Vsebina 2. štev.: Naš kralj naj živi! 33. — Oj ta ml bo svetila... 34. - Pica smrti 36. — Fara sv. Eme na Štajerskem — nekdaj slavna božja pot 38. — Kdo stori greh? 39. — Duhovniška sobota 41. — Apostol vele.n os ta 43. — Cesar Evropi najbolj manjka 44. — Frančiškanski apostolat 46. — Sv. Peter Baptist in tovariši 48. — življenje kapucinskega brata Jurija 49. —- Služba predstojnika — predstojnice 50. — Cvetje 52. — Kako se gibljejo tretjeredne skupščino 53. — Frančiškova mladina 56. — Razgled po svetu 59. — Iz misijonskega dola FMM na Kitajskem 61,— In naj molijo za mrtve 62. — Naročniki imajo besedo 63. — Novi naročniki 64. — Pax et bonum 64.
Celoletna naročnina »Cvetja« za leto 193)
Za Jugoslavijo 15 din; za Italijo 10 lir; za Nemčijo 1.50 m.; za Ameriko 1 dol.; za druge države protivrednost 24 din. — Posamezna številka 2 din. — Izhaja mesečno. Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja Franč. prov. sv. Križa. — Zastopnik p. Feliks Tavčar, O. F. M., prov. prokurator. — Urednik: p. Odilo Hajnšek, O. F. M. Uredništvo in Upravništvo »Cvetja« Ljubljana, Frančiškanski samostan, številka ček. računa za Jugoslavijo: 11,495; za Italijo 11/6589; za Avstrijo: A-156.946. Natisnila Misijonska tiskarna, Groblje-Domžale (A. Trontelj)
Rimsko serafmski koledar za leto 1939
F e b r u a r
1|S		PO.	B. Evstohija in Verid. 2-3 r.	151 S		PO. Čm.	B. Andrej sp. 1. r.
2	C	VO. PO.	Darov. Gosp., Svečnica.	16 Č		Cir.	B. Filipa Mar. dev. 2. r.
3	p	Čm.	B. Matej šk. 1. r., D. Blaž šk.	17	P	č:,,..	B. Luka Belludi, sp. 1. r.
4	S	PO.	S. Jožef Lconiški sp. 1. r.	1«	S	Čm.	S. Simeon šk', in muč.
5	N	PO.	1. predpostna nedelja	19	N	PO.	3. predpostna nedelja
			S. Peter Krst. in tev. m.				S. Konrad, sp. 3. r.
6	P		0. Tit šk. in muč.	20	P	Čiv.	B. Peter sp. 1. r.	r.
7	T		B. Ricerij in Egidij 1. r.	21	T	Čm.	S. Feliks šk.
H	S		S. Janez iz Mate, sp.	22	S	PO.	Pepelnica. S. Margareta K-
9	Č		S. Ciril Aleks. šk. in c. uč.	23	Č		!"!. Peter Damijan, šk,
10	P		S. Sholastika dev.	24 P			S. Matiia ap.
1 1	S		Lurška M. Božja.	25	S		B. Sebastijan sp. 1. r.
12	N		2 predpostna nedelja	26	N	PO.	1. postna nedelja
			Sedem svetih ustanovnikov				B. Izabela dev, 2. r.
13	P	•	B. Janez iz Triore, muč. 1. r.	27	P		S. Gabriel od ž. M. B. sp.
14	T		B. Ivana Valez. vd.	28	T	'■ > v	B. Antonija vd. 2. r.
Razlaga kratic:
VO. — vesoljna odveza. PO. — popolni odpustek. Cm. — črn?, maša, ki je dotični
dan dovoljena.
Ljudska posojilnica v Ljubljani
r. z nemil. z.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
(v lastni palači)
Obrestuje hranilne vloge najugodneje
*
Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi 5%
Prva tretjeredna skupščina, ki je postala ustanoviteljica tretjeredne tiskarne s prispevkom 1000 dinarjev, je Sv. Trojica v Slov. goricah.
KRIZOSTOM:
Naš Kralj naj živi!
Himna za kongres Kristusa Kralja.
Na noge, narodi vsi!
Iz spanja se predramite, v armado našo vstopite:
Kristus, naš Kralj naj živi!
Naš Kralj naj živi!
Njegovi smo vsi.
Sovražnik stega roke: vso zemljo hoče imeti ji Kralja Kristusa vzeti, duše pahniti v gorje.
Naš Kralj naj živi!
Njegovi smo vsi.
Ne damo Tebe nikdar, naš Kralj, za ceno nobeno! Prisego kličemo eno:
Vekomaj naš si Vladar!
Naš Kralj naj živi!
Njegovi smo vsi.
Preliti hočemo kri, življenje Ti darovati,
Ti vedno zvesti ostati.
Kristus, naš Kralj naj živi'
Naš Kralj naj živi!
Njegovi smo vsi.
P. HUGO:
Oj ta mi bo zazvonil...
