzija Starca iz Mekinj. V hiši pijeta iz steklenire žganje. V tem pridejo partizani Smolej-Gomilarjev, Sagadin-Štru-belj Karel, Hauptman Frenk, Pajk Franc, domača hči Pepa, sinova Alojz in Jože. Izvrši se Groz-nikova aretacija. Groznik so krčevito brani in otepa. A premoč je v številu in orožju napadalcev. Jože Stare ga hočo kar za mlinom ustreliti. Na besedo domače gospodinje se to ne izvrši. Od Plankarja do Police Od Plankarjevega mlina ga ženo med stalnim pretepanjem, suvanjem, butanjem, klofutanjem čez hrib v smeri proti vasi Goričica. Pred Goričico so z velikim krikom sesede na tla. S težkimi klofutami pa prisilijo, da vstane in nadaljuje pot čez glolioke doline in strme vzpetine na komando na Polico. Vso pot ga neusmiljeno pretepajo. Na poliški komandi je dolgo zasliševanje. Ker mu je terenski Hauptman natvezal veleizdajo, mora višjo komando na Polževo k zloglasnemu krvo-loku Dakiju, ki mu je že na dan Vnebohoda gledal v rabljevske oči. Lihko si mislimo, kako ga je ob tem povelju po vsem bolečem životu spreletela groza: na Polževo! — Pot od Police čez Peč in Peščenek do Polževega zopet med samimi udarci in še od včeraj brez grižljaja in požirka v ustih 1 Apostolat vere in ljubezni Od 18. do 25. januarja obhajajo v Rimu v. cerkvi sv. Andreja 'lella \alle vsako leto osem-dnevnico, med katero mašniki z Rimom združenih vzhodnih cerkva opravljajo liturgijo po J grškem, staroslovanskem, armenskem, sirskem iu ef " ' ' — Kakšnega je prevzel Bojanšček za pot na mo- rišče, se no da napisati: lačen, žejen, truden, izmučen, ves stepen, v trebuh izsuvan, roke vse krvaveče — vsa postava kakor pokošena ovenela roža--- Do Ambrusa ... _ . ,. ,. , i etiopskem obredu; vse molitve pa so usmerjene Pridejo do Ambrusa. Tu za božjo voljo prosi a y lo da bj se kristjllni vpadnega in vzhodnega za kakšno okrepcilo. &aj od 1 lankarjevega mlina ^ ku|,urlle|,a kropa po skoraj tisoč letih, odkar so še ni imel grižljaja v ustih skozi vso dolgo in # joienl 70pet družili v eno Kristusovo vesoljno mukepolno |iot! Spremljevalec Zupančič mu za svoj lasten denar kupi par požirkov žganja — smili se mu, čeprav te Bojanšček sam partizan —, drugega se ne da nič kupiti, ker so jiartizani vso pobrali. Od Ambrusa do Smuke Vodnika spravita Groznika s težavo na noge, da nadaljujejo pot k cilju. »Očka, saj bomo šli počasi.« »Lej)o vas prosim, samo tepsti me nel Kolikor bom mogel. Ixmi šel,« je neznansko milo prosil. Za pot od Ambrusa do Smuke, ki jo človek zlahka prehodi v dveh urah, so rabili 12 ur. Takoj od Ambrusa pade in se zaradi oslabelosti zgrudi. Ko se sesede na tla, tako zavpije, da sta se gonjača ustrašila, da jima tam umre. Pustita ga, da se nekoliko odpočije. Kočno ga morata ročno postaviti na noge, ker sam no moro vstati. Pod Žvirčom pade drugič. Tu spet čakajo. Do Preval Grozniku vse i>of>olnoma odpove zaradi izmučenosli do skrajnosti. Tu spremljevalca zahtevata od vaške zaščite, naj dajo kaj jesti in da se i .. , . -, . . vsaj za uro odpočije. Vodnika v4 vas obideta, J v,solJm Ce*,vl: >,r,,v ,uko P" moramo .... brc m mo _ ..... „ „ - ■ \ peneti po zcd.njenju z njimi, ker se ne moremo cerkev. To slovesno osemdnevnim, ki je poseben dogodek v verskem življenju večnega mesta, z vsem poudarkom priporočajo iu pospešujejo papeži ter so ob taki priliki večkrat tudi podajali važne izjave. Letos je to slovesnost predhodno komentiralo glasilu Svete stolice v članku od 14. januarja 1943, čigar globina in širok pogled na vprašanje zedinjenja kristjanov mora zbuditi spoštovanje in visoko zanesti vsakega čita-telja, naj bo katero koli vere. Kaj je katoliški apostolat f — se sprašuje pisec in odgovarja: Katoliški apostolat ni kakor vojska, v kateri kdo hoče doseči zemski cilj s tem, dn koga ali kaj premaga in osvoji. Ce hočemo vršiti apostolat, da se kristjani v/huda iu zapada združijo, ne smemo misliti na slavo iu čast zmagovalca in pridobitve, marveč se v ponižni ljubezni posvetiti bruto... vzhodne cerkve, ki so krščeni in na svoj način, ker so včlanjeni v mistično telo Kristusovo, pripadajo veliki družini Cerkve. Naši bratje ne potrebujejo nas kot takih, ampak poluotc resnice iu milosti, ki je v pa niti zase nista mogla nič dobiti. Nesrečno žrtev spravita napol živo za par ur pod nek kozolec, dokler ne pride do moči imenovati prave katoličane če jih ne bomo ljubili z globokim uinevanjem in resničnim s|>o-. štovanjem. In čeprav se zavedamo, da posedu-Nadaljujejo pot od Preval proti Smuki Ta f jcmo rt.snj(.„, moramo biti ponižni, zakaj tudi čas se jima dvakrat zgrudi z groznim krikom. I mj se moramo od vzhoda učiti. Predvsem se to Obakrat ga morata gonjača sama spraviti na noge. f duhovnosti, ludi v vzhodnih cerkvah de-, f lujcta vera in ljubezen tako v oblikovanju Zadnja postaja J krščanske misli kakor v snovanju duhovnega ,, _ . , , , . f življenja. Čeprav so temu pojmovanju prime- Končno so po dolgem_ in tnidnem potu na f llt.knU.re herezije in l.ogoslovske zmote, cilju: na Smuki I Gonjač Bojanšček ima s seboj od Dakijeve komande zapečateno pismo. Poišče tamošnjega komandanta, mu izroči pismo, nesrečnega Groznika pa straži. Javita, da je prignani do skrajnosti izmučen. Tu mu dado jesti. Javita tudi, da ga ona nisla pretepala, ampak da sta ga takega že prejela od domačinov. Slovo »vodnika« pa so vse pozitivne vrednote iu stremljenja vzhodnega krščanstva učinek bo/je milosti, so sad iz debla vesoljne Cerkve i., imajo v marsikateri'... pogledu na sebi nekaj, kar more obogatiti in poglobiti tudi naše duhovno življenje. Spominjaj.no se starca So/.imc v »Bratih Kara-masovih«, vzklika pisec »Osservatorovcga« članka, in si predočimo oh tem zgledu čudovito globino in lepoto vzhodnega meništva! Ta duhovnost ni zupadua; ima čisto svoj značaj, svoje gleda- Spretnljovalca se od komandanta poslovita, i nl. zapaUna; ui.u cisto svoj značaj, svoje gleda-Ko zapazi nesrečni Groznik, da odhajala, pokliče i nje, vendar pa je nadnaravna ... krščanska, je Zupančiča k sebi, ga objame z obema rokama in \ otl;ok Svetega Duhu. Nam ne gre za zed.njeiije so mu glasno in vpričo vseh zahvali, da ga je J '■"«<>: da '» vzhodu vsilil, zapadnega duha, gle- Drugič na Polževem Daki ga izroči komandantu štaba na vrhu Javh. Gonijo ga tja domačini. Na vrhu Javh ga prevzame od neusmiljenih gonjačev Zupančič Jože p. d. Bojanščkov 1'epe, iz Bojanjega vrha pri Muljavi, skupaj z nekim Ljubljančanom. (Zupančič jo bil kurir glavnega štaba na Kremenjaku, Lučarjevem Kalu in Javhah.) Ta dva ženeta zdaj Groznika na zadnjo pot. Nesrečni Groznik t — tako ljubeznivo vodil sem ... Kako in kdaj je Groznik končal z življenjem, Zupančič ne ve. ker je moral takoj nazaj na Jav- , 1 ,,,, . , ' , , T , i IIIII m < I sc Klllllljr, »HM- III IIUIIICJU he. »Bil je izmučen, stepen krvav la jjodoba f kr£aniltn,\ o;|instvu z m. ho ostala v srcu vso življenje do smrti!« 4 .. , „ ., . « _.. _____, _ ,, 1 Nočemo j.m pa tudi ne vsiliti lakih oblik Janez Groznik se ni več povrnil v svet, ne k orpnni/lu.ij,.iJki Jliso znnjC( k,.r ,„. ustrezajo danje in pojmovanje ter smer omike, ampak zato, da bi v eni Cerkvi pod enim vrhovnim pastirjem, ki ie namestnik nevidnega Pastirja, mogli še globlje, širše in polncjc živeti svoje 6voji družini .. Zadnje dejanje ni prikrito Večnemu Sodniku... Eden med tisoč grobovi na okrvavljeni kočevski zemlji, ki v njih trohne nedolžni in čisti slovenski bratje in sestre, jo tudi grob Janeza Groznika... Med tolikimi, ki so šli po križevem potu, je križev pot od Slično do Smuke Janeza Groznika bolj grozen kot katerega koli drugega slovenskega mučenika...! Kadar bo slehernega slovenskega človeka vodila pot tam čez Smuko in Stari log, ne pozabi se z grozo in obsodbo s|>omniti na križev pot slovenskega sina Janeza Groznika iz Stične v lelu 1912 iu zmoli za pokoj njegovo dušo očenaš.., Velika je bila armada obiskovalcev kina jubljana, 4. marca. | sedežev. O prvih ljubljanskih kinematografih J ^ ^^^dom^ kat^m ^ka/^li'je ■krat pripovedujejo, smo že svoj cas neka, napisali, omenimo naj še, J rcsnično in ro na svetu, združeno odseva d kako nedeljo, zla- da so Ljubljano pred 50 in vec leti obiskovala \ vere v Bopn ki j(, „i,so|lllnn rosnicn, in iz L j ubij Nedeljski kronisti več kako velikanski je bil naval sti ko je vladalo grdo in čemerno vreme, v razne ljubljanske kine. Pravijo, d« se zdaj sestavlja tudi posebna statistika o obiskih, ki so ga bili deležni ljubljanski kini v preteklem letu, kakor tudi statistika za zadnja tri leta. Ljubljana šteje zdaj 5 kinematografov, tri velike in dva manjša. Vsi skupaj imajo do 5250 njihovi miselnosti in njihovemu svojstvenemu gledanju ua duhovna vprašanja. Kdor hi hotel kaj takega, bi bil v globoki zmoti — pravi pi-sec. Moramo pokazati svoji... bratom, da je naša Cerkev res vesoljska in da v njej bije božjo srce, čigar vse objemajoče ljubezni ne more nihče izmeriti. Skratka, nnš apostolat je apostolat ljubezni. Ce ne bomo zadosti ljubili, kakor ljubi Bog, ne bomo ničesar opravili. Edinstvo Cerkve je edinstvo resnice in ljubezni, ne pa edinstvo človeškega nauka ali sistema, ki vedno žrtvuje bogastvo misli — tudi ni edinstvo postave, ki človeka prisili, da uboga. Edinstvo Cerkve jc edinstvo mističnega telesa, ki ga oživ- Ba in vodi Sveti Duh po moči svoje milosti; »h pa noče sužnjev, ampak sinove, ki sc sami uklonijo resnici in ljubezni. Nnj se torej nihče ne boji, dn bi bil vklenjen v tesen oklep kakšnega ustroja, ki se mu ne prilega, če ga vabimo pod streho enega doma — saj to je obsežen, ves DODATNE ŽIVILSKE NAKAZNICE za težake za mesec marec bo mestni preskrbovalni urad začel deliti po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v petek 5. t. m. številke 1—100, v soboto, 6. t. m. od 101—200, v ponedeljek, 8. t. m. od 201 —300; 9. t. m. od 301—400; 10. t. m. od 401-4500; 11. t. m. od 501—600; 12. t. m. od 601—700; 13. t. m. od 701—800; 15. t. m. od 801—900 in 16. t. m. od 901—1000. Od 17. t. m. dalje bo mestni preskrbovalni urad sprejemal reklamacije. Upravičenci bodo dobili dodatne živilske nakaznice 6amo s potrdilom in samo do 25. vsakega meseca, ko morajo biti nakaznice prevzete. Podjetja morajo še isti mesec vrniti potrjene sezname št. III. Za ta namen jHKluje urad vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. v palači Bata, I. nadstropje, soba št. 3. razna potujoča kinonodjetja, ki 6o dajala svoje predstave v salonu kazine ali pa v dvorani pri Maliču v Šolenburgovl ulici nasproti glavne pošte. ljubezni do njega, ki jc Ljubezen sama. še enkrat: Katoliški apostolat, ki gre za ze-dinjenjem ločenih bratov, ni noben osvajalni pohod, ampak služba in prizadevanje brez vsakega Mnogi se zanimajo, kakšen je bil pač v pre- t sebičnega in sn.noljubnega cilja in oblastiželj- teklcm letu obisk po ljubljanskih kinih. Lahko človek zbere prav točne podatke, ko se obrne na pristojna mesta, ki imajo posija s kiaopred-stavami in ki vidijo pregled o davkih in raznih taksah. Baje bo v kratkem sestavljena prav zanimiva statistika. Za danes naj navedemo le približne račune in podatke, koko velika armada je prihajala v ljubljanske kine. Trije veliki kinematografi so imeli lani do 2500 predstav, v letu 1941 jih je bilo 5126 ia leta 1940 celo 3.510. Kakšen je bil naval k tem predstavam? Prav zanimivo! Izračunali so, da je bilo lani pri treh velikih kinih do 650.000 obiskovalcev, ki so izdali za vstopnice do 5,250.000 lir, če računamo, da so povprečno ljudje plačali po 5 lir za vstopnico. Računa jo dalje, da je bilo lani pri V6ch 5 ljubljanskih kinematografih do 1,025.000 obiskovalcev. Seveda so ti skupaj plačali tudi prav čedne milijone. nosti. Je pa ta apostolat neizmernega pomena za zgradbo novega sveta, saj bi edinstvo vseh kristjanov predstavljalo ogromno nravstveno silo. Naposled naj omenimo, da so navadno kine-matrogrufi do zadnjega sedeža zasedeni ob ne-deijah in praznikih, zlasti pri večernih prelistavali, ko nasprotno niso kinopredstave med delavniki tako močno obiskovane. Gledališče so lahko napram kinom jx)hvali, da so njega predstave venno tako ob nedeljah in praznikih, knkor tudi ob delavnikih zadovoljivo dobro obiskane. So gotovi ljudje, ki ne hodijo nikdar v kino, pač pa zelo marljivo v gledališče. ŠtevMo teh je razmeroma majhno. So pa spet ljudje, ki so redni obiskovalci kina. Takih je razmeroma veliko število. KULTURNI OBZORNIK Niccodemi: »Postružka« Dario Nicodemi, italijanski pisatelj iger (1874 do 1934) in pred smrtjo predsednik Društva italijanskih dramat6kih pisateljev, je šele kot španski pisatelj v Južni Ameriki »po ovinkih prišel v italijansko književnost«, kakor pravi prevajatelj Mijo Goritar v uvodu. Pri nas je znan zlasti po dveh komedijah: »Učitcljica* in »Poslrlek« (Scampolo), ki imata obe že domovinsko pravico na naših odrih že iz prejšnjih časov. To zadnjo »Scampolo«, ki je dobila svetovni sloves ter je v času novega ekspre-sionističnega rousseaujevstva po vojni (napisana leta 1916.) šla po vseh evropskih odrih (tudi pri nas), je pisatelj pozneje prelil v prozo in podal novelistično zaokroženo in dramatsko enotno povest, ki je zdaj izšla v slovenskem prevodu v Slo-venčevi knjižnici pod naslovom »Postruika«. To slovensko ime je dobila gotovo v mislih na Vadna-lovega »Otoškega postržka« ter je posrečeno spremenjeno za žensko osebo, dočim je prevajalec komedije uporabil kar Vadnalovo besedo, ki predstavlja moško osebo. S tem izrazom, vzetim iz Ple-teršnika, je ponazorjena oseba, ki ni ne otrok ne dekle, tako kot — postržek, to je ostanek testa, ki ga je premalo za štruco, preveč da bi ostal. In tak preprost, nešolan otrok rimske ceste, ki pa ee že zaveda deklištva, je ta Nicodemijeva Postružka. Dete Rima brez staršev, zgodaj vrženo na cesto, ki pa ohrani v vseh težavah 6vojo prosto-dušnoet in iskrenost čustvovanja ter naravno ne-pokvarjenost. Na drugi 6trani pa vidimo moralno izkvarjeni Rim, inženirja Tita, ki živi s svojo pri-ležnico f. yedaetn prepiru in y novi etrasti, zopet drugega, išče, da bi zveselLl svojo zakonsko dolgočasnost ter hlepi po mladi lepotici Ob tej preprosti, nepokvarjeni deklici kljub silni revščini in cesti, 6e odkriva pokvarjenost drugih. Brezposelni inženir Tito, ki živi z barsko pevko, sprejme dekletce k sebi v družino kot dekletce, toda ona je med tem dora6tla v ženo in ga vzljubita z iskreno ljubeznijo. Nasprotje med to požrtvovalno ljubeznijo ter iz-koriščujočo, kakršna je Frankina, je podano zelo drzno ter pripelje končno do tragedije. Inženir, katerega ljubi Postružka s tako silo, da 6e zaradi njega uči tudi brati in pisati in od koprnenja po njem naravnost telesno oslabi, se ob vrnitvi iz Libije, kjer je dobil zaslužek in blagostanje, zopet preda Franki,ni telesnosti; to pa Postružko tako prevzame, da svojo tekmovalko zabode. Lepo po-antiran je epilog, kjer se Postružka spominja svojega zvestega psa Tita, za nezvestega inženirja Tita pa nima več čustva, le srce ji od bolesti otrpne na bregu Tibere. Taka je ta Postružka, ki ima v sebi prvine Rousseaujeve primitivnosti (6tavek na str. 100. o družbi, ki prvotno dobroto s svojim naukom o dovoljenem in nedovoljenem človeka 6amo pokvar-ja!?), na drugi 6trani pa Sbavvski motiv iz starodavne zgodbe o Pigmalionu. Povest je pisana zelo spretno, naravnost kot drama, kjer je zlasti v osrednjih poglavjih ohranjena popolnoma komedijska kompozicija, enotnost prostora in komične karikature pokvarjenosti višjih slojev. Vsekakor je prijetno branje, spada pa v vrsto lahkih zgodb, kakor je vsa komedija vzeta iz lahkega mondenega sveta. Povesi ni vzgojna — kakor bi kdo mislil iz prijetne naslovne podobe, da je to kakšen pandant »Bučku«, bo pa za odrasle živahno branje, zlasti še ker jc prevod Mija Goričarja izredno svež in nazoren. Ljudje, ki so videli komedijo v gledališču, bodo še dvakrat radi brali to zgodbo o rimskem dekletu, ki je na dnu življenja in v vzdušju visoke pokvarjenosti ohranila tako romantično čisto sve-žost duše in razuma: le škoda, da je v koncu doživela tako tragiko; zato pa človek z njo še bolj čustvuje. V povesti pogrešamo 6amo prave etične globine. td Razprave iz Etnologa V zadnjem Etnologu, ki je izšel pred dnevi, je več pomembnih razprav iz slovenske etnografije. Ker je danes veliko zanimanje za slovenske 6tare običaje in navade ter njihovo razlago, bomo o teh razpravah podrobneje poročali. Sedaj podajamo vsebino prve razprave ravnatelja dr. Fr. Kotnika: Blagoslov zelišč na kres in iar kresnic. Avtor govori v tej razpravi o blagoslovu zelišč na kres, ki se vrši' pri Sv. Janžu pri Ptuju, podružnici Sv. Vida, ie menda isti dan tudi v sosedni župniji v Leskovcu pod Halozami, o čemer priča lepa 6lika. ki je na 15. 6trani objavljena. Župnijo Sv. Vida pri Ptuju 60 upravljali že od leta 1617. oo. minoriti. Kresnice mu ne pomenijo določenega botaničnega pojma, ampak vse one rastline, ki 60 po narodnem izročilu že izza davnih časov ozko povezane z običaji o kresu. — Običajen je tudi blagoslov zelišč na Veliko Gospojnico, izpričan je v Slov. krajini in v nekaterih krajih la-vantinske škofije, n. pr. v Makolah. Ob Porcijunkuli in ob drugih prilikah pa so tudi kapucimi blagoslavljali različne rože. Besedilo blagoslova pri Svetem Janžu, ki ga je zasledil v rokopisu, pridejanem izvodu lav. obrednika pri Sv. Vidu, je že zaradi tega zanimivo, ker nam pojasnjuje razne narodne običaje s kresnicami. Običaji niso nastali po besedilu, ampak so bili že med narodom razširjeni, ko je besedilo nastalo. Tekst latinskega besedila zahteva tudi razlage, ki jo je avtor podal v poglavju: »Nekaj komentarja k besedilu.« Blagoslov- ljene rože so polagali v hiše, postelje, izbe iu tudi drugam. Z njimi so se umivali (kopali v kopelih), kakor še danes rahitične otroke po Ptujskem polju in deloma v Slov. goricah kopljejo v vodi, v katero polagajo blagoslovljene rastline. A to kopanje in umivanje na kres je ostanek poganske lustraci je (očiščevanja) z vodo, kakor je skakanje čez goreti kres lustracija z ognjem. Petrarca opisuje 1. 1333. v pismu iz Kolna kardinalu Colonni tak ljudski običaj. Sv. Avguštin je videl v Libiji nekaj podobnega in označuje to kot poganski običaj, Caesariua iz Arlesa (470—542) ga imenuje »cultura diaboli«. Blagoslov priča o starih običajih in vražah z zelišči in o zdravilni moči kresnic. — V frančiškanski knjižnici je v "Rituale franciscanum zasledil tiskan tekst istega blagoslova, ki je eksistiral že 1. 1656. v isti obliki. Kresnice je naša narodna tradicija opletla z bajnim čarom in to izročilo podaja avlor iz raznih naših krajev iz tiskanih, rokopisnih in ustnih virov. Nazadnje pa je dodal tem izročilom in običajem tudi nekaj razlage: čar za prihodnost, ki je združen tudi z Ijubavnim čarom, čar po analogiji, čar plodovitosti z bezgom, lajšanje poroda in analogijo običaja s Prevorja, kjer okrase živinske glave z zvezdno kresnico in zavarujejo hlev in potaknejo cvetje v hlevsko streho, z rimskimi Palilijami, kakor jih je opisal pesnik Ovidij v Fastih IV. Na koncu razprave dostavlja avtor, da je to delo šele načeto. Pa že ta razprava je precej razgrnila kulturno sliko, ki se nam javlja v teku dolgih stoletij. Treba je posamezne kulturne plasti skrbno odluščiti, da se nam bo končno prikazala prvotna slika. Tako nam je ravnatelj dr. Kotnik s svojim širokim folklornim znanjem zopet napisal novo razpravo, s katero se uvršča med najmarljiveiše in najboljše slovenske etnografe. td Koledar Sobota, 6. sušca: Perpetua in Folicita, mtiče-nici; Koleta, devica. Nedelja, 7, sušca: 8. predpostna nedelja; Tomaž Akv., spoznavalec in cerkveni učenik ; Gav-dioz, spoznavalec. Lunina sprememba: 6. sušca: mlaj okoli 11.34. Herschel najtovedujo mrzlo in vetrovno vreme. Novi grobovi +S. Karmela Potočnik. V Ljubljani je umrla bivša prednica šolskih sester v Mariboru, sestra Karmela Potočnik. Blago rajnico bodo pokopali v nedeljo, 7. sušca popoldne iz kapele na Žalah na pokopališče. "f" Marija Kalister. Po dolgem bolehanju je umrla v Ljubljani 84 letna gospa in mati Marija Kalister. Blago mater bodo pokopali v nedeljo, 7. sušca ob pol treh popoldne iz kapele sv. Janeza na Žalah. "t" Ivo Šubic. V Celju je 28. februarja za vedno zatisnil oči bivši magistratni direktor Ivo Šubic. Sv. maša zadušnica za zaslužnim rajnim bo 8. sušca ob osmih v frančiškanski cerkvi. Naj vsem rajnim sveti večna luči Vsem, ki žalujejo za njimi, naše iskreno sožalje! Regulacija okolice žal Mestna občina ljubljanska objavlja v »Službenem listu«, da