3 nč.
11. številka.
Izdanje za soboto 25. januvarja 1896
(v Trsta, v soboto zjutraj dne 25 januvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
iih*ja po trikrat, na teden t nestu izdan jih ob torkih, Aetrth ih
in sot>otci.H. Zjutranjo izda'n izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno jm >b 7. uri večer. — Obojno izdanje nt ne :
za JertenmpHee . f. 1.—, izven Avutrii" 1.50 za tri mesee... 3 — , , ,4,50 z«. pol let» , , „ 6 — . t	9—
7» »«p («ro . . 12,— .	*	—
Naročnino je plačevati naprej m n-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Poaamićiie itevilke ae dobivajo v uro■ dajalnicah tobaka v IrštU po 3 ivć., izven Trata po 4 nvi.
EDINOST
Oglasi ca rakune po tarifu v petitu; za naolovH z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslana. osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. so računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poAiljajo uredniAtvu: ulica Caserma S*. 18. Vmiko pismo mora biti frankovuno, kor nefrankovana se ue apre.pmajo. Rokopisi ko no vračaju
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravniitvo ulica Molino pic-colo hit. 3. U. nadat. Naročnino i« oglas« je plačevati loco Trst, Odpno reku.u* ni* «o prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
,r ««n«iNj< m* j".
Deželni zbor istrski.
1 V. sqa. dne 17. januvarja 1896.
(Konec govora posl. filandiča.)
Dovolite, da to čitam, ker so to suhe statistične Številke. Leta 1870 vsprejela se je v tem visokem zboru zakonska osnova, da bodi najmanjša učiteljska plača z 300 gld., potem 400 gld., 500 gld.; 260 podučiteljem in podučiteljicam, 6 % kvin-kvenije in 10 # stanarine.
Leta 1874 je bil ta minimum povišan na 400 gld. za III. red, za II red 500 in za I 600 gld.; podučiteljem in poduCiteljicam 260 gld., 10# petletne doklade in 50 gld. stanarine. Vrhu tega imel je učitelj-voditelj za vsaki razred 30 gld.
Leta 1878 izravnani so l»ili učitelji, ki so bili usposobljeni, predno je prišel v veljavo državni zakon, / onimi, kateri so bili kasneje usposobljeni.
Leta 1880 povišale so se zopet petletne do-klade in stanarine učiteljem in učiteljicam. Torej storilo se je vendar nekaj.
Leta 1894 so prosili učitelji, (labodi najniža plača III reda 500 gld., II reda 550 in I r. 600; za učitelje brez usposobljenja gld. 400, učiteljicam 80$ učiteljske plače; služba naj se zniža na 35 let. Starim učiteljem naj se uvrste leta od začetka službe.
Kar sem sedaj navel, ne velja za učitelje po mestih in tam, kjer so štirirazretluice. V prošnji leta 1894 so torej učitelji vprašali Več kakor v današnji, kakor to vidimo iz ravnokar prečitanega poročila šolskega odseka. V današnji piošnji prosijo le sploh nekaj poboljšanja in znižanje tužbenih let na 35 let in da se izjednačijo učitelji ^lede usposobljenja. Važna je tudi zahteva od leta 1894, da se deželni zbor pobriga za štipendije za u< iteljske otroke, ker je učitelju-očetu težko, kadar *>a Bog obdari z o-bilnim številom otrok, kako je izobrazi. Prosili so tudi, da dežela ustanovi zavod, kjer bi se nadalje vzgojevali učiteljski in drugi olioci, ko so dovrfiili ljudsko šolo.
Ko je poslanec dr. Gambini pobijal tedaj to učiteljsko prošnjo, postavil se je na stališče ljudske šole v mestih in to v Puiju, ter prišel do onih čudu i h zaključkov, kjer je trdil, da so učitelji velika gnspOila. Predstavil je, da ima učitelj 6 kvin-kveuijev, česar jaz ne poznani; znano mi je, da
PODLISTEK.
Tat.
(Dalje).
.Tu jo imaš, Liza!*, je rekel domov pri-šedši svoji ženi. .Jutri je nedelja in spodobi se da imava pečenko na mizi!" — Zadovoljno se je namuzal Peter ter pobožal mirno, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo, s6 svojo ra/.kavo dlanjo gladko Lizino lice, ki se je vrtela okoli ognjišča, pripravljala rezanico za Sivko in kuhala večerjo.
„Peter, Peter !•, ga je kregala mlada žena, „Če bi mi bil prinesel priprosto rožico, zelo bi je bila vesela ; ukradene stvari se pa ne morem in ne sinem radovati....*
.Kako si pa danes sitna!", se je jezil Peter, ko je začela Liza glasno ihteti. .Ustreči sem ti hotel, a ti me prav navlašč žališ. Veruj mi, daje nisem lahko dobil; še težje pa sem jo prinesel v taki temi in po takem potu!"
.Saj ti verujem! Pa pomisli vendar, kaj bi
je le pet kvinkienijev. Prišel je tedaj do teh le hiperboličnih podatkov: učitelj I reda ima precej v začetku 900 gld., po 15 letih 1080 gld., po 30 letih 1260, mirovine 1060 gld. Učitelj II reda 800 gld., po 15 letih 980, po 30 letih 1160 gld., mirovine 960. Učitelj III reda 700 gld., po 15 letih 860, po 30 letih 1060 in mirovine 860 gld. To bi torej veljalo za ljudske učitelje (po Gambiniju!) Mi bi mogli le čestitati našemu ljudskemu učitelj-stvu, da ima take dohodke, s katerimi bi se pač lahko preživljalo in izobražalo svoje otroke. Ali gospoda, velim vam, to velja samo za Pulj, in še to ni tako visoko, kakor računa g. dr. Gambini. Vendar poudarjam, da je vaše učiteljstvo po mestih bolje plačano kakor naše na kmetih. Ako ste torej hoteli odbiti prošnjo učiteljev, ste mogli storiti z ozirom na stanje vašega učiteljstva, a z o-zirom na naše je niste smeli odbiti. Očita se ljudskemu učitelj stvu, da se je malo trudilo, ker je v 4 letih dovršilo študije, da je za svojo izobrazbo malo potrošilo, da je njegov trud mal.
Jaz ne znam, kako more take razloge navajati človek, ki je sam izšel iz ljudska šole, ki je videl trud, ki ga ima ljudski učitelj na kmetski ljudski šoli, kjer so šolske sobe slabe, stanovanja revna, število otrok v šoli veče od predpisanega. Dalje se proti prošnji navaja slabo financijalno stanje dežele. Resnica je, da dežela troši na leto okolu 170.000 gld. za šole. Ali so slabe finance samo za šolstvo ? Ali bi se za deželno u-radništvo in za marsikaterega tu navzočega gospoda ne dal navesti ravno isti razlog?! Zato bi želel, da se uvaži prošnja ljudskega učiteljstva brez razlike narodnosti. Učitelji so znižali svoje zahteve na minimum; pravičnost in ljubezen zahtevati, da se profinja usliši in zato jo toplo priporočam. Ako bi ta moj predlog ne obveljal, torej izjavljam v svojem in svojih tovašev imenu, da podpiramo predlog spoštovanega poslanca Venierja.