Kak predpustni veseljak bo morda pri teh besedah takoj začel peti; »Oj ta vojaška sablja, ta bo moja svitla luč! Oj ta mi bo svetila . - ■* Radoveden sem, če bi jo po isti melodiji, z istim veseljem prepeval' če bi jaz besedilo malo spremenil. Tako-le: »Oj ta mrtvaška sveča, ta moja zadnja luč. Oj ta mi bo svetila, kadar jaz umiral bom!« Bržkofl® bi dejal: »Rajši kako drugo udarimo!« Jaz hočem pa za Svečnico pri teJ ostati. Vem, ne besedilo, ne napev nista cerkvena. Zato pa, če bi bilo v cerkvi, bi tudi jaz rekel: »Kako drugo udarimo!« Zunaj cerkve bi bilo Pa dobro jo včasih udariti, posebno pa še na Svečnico.
Na Svečnico se blagoslavljajo sveče ne le za strogo cerkveno-lituf gične namene, ampak tudi za izvencerkvene liturgične potrebe, kot f previdenje na domu in mrtvaška luč. Vsaka zavedna krščanska družin3 ima doma blagoslovljene sveče in kar je še treba za previdenje in ^3 slučaj smrti. Naše dobre podeželske družine imajo te sveče navadno skr^ no shranjene, v kaki skrinji zaklenjene. Prvič zato, ker so blagoslovljeIie in so jim zato svete. Drugič zato, da imajo v takih slučajih kaj v vzeti. Kajti ko bi bile vse dostopne, bi utegnila v slučaju sile koga skušnj3' va premagati, da bi po njih segel. Pogrešili bi jih pa šele, ko bi jih bilo trff ba v njim določen namen prižgati. S tega stališča je hvalevredno, da Jrj imajo v skrinji pod ključem. Sicer bi bilo boljše, lepše in pomenljiv®)8 jih mesto kakega spominskega »pušelca« dati pod steklo in postaviti 11 viden kraj, da tam pridigajo o človeških poslednjih rečeh na tein svri ‘ Posebno zgovorna pridigarica bi bila mrtvaška sveča, ki bi imela naplS' »Oj ta mi bo svetila, kadar jaz umiral bom.«
Ne rečem, da bi bilo poprečnemu človeku v cvetu in polnosti Afc n ja taka pridigarica dobrodošla. Navadno jo tako neradi poslušajo, so nekoč atenski veljaki sv. Pavla, ko jim je začel govoriti o vstaje13 od mrtvih. En čas so se nekam nervozno premikali in si pomežikali, P { tem so mu z rokavicami vzeli besedo rekoč: »O tem te bomo drugi*;.
.dn°’
poslušali.« (Dej. ap. 17, 32). Toda, ali ni pametnega človeka nevr&-če maši ušesa in zatiska oči pred smrtjo, s katero se bo moral en*r .j morda prej kot misli, srečati in bo to srečanje ž njo strašnejše, čim111
je prej mislil nanjo?
Smrt na morju zdaleka ni tako gotova, kot smrt sploh. Da bo vsa ^
umrl, je čisto gotovo. Da bo umrl na morju, preko katerega se S*V<TV vozi, je možno, čeprav malo verjetno. In vendar so v vsaki ladijski k ^ ni rešilni pasovi, na najvišjem krovu vsake ladje pa rešilni čolni- P -
m resum pasovi, na najvisjem Krovu vsaae iaaje pa resuni couu- 'ja, tega je v vsaki kabini nabito navodilo, kaj je potnikom v slučaju ali kake druge nesreče storiti, da si rešijo življenje. Na nekaterih 1®
se prvi ali drugi dan vrše celo praktične vaje za slučaj te ali one neSf ^
Tudi to niso priljubljeni pridigarji prekmorskim potnikom, jim oko pade nanje, se jim ukreše moreča misel, kaj ko bi se reS.fl\P zgodilo. Včasih, čeprav bolj redko, se tudi zgodi. Takrat pa ti Pot „je vse drugače mislijo o teh pridigarjih. A kdor se poprej ni brigal in se ni hotel z njimi seznaniti, si v času sile ne zna pomagati. In oSt, je že marsikdo z življenjem v slanih valovih plačal svojo lahkomišlj®1^ ki bi se bil v nasprotnem slučaju morda rešil. Vsekako pa gorje Par°P'0fo družbi pred sodnim stolom javnega mnenja, ko bi dotično katas . preživeli izpričali, da ni bilo na razpolago zadosti rešilnih pasov in c0

Ce so za take slučaje, ki so sorazmerno le redki, na mestu omenjeni svarilni pridigarji, naj jih kdo že rad posluša ali ne, pa bi za gotovo smrt ne bila na mestu taka pridigarica, kot je mrtvaška sveča, če je že komu njena pridiga draga ali ne ? Potrebna je nedvomno, tistim, ki se je otresajo še najbolj. Ako bi imeli kaj prave modrosti življenja, bi ji dali častno mesto v tisti sobi, kjer se največ gibljejo in ji pogostokrat čez dan prisluhnili. O, kako vse drugače bi bila potem njih življenje in smrt kot navadno sta.