namerava rcgulacijo zemljiškega kompleksa med Svetokrižko in Šmartinsko cesto v okolišu Žal in pokopališča spremeniti tako, da so kompleks med Žalsko in Šmartinsko ccsto proglasi za stavbišča, zazidljiva po novem regulacijskem načrtu z enonadstropnimi stanovanjskimi hišami v vrstnem sistemu. Del tega kompleksa pa bo za javne prometne namene ip za nasade. Kompleks med Žalsko in Svetokrižko cesto (Žale) je pa, določen za javne namene, torej za komunikacije, parke in za pogrebne ter pokopališke javne naprave. Sprememba regulacije je utemeljena s tem, da se na eni strani omogoči bolj ekonomična in racionalnejša izraba tega zemljiškega kompleksa zaradi povečanja reala, ki naj se zazida in tako poživi gradbena delavnost, na drugi strani pa, da se občin razbremeni velikih stroškov za nakup zemljišč za javne regulacijske namene ter da sc pospeši uresničenje programa za smotrno ter estetsko in arhitektonsko ustrezno ureditev Žal. To razglaša mestna občina z dostavkom, da bosta ta spre-jninjevalni regulacijski načrt in uredba o njega izvajanju interesentom razgrnjena ob uradnih urah od 9, do 12. ure v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva, soba št. 54 v II. nadstropju kresiie na Nabrežju 20. septembra, in sicer mesec dni, pričenši s 16. dnem po objavi tega razglasa v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«. Morebitne pomisleke in pripombe k temu spre-minjevalncmu regulacijskemu načrtu morajo interesenti predložiti mestni občini ljubljanski vsaj v 15 dneh po razgrnjenju načrtov, sicer ne bodo upoštevane. Kupujte svetovno znani roman »POSTRUŽKA« spisal Dario Nicodemi, prevedel M. Goričar, ki je izšel v »Slovenčevi knjižnici«! (Gosp. prevajalec M. Goričar naj nam oprosti, da smo zamenjali njegovo ime z imenom prevajalca druge knjige iz naše zbirke.) Postružka (Scampolo) je deklica, ki ji usoda ni dala užiti ljubezni staršev, čisto sama je prepuščena ulicam velemesta, vsem življenjskim nevarnostim — vse od gladu pa do izkoriščanja njene nebogljenosti po ljudeh. Tudi na svojo čisto ljubezen ne dobi lepega odziva, ampak v silnem razočaranju v bolesti umre. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. — Sv. maša zadušnica za blagopokojnega g. Iva Šubica, bivšega magistratnega direktorja v Celju, bo v ponedeljek 8. t. m. ob 8 v frančiškanski cerkvi. — Že 15. dan lepo vreme. Najstarejši Ljubljančani, kakor sami zatrjujejo, ne pomnijo, da bi v svečanu in sušcu tako dolgo držalo lepo vreme, kakor se je to primerilo letos, ko imamo že od 17. februarja naprej neprestano lepo, toplo in sončno vreme. To izredno lepo vreme ljubljanski obdelovaci vrtov kaj marljivo izrabljajo ter so že napravili in uredili mnoge njivice in gredice. Sa-de v prvi vrsti zgodnji grah, katerega seme pa je težko dobiti, dalje sejejo tudi že razno zelenjavo. Tudi čebul ček so nekateri že začeli saditi v prepričanju, da mu mrzlo vreme ne bo škodovalo. Nekateri napovedujejo, da bo v marcu še močno snežilo in da bo pritisnil močan mraz. Vendar smo lahko veseli, da smo najhujše dneve j.ime premagali in da imamo pravo, trdo zimo že za seboj. V četrtek je zapihal in začel ostro briti mrzel sever. Hladen val je vdrl v deželo in zato povzročil primeren padec dnevne temperature. V sredo je bil zaznamovan rekord dnevne maksimalne temperature, ko je bilo +19.2, toda v četrtek je bil dosežen temperaturni maksimum +7.8, padec za 12.4 stopinje. Izredno lepa in jasna je bila noč. Nebo preprečeno z zvezdami. Lepi so bili gostosevci, ki napovedujejo, da bo ostalo še nekaj dni lejio in sončno vreme. V petek zjutraj je j)rilisnil zmeren mraz ter je jutranja temperatura padla j>od ničlo. Bila je kar —0.2, kar je redkost za marec, ko je bilo prejšnji dan +1.4. Padla je po travnikih slana. Stoječe vode so zamrznile. V petek zjutraj je legla na barjansko ravnino tanka plast megle, zelo nizko pri tleh. Znak za lepo vreme. Barometer tudi napoveduje, dn ostane še nekaj dni lepo vreme. Saroineter je dosegel v petek izredno visoko stanje. Bilo jo 779.9 mm, kakor je to bilo žo 19. februarja. — Marčna Številka Knjižic ima naslov »Naš oče«; druga obvestila so bila prezgodnja. Knjižico, ki lepo razkrije socialno delo papeža Pija XII., je spisal znani pisatelj dr. Vilko Fajdiga. Cena 1 Ura. — V zbirki rakovniških Knjižic se dobi tudi življenjepis Pija XII. Vse knjižice, ki še niso jiošle, se dobiio stalno v Mladinski založbi. Tam si jih tudi lahko naročite. — Razne nesreče na deželi, 69 letni posestnik Alojzij Rus v Velikem Gabru na Dolenjskem je padel |xvt konja Dobil jo poškodbe na glavi in na rokaa. — Na Brezovici stanujoča 3 letna po-sestnikova hčerka je padla in si zlomila desno nogo. — 2 letni posestnikov 6in Fran Japelj v Mali Ligojni pri Vrhniki je bil podrt od nekega olesarja na cesti. Dobil je hude poškodbe na glavi. — V Trebnjem je 58 letna posestnica Alojzija Mikličeva padla in si zlomila levo nogo. — V Kozarjah je padel z voza in si zlomil desnico 78 letni j>osestnik Janez Lažnik. — 59 letna posestni kova žena Ivana Moše v Vidmu si je pri padcu zlomila levo roko. — V Bizoviku si je 10-letni zidarjev sinček Avgust Krpan zlomil v kolenu levo nogo. — 8 letnega posestnikovega sina Antona Novaka v Bruhanji vasi je konj močno ugriznil v desno roko in mu odtrgal kos mesa. Iz Novega mesta Ljudska posojilnica z. z n. j. v Novem meslu sprejema vloge »a vista« in vezane vloge proti primernim obrestim, depotne naložbe j>a brezplačno — vse razpoložljive vsak čas. Daje kratkoročna posojila in posojila na tekoči račun. - Vnovčuje čeke italijanskih bank. — Varčujte, dokler imate dohodke! Iz dela iai ži^If enfa - od iu in dam Iz Gorizije Gorizijski nadškof v Udinu. Gorizijski nadškof msgr. K. Margotti se je mudil te dni v Udinu, kjer je bil gost mlinskega nadškofa Nogare. Drvarjeva smrtna nesreča. Pri potoku Tribus-si so našli kmetovalci iz tamošnje okolice truplo okoli 40 let starega moškega. Ugotovili so, da gre za drvarja Valentina Colencha iz Ripafrede di Voloschia pri Idriji. Domačin je pred odhodom z doma dejal, da gre nasekat drva ob j>otoku Tri-hussi. Pri tem pa 6e mu je verjetno spodrsnilo na strmini, od koder je strmoglavil v narasli potok. Pokojnik je bil marljiv delavec. Vsi domačini lo-plo sočustvujejo z njegovo bridko usodo. Z Gorenjskega Vprašalne pole delovnega urada. Gorenjski časopis obravnava vprašalne pole delovnega urada, ki jih glede na totalno mobilizacijo morajo izpolniti vsi tisti, ki po odredbi od totalne 1110-bilizarje niso Izvzeti. Ker mora biti popis končan do 15. marca, daje časopis potrebna navodila. Tako pojasnjuje, da se pri šolarjih nanaša ojiro-slitev le na učence in učenke javnih srednjih ali višjih šol. Zglasiti pa se morajo učenci in učenje strokovnih šol. na pr. trgovskih ali rudarskih šol, pa tudi vseučiliščniki. Na priglasni poli morajo vsi navesti svojo osebne podatke, dalje pa je treba odgovorili še na druga vprašanja, kakor na pr.: število in starost v gospodinjstvu živečih otrok; število hišnih pomočnic; če je kdo poklicno zaposlen, kot kaj in pri kom, čas dela tedensko in dnevno; če jo prej delal v poklicu, kot kaj, pri 'kom in koliko časa, zakaj je delo opustil; čo ima delavsko knjižico; čo se ta čas poklicno izobražuje in za kateri poklic; če je poklicno Izu-čen; vsa šolska izobrazba. Navesti je treba tudi častna opravila v javnem življenju, tako pri nemškem Rdečem križu, pri letalski zaščiti ali pri stranki in njej priključenih organizacijah in socialnih ustanovah. Na koncu vprašalne pole lahko vsakdo izbira med tremi temeljnimi izjavami, ki se glase: 1. stavim se delovnemu uradu za delovno službo v vojnem gospodarstvu na razpolago; 2. stavim se delovnemu uradu v vojnem gospodarstvu na razpolago pod sledečimi pogoji: (n. pr. poldnevna zaposlitev, zaželeni način službo, oskrba otrok itd.); 3. moji delovni službi v vojnem gospodarstvu nasprotujejo sledeči razlogi, za kar prilagam naslednje priloge. — Glede na te izjave bodo delovni uradi, kolikor bo mogoče, uvaževali želje glede načina službe, potem ko bodo preiskali upravičene želje. Pri navedbah bolezni ali bolečin bo za primer potrebe opravil preiskavo zdravnik delovnega urada. Pomlad na Gorenjskem. Tudi vsa Gorenjska je deležna lepega pomladanskega vremena, kar dokazuje dopis v »Karawanlcen Bote«, ki opisuje Matijev dan v Kranju takole: »Dasiravno je do Gregorja še skoraj tri tedne, že žgoli v ranih jutranjih urah črni ženin kos in vabi družico v svate. Široko se šopiri in požvižgava v vrhu drevesa s svojim, še od mraza hripavim glasom. Po grmovju se preletava rdeča taščica in s strahom cvrči vzhajajočemu soncu v pozdrav. Sinica, prva znanilka pomladi, cicilu.jka po sadnem drevju in obira še zadnji mrčes izza drevesnega lubja. — I zre'i no toplo sonce je že precej visoko na nebu in blagodejno obseva naravo na zemlji. Njegovi gorki žarki so zvabili že nebroj raznega cvetja iz zimskega spanja. Teloh je prvi dvignil svojo premraženo glavico, trobentica trobenta v ustih mladine bližajoči se pomladi v pozdrav. Zvonček prešerno pozvanja mimoidočim svojo pomladansko pesem. Zlati lapuh noče več dremati, kot cekin v rosni travi se svetlika. Mačice po grmovju že zaspano lezejo iz svojih rjavih kožuščkov. Vso to prvo prebujajočo se naravo pa obletavajo pre- drzni metulji citrončki in beli citrončki. Zgodaj so se zdramili, kajne? Po sončnih robeh posedajo upokojenci, po stezicah prepeljavajo mlade mamice svoje kričeče, bosonogi otroci nabirajo cvetlico in režejo mačice. Tak je bil v Kranju Matijev dan leta 1943.