Za tem spregovori še poslanec K o m p a r e : Visoki zbor!
Že v zasedanju slavnega tega zbora dns 30. januvarja 1894 (VII. seja) poročal je spoštovani posl. gospod-Bartoli v imenu dež, odbora o prošnji 78 učiteljev in učiteljic o poboljšanju učiteljske plače. Ob jednem je predlagal, da se preko te prošnje preide na dnevni red. S tem je pač poka-
se zgodilo s tabo, če bi te zalotil grajsčinski logar s puško poleg srne! Kot tatu bi te dal odtirati zvezanega v mesto, — jaz bi pa ostala zaničevana reva !M
.Prav imaš; nič več ne pojdem tj k gori !•, je zatrjeval prepričevalno svoji ženki Peter.Vsrcu si je pa miiilil: Kaj vraga, lovec se me boji, saj ga snem v žlici vode; logarju se pa že ognem!
Liza je prerada verjela moževi obljubi. Prav zadovoljna in srečna sta povečerjala skuhani krompir s kislim mlekom in ajdovim kruhom.
II.
Pri Kocjanovih so dobili — dete. Sina! Koliko neizmernega veselja očetovskega, koliko nepopisne materinske sreče, ko prineso Rojenico sina prvorojenca! Liza je bila presrečna inati. Skoro da ni čutila več srca v prsih. — Sreč njeno je ležalo v novi, pisano pobarvani zibeli, odkoder so se stegale k njej okrogle ročice malega Pe-terčka, ki se je rudečega obrazka smehljal dobri svoji mamici.
zal, da mu ni dosti na srcu učiteljski stan, ali pa da ne pozna njegovih razmer. V isti seji sporočal je dež. odbornik spoštovani g. dr. Gambini uči-teljstvu, naj čaka boljše bodočnosti, saj se mu itak dobro godi; naj le bode marljivo in naj goji .istrski patrijotizem". Akoprav so slovanski poslanci toplo priporočali zboljšanje plač — posebno poslanec Laginja jako dobro in temeljito — brez ozira na narodnost učiteljev, je bila prošnja vendar-le odklonjena. Italijanska večina se je tedaj oglasila le za to, da izbruha svoj srd na slovenske učitelje in slovanske šole. Narodnostna zaslepljenost prignala jo je tako daleč, da še lastni deci ni hotela dati boljšega kruha. Kakor je videti iz današnjega dnevnega reda, kjer se že v drugič nahaja istotaka prošnja, bode večina tudi letos postopala tako, saj poročevalec šolskega odseka kani predlagati prehod na dnevni red!
Slavna gosp6da ! Ko sem v zadnji seji govoril, opazil je nekdo: .Sedaj bodemo slišali pro-poved" (adesso sentiremo una predica), zato bi želel, da me danes poslušate kakor dobri verniki svojega propovednika ali celć misijonarja! Stara je latinska poslovica i „Quem dii oderunt pedagogum fecerunt". Pri Grkih in Latinih bil je učitelj hišni suženj gospddi, kakor so dandanes n. pr. takozvane bonne ali governante. Razlika je bila le ta, da je dobival učitelj večkrat palice, kakor paglavi otroci, da je stanoval in hranil se se sužnji in za penzijo je dobil čestokrat brezplačno pot na oni svet, in tam stanovanje „in natura". Ko je nad poganstvom nadvladalo kristi-janstvo se svojimi načeli, poprijela se je vzgoje mladine cerkev in moramo reči, da z dobrim vspe-hom do najnovejše dobe, kolikor je bilo to v raznih odnošajih sploh mogoče, V tem stoletju š e -1 e jele so se tudi države pečati z odgojo mladine v obširni meri. Jele so se ustanovljati javne šole vsem slojem ljudstva.
Ker je trebalo ustanoviti mnogo šol, trebalo je tudi novih učnih sil. Poleg duhovnov nastavljali so se tudi svetni učitelji. Seveda ne bodem trdil, da so bili dobro plačani, ravno narobe, bili so revno plačani. Vendar trdim smelo, da bolje nego dandanes. Poslimo le na tedanja osebne, časovne in etične momente. Prvo: ni bilo učitelju treba tolike naobrazbo; drugo : ni se zahtevalo od njega tacega položaja, toliko vspehov kakor
Peter je bil sedaj vedno doma ter je marljivo mizaril. da bi si kaj prislužil. Streči je moral tudi nekoliko bledi, mladi materi.
Kar pa je ugledal nekega dne teči za vrtom po snega divjega zajca, in tam med smrekami, malo nad vasjo, je videl baš davi lepega srnjaka. — Kri mu je začela strastno vreti in — skrivaj jo je pobrisal v hrib... Saj js moral vendar kakor ljubeči mož skrbeti za otročnico, ki je zelo potrebna močne juhe in tečne pečenke.
Ko je videla Liza zopet pred seboj ubitega srnjaka, tedaj je peljala šiloma moža proč od otrokove zibeli v zakajeno kuhinjo.
„Peter!", je dejala ondi .sramujem se in strah me je izreči v pričo najinega nedolžnega sinčka besedo: — Ti si tat, slišiš, tat divjačine !• „Ne kradi!, ukazuje sedma božja zapoved, a ti jo lomiš !•
Stekla je nazaj v izbo ter jokaje pokleknila tik zibeli, poleg zakurjene peči.
(Dalje prih.)
dandanes. Dalje bil je njegov socijalni položaj čisto različen od današnjega.
Preidemo torej kar k stališču, kojega zav-zimlje učitelj dandanes.
Novi šolski zakoni avstrijski od leta 1868. in 1869 , 1872. in 1874 in 1882, skrpani v naglici brez premisleka na bodočnost, in po takozvanih liberalnih načelih, postavili so toliko šolo kolikor učitelje sicer na samostalno ali zelo prekerno stališče. Iz tega in le iz tega je moglo slediti, da so marsikatere šole na slabem in ravno tako tudi učiteljstvo. Danes se nam je tukaj baviti le se slabim materijalnem stanjem učiteljstva v naši pokrajini in o prošnji istega, da se mu stanje zboljša.
Dve vprašanji se nam tu vsiljujeti: 1. ali treba res stanje učiteljstvu zboljšati in 2. kako mu to stanje zboljšati ? !
Učiteljstvu zboljšajte plačo! Ta vsklik odmeva že dolgo širom vse Avstrije. Nekatere pokrajine, kakor Češka, Nižje-Avslrijska, Štirska in Kranjska, so se že odzvale temu vzkliku. V naših krajih sti le še Goriška in Istra, kojima treba, da se primerno odzoveta temu ukupnemu, brez razlike narodnosti trkajočemu učiteljstvu.