Kako modrost življenja nam že v-saka sveča oznanja, klar ni že sama na sebi podoba človeka? Snov, iz katere js vlita, je pač dojena snov, ni sveča. Stenj, ki je njena duša, je stenj, ni Sveča. Snov in stenj Primerno združena le šele sveča. Človekovo telo je telo, ni ^ovek. Njegova du-®a, ki ga preveva, je duša, ni človek. Te-0 in duša združena v eno celoto, je člo-J®k. če manjka sve-jd snovi, ugasne. A-k° nima stenja, sPloh ne zagori. Če 2amre telo, je duša **a tem svetu opra-vJ*a ž njim, ga zapu-Ko ga duša za-P^sti, ni več telo, je a2krajajoče se tru-Sveča se použi-va za druge. Tudi , °vek ne sme živeti ® 2ase. Použivati se . 0ra tudi za druge 71 končno zanj, ki ga e Ustvaril.
ko zadnja ura bila, Marija prid po nas!
, A človek-kristjan, kot si ti po milosti božji, ni navadna sveča. On v. uvharistična sveča. Evharistične sveče bi morale biti prav za prav iz lati a voska’ brez vsake druge manjvredne primesi. Le ker takih ni vhko v zadostnem številu dobiti, so dovoljene tudi mešane, samo da k°sek prevladuje. Tudi kristjan, evharistična sveča in pogosto še živ ta-j^rnakelj evharističnega Kralja, bi moral biti iz čistega voska, brez vsa-• druge primesi. Ne rečem, da če ni, sploh nima nič opraviti pri oltarju. Jer biva oz. počiva Bog pod podobo kruha in vina, kot njegova dušna
hrana. Samo to rečem, da če še ni evharistična sveča iz čistega voska, mora stremeti za tem, kajti to je tisto končno edino potrebno za kar je na svetu.
A mrtvaška sveča je naravnost pretresljiv gromovnik prave modro-sti življenja. Kdor ob njenem motnem svitu zajedno bije zadnji boj življenja, gleda to v docela drugi luči kot v svojih zdravih dneh. Domala vsak bi najrajši zaklical: »Da capo, od začetka! Naj še enkrat začneflt vse drugače bom živel kot sem!« Mnogi, ki niso še v tako kritičnem p°' ložaju, to odkritosrčno priznavajo in sveto zatrjujejo. Drugi, ki v vzhajajoči onstranski zarji presojajo življenje, bi to še rajši izpovedali, a s o jim usta onemela in jezik zastal.
Brat moj, v Kristusu! Če nočeš enkrat, morda še danes, morda ju' tri, tako britko kot ti, ki jim zdaj sveti mrtvaška sveča, obžalovati, da si mašil ušesa tej pridigarici resnične modrosti življenja, stori to, dokler je še čas začeti da capo, od kraja, čisto drugačno življenje, vredno človeka in kristjana. Če ti iz kakršnegakoli vzroka ne kaže ji odkazati častnega mesta v svojem stanovanju, vsaj pogosto tajno prisluhni njenih1 življenskim naukom in prizidevaj si, da boš kolikor mogoče evharistična sveča iz čistega voska. Potem se ne boš branil peti: »O ta mrtvaška sveča . . . Odklanjal pa boš napev, kot preveč otožen. In po pravici, kaj*1 takim mrtvaška sveča posveti preko grobne tmine v kraljestvo veČn® luči.
P. G. R.:
Ples smrti
Večina ljudi, ki še danes žive, je doživela svetovno vojno; globok se je vtisnila ta velikanska tragedija spominu modernega človeka; Vre več silno režejo dogodki v Španiji in na Kitajskem grozo vojske v d0 veško zavest, da bi mogli iti mirno in brezbrižno mimo teh pretreso • Razumeli bomo, da so se narodi oddahnili, ko je bila zopet enkrat 0 godena preteča nevarnost svetovne vojne, da v svoji sreči niti ne opa zijo, kako se nahajamo v sredi drugega smrtnega plesa.