« Zborovanje ženstva ▼ Boli. Bistrici. Pred nedavnim je bilo v veliki dvorani gostilne Murn zborovanje ženstva. Krajevna voditeljica žena je najprej pozdravila navzoče in okrožno voditeljico žena Kronthalerjevo, ki je nato lepo govorila o delu in položaju žene v vojni. Sprejem žena v organizacijo nemškega ženstva v Kamniku. Pred nedavnim so v Kamniku slovesno sprejeli prve žene v organizacijo nemškega ženstva. To priložnost je porabila tudi voditeljica žena vse pokrajine in je obiskala Kamnik, kjer je dopoldne govorila v okrožni hiši ženskim voditeljicam, popoldne pa na dveh zborovanjih 500 ženam v Kamniškem domu. Tu so bile ženam izročene tudi članske izkaznice. Tečaj za obrtnike. V Domžalah je nemška delovna fronta pridedila tečaj za obrtnike, trgovce in gostilničarje. Poročevalec je bil Huemer iz Kamnika. S Spodnjega štajerskega Čebelarstvo na Spodnjem Štajerskem. Letošnjo pomlad se čebelarji na Spodnjem Štajerskem živahno organizirajo. Tako so se združili v Ljutomeru, Ormožu, Veliki Nedelji, na Zg. Muti, v Ma-renbergu, Sv, Lovrencu na Pohorju, v Apačah in Rušah že v strokovne skupine. Nove strokovne skupine v pomembnejših krajih bodo šc ustanovljene. Tudi v Mariboru je bila ustanovljena krajevna strokovna skupina čebelarjev, predsednik je Oto Črepinko, odbornika pa Franc Kirar in Štefan Pušaver. Vsega skupaj je na Spodnji Štajerski okrog 6000 čebelarjev, ki premorejo nekaj nad 25.000 panjev. 10.000 rudarjev na zborovanju. — O zvezi z letošnjim pomladanskim tednom zborovanj v začetku marca, so bila številna zborovanja po vsej Spodnji Štajerski. Štajerska domovinska zveza je priredila v treh največjih rudarskih krajih trboveljskega okrožja velika delavska zborovanja in sicer v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Na ta zborovanja je prišlo vsega skupaj 10.000 ljudi, največ rudarjev. Višek zborovanj v trboveljskem okraju je bil v Trbovljah, kjer je govoril zvezni vodja Steindl veliki množici 4500 rudarjev. Odlikovani Štajerci. — Z železnim križem I. razreda je bil odlikovan tudi na Spodnjem Štajerskem dobro poznani športni učitelj poročnik Helmut Pulko. Z železnim križem II. razreda pa je bil odlikovan desetnik Jožef Kukovec iz Bukovcev pri Sv. Marku niže Ptuja. Desetnik je na vzhodnem bojišču in je sin blokovnega vodje Franca Kukovca. Poroke. — V Celju sta se poročila celjski fotograf Adolf Perišič in Terezija Mohr. Na dunajskem vseučilišču Je bila promovirana za doktorja vsega zdravilstva hčerka umrlega mariborskega odvetnika in mestnega svetnika dr. Oskarja Orosela, Ilza Orosel, poročena von Stern-bach. Kaznovan avtoizvošček. Avtoizvošček Andrej Stumpf iz Sladke gore pri Šmarju pri Jelšah je s svojim avtomobilom prepeljal lani 19. septembra dve potnici, ki nikakor nista bili upravičeni, da bi potovali z avtomobilom. Dalje te vožnje tudi ni vpisal v zapisnik voženj. Policija pa je zato kaznovala s 6 tedni zapora in z globo 200 RM. Smrtna kosa. — V Mariboru je umrl 63 letni upokojeni poštni uslužbenec in hišni posestnik Anton Rantaša, ki je bil v Mariboru splošno znan. V Radgoni je umrl 52 letni zastopnik tvrdke Bouvier, Kari Favai v 52. letu starosti. Iz Hrvaike Najnovejše zakonske odredbe v NDH. »Narodne Novine«, uradni list vlade NDH, objavlja več zakonskih odredb, ki so bile izdane v Zugrebu v zadnjem čusu. Med drugim so objavljene sledeče odredbe: Zakonska odredba o prenehanju poslovanja ustaškega disciplinskega in kazenskega sodišča, zak. odredba o spremembah in dopolnilih odredbe o pošiljanju nezanesljivih in nevarnih oseb na prisilno delo v delovna taborišča, zak. odredba o spremembah in dopolnilih odredbe o zdravstveni zaščiti državnih uslužbencev, zak. določila o dopolnilu odredbe o odvetnikih in zak. odredba o zavarovanju osebja »Hrvatsk. rečnega brodarstva«. Po objavljeni zak. odredbi mora dosedanje ustaško disciplinsko in kazensko sodišče do 30. junija t. I. dokončati vse predmete, v nasprotnem primeru jih pa mora izročiti v nadaljnje postopanje rednemu sodišču. V kolikor se pn posamezni predmeti nanašajo na člane ustuške milice, jih bo po omenjenem roku ob-ravnuvalo sodišče hrvatskih oboroženih sil. Zak. odredba o spremembi in dopolnilu odredbe o pošiljanju nezanesljivih in nevarnih ljudi na prisilno delo v delovna taborišča, pa določa, da bodo vsi državni in samoupravni uradniki, ki bi jih zudela ta kazen, lahko odpuščeni iz službe brez pravice do pokojnine. Nadaljevanje rednega šolskega pouka v Zagrebu. Po daljših zimskih počitnicah, med katerimi so učenci zagrebških srednjih in ljudskih šol sicer dobivali od svojih profesorjev in učiteljev domače naloge, je t. fenruarja zopet pričel na vseh zagrebških srednjih in ljudskih šolah reden šolski pouk. Ustanovitev delavske visoke šole v Zagrebu. Dne 25. februarja so v Zagrebu odprli Delavsko visoko šolo, v kateri bodo funkcionarji delavskih organizacij dobivali višjo strokovno iu stanovsko izobrazbo. Tečaj za organiziranje kmečkih knjižnic in čitalnic. Od 21. do 28. maja t. 1- bo v Zagrebu tečaj za orguniziranje kmečkih knjižnic in čitalnic. Zagreb bo obdelal vso razpoložljivo zemljo. Zagrebška občina je pozvala meščanstvo, naj obdela vsak kotiček razpoložljive zemlje. Kdor bi razpoložljivega zemljišča ali stavbišča ne mogel sam obdelati, ga bo dala obdelati sama mestna občina. Iz Srbije Italijansko-nemški koncert v Beogradu. Prejšnji teden se je mudila v Beogradu popolna vojaška godba XI. italijanskega armadnega zbora ter je skupno z vojaško godbo nemške posadke v Beogradu priredila velik koncert v tamošnjem gledališču. Za koncert je bilo v vseh beograjskih krogih veliko zanimanje ter so bili vsi prostori razprodani. Navzoč je bil med drugimi tudi italijanski poslanik Eksc. Manelli z vsem svojim osebjem, italijanski častniki, nemški vojaški poveljnik v Srbiji topniški general von Bader t vsemi svojimi vojaškimi in civilnimi sodelavci ter zastopniki srbske vlade. Na sporedu so bila dela italijanskih in nemških skladateljev. Koncert je pričel z narodnima himnama obeh zavezniških držav. Italijanska vojaška godba je dovršeno podala prolog k Leoncavallovemu »Bajazzu«, več komadov iz »Aide« in Puccinijevih skladb. Med drugim »Inno a Roma«. Koncert, na katerem so nastopili kot solisti odlična slovenska operna pevka v Beogradu Anita Mezetova, Evgenija Vaglia-ni, Aleksander Kolacio in Krsta Ivič, sta zaključili obe vojaški godbi s koračnico »Bombe na Anglijo«. Povečanje prfdelka soje v Srbiji. Lanskoletni kmečko-gospodarski načrt v Srbiji j« predvideval tudi gojitev soje, nove kulture, ki je doiedaj v Srbiji sploh še niso poznali. Za gojitev soje je bila določena površina 6000 hektarjev. Pridelek soje v Srbiji se je dobro obnesel ter je sedaj srbska državna uprava sklenila povečati površino za njeno gojitev od 6000 na 8000 ha. Potrebno seme bodo dobili kmetje od delniške družbe »Uljorod«. PROGRAM »NAŠE KNJIGE« za leto 1948 Prvo polletje : 1. Exupčry: VETER, PESEK IN ZVEZDE 2. Jovkov: DOMAČIJA NA MEJI 3. Cronin: C1TADELA 4. Budak : MUSINKA Naročnina je L 180'— (6 obrokov po L SO'—) Drugo polletje: 5. Salminen: KATRINA 6. Timmermans: KMEČKI PSALM 7. Cloete: KOLESA SE VRTIJO 8. Crivelli: ŽIVLJENJE RAFAELA SANTIJA (Naročnino javimo kasneje) ZALOŽBA »NAŠE KJIGE« LJUDSKA KNJIGARNA ▼ Ljubljani — Pred škofijo 5 Drobna Ifubljamka kronika Dovoljenja za prehod kontrolne črte. Združenje kmetovalcev opozarja vse oue kmetovalce, ki so se prijavili za prehod preko kontrolne črte v svrho obdelavanja polja, da dvignejo dovoljenja v pisarni Združenja, Gosposvetska cesta 2-1. V spomin blagopokojnega strica. Inž. Franea žužka poklanjata rodbini Brejc in Vencajz «00 lir za truovsko Vineencijevo konferenco. Bog plačaj I Podružnica sadjarskega ln vrtnarskega društva v Mostah sporoča vsem članom in interesentom, da ho v nedeljo, dno 7. marca t. 1. ob 17 v Mladinskem domu na Kodelje-vein predavanje o gojenju zelenjave, Opozarjamo na IX. simfonični koncert našega simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta D. M. Šijnnea, ki jo sestavljen izključno le iz del, ki so jih napisali slavni m o Istri v plesnem ritmu. Med drugim bomo slišali na tem koncertu predigro k Straus-sovi klasični opereti »Netopir«, pn tudi znameniti valček iz Jtihard Stranssove opero »iCavalir z rožo«. Zaslopani bodo Rossini, Ponchielli in \Veber, pa tudi Lehar. Tz slovanske glasbe jo vzet R. slovanski ples, ld jo najbolj znan in najbolj priljubljen iz co-lotne zbirke 16. plesov nesmrtnega mojstra. Domača glasba je zastopana z Bernnrdovim simfoničnim kolom. Koncert bo v ponedeljek, dne 8. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki uuionskt dvorani Učite se strojepisja! Novi eno . dvo; In trimesečni dnevni in večerni tečaj, prlčno v ponedel iek, R. marca. Najuspešnejša desetprstna učna motodn. Učnina zmerna, hpe-(lalna strojepisna šola: Največja modema Strolepisnical Raznovrstni stro.11. Informacije' in prijave dnevno. Zahtovajt". brezplač- ni prospekt: Trgovsko učlllšče »Christofov učili zavod«, Domobranska 15. 5. javna produkcija šole Glasbene Matice bo popoldno ob 17 v mali 1'ilharmoničnl dvorani. Spored, ki bi ga lahko navedli pod skupnim naslovom »Rajajmo«, prinaša naj-različnojša dela od klasične do sedanje glasbe, ki jih bodo izvajali gojenci violinskega, klavirskega oddelka in oddolka za llaiito. Nastopili bodo naslednji gojenci: klavir: Pod vršič Majda. Neuberger Lidija, Mcršol Stanislav in Josip, ki igrata štlrlrouno 1'rivšck .loško, 1'aulin Eva, Sškerjanc Boatri-fe Korenini Janez. Geržina Majda, Lukec Zdenka, .lovas Eva, Rupnik Jana, Lehpamer Sunia, Miklavčič Mirjam, Mahnič Vanda, Brichta Metka in Bonsack JI ajda. Iz violin; skega oddelka: Turk Ivo, Hubod Josip, ki igrata vsak samostojno, nato pa skupaj ob spremljevanju go. Mirre Saneinove, ki spremlja pravtako Kortinik Marjana. Daljo Vatovee Rajko ob spremljevanju go. Bizja-kove in flanlist Starešini* ob spremljevanju Horvat Miiošo Ravnateljstvo vabi starše in prijatelji mladine, da posetijo produkcijo. Vodstvo »korcpctltnrlja« vabi starše dijakov srednilli, meščanskih lil ljudskih šol, da jih vpišejo k nam, kjer jih dnevno pripravljamo 1/, vseh predmetov za naslednji dan. Žn vsakega vodimo kontrolo o uspehu na šoli. Posebni tečaji za privatne ln razredne Izpite! Honorar zmeren, revnejši popust: Vpisovan ie dnevno od R do 12 in 14 do 16. — Korepetitorij. Mestni trg 17-1. Nevesta Iz Amerike je naslov Izredno zabavni Janko Mlakarjevi komediji, kl .10 bodo igrale članice Sindikala lasnih poslov v nedeljo, dne 7. marca ob li popoldno v dvoraui Pokrajinske delavsko zvezo, Miklo- šičeva e. 22. Poleg tega jo še glasbeni program. Vse vabimo, da gotovo pridejo na to prireditev ter naj povabijo tudi prijatoljo in znance. Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom igre v veslibulu pred dvorano. — Vabi Sindikat bišno-gospodinjskih poslov. Občinski svetnik, In mestni sluga, prijetna branjevka, zaročenka, časnikar, tis; karnar s svojo ženo, nazadnje celo sodni dvor in Tonček . . . vsi ti nas bodo jutri — na pustno nedeljo na vso moč zabavali v uspeli veseloigri: »VIIIAR V KOZARCU«, katero uprizori jutri točno ob C Rokodelski oder. Predprodaja vstopnic ho dopoldne na dan predstave od ln do 12 in tri ure pred predstavo v društveni pisarili, Petrarkova 12-1., desno. Na pustno nedeljo, ob 5 popoldne v frančiškansko dvorano na veseloigro »llllea št. 15«, ki bo gotovo nudila dovolj veselega predpustnega razvedrila. Zunimanje zu to igro je veliko, zato priporočamo vsem, ki si žele v nedeljo prijetnega razvedrila, da si prnvočasno preskrbijo vstopnice v prod-prodaji v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri blngajnl frančiškanske dvorane od tn do 12 dopoldno ter dve uri pred pričetkom predstave. Polenovka n« trgu. V petek jo tvrdka »Ribin nn Pognčarjovem trgu v škofijski palači prodajala poleg posušenih morskih rib tudi svežo, zmrznjeno pol<;novko iz Sc-vornegn morja. Bilo .io .io več sto kg na prodaj. Cena 36 lir kg. Drugih rib ni bilo. Nedeljsko zdravniško dežurno službo ho opravljal od sobote oil 20 do ponedeljka do R. zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan Ljubljana. Cesta 211. oktobra 7. V vsako hišo »Slovenca«! Gledališče OPERA. Sobota, 6. marca ob 17: »Don Pas(|iiale«. Izven. Ceno od 28 lir navzdol. — Nedelja, 7. marca ob 16. »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. — Ponedeljek, 8. marca: Zaprto. G. Donlzettl: »Don Pasquale«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe: l'nsquale — Bototto, dr. Malatcsta — Janko, Ernesto — Lipušček. Norina — Ivančičeva, notar — Ska-bar. Dirigout: A. Neffat, režija in sceua: lt. Primožič, zborovodja: R. Simoniti. Prihodnji teden ho premiera Cajkovskega opere »Evgenlj Onjegln« v novi zasedbi glavnih partij. Peli bodo: Onjegln,-i — Janko, Tatjano — Vldalljcva, Olgo — Golobova, Lcnskcgp — Čuden. Ostala zasedba partij bo ista kakor lani. Letošnja nova zasedba ie nadvse zanimiva in bo gotovo pritegnila na novo zanimanje občinstva za to priljubljeno delo. Muzikalno vodstvo ima dirigent N. Stritof, režija in scena sta C. Debevca, zborovodja: R. Simoniti. DRAMA. Sobota, 6. mnrca ob 17.30: »Veliki mož«. Red A. — Nedelja, 7. marca ob 14: »Princeska In pastirček«. Mladinska pred-stava. Cene od 12 lir navzdol. Zadnjikrat. — Ob 17.30: »Jesen«, Izven. Cene od 20 lir navzdol. L. Prcnncr: »Veliki mož«. Komedija v treh dejanjih. Osebo: Vrhuncc — VI. Skrbi nšek, Praznikova — Starčeva, Praznik — Cesar, Nada — Hasbergeriova, Zorin — Brc-zigar, Votlina — Pečok. Močerad — Košuta, Pivnik — I'. Kovii\ Volk — Lipah, Lisjak — Košič, Modrijan — Raztresen, Skaza — Bra-tina, Ornjšek — Blaž, Mogočnik — Dreno-vce, Kresnlk — Nakertst, Milka — Sancino-va, komisar — Gorinšck. Rožlsor: M, bkrbin šok, scenograf: A. Gcrlovičova. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelj«, T. marca oh « zvečer: Veseloigra: »VIIIAR V KOZARCU«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo v nedoljo dopoldne od 10 do 12 in od treh dalje do pričetka v društveni pisarni, Petrarkova 12-1., desno. FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja. 7. marca ob 5 popoldne: »Ulica St. 15« veseloigra v štirih dejanjih. Vstopnice v predprodaji v trgovini Sifligoj ln na dan predstave pri blagajni frančiškansko dvorane od 10 do 12 ter dve uri pred pričetkom. RADIO. Sobota, t. marca. 7.80 Pesmi ln napevl — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.80 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 18.12 Orkester vodi dirigont Gallino — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. ftijaneo. Operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X - 17.15 Nove plošče Cetra — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19 80 Poročiin v slovenščini — 10.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 80 Filmska glasba — orkester Cotra vodi dirigent Barzizza — 21.25 Domovina v vojni — himne in pesmi Izvajata orkester in zbor, vodi dirigent Galllno — 21.55 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme — 22.15 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Deu-Klanjšek, Via Ariella Rea 4 in mr. Bohinc, ded.. Cesta 29. okt. 81. Koza je spremenila lice zemlje Po opazovanju so dognali, da požro koze od 576 divje rastočih rastlin, nič manj ko 449, torej skoraj štiri petine, med njimi skoraj vse naše strupene rastline, ne da bi jim to kaj škodovalo in vprav to je pojasnilo za dobršen del svetovne zgodovine. In ker mimo tega vse sprejemajo kot krmo, celo kuhinjske odpadke, je iz tega nastal drug kos zgodovine gospodarstva, ki je vprav za nas, in še celo v dobi vojne, silnega pomena. 2e leta 1928 so redili v Nemčiji dva in pol milijona koza, ki je njih udejstvovanje znašalo 400 milijonov mark, kar jo več ko tedanji pomen vsega pridelanega krompirja. Te številke pa so se odtlej šo povečale. Koza je torej večjega pomena kot krompir. Koza je namreč »krava siromašnih slojev«, jo edina domača žival, ki jo utegne rediti tudi najbolj skromen dom in to ji je, zlasti v letih 1914—18, pridobilo splošen sloves. Koza daje mleko, pa kar zadosti — do 940 litrov na leto — i znjenega mleka izdelujemo odličen sir; pečeni kozliček je izborna jed, in na leto ima do osem mladih. Usnje iz kozje kože in kozje kože same imajo svojo vrednost, kozji rogovi so dobro prodajajo, kozji gnoj jo odličen, zalo ni čudno, da imajo tako dobičkanosmo žival povsod radi doma, zlasti še, ko njena reja skoraj nič ne stane. A na svetovno zgodovino vse to nič ne vpliva, vpliva pa koza nnnjo na drugačen način, in sicer zaradi njene slabe navade, da najrajši po-grize popke in mlade lističe in da se ji nobena rastlina no smili. Vprav to pa je spremenilo lice najlepšega dela Evrope, da so nekoč cvetočo dežele opustošene, uničene, da je prebivalstvo pregnano, da so države izgubilo svojo moč in Je zgodovina krenila na druga pota. Koza se je z narodi napotila proti jugu. Ko je bil ob koncu preseljevanja narodov ves Balkan razljuden in opu-stošen in je bilo dovolj prostora za nove priseljence, tedaj so v 5. in 6. stoletju priromali s severa semkaj pastirji s svojimi čredami koz/l. Mirno so se naselili po deželah ob Adriji, od Hrvaške do Grčije, in njih črede so prav tako mirno nenehoma požrle vso zelen jo in popje po novih gozdovih. Zaradi toga so od leta do leta niso mogli razrasti gozdovi, dokler niso bili hribi spremenjeni v kamnitno pustinje brez vode, v kraške pokrajine, v tisto skalnato ogrodje, ki še danes stoji mrtvo in neobljudeno. Grška kultura je ugasnila, Bizanc se je moral umakniti spričo tega opustošenja, pastirski narodi so ostali s svojimi kozami do danes in z njimi tudi kraška pokrajina, pomanjkanje vode in revščina. Le ob morskih bregovih so ostale zelene oazo in ondi so nastala mesta kot Trieste, Fiume, Pola, Spa-lato, Ragusa in dalje do Aten in šparle. Taka je Istria, taka Hercegovina, takšni so »prekleti hribi« v Črni Gori Albaniji in večji del Grške. Vse to so razgozdene, izsušene, nenaseljene, od ljudi zapuščeno pokrajine, ki je bila in jc njih nesreča — koza! Uvidevne državne oblasti so pač spoznale vzrok tega zla in so prepovedalo, da bi se kozo paslo po takih predelih. Ze stara Avstrija in Ogrska sta z lepimi uspehi pogozdili pokrajino od Triesteja do Fiumeja. Nova hrvaška vlada nadaljuje to delo. Povsod sc z morskih obal na ob- ronkih bleščijo beli stebri, kar pomeni, da se ondi koze ne smejo pasti. A šo zmeraj je ta lepi del Evrope, ki Ima najkrasnejše podnebje, in kjer bi bili na leto lahko dvo žetvi in tri — sama kamnitna pustota In tako bo tudi ostalo, dokler ne bo od tod izginila koza. Slično, škodljivo vlogo ima v Španiji in ob obalah Sredozemskega morja, Čeprav ne tako škodljivo kot na Balkanu. Pa bi vendar koza lahko postala tu kot Izvor novega blagostanja, če bi jo pravilno redili ln je ne bi pustili, da se pase, koder in kakor so sama hoče. Kar se je posrečilo v Turčiji, namreč reja angorske koze, ki ima do pol metra dolgo, svileno dlako, to se more pod enakim podnebjem posrečiti tudi adrljanskim pokrajinam. Nova Turčija si je s svojo rejo angorskih kozii pripomogla do veliko gospodarske moči. Prav čedni so de-nnrci, ki Jih prejme vsako leto zn milijone kilogramov volne od angorskih koz<1. Se bolj dragoceno so koze, ki jih redijo bolj na jugovzhodu, in sicer so to kašmirske kozo, ki dajejo 40.000 predilnicam volno za svetovno slavne kašmirske ogrinjate, ki se z njimi ne more kosati nobeno drugo blago na svetu. Francija so je nekoč okoristila s tem zgledom in je tudi v svoji domovini uvedla rejo kašmirskih kozA, ki se je jako obnesla. A ondi, kamor bi prav zn prav spadaln, nn jugovzhodu evropskega gospodarskega področja, tam ne vedo nič o tem. Tam šo zmeraj biva kot vladarica svojega sveta, naša navadna koza ko kak hudobni demon. (D. It. France.) Drevored samih velikanov Trinajst kitajskih cesarjev iz rodbin Ming t'e pokopanih približno 70 km severno od Pe-ingu. lJva cesarja te dinastije pu sta pokopana bluzu Nunkingu. II grobovom teh trinajst cesarjev iz rodu Mingov vodi kilometer dolga cesta, ki jo obdajajo na obeh straneh velikanski kamnitni kipi živali, leopardov, levov, kamel, slonov, a tudi vojskovodij in ministrov. Sleherni teh kipov je izklesan iz enega snmego kosa. Na koncu te ceste se dviga veliko grobišče slavnega cesarja Jungloja, ki ga olidajajo stari hrasti in cedre. Semkaj spada žrtveniški tempelj, ki je še dobro ohranjen, in stoji no belem, marmornem stopnišču. Rumeno templjevo streho podpira šestdeset velikanskih lesenih stebrov in deln senco duši velikega cesarja. Grobovi ostalih dvanajst cesarjev so razkropljeni po samotni kotlini in njih ž.irtveniški templji, pokriti z rumeno opeko, se živo odražajo od zelenja častitljivih drevesnih skupin. V šoli. — »Tonček, zakaj pa imaš toliko napak v nalogi?« »Zato, da se bom kaj naučil, saj zmeraj pravite, da se človek iz napak kaj nauči.« Pilotova nevesta. — »Nič več me nimaš rad, dragec. Prej si prišel k meni zmeraj v strmoglavem poletu, zdaj pa delaš vedno prej vijuge!