I.	Da treba učiteljstvu plačo zboljšati, to zahteva njegov socijalni po ožaj. Učitelja, bodisi v mestu, bodisi na deželi, moramo prištevati v inteligentni sloj človeštva, ker gaje tušem postavila naobrazba. Način te naobrazbe sicer ni popolen, in bi se dal v mnogem obsojati, ali na tem ni kriv učitelj. Kako more učitelj dandanes odgovarjati krogu inteligence, ako nima sredstev, da bi mogel ostati ali celo napredovati v tem sloju. Saj je mnogo služb t nižih in prav nizkih slojevih človeštva, ki so bolje «d učiteljskih. —
II.	Zboljšanja stanja učiteljskih razmer zahteva tudi njih domače družinsko stanje. Denar, tekoči, ali v malem, nima daudanes take veljave kakor v prejšnjih časih; radi tega pravimo po domače, da malo zaleže. To je ravno pri učitelju, ki mora drobno mesečnino družini drobiti. Učitelj mora biti — to zahteva njegov položaj — vzgleden gospodar, vzgleden družinski oče; učiteljeva hiša mora biti vzor-hiša, hiša-vzgojite-ljica drugim : otrokom in odraščenim. Če tega ni, kmalo je učitelj, posebno na deželi, ob ves ugled in vpliv. Trud njegov je zastonj, šola bode nazadovala, in na zadnje se bode rekalo stereotipno: Učitelj je kriv.
III.	Zboljšanja učiteljskega položaja zahteva tudi današnje njega faktično stanje. Ne morem tu naštevati vsega, kar sem že videl in slišal v naši pokrajini od strank obeh narodnosti. Le to povdarjam, da je dosti očetov-učiteljev, ki resnično ne morejo dati svoji deci take vzgoje, kakor zahteva to njih stan (primeri: učitelje na deželi z učitelji v malih mestih.)
Temu dober dokaz je okolnost, da se ves današnji dnevni red zborovanja ne peča z drugim nego 15 prošnjami učiteljev in učiteljic, prosečih podpore. Tudi tu med poslanci nas je več članov okrajnih šolskih svetov, ki dobro znamo, da ne preide skoraj seja, da bi ne bilo prošenj od učiteljstva zaradi podpore. — In si. gospoda, ki upravlja šolsko podporno zalogo, tudi dobro ve, kako hitro se ista izprazni vsako leto ! Izobraženemu človeku je težko moledovali, in če se to zgodi, mislim, da ga sili potreba.
Kako bi se zboljšalo stanje učiteljstva ? Na-
Obiiarodiuio še nekaj. 8
blagovolite vpogledati v omenjeno mesto sv. pisma stare zaveze, namreč 24. vrsto 2. pogl. I. knjige Mojzesove tudi v prevodu drugih Slovanov, ki slove, na pi\
včeščini: ,Z tč pfičiny opusti muž otce sveho i matku svou, a pfidrži se manželky sve i budou v jedno tčlo",
v poljščini: .Przetož o p u s c i cztowiek ojca swego i matke swoje, a p r z y 1c z y cie do žony swojej, i bedsj jednim cialera*,
v ruščini: „Potomu ostavi čeloviek otca svoego i matj svou, i priliepitsja k ženie svoej, i stanut odnoju plotiju", — in nepo-zabite torej, da je izražena bodočnost prostim, ueoboroženim do vršni kom v vseh teh prevodih, namenjenih više no sto miljonom slovanskih kr-ščanov;
čini so razni, in te so učitelji razložili v svoji prošnji. Mislim, da so dosti skromni, in da se lahko uvažajo ozbiljno. Ker manjšina ni v nobenem odseku zastopana, nima uvida v to, torej ne moremo sploh o tem govoriti............
Ali je res Istra nezmožna kaj tacega storiti vsled slabih gmotnih razmer? Mislim, da ne! Jaz sem prijatelj kmeta in nikakor ne želim, da bi se on obremenil, pa, ako bi se za prav mal postotek, ne bilo bi mu žal, saj bi potem smel zahtevati za dobro plačo dobrih šol.
Danes ne stavim nikakih konkretnih predlogov, ker vem že naprej, da bi bili „glas npijo-čega v puščavi". Upam, da bode v kratki bodočnosti klic učiteljstva segal tudi drugim do srca in da pomorejo k zboljšanji učiteljskih razmer. Učitelji pa bodo, kakor do sedaj, gojili: avstrijsko-naroden-istrski patri-j o t i z e m !	(Konec prih.)
Politifike vesti.
V TRSTU, dne 24. januvarja. 1896.
Deželni zbori. V deželnem zboru kranjskem bilo je dne 2tf. t. aa. zopet nekoliko praske med narodnjaki in konservativci. Posl. Hribar se je pritoževal, da še sedaj ni dobil svojega govora od stenografov, dočim je posl. Pfeifer objavil v »Slovencu" neki svoj govor že dva dni potem, ko ga je izustil v zbornici. Na to očitanje sta pojasnila posl. Kalan in K1 u n, da je posl. Pfeifer sam pripravil svoj govor za »Slovenca", iz česar je zaključil posl. Hribar, da posl. Pfeifer popred piše svoje govore. Pritožba Hribarjeva je bila pa vendar — po naši sodbi — popolnoma opravičena, ker se je opirala na lahko nmljivo domnevanje, da deželuozborski stenografi niso do vseh poslancev jednako — p os tre21 ji vi. To bi bila zloraba, kakoršne .absolutno ni smeti dopustiti, da bi se vzgnezdila. S tem pa nismo ho- I teli izroči ni najmanjega suma o resničnosti pojasnila Klun-Kalanovega, kajti naglasiti smo hoteli le, da posl. Hribarju ni smeti šteti v zlo domnevanja, da so morda tudi ♦stenografi jeli delati razliko med »konservativno* in »narodno* barvo.
Drugi povod praski je bil ta, da je „Slovenec* prinesel notico, v kateri je bilo rečeno, da je v finančnem odseku poročevalec Maj aro n hotel predlagati, naj se odbije prošnja neke občine za podporo za napravo vodovoda. Ker pa so razprave v odseku tajne, bil je užaljen omenjeni poročevalec na tem, da se take razprave obešajo na veliki zvon. Mimo tega je pa še naglašal, da dotična vest niti ni resnična, kajti poročevalec je predlagal, naj se omenjena prošnja izroči deželnemu zboru v poročanje. Posl. Majaron je potem apostrofiral posl. K 1 u n a, ali je poslednji voljan poslati »Slovencu* popravek? Posl. Klun je potrdil, da je bila stvar taka, kakor je povedal Majaron, sicer pa je odklonil odgovornost za »Slo-venčevo* notico.