Ne mislim na mrtve, ki ležijo ob robu novodobnega gibanja in P°o kreta. Grobove v svetovni vojni padlih vojakov krasimo in polagaj vence ob vznožje spomenika, ki ga je narod postavil neznanemu vojak ■ Pri vsem tem ne pozabimo, da so od tedaj že zopet drugi morali dati z* ljenje, da se pleše strahovit rajalni ples po nepreglednih koncentracij^ taborih in da v marsikaterih državah ni nobena hiša in nobena druz1 0 več varna, da se bo danes ali jutri, po dnevu ali po noči prikazala s# ^ s svojo koso, da s silo potegne novo cvetoče življenje v ples skelet in okostnjakov. Osebam tega plesa ni vtisnjena lepota in ponos v j jaka, ki je žrtvoval življenje za domovino svojo. Ni ga človeka, k1 , jim smel dati lavorjev venec zmage, ni ga človeka, ki bi s spoštovanj®, imenoval njihovo ime, v nobeni spominski plošči ne bo z zlatimi črka zarezano njihovo ime, njihove sirote in vdove je prepovedano tolaz1.^
cev
Svet niti ne sluti, kako gre skozi Evropo drug smrtni ples. Svet k* ne vidi, kako rastejo ob cestah brezdomcev, pregnancev in begun® novi posamezni in skupni grobovi.	. u
Ko govorim o smrtnem plesu, ne mislim na smrtni ples umiraj0. dobe, ki mu je vtisnjen motiv: »Quod fuimus, estis; quod sumus, e. tis«, kar smo nekoč bili mi, ste vi, in kar smo sedaj mi, boste postal1
Možje, ki so vodili svoje države, izginjajo s površja javnega živ-‘Jenja. Samo tu in tam se pojavijo njihove sence, če se zberejo stari Prijatelji in pretresajo sedanji položaj. Ob takih prilikah nam udarja “a uho:	Kar smo bili nekoč mi, ste vi sedaj, nositelji in voditelji jav-
j^ega in državnega življenja. Toda »quod sumus, eritis, kar smo sedaj ril, boste postali vi«. Res silen smrtni ples je to, v katerem se ne vrte ®aiuo odpravljeni in odstavljeni politiki, ampak tudi možje znanosti, °zje umetnosti, graditelji gospodarstva, načelniki vojske, ljudje, ki i° v dani konjunkturi obogateli, zadnja elita svobodomiselnega, demo-Kratičnega, humanitarnega veka.
v Ni vprašanje, ali je boljše staro, ali je boljše novo, ampak vpra-a^Je je, katero izmed obeli ima duha življenja v sebi. Najboljši pi-atelji so mrtvi, če niso njihova dela v nobeni izložbi več, če mladina ® zajema več iz njihovih virov. Duševno in duhovno propadajoči svet, * Zgublja smisel za vse, kar je duhovnega in kar pripada višji kulturi, e more več razumeti velikih pradedov. Mrtve, ki stoje sredi današnjega .Rajnega plesa, smemo imenovati srečne; zakaj, ako bi jim bilo dano čurf • ^	stopiti med mlajši rod, jih ne bi več razumel v njihovi
uaoviti ljubezni in njihovem navdušenju za svobodo, za človekovo do-k.°janstvo, za pravičnost, za osebnost, in bolje je z mrtvimi plesati, Se rcmd seboj poznajo, kakor bivati med živimi, za katere so mrtvi.
t . Ko govorim o plesu smrti, mislim na popolnoma drugi ples, ki je ,aJel velik del Evrope. Nov svetovni nazor jemlje človeku najdražje, J ima, jemlje mu princip osebnega življenja. Za svoja dela rabi roke imeti hoče cvetoča telesa brez lastne volje, ubije vse, česar se
Oni, ki so umirali v vojni za domovino, so svobodno žrtvovali v°je življenje, in kadarkoli gre v smrt velika požrtvovalnost, vzklije Jri duhovnega življenja, kakor je bilo žrtvovano fizičnega. Pri teh si-v eriih je pa ravno nasprotno. Kolikor več duhovnega se uniči, toliko , c brutalnih fizičnih inštinktov, toliko več strasti in maščevalnosti ter v°ločnosti zaživi. Tako gigantskega plesa smrti, kakor se danes vrši., Rodovina še ni doživela. V starih pristnih smrtnih plesih, je bila smrt Ha Qe<*no poslanka večnosti, s svojim dvignjenim prstom je opozarjala Živi •oc*n*ka življenja in smrti, z žvižgom svoje kose je naznanjala večno p JenJe- Melodija današnjih smrtnih plesov pa se je prevrgla v žalostno sužnjev na galejah, katerim je duh otopel. Še pojejo, ne kakor ves j11 bilo lepo, ampak ker jim je ritem pesmi fizično lajšal teški ritem vešk Vsekako vsebuje pesem kaznjencev na galejah še neko lepoto člo-pr0j,e potrtosti. Kaj pa je še ostalo od lepote v jecljanju vseučilišnih re ?Sorjev, ki so žrtvovali svobodno raziskavanje in ponosen povdarek l(a-lce in znanosti rovaškim besedam narodnih tribunov in demagogov! frist r' POZ(^rav z dviganjem rok nekoč svobodnih državljanov, ki so lah marijonete države!
Ta smrtni ples duha nad nepreglednimi poljanami nekoč tako vi-vSe° st°ječih narodov, to pojemanje otroškega smeha, to izumiranje (je	srčnega veselja, ki izvira iz vere v Boga in iz pogleda na zvez-
jp	v prirodo, to usihanje vsega, kar razveseljuje oko raziskovalca
8t Iar je bilo sijaj in blesk svobode človeške osebnosti, vse to je po-Hoo'10 P°razno- Je to stanje, ki je v njem še vedno ponosna smrt iz-l a vladarsko žezlo temni sili, ki je vzela v roko usodo Evrope in
sveta. Vsi ji služijo; zakaj nihče noče, da bi ga strli koraki te temne sile
Umaknimo se iz tega smrtnega plesa. Saj vemo, da samo globoko verno srce premaga vse strašne pojave časa in vse udarce usode. Nekega dne bo Gospodar življenja in smrti določil in odločil, da je delo temne sile končano. Potem se bo zrušila, četudi si domišlja, da je nepremagljiva. Kdaj in kako se bo to zgodilo, je v roki Njega, ki ie vladar vesoljstva.