« Jopice, klobuki, bluze in rokavice ... za To pomlad — vidiš na tej pričujoči sliki! O jopicah in klobukih smo že pisali, kakšna bodo njih pota v pomladi 1943, o bluzah pa danes nekaj besed: Poglejmo kakšne so letošnje! Tiste za šport-promenado in za dopoldneve so v obliki moške srajce, so jako preproste in vplivajo osvežujoče, mladostno in lahkotno. Noben nepotrebni okras ne moti soglasja. Bluze kratkih, ozkih ali malo mahedravih rokavov in zaprtega ovratnika so okrašene le z gladkimi gumbi, našitimi žepi, in finimi robčki. Blago je lahko tako ali tako. Za športne bluze je primerno platno, kre-ton ali šantung; za kostume pa svila, krep saitin itd. Bele, enobarvne, črtaste, pičkaste ali progaste bluze so '[»oživljene z ovratnico pisanih barv ali z robčkom, ki moli iz žepka. V visoko šolo dobrega okusa pa že spada zunanje, kako je treba vse te odtenke, vzorce itd. 6praviti v sklad s krili, telovniki, kostumi, jopicami in pa-letoji. Takale sestava, nu primer,, bi bila jako dobra: Krilo je kostanjevorjave barve, telov- nik iste barve in brez rokavov, a bluza svetlo-modra, vzorčasta; ovratnica svetlordeča, a pa-letot rumenkaste barve in jako ohlapen. Ali pa tole: K belemu, gladkemu platnenemu krilu spada bluza jogodove barve in jopica, ki se njena barva ujema hkrati s krilom in z bluzo. Iz teh dveh primerov je razvidno, kaiko velika je obsežnost raznih sestavkov. Jako lepe so bluze, ki si jih je letošnja moda omislila z« popoldansko uporabo, torej za pražnje prilike. Te so na vse načine okrašene in po barvi blaga, po obliki vzorcev v blagu tako sestavljene da so zares izredno lične. Vidimo ohlapne bluze in take, ki jih nosiš vrh krila, pa do bokov segajoče kozaške bluze, kratke bluze in bluze kot jopice. Rokavi so kratki ali dolgi, ozki ali široki in v zapestju tesni in nakodrani. Za bluzo si lahko izberemo rožasto, pičkasto, enobarvno svilo ali orga.ndi ali taft. Priljubljeni so naprsni noborki, trakovi, čipke, šapotlji. Gumbi so ali iz blaga ali iz porcelana, stekla ali iz lončeviue. |p "ifTiHafto" ' v** i.,' v > V ^itv Italijansko protiletalsko topništvo je sestrelilo sovražni bombnik na odseku severne afriške fronte v Sev. Tunisu. $83 ppslwiial?3 tik, sprinter je automat. Pri teku na dolge progo je velike važnosti [>oznavanje tempa, pri te" teku na too m Abrahama pravi, da si v treningu vse, kar zmorete. Vsak drobec sekundo je lahko odločilen. V stotinki sekunde dobite ali izgubile do 10 cm in lo jo časih žo dovolj za zmago ali poraz. Naši tekači delajo navadno predolge korake. Preveč grabijo tla pod seboj ia se zaradi tega držijo preveč pokončno. Olimpijski zmagovalec v teku na 100 m Abraham pravi, da si v treningu vselej prizadeva, da bi delal krajše korake. Kadar pa tekmuje, tedaj leče sproščeno in znaša dolžina njegovega koraka nekaj manj kot 228 cm. Tako napravi na 100 m točno 44 korakov. Vendar ne smete razumeti tega kol pravilo, ker jo dolžina koraka odvisna od dolžine krakov, od hitrosti in od zmogljivosti. Ker pretečeto 100 m v 12 sekundah, Abrahama pa pod 11 sek., tedaj mora bili Vaš korak razmeroma krajši. Da boste razumeli, da se mora sprinter spremeniti v automat. navajam še naslodnjo značilnost ln zanimivost: naj-l>oljši sprinterji sveta imajo tako odmerjene korake, da bi jim lahko po prvem teku na 100 m postavili v sledove stopal papirčke in hi jih pri naslednjem, ponovnem loku pobrali vse od prvega do zadnjega z žebljički na dirkalnih čevljih. Veliko vajo je treba za to, |>a tudi študija in nadarjenosti. Šo so zglasite, ker mi je veliko na tem. da bi vzgojili pri nas več dobrih »printerjev! (K. T.) Olvorifev demače nogometne sezone 4. uradna objava nogometne zveze. Ljubljana, 3. marca. Prvenstvo L divizije: Po zaključku prijav za vpis za igranje v prvi diviziji so se prijavila sledeča moštva: SK Ljubljana, SK Mars, ki imata že po določilih pravico igranja v prvi diviziji in naslednja možlva: Hcrmcs, Dop. Ferr., SK Mladika in Dopolavoro Tabocchi. Ker je potrebno, da sc odigra med temi tremi moštvi kvalilikacijska tekma, bo ta odigrana dne 28. t. m. v organizaciji in prireditvi zveze. Če se ta tekma konča v normalnem igralnem času neodločeno, se tekma podaljša za 2 krat 15 minut. Če bi se tudi ta podaljšek končal neodločeno, se igra ponovna tekma dne 31. marca; če tudi ta tekma konča z neodločenim rezultatom, določi žreb zmagovalca. Pravočasno bo objavljeno, na katerem nogometnem igrišču s« bo ta tekma odigrala in ob kateri uri Dne 19. marca ob 17 se bodo sestali v prostorih zveze (urad CONI) zastopniki zveze in gori imenovanih klubov, da prisostvujem žrebu, da so ugotovi, kateri klubi bodo odigrali kvalifikacijsko tekmo. Prva dva kluba, ki ju bo žreb določil, igrata, tretje moštvo pa pride takoj v I. divizijo. Začetek tekmovanja I. divizije je 4 april. Nadaljnji termini bodo pravočasno objavljeni. Prvenstvo H. divizije: Začetek tekmovanja ie 4. aprila, nadaljnji termini bodo pravočasno objavljeni. Igrišča: Do 10. marca morajo vsa društva I. in II. divizije sporočiti, na katerem igrišču bodo mogla odigrati tekme, na katerih bodo prireditelji. Opozarjajo se klubi 1. divizije, da motajo v vsakem oziru razpolagati z nogometnim igriščem s pravilnimi merami in opremo. Vpisne takse: Vsi klubi, vpisani v I. in n. divizijo, morajo plačati do najkasneje 10. marca prvi obrok vpisnine za prvenstvo. SK Mars. Obveščamo vse naše člane, da sc vrši v nedeljo ob 9.30 članski sestanek v gostilni Predovič, Mesarska c. 4. Za vse aktivne člane je sestanek obvezen. — Prinesite s seboj vso opremo, ki jo imate doma. — Odbor. Vajo za prsni koš. 0 16 letnem sinu poročale, da ima slabo razvit in ozek prsni koš. Vprašujete, katere vaje prijjoročain, da bi se sin popravil. — Krepak prsni koš spada k moški lepoti in je za zdravje vsekakor važnejši od razvitih okončin. Če 6to prepričani, da je vaš sin zdrav, tedaj ga navadite na hitro hojo z globokim dihanjem. Dihalno vaje med hojo naj izvaja na dobrem zraku. Prizadevali si mora, (ta dolgo in temeljito izdihu |'o in da glolioko vdihuje. Tako bo postal koš bolj gibek. Poleni naj začne z gozdnimi teki, ki pa ne smejo biti prenaporni, temveč le malo na-poznejši in hitrejši od hitre hoje. Kot koristno vaje za prsa priporočajo nekateri tudi petje, tro-bentanje in glasno čitanje. Često pa je nezdrava oblika prsnega koša tudi v zvezi z nepravilno držo telesa. Če se bo fant držal pokončno kakor smreka, in to pri stanju, hoji ali sedenju, in če bo pri tem potegiiil lamena nazaj, tedaj so bo tudi koš nekoliko izbočil. V zvezi z sajami, ki krepijo dihhlne mišice, so poleni lakem pri|jo.i>č-ijive tudi lepodržne vaje. Dobro sredstvo za pib-v prsnega koča (mišic) je tudi le!ovadba na oror,.:c, še lioljšo pa plavanje, in z^sti prsno p!a vanje, pri katerem drži plavalec glavo nad vodo. Kakor vidite, je izbira vaj obilna, samo začeti je treba! Jo pa brez dvoma veliko bolj pametno, da goji fant to ali ono vrsto vaj. kakor pa da bi mu moral krojač vse življenje podlagati prsa in ramena z vato, da bi mu dal lepšo držo in lejišo |x>-stavo. (T. G.) Na katerem mestu je Hrvat Miloslavič? — Radi bi vedeli, ali je med evropskimi plavalci trenutno kdo sposoben preplavali 100 m izpod eno minuto in na katerem mestu jo Miloslavič med najboljšimi sprinterji. — Letošnja zimska plavalna sezona ni prinesla kaj posebno dobrih uspehov. Tudi lansko leto so padale v cravvlu samo znamke čez 60 sek. Vrstni red lanskih najboljših plavalcev Evropo na 100 m prosto bi bil tale: 1. Tatos, Madžarska 1:00.4 min., 2. Kttnin-ger, Nemčija 1:00.5, 3. Csik, Madžarska 1:00.6, 4. Costa, Italija 1:00.7 min. Hrvat Miloslavič je na 7. mestu s časom 1:00.8 min. Kakor vidite, so rezultati zelo blizu zaokrož.ene minute, vendar se ni nobenemu posrečilo, da bi preplaval 100 m v čisti minuti. (F. J.) Redovne vaje v šolah. Kot učteljico ljudske šole vas zanima, če se še vedno gojijo pri šolski telovadbi tudi redovne vaje. Zlasti bi radi vedeli, kako je v tem oziru v državah, ki so v športu vodilne. — V teku zadnjih desetih lotih se je šolski telesnovzgojni sistem spremenil v toliko, da dajejo prvenstvo otroškim igram. Popolnoma pa niso opustili redovnih vaj, pač pa so jih reducirali na lepo in zdravo držo (»jx>zor« ali »mirno«), na pravilno hojo, na obračanje in formiranje ovoredov, troredov ali čet-eroredov za korakanje. Ce gojite pri vsaki telovadni uri po pet minut redovnih vaj, je to popolnoma dovolj. (A. II.) Razlika med sauno in parno kopeljo. Obiskovanje parne kopeli je priporočljivo zlasti za one, ki nimajo telesnega dela ali ki ne gojijo športa, da bi se spotili. Tudi v finsko sauno zahajajo ljudje zaradi polenja in splošnega utrjevanja. Je pa bivanje v sauni veliko prijetnejše in učinkovitejše, ker je v saunali zrak bolj suh, lažji in diši j>o smolnatem lesu. V saunah je tudi veliko lažje prenašati vročino kot pa v parnih kopelih. Kot nadomestilo za sauno priporočajo nekateri (J. P. Miiller) hiter tek v naravi ali delo, pri katerem se človek spoti, takoj za tem pa kratko vročo kopel v kadi in nazadnje oblivanje z mrzlo vodo. Teči pa morate seveda tako dolgo, da boste premočeni od potu. (D. S.) 0 koraku pri teku nn 100 m. Kaj več bi radi vedeli o koraku pri teku na 100 m. Šte navdušen tekač in upate, da boste postavili dobre znamke. 0 pravilnem koraku bi se dalo napisati vrsto strokovnih člankov. Vendar s tem še ne bi bila opravljena tehnika teka na 100 m. Podal Vam bom glede koraka nekaj oprijemališč, na katerih boste morali 6ami graditi naprej. Sprinter ni tak- Divja svinfa Stari ribič Neddy (Edvard) iz Kilmillicka je nekega dne kupil v Kilmurragu svinjico. Dejal jo je v vrečo, spustil v enega vrbovih košev na oslu in prinesel domov. Prašiček je bil ravno šest tednov star, črn in dolgega hrbta, z velikimi uhlji, ki so se mu pobešali na oči, in zavitim repkom. Sosedje 6o se začudili, ko so slišali, da je Neddy kupil prašička, zakaj bil je star mož, ki je živel sam v svoji koči na dva pregrada in ni imel nobene zemlje razen tistega prtiča spredaj pred hišo, ki mu je le obrodil toliko krompirja, da ga je imel zadosti vse leto. Pa še pil ga je zelo rad in kadar koli je imel kaj denarja, je ostajal v Kilmurragu, dokler ga ni potrošil. Zato so sosedje ugibali, kaj ga je prijelo, da je kupil prašička. Martin Conroy je stopil celi' k njemu v kočo in mu dejal: »Prijatelj, prav gotovo so te premotili, dn si kupil prašička, če ne navržeš deset polenovk, ti dam zanj en funt.