Posl. dr. Tavčar je utemeljeval svoj predlog, poživljajoči vlado, naj odpove carinsko pogodbo z Ogersko. Posl. P o v š e je utemeljeval svoj predlog o istem predmetu, naglašujć še posebno, da je dobro, ako se važnost te stvari povdarja od različnih strank. Posl. Klun je dokazoval na podlagi zgodovine, da Žumberski .n Marijindolski okraj, pripadajoča sedaj Hrvatski, si je prilastila Ogerska le vsled popustljivosti na naši strani. Vsi
udostojite pomisliti, da lepa vaša knjiga ni namenjena samo Slovencem, bivajočim v treh ali štirih sodnih kotarih na Gorenjskem, koder se pa nahaja semtertja skoraj više nemške, no pristne slovenske krvi, nego da je namenjena i drugim Slovencem po Koroškem, Štajerskem, Ogerskem, Hrvaškem, Dolenjskem in Notranjskem, po Istri-janskem in Tržaškem po Goriškem in Beneškem, katerim rabi to bobikanje le v toliko, v kolikor se je vteplo med nje delovanjem nenaših čimbe-nikov in ki je ponekod še tako malo poznajo, da ga skoro i umeti ne mogo, in sicer tako malo, da te smatrajo tujcem in prav debelo gledajo, kedar vpletaš v govorjenje svoje kosorogo to bobikanje ;
račite uvažiti, da služi nekaterim našim političkim vrstnikom, namreč »Slovanskemu Svetu14, „Soči*, „Primn-cu* in „Edinosti" uže leta in leta dovršnik brez pomožnika biti v izražanje bo-
trije ravnokar omenjeni govori so bili jako zanimivi. — Temu so sledila poročila o raznih prošnjah.
Deželni *bor dalmatinski otvorili so včeraj. Predsednik dr. B u 1 a t je rekel v svojem pozdravnem govoru, da bode glavno navodilo pri njega bodočem delovanju: naj natančneje spolnje-vanje svojih dolžnosti, ljubezen do naroda in spoštovanje zakonov. Nadeja se, da z današnjim dnem nastopi nova doba spravljivosti in sloge. Namestnik se je spominjal v svojem govoru pok. dr. Klaitia, ter je pozval zbornico k slogi, da se zasedanje razvije do plodonosnega in mirnega dela.
Seja deželnega zbora češkega je bila važna, ker so toliko z mladočeske, kolikor se strani veleposestnikov došla vspodbujanja za re-šenje narodnega vprašanja. Mladočeski poslanec dr. P a c & k je namreč predložil načrt n a r o d-nega zakona, kojemu so glavne točke nastopne: V deželi Češki sta popolnem jednakoprava oba jezika, toliko v vnanjem kolikor v notranjem občevanju; istotako sta jednakopravna oba jezika v deželnem zboru, vladni zastopnik pa mora odgovarjati v tistem jeziku, v kojem je govoril ali interpeloval poslanec; deželni in državni zakoni so stopili v veljavo še-le potem, ko so se priobčili v obeh deželnih jezikih in sta oba teksta avtentična ; sleherni deželni in državni uradnik mora biti vešč obema deželnima jezikoma; vsaka uloga se mora rešiti v istem jeziku; vknjiženja v zemljiške knjige se morajo izvršiti v jeziku prošnje; v kazenskih stvareh morajo biti ovadba, zaslišanja, predlogi in obtožnica sestavljeni v m a-terinem jeziku obtoženca; občine si določajo same svoj poslovni jezik, sprejemajo pa spise, tudi če so isti sestavljeni v drugem d e-želnem jeziku; v mestih z lastnim statutom (Čujte Tržačani!) so občinska zastopstva primorana pri vršenju prenošenoga delokroga, reševati ustmene in pismene uloge v Istem jeziku, v katerem so iste ssstavijene; v ljudske in meščanske šole je vsprejemati le take otroke, ki so vešči učnemu jeziku; v ljudskih šolah ni smeti poučevati drugega deželnega jezika niti kot predmet ; ako v kojem šolskem okrožju obstoje ljudske Sole le z jednim učnim jezikom, a je tam tudi otrok druzega deželnega jezika, tedaj je za taka otroke na deželne stroške osnovati posebno šolo z drugim deželnim jezikom kakor učnim jezikom.
Ta določila v načrtu PacAkovem, ako jih primerjamo s prakso, veljavno med našo laško gospodo nasproti nam Slovencem so taka,da bi bilo zares greh, ako ne bi napravili paralele med nazori o takih stvareh pri „trdogl&vih Čehih" in pa pri naših sinovih starolatinske civilizacije. Tej dolžnosti se hočemo odzvati čim preje.
V isti seji deželnega zbora češkega je utemeljeval poslanec grof Schonbor n svoj predlog za uvedenje druzega deželnega jezika kakor učni predmet v vseh srednjih Šolali v kraljestvn Češkem. Temu predlogu so se uprli toliko Čehi kolikor Nemci, vendar so predlog izročili šolskemu odseku. Mladočehi so se morali upreti temu predlogu, ako niso hoteli priti v nasprotje z gori omenjenim načrtom Pacdkovim, določujočim, da ni smeti nikogar siliti k učenju druzega deželnega jezika.
Dunajska sodba o primorskih odnošajih. Včeraj došla nam „Beichspost" prinesla je dokaj ostro oceno o naših odnošajih. Ker pa vemo po
dočnosti*), in da niso takim svojim pisanjem prouzročili še nikakoršnih dvoumnostij;
soizvolite ne pozabiti, da stoji i v narodnih
pesmali dovršnik s pomožnikom b i t i v izražanje
bodočnosti ponajveč, ali v popolnjenje stopomerja,
ali pa le zaradi blagoglasja, rekše zaradi rime,
večkrat ne prav posrečene, na pr.
„Turk Če v z o 1 nam Siaek bode, Nam narobe vso vbo poj de, Turke b o in o pozobali Kakor da bi črežnje brali", — ali:
„O škoda škoda za b 1 a e 6,
Ki zdaj se razdelilo bou, — aH pa:
„Kuj pa boš Miuka s tolarina?
Zibko, zibko kupila b o ni.
Kaj pa boa Miuka s zibkiooj V
Sinku, sinka zibala bom" — kakor tudi:
(Dalje prih.)
*) Zato sem jih tudi pohvalno omenil v svojej raz« prnvi in ni bilo nikukor no trubd, da ste se razgnovili bili tudi zaradi to malenkosti.
mnogih skušnjah, da bi se tukajšnjemu državnemu pravdniku utegnilo videti zrelo za zaplembo marsikaj, kar je srečno izšlo iz rok dunajske cenzure, in ker — pri vsem dolžnem spoštovanju do slavnih oblasti -- vendar ne bi radi pisali le za tržaško ccnzuro, prosimo razsodne čitatelje, naj nam blagohotno oproste, ako jim ne podamo omenjene ocene od besede do besede. Potruditi pa se hočemo, da vsaj jedro dunajske ocene previdno povijemo v tako obliko, da se ob isto ne bode mogla izpodtikati tudi tržaška cenzura.