JANEZ VEIDER:
Fara Svete Eme na Štajerskem — nekdaj slavna božja pot
Pa še eden je bil podobno kaznovan. In tudi ta je osebno prišel v Krko in bil zaslišan. To je bil 55-letni Primož iz vasi Vincarji. Tudi ta priča izja; vi, da je bilo pred 16. leti, ko so delavci trebili grmovje, da bodo postavili kapelo sv. Eme. Tedaj so prosili tudi njega, naj jim pomaga. Toda v svoji lahkomiselnosti jim odvrne, da gre rajši na svoje delo. Tudi on je postal takoj slep in tak ostal cel dan. Ko se je zaobljubil, da bo z družino poromal k novi kapeli, je takoj spregledal.
Toda graščak Eibiswalder je še marsikaj drugega v Krki izpovedat Tako n. pr. tole: Sedemletna hčerka kmeta Jurija iz Št. Jurija pri grada Rifnik je ležala že skoraj ves dan mrtva na odru. Sosedje in znanci so prišli, da bi po takratnem običaju žalovali. Dekličin oče pa pade na kolen® in kliče na pomoč sv. Emo. Tudi zaobljubi, da bo daroval eno kravo nov> svetoemski cerkvici, če deklica oživi. Tedaj se deklica zgane, vrže nalicj^’ s katerim je bila pokrita, z obličja in se živa vsede. Ozdravela je in je vedno zdrava. Ta dogodek je videlo mnogo ljudi in se je zato daleč ra^' glasil. Tudi so ga duhovniki na prižnicah oznanili.
Spet nam prav isti dogodek sporoča še druga priča. To je bil 42-letn1 Pavel iz vasi Vincarji v fari Sv. Križa pri gradu Rogatec. Ta Pavel je v glavnem povedal isto kot graščak. Dostavil je še, da je bilo dekličinem1! očetu ime Jurče in da je bil doma v vasi Hruškovica v občini Št. Jurij P? gradu Rifnik. Deklica je bila bolna nekaj dni in sicer med veliko nočjo j® binkoštmi 1.1463. Neko opoldne je umrla. Ker so jo po takratnem obiČaP hoteli drugi dan nesti k pogrebu, je oče deklico prejšnji dan položil na ode, in jo pokril s prtom. Med drugimi so čudež, ki se je izvršil popoldne mf" večernicami, videli tudi pošteni kmetje: Primož iz Vincarjev, starejši m mlajši Matejko in Bratej iz Hruškovice in mnogo drugih. Vsi ti deklico V°' znajo, saj živi še vedno zdrava v hiši svojega očeta.
Podčetrtniški graščak je še izpovedal: Neki mladenič je na gori, 11 kateri stoji cerkvica sv. Eme, sekal drevesa. Pri tretjem udarcu mu sektf obstane v deblu, on sam pa pade na tla in ostane tam do drugega dne. ** so ga prijatelji našli, so klicali na pomoč sv. Emo, na kar je mladenič ozdf vel. — Neki drugi mož, ki je bil 15 let slep, iz rogaške fare, je prišli Emino cerkvico. Ko je šel trikrat okrog nje, se mu naenkrat odpro o Čl ko mu izteče iz njih kri, spregleda. — Neka deklica je imela skrivljeno ro* ’ Ko se je zaobljubila, da bo šla na božjo pot k cerkvici sv. Eme, je ozdrave Prišla je res tja in pri oltarju obesila voščeno roko in nogo ter šop l®8 glave.	v
K tem poročilom je podčetrtniški graščak Pavel Eibiswalder se stavil, da je sam sklical prizadete ljudi, svoje podložnike, in jih je sprase
se prepričal, da je povedano resnično. Tudi se je izjavil, da bi prišlo v Krko pričat o pomoči sv. Eme v njeni kapelici še mnogo ljudi iz Ogerskega, Pa radi vojskinih nevarnosti niso mogli priti.
, Ta poročila nam pove-?°> da so prvo leseno svečinsko cerkvico zgradili fčtokriški župljani na po-aii vsaj s privolje-Jem takratnega podčetrt-iskega graščaka Pavla pl.
'bisvvalderja na gori, ki r bila njegova last. To se 2godilo 1.1450. Čeprav 'bila posvečena in se v Ji ni maševalo, so vendar r^bajale tja množice ro-ev od blizu in daleč.