« Prašičku je v kotu veže nastlal slame In nato odžagal spodnji del sode«, v katerem je solil ribe. da mu je napravi! ko.-ito. Nekaj časa je za prašička ler>o skrbel in mu dajal veliko krompirja, posušenih rib in Se kislega mleka, kolikor ga je dobil od sosedov. Tako je torej svinja šest mesecev rast-la in se redila, da je bila že kar dobra za prodaj Ko pa je prišel mešetar. da pogleda svinjo in po-praša Neddyja. koliko boče za njo, mu je Neddy rekel, naj se spravi tz koče. »Denar imam,« je do- t jal, »dokler imam prašiča, zato ga bom obdržal.« i To je bilo aprila mcseca in svinja je požrla že ves Neddyjev krompir in skoraj vse posušene rihe. Zato jo je Neddy spustil pokraj pota, da bi se pasla po travi, rekoč: »Zdaj se živi sama in zlodej te nosi.« Sam pa je vzel čajno in vrvice s trnki in šel lovit ribo. Svinja je vse dopoldne pohajala sem in tja in vse ovohala Kadar je še! mimo kak konj ali kmet, ki je gnal kiavo. je ina'o stekla, in tedaj so ji pod težkim vampom členki v nogah pokali, kot da bi se drobila lončevina. Rila je po travi in kmalu imela glavo zamazano do oči. Proti poldnevu, ko jo je opomnilo na krmljenje, je stekla nazaj h koči, ali vrata so bila zaprta. Nekaj časa je pred durmi čakala in krulila., nastavljala uhlje in lovila glasove, vihala ščetinasti rilec, vohala j>o zraku in zdaj pa zdaj nejvoljno sunila z glavo. Ko ji nihče ni odprl, je začela cviliti od lakote. Tako je negibno stala in cvilila, dokler se ni že v mraku vrnil Neddy in jo spustil v kočo Za večerjo ji je dal samo ribja čreva in krompirjeve olupke. »Za naprej,« je dejal, »boš ob svojem in zlodej te nosi.« Štirinajst dni je bilo tako, da je Neddy vsak dan lovil ribe, svinja pj hujšala in postajala divja od stradanja. Zrla je travo ob poti in se potikala po čereh, kjer je obirata koprive in vse, kar je dosegla. Če so šli mimo konji ali krave, ni več puhala. Ščetine so se ji namrščile in otrdele, uhlji niso bili več nežno prosojni. Oči je bilo komaj še videti Iz prisušene umazanje, ki se je nabrala okrog njih. Po navadi je zjutra j zrli r jala iz koče in nikoli ni prišla nazaj prej ko v mraku. Skraja se je klatila le okoli vasi Kilmillick. žrla travo in koprive, rile po zemlji za korenina- : mi in prežvečila vse, kar je staknila po smetiščih, stare ribje kosti, cunje, škornje in krompirjeve olupke. Proti sredi poletja so jo vročina in dolgi dnevi zvabili dalje, doli na obalo, na steze in pot, ki je vodila v Kilmurrage. Često se ni vrnila v kočo po dva ali tri dni Marsikatero noč je prebila med peščenimi griči po obali, kjer je bila samorasla trava prav sladka in zmeraj kaka treska ali kos vretenice, ki ga je morje vrgio med zel. Ščetine je imela že tako krepke in trde kot igle tn črna koža pod njimi je bila razpokana od sonca in obrunkasta na mestih, kjer so jo zadeli fantiči b kamni in suhimi palicami, kadar so jo na ozkih stezah segnali v zagato. Vse meso ji je otrdelo v mišice. Bila je pretegnjena ko pes in malone tako velika ko leto dni siar osel. Proti koncu poletja se je mešetar vnovič oglasil pri Neddyju in ga vprašal, ali proda svinjo »Vredna ni dosli,« je dejal mešetar, »dam pa ti za njo en funt. Morebiti bi jo le malo poredil in imel za pleme.« Kar poberl se,« je zavrnil Neddy, »in zlodej te nosi. Denar imam, dokler imam tega prašiča in zato ga bom obdržal.« Toda ribji lov je bil listo leto slab in Neddy je moral prodati osla, da si je kupil moke za zimo.Prašiča še ni hotel dati. »Tako je, kakor da imaš denar v banki,« je pravil, »prašič je zmeraj denar. Mojega očeta sem večkrat slišal tako govoriti « Toda. ko je pritisnila zima in so vetrovi z inoraja zlobno omeleli čeri, morske peno pa padale na koče ko sneg. ni mogla svinja nič več ven. V Nedd.vjevi veži je na bedrih čepela na slami ter krulila in cvilila od lakote. Neddy se je nekega viharnega dne odpravil v Kilmurrage, da proda jiolenovke. Spustil je prašiča ven in zaprl vrata. Nato je odšel. Svinja se je nekaj časa vlačila naokrog tresoč se od mraza in cvi-leč od lakote. Vamp je izgubila in bila taka kot mačka, ki se preteza. Na vasi nI našla ničesar užitnega in zato prišla nazaj h koči. Pred vruti se le spustila na kolena in začela gristi duri za dnom, da je napravila luknjo za rilec. Po tem se je zddični Odeli?« »Nihfe, gospod!« ]e brez oklevanja odgovoril možakar. »Kako morete to trditi s toliko gotovostjo?« »Kdor bi botel priti sem, bi moral iti mimo telefonske centrale.« »Se niste nikdar oddaljili od vašega mesta?« je vprašal Markham. »Ne, gospodi« je zagotovil z vso odločnostjo možakar, kakor da bi hotel ugovarjali dvomu, da bi 011 mogel zapustiti svoje mesto. »Kadar potrebujem vodo ali kadar ee hočem umiti, se poslužujem umivalnika v čakalnici, toda pustim vedno vrata odprta in niti za trenutek ne izpustim izpred oči telefonske centrale, da ne bi ta čas svetilka označila kak poziv. Nihče ne more skozi vežo, ne da bi ga videl, tudi če sem v čakalnici.« Zelo verjetno je bilo. da vestni Jessup ni niti za hip izpustil izpred oči telefonske centrale, da ne bi zamudil kak telefonski poziv. Mož je bil videti zelo resen in je vzbujal popolno zaupanje in nihče izmed nas. mislim, ni dvomil, da bi nam bil povedal, čo bi bila plesalka sprejela še kak drug obisk. Kljub temu pn je Heath vstal in odšel v vežo, od koder se je vrnil čez trenutek ves vznemirjen, toda zadovoljen. »Da,« je pokimal Markhamu, »popolnoma pravilno je povedal: vrata umivalnice so ravno nasproti telefonske centrale.« Jessup se ni zmenil zanj; ostal jo na svojem mestu, z očmi uprtimi v Markhama in čakal, da mu ta stavi novo vprašanje. »Kolikokrat ste snoči zapustili telefonsko centralo?« ga je vprašal ta. »Samo enkrat, gospod, in še to samo za eno ali dve minuti. Kljub temu je nisem niti za hip spustil iz oči.« »Ali bj mogli tudi s prisego potrditi, da nihče n| šel k plesalki po 10, uri in da ni zapustil njenega stanovanja po tej uri nihče drugi, razen gospoda. ki io je spremljal»« »Dn. gospodi« Ni bilo dvoma, da je govoril resnico. Markham je nekaj časa bil zamišljen, nato pa je nadaljeval: »Kaj pa stranska vrata?« »Vso noč ostanejo zaprta. Vratar jih zvečer zapre z zapahom, zjutraj pa jih zopet odpre. Jaz so jih nikdar no dotaknem.« Markham se je okrenil k Ilealhu. »Zdi se,« je dejal, »da pričevanje vratarja in Jessupa omejuje zadevo zgolj na neznanca, ki je spremljal plesalko. Če so bila stranska vrata zaprta, kakor vse dokazuie. in če noben drug obiskovalec ni prišel nli odšel skozi glavna vrata, bi se zdelo, da je neznanec, ki ga iščemo, tisti, ki je privedel Marjeto Odeli domov.« Heath so je nekoliko nasmehnil, a njegov nasmeh ni bil vesel. »Res bi moralo biti tako in bi bilo čisto prav, če bi se tu notri ne bilo zgodilo nekaj drugega.« ; Okrenil se jo k Jessupu in nadaljeval: »Povejte gospodu, kar vesto o tem obiskovalcu!« Markham jo z velikim zanimanjem pogledal telefonistu. Vance pa se je nekoliko dvignil na divanu in začel poslušati z veliko pozornostio. Jessupov glas je bil tih, toda razločen; njegov način izražanja pa jo sličil poročanju vojaka svojemu poveljniku. »Ko je neznani gospod prišel iz stanovanja gospodične Odeli približno ob pol dvanajstih, je obstal nred telefonsko centralo in me prosil, da naj pokličem avtotaksi. Storil sem tako in medlem, ko je on čakal na avtomobil, sem zaslišal krik gospodične Odeli, nato pa njene klice na po-loč. Gospod se je okrenil. planil proli vratom stanovanja in iaz sem hrez oklevanja šel za njim. Potrkal je. toda v začetku ni dobil nikakega odgovora. Potrkal je znova in glasno poklica! gospodično Odeli ter jo vprašal, kaj se je zgodilo. To pot jn odgovorila, da ni bilo nič in dn naj se le vrne domov brez skrbi. Tedaj se je gospod zopet vrnil k telefonu in dejal, da je morda gospodična zaspala in zakričala v sanjah. Nekaj sva se pogovarjala o vojni. Nalo pa je dospel avtomobil in neznanec je odšel, jiotem ko mi je voščil lahko noč. Slišal sem še. kako se je voz oddaljil « Ta zaključek o odhodu neznanega spremljevalca gospodične Odeli je zmedel vse Markhamo ve domneve. Povesil je oči in bil videti razočaran. Čez nekaj trenutkov zamišljenosti je dejal: »Koliko časa je bil gospod pri vas, ko ste zaslišali krik gospodične Odeli?« »Morda pel minut. Pravkar sem telefoniral avtogaraži. ko sem zaslišal njen krik.« »Ali je bil gospod poleg telefona?« »Da, gospod. Naslanjal se je nanj.« »Kolikokrat je zakričala Odeli? S kakšnimi besedami je prosila pomoči?« »Dvakrat je zakričala: Na pomoč, na pomoč!« »Kaj je dejal gospod, ko je drugič potrkal na vrata?« »Ce se dobro spominjam, je dejal :Odprite, Marjeta I Kaj se vam je zgodilo?« »Ali bi se mogli spomniti natančno besed, s katerimi je odgovorila?« Jessup je okleval in nagrbančil Čelo. »Zdi se mi, dn je dejala- Nič ni. Zal ml je, da sem zakričala. Vse je v redu. Prosim vas, pojdite domov in ne mislite več na to... Ne vem, niso popolnoma iste besede, vendar pa precej podobne.« »Ali ste dobro slišali njen glas skozi vrata?« »Da, gospod. Ta vrata niso zelo debela.« Markham se je dvignil in začel zamišljen hoditi po sobi. Končno je obstal pred telefonistom in ga vprašal: »Niste slišali nikakega sumljivega rojiota, potem ko je gospod odšel?« »Najmanjšega ropota nisem slišal. Približno deset minut pozneje je nekdo telefoniral gospodični od zunaj in v sobi jo odgovoril moški glas.« »Kako?« je vzkliknil Markham. medtem ko je Heath od začudenja široko odprl oči. »Povejte mi vse podrobnosti o tem klicu.« Jessup ie brez oklevanja začel pripovedovati: »Približno dvajset minut pred polnočjo se je zasvetila lučka na lelefonski deski. Odzval sem se in nek mo5ki je prosil za zvezo z gospodično Odeli. Dal sem zaželeno zvezo in čez nekaj hipov je nekdo v sobi gospodične dvignil slušalko in zaklical: Malo f Bil je to moški glas. Drugega seveda nisem slišal.