Ko je baron Pretiš — tako nekako pripoveduje „Reichspost" — ostavil rumeno hišo na „Piazza Grande*, oddahnili so se državi zvesti iivlji v Primorski. Baron Pretiš je — razume se ob sebi, ne toliko iz zle volje, nego veliko bolj vsled predsodkov, trme in nespameti — tako upravljal Primorsko, da sta se ne le zapostavljala, ampak naravnost prezirala slovenski oziroma hrvatski, ter že tak6 in tak6 slabotni nemški živelj. To je bilo ravno, da se baron Pretiš ni mogel osvoboditi iz spominov svojih mladih let. On je videl v Trstu vedno še „c i 11 & f e d e 1 i s-sima* iz let 1848 in 1849. Niti slutil pa ni, da se ie od takrat tu udomačil drug duh. Po odhodu Pretisovem nadejali so se zboljšanja. Zboljšanje je izostalo. V Primorski se še vedno tira bolj italijanska nego pa ukupno-državna-avstrijska politika. Hrvatje in Slovenci sestavljajo pretežno večino prebivalstva v Primorski, uprava dežele pa ima italijansko navlako. Ako dovole Slovanom, da se smejo v kojem deželnem zboru posluževati svojega jezika — in to v deželi, ki je po dveh tretjinah slovanska —, veljalo naj bi to že za posebno .koncesijo". Ako pa se Slovanom tako godi v Istri, kjer sestavljajo večino, mislimo si lahko, kako se postopa žnjimi tam, kjer so v manjšini, kakor n. pr. v Trstu. V letih 1848., 1849. in tudi pozneje pod Schmerlingom govorilo se je v mestnem zastopu tržaškem in v deželnem zboru go-riškem tu pa tam tudi kaj nemškega — naj bi le danes poskusili kaj tacega! (No, tudi mi menimo, da v teh dveh zastopih nemški jezik nima domovinske pravice. Ne vse je bilo prav, kar se je dejanjski vršilo v dobi absolutizma. Nemci žive tu le kakor naselbina in niso bili nikdar avtoh-tonno prebivalstvo. Vnebokričeče pa je dejstvo, da pode iz zbornice tudi slovenski jezik, ki ima prava davnega domovinstva na tem ozemlji. Op. uredništva „Edinosti").
Pospeševanje, kojega je deležen italijanski živelj od zgoraj doli, dela seveda, da je isti brezobziren, netoleranten in prevzet. Večina Italijanov v Primorski je najbrže lojalna kakor so Nemci in Slovani v Primorski, ali oni sloji, ki tirajo politiko v imenu primorskih Italijanov, niso baš lojalni in nadahneni avstrijskimi idejami. Oficijelna stranka progresova, ki ima prvo besedo v občinski hiši tržaški, razlikuje se od irredentovcev le po svoji — previdnosti.
Tu opisuje Člankar v „Reichsposti* ono demonstracijo, ki so jo bili uprizorili te dni Spadoni in družba v deželnem zboru tržaškem. Potem pa aaključuje: Vse te stvari se pa dogty'ajo v Primorski in se morejo dogajati le zato, ker ao tam doli leta sem umetno vzgajali tendencije, iz kojih izvirajo taki dogodki. Namesto da bi držali vzvišeno avstrijsko državno misel, koketovali so z italijanizmom; temu posledica je pa ravno ta, da meni italijanski živelj, da mu je dovoljeno — vso! Ali hočemo Primorsko podariti Italiji ? Ako pa hočemo obdržati isto, treba da se zavarujemo pravočasno. Cuveant consules l
Tirolske stvari. Grof Badeni nameruje baje odpraviti nainestniški oddelek, ki je bil dosedaj v Tridentu. To namero Badeuijevo pa ostro kriti-kuje neki .Avstrijec" v .Bozner Zeitung", veleči, da bi bil to jako zgrešen korak, ki ne bode koristil drugemu, nego italianissom v deželi. — To doslednje je sicer jako tehten argument, ali upliv italianissimov in njih prijateljev je bil dosedaj v s i k d a r m o č -neji, nego pa taki z avstrijskega stališča napisani argumenti, o čemur nam je jeden sam a velik in nepretržen dokaz: zgodovina politiških bojev v Trstu, Istri in Gorici.
Avstro-ogerske železnice so imele koncem leta 1895 daljave 30.146 kilometrov (877 k. več nego 1894). In sicer avstrijske 16476, oger-ske 13670. V iniuolein letu se je prevozilo na
vseh železnicah 145.000000 oseb in 104,000,000 ton blaga. Dohodki so znašali ukupno 320000 mil. gld. od katerih pripada na avstrijske železnice 222 59 milijona, na ogerske pa 97 34 milijona.
Ustaja na otoku Kuba. Zadnje dni prihajajo zopet nekoliko ugodneje vesti za španjsko vojsko. Tudi včerajšnjega dne je poročal brzojav, da je polkovnik W icuna napal 1200 mož močno Četo upornikov ter jo premagal. Vse take vesti pa treba vsprejemati potrebno previdnostjo, kajti nikdar se ne more vedeti, koliko slone poročila o takih zmagah na resničnih dogodkih, in v koliko so pobarvana čopičem oficijoznih krogov. Gotovo pa je, da bode trebalo Španjcein še mnogo naporov, predno vduše ustajo, kajti uporniki so raztreseni po vsem otoku t malih, lahkih četah, tako da se kaj lahko izogibljejo svinčenkam španjskih vojakov.
Italija v Afriki. .Don Chisciotte* izjavlja v včerajšnji svoji številki, da nikakor ne veruje zatrdilu službene .Angenzia Italiana", ki je razglasila, da se je general Baratieri odloČil k odločilnem koraku. „Don Chisciotte- opaža, da Me-nelik prodre s svojo vojsko do središča Abesinije, v tem ko Baratieri ne pride niti do Makallč, ako bode Baratieri tak6 .hiter* v izvrševanji! svojih „sklepov", kakor je bil doslej. — V italijanskih politiških krogih sodijo, da za sedaj niti misliti ni na mir. Tako da se mora sklepati iz dejstva, ker je vojno ministerstvo dalo v vsej naglici sestaviti tri batoljone pehote, namenjene v Afriko, dasi je bila vlada nedavno zagotovila, da na pošlje več vojakov v Eritrejo. Iz tega pa se more tudi sklepati, da vlada nima zaupanja do .pogajanj o miru* in pa da Baratieri zahteva vedno pomoči. A te pomoči mu bode mogla italijanska vlada pri najboljši volji pošiljati samo do neke meje, ker seje sedaj že pregloboko zarila v svojo nesrečno kolonijalno politiko, tako globoko, da ne bi mogla v slučaju potrebe izpolnjevati svojih obveznostij nasproti trozvezi.
Nemški cesar in pa vojska v Eritreji. Cesar Viljem II., ki paznim očesom zasleduje dogodke v Evropi in izven Evrope, ter, ako treba, dejanski poseza vmes v trenotku, ko tega nikdor ne bi pričakoval, pokazal se je čuvarjem občega miru, ko je nedavno nastopil proti drznosti Angležev v Transvaalu. Isti cesar Viljelm čutil se je sedaj pozvanega, da izrazi zaveznici, sestrici Italiji, izraz svojega sočutja in — občudovanja. Podpolkovniku Gallianu podelil je red pruske krone II. razreda ter izjavil svoje čestitke italijanskim četam v Afriki. Le te čete primerja cesar Viljelm v svoji čestitki junakom iz stare rimljan-ske dobe. Italija bode zadovoljna na tem pojavu uljudnosti svojega zaveznika Viljelma II.
Različne vesti.