^.čgi čudeži so se tam go-, Zato so kmalu po letu b6 mesto lesene cerkvice Jčtavili zidano. To je da-f.Ja krasna svetoemska v,rtla cerkev. Zgrajena je |epem poznogotskem slo-bf . a visok zvonik in tri ju^biterije; stranska sto-sta pravokotno na ob-k0 anskih stenah ladje. Ta-Uha cerkev obliko križa, d- •• 0 Je sv- Ema sredi 18. stol. postala fara, so cerkev barokizirali. Se-Ve^i oltar je krasno baročno delo. Nekaj prav posebnega je drago-gr a oltarna slika. Predstavlja nam, kako sv. Ema plačuje zidarje, ki so ji l bili cerkev. Ko so godrnjali, da prejemajo premalo, jim je dobrohotna dovolila, naj sami segajo v denarnico po denar. Pa je vsak po-®1111 prav tako vsoto, ki mu jo je prej odkazala sv. Ema sama.
°Živ ^ naša slovenska božja pot k naši prvi svetnici kneginji Emi spet Ijj. e a ■ če se to zgodi, ni dvoma, da nam bo sv. Ema prav tako dobrot-a> kakor je bila našim prednikom.
v kratkem bo izšla posebna knjiga o sv. Emi izpod peresa istega ^Ija. Knjiga nosi naslov: Kneginja Ema — prva slovenska svetnica. Za-j0v lv> uvod je novi knjigi napisal ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Priču-6 s*'ke so povzete iz te nove knjige. Knjigo toplo priporočamo. Urednik.
Notranjščina cerkve Sv. Eme na Štajerskem.
' A^ASTAZIJ:
Kdo stori greh?
^ Popoldanskih urah je bilo in sladkosnedem Janezek je bil sam doma. SajJ?a.Je šla na obisk k bolni teti, oče je šel v službo, bratci in sestrice se 0g| aaJo zunaj na hribu. »Kdo bi tičal zmeraj pri knjigah,« si misli in začne jo hf°1Vati polico v omari. »Dopoldne je mama kupila smetane; kaj, ko bi *a<W° namazal na žemljico?« Vstane od mize, toda nesreča hoče, da se ae ob knjigo, ki pade na tla. »Neroda,« godrnja sam pri sebi, pogleda
knjigo in zardi. Z mize je padel katekizem. »Ravno dopoldne nam je gospod katehet za svarilo povedal zgodbo o sladkosnedni Metki. Kaj, če bi zdaj|e prišla mama? Pa smetana je dobra in jaz jo imam tako rad.. .« In j° vzame.
Nadaljevati ni treba, ker je zgodba — čeprav iz resničnega življenj® — in si konec lahko vsakdo sam ustvari po svoje. Nas bolj zanima vpr®' sanje, kako je Janezek do te tatvine sploh prišel.
Najprej mu je pogled na smetani obstal. Torej: pred njim je stvar, ki je ne more vzeti za svojo, če noče kršiti božjo prepoved. Samo to, da je smetana, torej prepovedana stvar, pred njim, še ni nič h®' dega; tudi strupena kača nam ničesar ne napravi, dokler spi in n®® ne opazi.
V tistem trenutku se pa Janezku vzbudi že sladkoslednost in sline S® mu pocede ob misli, kako bi bilo prijetno, če bi smetano vzel in snedel. se pravi: neka sila, volja ga vleče k prepovedanemu predmet®: stvari. — še vedno ni nič slabega; tudi mesečni lahko hodi po strmi stre*® in ni zanj nobene nevarnosti, dokler ga kdo ne pokliče, s tem zbudi ®* strežne.
Toda katekizem, ki pade na tla, ga opomni, da bi bila to tatvina i® torej greh. To je: Zdaj se je še le zavedel, da ga nekaj vleče k p r e ’ povedani stvari; z drugimi besedami, da teži za prepovedano rečjo-Še vedno je vse v redu.	,
Janezek nekaj časa okleva; nato se odloči, da bo smetano ukra®, kljub temu, da mu srce bije in ga svari vest; Bog vse vidi... To se pra®1' Zdaj se je odločil za dejanje, tatvino.
In šele sedaj je napravil greh, je grešil.
Torej prav za prav dolga pot do greha; vendar je treba pripomniti) ®, se navadno v trenutku zgodi, kar je tukaj na široko razpleteno. Naš zgle bi bil torej: Sladkosnedni Janezek smetano zagleda, se odloči, jo vzame- ,
Če zato pregledamo stopinje do greha, vidimo, da greha ne more bi ’ dokler se mi sploh ne zavedamo, kaj se v naši notranjosti godi.
Vzemimo sedaj namesto smetane katerokoli grešno stvar; n. pr- j? dovoljen telesni užitek, opravljati oziroma obrekovati bližnjega, ob ne<1 ljah opustiti sveto mašo ali kaj podobnega. Vedno je isto.