« TEL. 22-41 KINO MATICA Zaradi Izrednega znnlmanja občinstva za film D«- »DUNAJSKA KRI« predvajamo film pri vseh treh dnevnih predstavah, to Je ob 11.30, IG 30 ln ob 18.31) — Najboljši film »ezonei Remek delo Wllly Forstal Divna muzlka. Slaeerjl, ples. humorl Najboljši komiki: Hans Moser, Theo Llngen ter simpatična Marta Holst In Willy Frltschl FIlm >PRVA ŽENA« (REBEICA) prldo na spored kasneje. TEU 22-tl KINO UNION Odličen film lz življenja mladi It deklef DT »TRI PRIJATELJICE« ^ V Klavni vIorI : I.llia Silvi. Roberto Vlila. Irascina Diliun. Carla di PogRio ln drugi. Predstave: ob delavnikih ob 16 In It.IS; ob nedeljah In praznikih ob 10.30. 14.30, 16.30 In IS.30. rtu KINO SLOGA ti-30 Ali ne poznate Se zadnjih pustolovščin Ueorga l'"ormby-a? — ORlejte si jih v filmu DS^ »NE IŠČI GORJA« -»t ln nasmejali fo boste do solz. V Klavni vlogi Se: GoorIo \Vlthers. (5arry Marsh, Martlta llunt. — — Predstave ob običajnih urah! Tel KINO KOnnLJEVO"" LILIA SILVI v svojem najnovejšem filmu »UKROČENA TRMOGLAVKA« V ostalih vloKah: Amadeo Nnzzarl, Paolo Stoppa. Prvovrstna zabava! Smeh! Veselje! Dodatek: zanimiv film Iz Sportnt-Ra življenja j«*- »POSLEDNJA RUNDA« r*C Predstave: delavnik ob 17.30: nedelja ob 14.30 in 17.00 In zdaj še španski petorčki Znamenite ameriške petorčke, ki jih je pred leti slavila in bila zaradi njih zaskrbljena vsa Amerika, bi kmalu pred nedavnim povsem zasenčila neka Španka, žena kmečkega delavca, ki je v kraju Arrya de San Servan pri Bajadozu dala življenje kar petini otrokom hkrati. Porod prvih štirih otrok je potekel povsem normalno, pri petem pa se je pokazalo, da je nujno potreben zdravniški poseg. Zdravnik je s svojo spretnostjo res rešil še petega otroka. Na posledicah o|>eracije pa je nesrečna mati štiri ure po porodu umrla. Pa tudi ostali štirje otroci niso bili sposobni življenja, kar je bilo tudi pričakovati, ker je vsak od teh otrok tehtal komaj pol kg, njihova povprečna dolžina pa jo bila od 15 do 20 centimetrov. Pač pa so bili t;dje in život po-polnoma normalni. Trije imed otrok so bili fantki, dve pa deklici. Mali je bila stara 31 let in je v svojem dvanajstletnem zakonu pred poiodom pe-torčkov rodila že sedem otrok. Če so lasje masfni: Mastni lasje niso videti lepi in so v kvar vsakršni pričeski. Maščobo z las pa odstraniš, če si jih večkrat urni-ješ z vodo, kjer je mulo boraksa, ali pa če jih izpere.š s kamelieami. Na Češkem iinajo bele jelene V Sušicah pri Časlavu na Češkem imajo <)0 betih jelenov. Njih predniki izvirajo še iz časov Marije Terezije. Takratni dvorni lovec grof Thurn jih je pripeljal iz Indije. Od štirih belili jelenov sta dve samici poginili. Bela jelena so jiozneje parili z navadnimi košutami in tako so sčasoma zaredili celo čredo belih jelenov. Oblasti so bele jelene, ki so zelo plašni, zaščitile. STŽP ioravanii TRIESTE FABBRICA PRODOTTI D0LC1AR1 TOVARNA SLAŠČIC VIA GAMBINI 29 Naročajte S LOVE m najcenejši shvfnsb' dnevnik, V«V • '-'v,''. * / »v. p-* Umrla je naša draga seslra, lela sestra Karmela Potočnik bivša prednica šolskih sesler v Mariboru Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 7. marca 1943, ob 15.30 z Zal na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. marca 1943. ŽALUJOČI SORODNIKI Dotrpela jo v 81. letu starosti nasa ljubljena mama, stara mama, teta ln tašča, gospa Marila Kalister Posrcb drage pokojnice bo v nedeljo, dno 7. marca 1943, ob pol 3 popoldne z Zal, lz kapelice sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Trleste, Maribor, dne B. marca 1D43. Žalujoči: Karolina por. Nežič, hčerka; Josip Nežič, zel; Olimpija in Dragica, vnukinji ler oslalo sorodslvo V neizmerni bolesti javljamo tužno vest, da je nas predragi soprog, oče, brat. stric ln svak, gospod Ivo Šubic bivši magistralni direklor v nedeljo, dne 28. februarja 1D43, v Celju umrl. Spominu nepozabnega pokojnika se oddolžimo s sveto mašo zadušnico dne 8. marca ob 8 v frančiškanski cerkvi. LJubljana, 4. marca 1943. E r n a , soproga — Erna in Mario, otroka bratje: dr. Milan, ing. arh. Vladimir, ing. Slanko, prof. Mirko šubic ler oslalo sorodslvo POVEST PILOTA ŠTEFANA JJolet nazaj je bil, vsaj zame, veli-k užitek. Brezskrbno sem opazoval zemljo pod seboj. Ker je bilo letalo dobro, smo hitro leteli. Da, iz takihle kabin 6e tudi lepše vidi. Najraje bi od veselja glasno vriskal. Še bolj sem želel postati dober lctalec. 96. Med poletom mi je oče pripovedoval, kako se je rešil. Z zadnjimi močmi je naravnal letalo v gozd, kjer se je zapletlo med drevje, ki je udarec močno zmanjšalo. Vendar se je letalo toliko poškodovalo, da se ni dalo popraviti. Zato ga je oče zapustil in šel iskat rešitve. Ljubezen Kristine Bfomanove »Šlo mi je na živce, kadar sem jo poslušala. Preveč ,hvper' je bilo vse, kar je zapela. Toda, to se razume, ker se je učila, se je pač nečesa naučila. Kaj mislite vi, gospod Erik, o njeni učiteljici, pa o tej primadoni?« Članice ženskega krožka so pritrdile, da se je hotela izobraziti za primadono. Takrat pa se je njen oče prvič z vso silo uprl. »In pomislite, ko bi mu bila morala obljubiti, da ne bo nikoli javno nastopala, ko jo je rotil prav zaradi tega, mu je odvrnila: »Obljubljam ti! Obljuba pa velja samo tako dolgo, dokler boš živel.« »Da, prav tako je rekla. To je bila vendar prevelika rana za njenega bolnega, starega očeta. Kdo pa izusti kaj takega? In celo naravnost! Ali ni to strašno? Očeta je tako bolelo, da jo je razlastil in je tako dobila samo svoj dolžni delež. Pri tem pa je bila že iz detinskih let njegov ljubljenček. njegova najljubša hči. Globoko nerazpo-ložen napram njej je umrl.« Vse malenkosti, ki jih jo moral slišati, so brnele Eriku Bergenti po glavi. Čas je tekel naprej. Erik je prenašal bolečino, je delal in ustvarjal, obenem pa krolil vedno močnejšo željo, da bi videl večkrat Kristino, da bi pase! svoje oči po lako lepi pojavi. Krotil se je že zaradi tega, ker se mu ni Za Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič zdelo, da bi jo preganjal in zasledoval v mislih, Redkokdaj jo je srečal, še nikoli se ni ozrla nanj. Večkrat se mu je nudila ugodna priložnost, da bi se vsaj približal nejenemu možu. Tudi ta ga je vedno bolj zanimal. Lahko bi se seznanil z njim poslovno, toda ne. To bi bilo nekaj, nepoštenemu zasledovanju podobnega. Nekoč pa se je zgodilo, da vse to ni bilo več potrebno. Prišlo je čisto drugače, čisto lahko, kar samo po sebi. Nekega dne je obuvala Kristina svoje bele poletne čevlje. Pri tem je prepevala. Bil je podžigajoč sončni dan in Kristina ga je uživala že od sončnega vzhoda v družbi svojega moža. Ko je bilo zunaj še sveže, ko je ležala na travnikih rosa in je duhtelo po cvetju in žitu, sta že jezdila naokrog. Konje sla okrasila z vejicami akacije ter uživala neizčrpno srečo nežnosti, vedrosti, pripovedovanja in molčanja. Hote in nehote sla drug drugega osrečevala, kadar sla bila skupaj. Zajtrkovala sta na verandi pod snežnobelimi, po oranžah in po akaciji dišečimi grozdiči glicinij. Stregla jima je deklica cveločih lic, kateri je bilo videti, da je zadovoljna. Svetlo obleko je nosila in bel predpasnik ter jima nosila na mizo kmečkega kruha, zlatoruinenega surovega masla, lede-nohladne smetane ter duhteče kave. V grmičih na vrtu so se oglašali že kosi, visoko nad njima pa je drobil škrjanec svojo vedro pesem. Medlem, ko sta zajtrkovala. sta čitala pisma in časopise. Tu pa tam je priletel na mizo listič elicinije. Pri tem sla se pouovarjala o vsem, kar sta brala in si krajšala čas z odkritosrčnimi, finimi opazkami. Potem se je pojavil na dvorišču voz, s katerim se je peljal svetnik Homan vsako jutro v pisarno. Danes je prisedla tudi gospa Kristina. K svetli platneni obleki si je nadela najlaže, bele poletne čevlje. Snoči sta brala v mestnem časopisu nekaj presenetljivega. Malokdaj sta brskala po tem lističu, snoči pa se jima je pogled nehote zaustavil na novici: Pisatelj Erik Bergen stanuje že četrt leta v našem mestu. Da, tako so pisali v časopisu. Njun ljubljenec, čigar dela sta preteklo zimo prebirala s tolikim veseljem I Razen znanstvenih del in resnih. ki sta jih skupaj uživala in predelovala, nista brala nobenih leposlovnih del razen Bergenovih. Samo v njegova dela sta se poglabljala. Večkrat sta mu hotela pisati in mu sporočiti, koliko lepega jima je pomenil po svojih globokih delih, po svojem prepričljivem načinu pripovedovanja. In sedaj — Erik Bergen je prebivalec našega mesta! Gospa Kristina je tiho prepevala, ko si je obuvala svoje lahke, bele čevlje. Doba prvih obiskov V malem podeželskem mestu so doživeli nemalo senzacijo. Prav posebno živahno so jo komentirali v ženskem krožku: Naš Erik Bergen je bil na Poljanah! V strnjenih vrstah, kakor amaconke s kopji, so se obrnile članice ženskega krožka proli Eriku. Nekaj je vrelo v njih in komaj so se premagovale, da ne bi pokszale, kako jih je novica zadela. Prav prijazno so ga spraševale, čisto po domače so se zanimale za novico: »Ne... ali je to sploh mogoče? Kar tako na lepem sta vas oba obiskala? Kar oba? Ko vas sploh ne poznata? In povabila sta vas? Tja ven?« Erik Bergen je razorožil amocenke s svojo ravnodušno mirnostjo, ko je pokimal in pritrdil: »I, seveda! Prav tako, kakor ste bile slišale, prav tako je bilo!« Saj ni bilo mogoče glasno pripovedovati o podrobnostih; o podrobnostih čudovite ure, ko je gospodinja gostilne »Pri zlati štorklji« potrkala na vrata in prinesla dvoje posetnic, Prinesla ju je v roki, s predpasnikom ogrnjeni. Saj ni bilo mogoče pripovedovati o trenutku, ko sta vstopila v sobo in ko so se spoznali. To je bilo tako nenavadno, lako krasno in tako ljubko srečanje! Neznani sorodniki iz tropičnih pravljičnih pokrajin prihajajo v otroških knjigah tako enostavno, so tako dobri in dajo tako veliko! In ko sta se odpeljala, je ostalo ljubko »na svidenje« ter spreletavalo kakor blesteč metulj nad njegovim delom. Tega dne je pisal in delal kakor da bi zajemal iz novega, globokega vrelca. Cez nekaj dni je krenil proti Poljanam. Zvečer, po njunem prvem obisku, je imel občutek, da bi bilo enkratno snidenje za vse čase dovolj. Tako lepo jo bilo, kar je videl in doživel. Tako ubrano! Zdelo se mu je kakor posoda, do vrha napolnjena z glasno, plemenito jasnostjo, kakor da je deležen visoke tuje sreče; čutil ie, kakor da bi rad zajemal iz te polne tuje posode. Dovoljl Tako otožno je to bilo in lako osrečujoče! Potem pa je le še šel ftidi drugič na obisk. _ __ Urednik: Viktor CenCii Izdajatelj: inž. Jože Sodja