Tržaška omika! Nedavno smo objavili zajedno z drugimi tržaškimi listi, da nameruje nj. c. in k. Vis. nadvojvoda Karo! Ljudevit s svojo obiteljo odpotovati iz Trsta v Sveto deželo. Zajedno z našim listom priobčili so predvčerajšnjem tudi drugi tržaški listi (izvzemši seveda one, kojim je preziranje naše prejasne vladarske hiše postala tradicija), da je Nj. c. in k. Vis. s svojo obiteljo dospel v Trst in da se visoki gostje opoludne odpeljejo z Lloydovim parnikom „Habsburg* v Egipt. Dasi je nj. c. in kr. Visokost popotoval „inkognito*, bil je vendar ta „inkognito" dovoljno očiten, da je znal ves Trst, k d o so visoka gospoda. Ta .inkognito* ni imel drugega namena, nego tega, da se odkloni o f i c i j o z u i sprejem, kateri grč članom cesarske obitelji. Kakor čujemo sedaj od p*o p o 1 n o ra a zanesljive strani, zbralo seje ob odhodu visoke obitelji na pomolu izdatno število laških radovednežev. Predno je parnik .Habsburg" dvignil sidra in se pričel pomikati, stopil je nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Karol Ljudevit na krov in v slovo uljudno namignil na pomolu zbrani množici. Mar menite, da se je jeden izmed vseh teh zijal vsaj odkril, kakor bi to velevala že najprimitivniša uljudnost ? Motite se! Ni živa duša se ni zganila ! Res je sicer, da nihče ne more siliti nikogar, da pozdravlja .inkognito* potujoče člene cesarske rodbine, ali vendar nam se dozdeva, da je bil ta »inkognito* jako prozorn in da bi bila že najpriprostiša naobražr-
nost velevala pozdraviti visoke goste, tu li v tem slučaju, ako nadvojvoda sam ne bi bil pozdravil teh tržaških neotesancev! Lepo znamenje „a vi te colture* to !
Zelo verjetno je torej, kar se nam poroča nadalje, da je namreč njegova cesarska Visokost, videči tako ponašanje, takoj stopil na drugo stran krova, — na ono namreč, ki ni bila obrnena proti mestu tržaškemu.
Po receptu tržaških nestrpnežev ravna se o „vprašanju" za slovensko šolo v Gorici tudi tamošnji občinski zastop, nadahnjen istim duhom kakor tržaški .liberalni* mestni zastop. Naši čč. čitatelji razvidili so iz ocene, katero je bil izrekel dr. Roje, kako skrpano podrtijo je Goriški občinski svčt določil za šolo slovenskim mestnim otrokom v Gorici. Iz naših poročil mogel je tudi sleherni razvideti, da Goriški mestni stariši preveč ljubijo svoje otroke, da bi jih pošiljali v poslopje, kjer bi otroci oboleli gotovo. A kaj vse to mari vrlemu mestnemu zastopu Goriškemu; saj gre tu samo za .ščave*! In ko se od jedne strani rogajo lahonski listi Primorske Goriškim Slovencem, češ: sedaj imate šolo, a kje so pa otroci ?, hoteči s tem smešiti Goriške Slovence, kakor da res ni v Gorici slovenskih otrok, ki so dolžni obiskovati šolo, ko torej na jedni strani laški listi znane barve hotš smešiti Slovence, sestal se je z druge strani mestni svćt Goriški v izredno sejo ter prav po receptu tržaških „liberalcev vdrihal po ubogih Slovencih, očitaje jim predrznost, (!) nestrpnost in kdo zna kaj še vse. In vse to samo radi tega, ker si isti Slovenci želijo poštenega, zdravstvenim zahtevam odgovarjajočega poslopja za slovensko šolo v Goriškem mestu, katero šolo jim mora odpreti mestna občina na svoje stroške, ker so ji to ukazale više oblasti. Trije govorniki napadali so sodeželane slovenske narodnosti tako strastno, da jih je moral pozvati župan na red — v s 1 e d zahteve prisotnega vladnega zastopnika. A galerija priiedila je tem laškim nestrpnežem ovacijo, prav tako, kakor prireja ne redkokrat ovacije izvestnim „onorevolim* — tržaška galerija. Mar menijo ti gospodje s svojo kliko vred, da bodo pometali z nami, kakor je njim volja ?
Za proglašenje papeža Pija IX, blaženim. Kakor javljajo iz Rima, nabral je Vatikan spise, tičoče se cerkvenega delovanja pokojnega papeža Pija IX., ker pripravlja vse potrebno, da bode ta papež in mučenik XIX. vćka proglašen blaženim.
Podrobni stroški tržaške občine. Mestna delegacija odobrila je v poslednji svoji seji razne podrobne stroške občinske uprave, med temi: 17 gld. 40 nvč. za popravo strehe Škedenjske cerkve, 40 gld. za potrebne poprave v Rojanskem žup-nišču, 1500 gld. kot prvi obrok dotacije v podporo društva za pogozdovanje Krasa (za 1.1896.) itd.
Poljskim čuvajem v Padriču imenovan jena-tecatelj Štefan G r g i č.
Veliki ples „Delalskega podpornega društva". Opozarjamo slovensko občinstvo v mestu in v o-kolici na veliki ples, kateri priredi nocoj v gledališču „Politeama Rossetti* to najjače slovensko društvo tržaško. Omenili smo že, da je ta tradicionalni ples postal po velikem številu udeležencev nekak narodni pojav, s katerim kažemo jasno drugorodnim sodeželanom, da smo še tu in da nas je mnogo. Nadejamo se torej, da se tudi nocoj cdzove nače občinstvo v kolikor možno velikem številu pozivu .Delalskega podpornega društva", osobito bi bilo želeti, da bi bila pri tej zares narodni veselici v častnem številu zastopana i inteligenca tržaška. Za nocoj bodi nam geslo : Na veliki ples .Del. podp. društva" v gledališče Politeama!
Katoliško bralno In pevsko društvo .Slovenska zveza" v Št. Petru pri Gorici naznanja, da se na vsestransko željo in zahtevanje ponovi opereta „Vinska poskušnja" ; Čisti prebitek je namenjen siromašnim učencem slovenskih ljudskih šol v Gorici. Veselica se bo vršila sodelovanjem vojaškega orkestra c. in kr. pešpolka št. 47 v nedeljo dne 26. t. m. v prostorih g. Valentina Černica v Št. Petru. —Ustopnina za neude 20 kr., udje prosti. Sedeži po 10 kr. — Začetek ob 5 uri popoludne. Vspored: 1. Godba. 2. Volarič: .Kviško bratje"; petje. 3. Govor 4. Braga : .Pesem angeljev" ; godba. 5. Deklamacija. 6. Schubert: .Potpouri jugoslovanskih pesiuij* ; godba. 7. H. Volarič:
.Colničku': petje, 8. D. Ipavic: Overtura iz operete „Tičnik" ; £0<lba. 9. S. Nolli: „Strežaj, ka-koršen mora biti"; dvogovor. 10. Zeller : .Fragmente aus Obersteiger*; godba. 11. A. Gartlie : „Vinska poskušnja*; opereta. 12. Srečkanje. Pri domači zabavi svirala bo godba različne narodne in patrijotične komade. — Radodarnim doneskom se ne stavljajo meje. — K obilni udeležbi uljudno v»b»	ODBOR.