Najpogostnejši, čeprav ne najprijetnejši primer so nespodobne s* njave. V človekovi domišljiji se začne nekaj plesti in se razpleta; čloV __ se že kar dobro zdi, ko nenadoma zaloti sebe v slabih mislih. V tem *: i
nutku ga kar zona spreleti: »smrtni greh, ker grdo mislim«. Še zdaV!
ne. »Mali greh?« Tudi ne. »Kaj pa?« Nič drugega kakor vsaka
dr®£®
uc. /zw x uui lit;. //xvclj pa . v. mu ui ugv^ga ivanui v oam*	. -
misel. Popolnoma isto, kakor če bi se med tistim časom pletlo po glaVl’ domišljiji, da se z elegantno ladjo voziš k bogatemu stricu v Ameriko, j »Kako, da ni greha?«, bo kdo rekel. Toda, dragi moj, ti še ve y nisi, kaj se v tebi godi, kakšne misli se ti pode po glavi; ti si medtem P^
tipaval jagode na rožnem vencu ali izbiral molitve za pripravo na sV'e
26*
obhajilo.	v .g®
Torej spoznanja ni bilo. V e d o m a kaj storiti zoper božjo volj"’
pravi: vedeti moram, zavedati se moram, spoznati moram, da je prot volji, torej prelomljenje božje zapovedi.	v m
Spomnimo se svetega Alojzija! Še majhen otrok je bil s svojim oc® v vojaškem taborišču. Od vojakov se priuči vsakovrstnih slabih bes®®’ v tere potem tudi sam izgovarja. Silno pa se prestraši, ko se vrne ?°g9jj) in zve, da so te besede pregrešne. Vse življenje je objokoval te, kot J®■ priznal, največje pogreške svojega življenja. A zanj te pregrešne b
greh niso bile, ker on ni prav nič slutil, da so grešne. Ce bi to le ko-ckaJ slutil, jih nikdar ne bi bil izgovoril. (Bernik, »Spolnjuj zapovedi«.)
Zagledaš pred seboj klobaso. Zaželiš si jo. V trenutku jo že ješ. Po-Qeje pa si se šele spomnil, da je ta dan petek. Nisi grešil, četudi si prelomil ^°stno zapoved, ker tega nisi storil vedoma. Ce bi bil vedel, da ie petek, ie ne bi bil jedel. (Istotam.)	J
K svetemu obhajilu si pristopil. Po svetem obhajilu šele pa ti pride na , ar> da nisi več tešč, da si že kaj užil doma. Nimaš nič greha zaradi tega, ,®r se poprej nisi spomnil na to. Gotovo ne bi bil pristopil, ko bi se bil na 0 Prej spomnil. (Istotam.)
8 Čudne sanje so te nadlegovale ponoči in v še bolj čudnem položaju si zbudil ponoči ali zjutraj. Nekaj se je moralo zgoditi, če ne v spanju pa j?8;) v polspanju, dremavosti. Ne vznemirjaj se; ni greha, ker niti vedel Sl> kaj se s teboj godi. Če bi se bil zavedal, tega gotovo ne bi bil storil.
To je samo en pogoj za greh. Vedeti moram, da bo greh, kar bom oril. Katekizem pravi čisto kratko: Greh stori, kdor vedoma in prostorno kaj stori zoper božjo voljo. Kaj se pravi »prostovoljno«, o tem bo pa govor prihodnjič.
HUGO:
Duhovniška sobota
v Pobožnost tega imena tudi med nami ni neznana. Zdi se mi pa, da je 0 Vse premalo znana in zato tudi premalo vpoštevana. Se je že pisalo * nJej, ne rečem, a ne zadosti. Pri razširjanju takih pobožnosti, za ka-0vre. je treba navdušiti najširše sloje vernega ljudstva, je treba imeti pred ,Ctni tisto, kar je sv. Auguštin dejal: »Nikdar se prevečkrat ne pove, 0 r se nikdar ne dopove.« Preden bomo pa vsem, na katere v verskem jj rn lahko še kaj damo, dopovedali, kak vzvišen namen in kako velik sir en ™a Duhovniška sobota, bo treba še mnogokrat povedati, s ti-8n° in živo besedo.
Pis ^ Cvetju«, glasilu III. reda, se o Duhovniški soboti sploh še ni pi-j0 v °- S tem seveda ni rečeno, da je tretjerednikom neznana. Mnogi Va Ze zvesto opravljajo. Še več store v njen plemenit namen kot zahte-n0' .Tako med drugim čujem, da ljubljanska skupščina vzdržuje mesečih ?Ve. sv- maši za duhovnike, eno za žive, drugo za rajne. Gotovo pa uPr •*’	mn°gim tretjerednikom še neznana. A prav od njih se
^t^vičeno pričakuje, da se je bodo vsi z navdušenjem oklenili in jo v-H0 0 gojili. Ne dvomim, da bi se bilo to že zgodilo, ko bi se jim bila primer-P° jasnila in priporočila Naj zamujeno popravimo. 1
1. V čem obstoji?
v Pobožnost Duhovniške sobote obstoji v tem, da požrtvovalna duša 0 soboto po prvem petku v mesecu pobožno prejme sv. zakra-nato pa še vse svoje molitve, dela in žrtve dotičnega dne, po ro-Trehl. Device Marije, Kraljice apostolov in srednice vseh milosti, sveoeniškemu Srcu velikega duhovnika nove zaveze Jezusa Kri-Svprf/ ,z namenom, da bi ono naklonilo svoji Cerkvi na zemlji veliko h in gorečih duhovnikov.