Srebrni drobiž po 5 in po 10 nč. Včerajšnji službeni list tržaški objavil je naredbo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu glede srebrnega drobiža po 10 nč. (desetič) in po 5 nč. Ta naredba naglaša z ozirom na naredbo c. kr. finančnega ministerstva z dne 18. decembra 1395., da pride srebrni drobiž po 10 in po 5 nč. Še-ie s I januvarjem 1997. iz veljave. Do 31. decembra 1896. ostane torej te vrste denar še p o 1 n o v e -ljaven v prometu, c. kr. bUgajne in uradi pa ga bodo še sprejemali do vključno 31. decembra 1898. — To naredbo omenjamo zaradi tega, ker se je med širšim občinstvom ukoreninilo krivo rae-nenje, da so zajedno z dvajseticami prišle iz prometa tudi desetice in pa komadi po B novčičev (groSički).
Nenadna smrt. Včeraj zjutraj našli so Baletnega bivšega železniškega težaka Frana Nebernika iz Ljubljane, stanujočega v ulici Torricelli hSt. 6, mrtvega v postelji. Zdravnik z zdravniške postaje je konatatoval, da je moža zadela kap na srca. Truplo so odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu.
Samomor. 351etni Anton Štrukelj iz Trsta prevzel je pred nekaterimi meseci na svoj račun prodajalnico jestvin, nahajajočo se v ulici S. Giacomo in monte hšt. 15. Posel pa ni sel nič kaj dobro in poleg tega je bil Štrukelj zel6 užaljen, ker je neko dekle, katero je hotel poročiti on, vzelo druzega. Te dve okolnosti vplivali sti toliko na iyegov duh, da je sklenil usmrtiti se. Ta svoj naklep je izvršil po noči na včeraj. V svojo prodajalnico, postavil si je posodo z žarečim ogljem in sedel tik to posode na stol. Seveda je prej dobro zamašil okno in vrata. Ko včeraj zjutraj ob 10. uri prodajalnica še ni bila odprta, obvestili so ljudje o tem bližnji policijski komisarijat. Došla je komisija, ki je ulomila v prodajalnico in našla Štruklja mrtvega že otrpnenega. Truplo so prepevali v mrtvašnico.
PoskuSon samomor. Predsinočnem hotela se je obesiti v gozdiču Farneto 24letna pr »dajalka tobaka Stanislava Jerčič, službujoča v tobakarni gospe C. v ulici Barriera hšt. 31. Ljudje pri iv. Alojziju so slučajno opazili dekleta, ko je šla v gozdič in ker je bila zel6 razburjena, šel je nekdo za njo ter jo pryel baš v tem trenotku, ko je vtaknila glavo v zanjko, katero je bila pričvrstila na neki veji. Razburjeno dekle spremili so v jedno bližnjih hiš, kamor so pozvali zdravnika z zdravniške postaje, ker je dekleta prijel krč v živcih. Zdravnik je poslal Stanislavo v bolnišnico, Čujemo, da dekle ni popolnoma pri pravi pameti, odkar ji je umrl nje zaročnik.
Ivan Gabrijelič, bivši stražar v Pulju, katerega je nekdo roparsko nadel ponoči od 4. na 5. t. m. na Ricmanjski cesti in mu prerezal grlo (ali si je pa Gabrijelič prerezal grlo sam), ozdravil je skoro popolnoma. Mož mora res svoj živi dan hvaliti Boga na tem čudežnem ozdravljenju. Mogoče je, da se sedaj pojasni ta vedno še tajinstveni .napad".
Požari na Goriškem. Iz Gorice poročajo: Minolo nedeljo po noči je bil požar v Gornji Vrtojbi. Ogenj je uničil jedno hišo, gospodarska poslopja in hleve. Na pogorišče prišel je tudi deželni glavar grof Fran Coronini.
Kako |o prišel do rubljev. Pri gradnji sibirske železnice na nje vshodnem delu v posebno velikem številu sprejemajo Kitajce, }ki dohajajo iskat si zaslužka tudi iz tiajoddaljenejših končin „nebeškega kraljestva". To pa je kitajskemu namestniku ob ruski meji dalo povod k živahni pritožbi, ker večina onih kitajskih delavcev je sestajala po njega trditvi iz zločincev in begunov ; zato je zahteval, naj se noben kitajski podanik ne sprejme več v delo. Vendar so se pobotali na splošno zadovoljnost: na delo k sibirski železnici prihaja sedaj še več Kitajcev kot prej, toda vsak mora imeti p .tni list, ki stane 2 rublja; podjetnikom sibirske železnice dobro služijo delavci kitajskemu namestniku pa — rublji, kar pri tisočih in tisočih kinežkih delavcev ne pomeni ravno mačjih solz.
Koliko tehta jedna milijarda ? Osvedočeni, da med našimi čč. čitatelji se še mkdo ni dokopal do miljarde, to je do premoženja, kakoršno imajo nekateri amerikanski Krezi, premoženja, v očigled kateremu so naši bogataši, in tudi če so milijonarji, pravi berači, ker torej ni najti jedne miljarde ne med našimi naročniki, niti pri našem upravništvu, utegne čitatelje našega lista zanimati nastopna vest. Neki ameriški milijardar si je nedavno kratil čas s tem, da je dal tehtati ogromno svoje premoženje v srebru, v zlatu in v bankovcih. Saj ga v tej „zabavi* ne more oponašati z lepa kdo drugi ! Jedna milijarda (1000 milijonov dol.) tehta, kakor se je mož prepričal: v srebru 5 milijonov kilogramov (50.000 kvintalov); v zlatih 322.580 kg., v bankovcih po 1000 dol. 1780 kg., in v stotakih 11.500 kg. Ako bi kdo hotel to težo premestiti, in si najme v ta namen težakov, od katerih vsaki more nesti 100 kg. teže, potreboval bi 18 težakov za milijardo v samih tisočakih, 115 mdž za milijardo v stotakih, 3225 mož za milijardo v zlatu in celo vojsko 50.000 mož, da mu prenesejo milijardo v srebru! Ako si milijardar da vezati jedno milijardo v knjige, katerih posamični listi bi bili tisočaki, dobi celo knjižnico, namreč 2000 zvezkov, vsak zvezek po 500 listov !
Kdir temu ne veruje, poskusi naj! Szeles zaprt? Budimpeštanski „Magyar-orszag*, tudi, da so te dni francoski policisti v Anne-massi tik švicarske meje prijeli zloglasnega .urednika" Adorjana Szelesa, ki je bil vrgel v Budimpešti bombo pred spomenik generala Hentzija. Szelesa prijela je bila francoska policija že lam v istem kraju, toda francoske oblasti tega madjarskega •patrijota" niso izročile Ogerski vladi, ker ga ista — ni več zasledovala. Szeles je sedaj popolnoma .na suhem*, ker je bil svoj denar zapravil ko se je po svojem begu iz Budimpešte klatil po Parizu, Londonu in Curigu. Radovedni smo, da-li bode madjarska vlada sedaj reklamovala svojega „patrijota', da ga — nagradi.
Koledar Danes (25.): Spreobrnitev Pavla, apostola. — Jutri (26.): III. nedelja po razgla-šenju Gospoda. Polikarp, škof. — V ponedeljek (27.): Janez Zlatoust, cerkveni učenik. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 7. uri 39 min., zatoni ob 4. uri 48 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 4'5 stop., ob 2 pop. 10 stop. C.
Najnovejše veati.
Trst 24. Ces. namestnik vitez Rinaldini odpotoval je danes dopoludne v Poreč na vladnem parniku „QuHineroV
Rim 24. Brzojavka cesarja Viljelma gledć podpolkovnika Galliana (Glej politiške vesti. Ur.), provzročila je najpovolniši utis. Ta cesarjav pojav smatrajo kot čin, ki utegne še bolj utrditi prijateljske odnoaaje med nemškim in italijanskim narodom. Razni listi prinašajo članke v tem smislu.
Pariz 24. Dauašnji ministerski sv<5t bavil se je z novo pogodbo, katero je bil francozki generalni rezident na otoku Madagaskar sklenil s kraljico tega otoka. V tej pogodbi proglaša se otok Madagaskar francosko posestjo, a kraljica da ostane še nadalje na prestolu in tudi domača uprava ostane v veljavi. Ministerski svćtje ugibal, na koji način naj bi francozka vlada prijavila to pogodbo inozemskim državam.
T^ovtmke bi>«a|avl(«.
SuUlrarsita Pftonion za je*en 7.10 7.18 Pšenica na •pomlad 189H fi-07 do «.98. Oves r.a je.nn
--Hi 7.K spomlad 6 «2 «.33 Komza aa oktober__
- .— maj-juni 1896 4.38-4.39
Trunio« iiiifti od 7H kil f. 705 -7-10 od 79 kil f 710- 7.20, o.l SO kil. f. 7.15-7-25 od 81.kil. t 7-05 -73*, o.l M« itII. for. 7.35 -7.40. — lonnuti 5*40 -7 80
pro*ii 6-10—fi-45.
Pšenica mirna; prodaja 12 000 mt. st. V»e druge vrsti fcita noHpremeiijone. Vrnme: megla.
PratfR. Nerafinirani Bl«<1k»r r. 14,85. —,_. za maj
15.25. Oktober-december 14.10. Jako stalno!
Pi'Hga. Oontrifugal novi, poitavljou v Trat «4 ••»r.iio vr«d odpošiljate* ,,r«M!ej f. 51 76 -32.— Conoasso 32.75—33'- 0«rv.imi H3 50--34 — V gluvali (aodili) 84,— 34. 5 jako stalno
Ha^r,. Kav« * *iOo*K<>od Hv>>r»^'< /,a januvar 87*75 za maj 83.25
tla nhuraf. Saiifo* ifOod a««ra<<t ti januvar t>9 75 7» m aro (.9.50 za maj H8.—.
Dunajaka bova* 34. januvarja 119 6
danea
Drža*ni dol« v papirju . . . 100.80 h , * arobru .	I01.05
AvMlrijNka renta v zlat u	. 1SJ2.65
„ » kronali .	100 »0
Kreditno »kfij«..... . 364.75
London 10 Lat. ... ... 121 25
Napoleoni......... g (j j
*0nmrk	. ..... 11.85
100 italj. lir .	44.15
včeraj 100 75 1"1. — 122.A5 100.50 3b2.— Vi\ 35 M«3 11.88 44 30
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
(t) <Jvažna železnica. (Postaja južne železnice.)
Od (h,t! 1. decembra 1395.
ODHOD: brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. omnibus v Nubrezino, Videm, Benetke in Verono. poštni vlak na Dunaj, zveza b Pešto in Zagrebom, omnibus v Kormin. omntbus v Nabrežino, Videm, Rim. poštni vlak nit Dunaj, zveza z Reko. brzovlak na Dunaj, zveza s Peato, Reko — Gorico in Korminom.
mešani vlnk do Milrzzuschlaga. mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim.
DOHOD:
mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, Itd. mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine, brzovlak iz Kormina, brzovlak z Dunaja, poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. brzovlak iz Rima, Benetk, omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. poštni vlak z Dunaja, omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;— z Dunaja zveza z Reko,
7.50 predp 8.25 „ 9— „ 9.55 „ 2.10 popol. 4.40 „ G.20 „ 8.- „
8.10 „ 8.45 „
6.48	predp, 7.30 „ 8.40 „ 9 25 1 10.20 „ 10.35 _ 11.19 w 5.40 popol. 7.36 „
8.51 :
6) Driavna ieleznloa. (Postaja pri ir. Andreja)
Od dni 15, septembra 1895, ODHOD:
6.80 predp. v Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak.
8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pni j.
4 40 w v Herpelje, Divačo in Puli.
7.30 „ brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dnnaji,
Lokalna vlaka ob prazaikih: 2.20 popol. v Divačo 4.19 „ v Boršt.
DOHOD j
8.05 predp. iz HeTpe^j. 9.50 „ iz Pulj a, Rovinja. 11,15 „ iz Herpelja, Ljubljano, Dunaja, 7.05 popol. iz Polja, Kovinja, Dunaja, I^abjjane, Divače-9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja.
Lokalna vlaka ob praznikih:
7.29 popol. iz Borita. 9.35 „ iz Divače.
Kranjske klobase
se prodajajo v žganjariji na vogalu ulice Tor-rente in ulice S. Francesco.
Krčmarjem in drugim prodajalcem dqje se navadni skonto.
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST ^
vi« Caseraa itev. 16 uliotf platza ctella Caserma. P
(nmtproli mNM *ojminM>,	fe,
prodaja po neverojetnih nizkih cenah vsako vrntea E angleška	P
KOLESA (bioykle) |
Zastopstvo koles „nalslgh" is tovarne „Raleighi Cycle C* L.td. Nottingbam Angleško" in koles ,Adl«vu iz tovarne H. Klejer Frankfurt.
Kolesa „Raleigh" in Adler so tvotovn* znana,, poslednja rabijo bo v nemški vojski.
Kolnsa pošilja se na deželo in na vse kraje bras vseh stroškov.
Spreiena se poprsvs vsakovrstnih novih in starih koles in šivalnih strojev.
V zalogi nabajnjo bo vsakovrstna orodja in priprava za kolesa. I Zuhtevajo naj ceniki t ^
m
!
Đa 1 znm s k i petoralski prah ozdr.-vi vsak kašelj, plućni in bronhijalni katar, dobiva ne v odlikovani lvkarni
PRAXMARER „fti dne Mori" Trst, veliki trtj.
Poštne poŠiljntve izvrfujejo neutegoma.


Josip Pissarello
mehanik
izvršujo vsakoršiio popi-.iv« bivalnih atrojev in dvokoles. Prodaja nove in rnblj a Sivtdne stroju in dvokolosa.
Via Madonna del mart! štev. 4, uhod via Fontannne,
vfitrio 2. h t. 1
R Ichterjav
LINI M EN T S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Dobiva se po vseh lekarnah.
Lastnik politično društvo „Edinoati«. Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. - Tiskarna Dolenc v Trs*«.