Hfar/":|eno bistvo je molitev in žrtvovanje za duhovnike. Dan je po-*el0 ,ega pomena, čeprav je sobota, zlasti še sobota po prvem petku, Popraven dan za to. Nihče tako srčno ne želi sv. Cerkvi svetih slu-
žabnikov božjih, kot Mati našega velikega duhovnika in Kraljica ap°' stolov. Zato pa naj duše žrtve za duhovnike na njej posvečen dan,v soboto, darujejo svoje žrtve v ta plemeniti namen. Poleg tega so pa p°' božne duše za ta dan deloma že pripravljene. Za prvi petek so svoja sp ca očistile in jim ni treba nove sv. spovedi. Sledečo soboto prejme]0 samo sv. obhajilo in cel dan Bogu posvete za duhovnike po božjem cu Jezusovem. Komur bi bila pa kaka druga sobota, ali pa kak dP1? dan, n. pr. nedelja bolj prikladna, naj pobožnost opravi tisti dan. K£T ti njeno bistvo, kot rečeno, je molitev in žrtvovanje za svete duhovnih'
Duhovniška sobota ni nikaka bratovščina, ampak prosta pobožn°s' prav kot pobožnost prvih petkov.. Zato se ni treba nikjer priglašati z vpis, ali opravljati kakih drugih molitev, kakor je pri bratovščinah pa vada. Prvotno take duše žrtve za duhovnike tudi niso bile delež® kakih posebnih odpustkov, razen onih malih nepopolnih, ki jih je paPe^ Pij X. 1. 1907 dovolil vsem, ki kakršnokoli cerkveno potrjeno molite opravljajo za duhovniške in redovniške poklice. To je 7 let in 7 kvadr° gen za vsakokrat. Dne 8. jan. 1937. je sicer kongregacija za sv. obre°. na prošnjo nemških škofov dovolila večje število popolnih in nepopojpf odpustkov za to pobožnost, ki pa strogo vzeto veljajo samo za Nemčiji A tudi odpustki pri Duhovniški soboti niso in ne smejo biti glavno, tel” več nesebično žrtvovanje v sam na sebi dosti plemenit in žrtev vred6 namen.
2. Njena brst in rast
. . v	n 0'
Po svojem bistvu pobožnost Duhovniške sobote ni nič novega. sti žalostno, če bi bila. Gospodov poziv: »Prosite tedaj Gospoda žet j naj pošlje delavcev v svojo žetev!« (Mat. 9, 38.) je v vseh časih pa . več ali manj odmeva. Hvaležni duhovni otroci so vedno radi molih ^ svoje duhovne očete. Več molitve in žrtev v ta namen se je dvigal^ Bogu in se še dviga v onih krajih, ki so trpeli in še trpe na poman nju duhovščine. A splošna mobilizacija duš žrtev za svete duhovnike ^ šele iz povojnega časa. Orjaški dvoboj med Kristusom in Belialom,
se je na povojnih razvalinah razbesnel in rodil na Kristusovi stra:
,ni^
ivn>'
toliško akcijo, jo je takorekoč zahteval. Katoliška akcija brez duho kov njenih častniških vodij, polnih božjega duha, bi ostala samo na pirju. Splošna mobilizacija vernih k opravljanju Duhovniške sobote pribori takih svetih častniških vodij.
A po naravnih in božjih zakonih le iz malega raste veliko. Du^el niška sobota ni nikaka izjema. Kdo je prav za prav vsadil in zavl^jj gorčično zrno iz katerega se je razvila, še ni povsem jasno, če p1 >( prve pobude zanjo III. red sv. Frančiška. Bilo je 1. 1926. Voditelj t^ jeredne skupščine v Gandavu, Belgija, je priporočil bratom in naj molijo in se žrtvujejo, da bi Bog naklonil svoji Cerkvi gorečih^ ^
sijonarjev in svetih duhovnikov. Sprožil je tudi misel, naj bi se namen osnovala posebna pobožna zveza. Ko je krajevni škof o teh1
del, je v osnovanje take zveze takoj privolil.
Zveza se je imenovala »Molitvena ura za duhovnike.«Glavna j njenih pravil se glasi: »Pobožna zveza Molitvene ure za duhovnik^ r varstvom prebl. Device Marije ima namen, z molitvami in žrtvah11’ korili in deli krščanske ljubezni prositi Boga obilnih milosti za h*8[ m ke in misijonarje, ki naj bi jim bile v pomoč, pri vršitvi njihove s
zveličavne službe in za gojitev novih duhovniških poklicev.« Glavne dolžnosti njenih članov pa so: Vsakdanja molitev v ta namen, molitvena ura pred Najsvetejšim vsako soboto pred tretjo nedeljo v mesecu, ali Pa ob sobotah po prvem petku v mesecu, s prejemom sv. zakramentov ter še posebne molitve kvaterne dni. Ta zveza se je hitro razširila ue samo po Belgiji, ampak tudi preko njenih mej, posebno po tretjered-uih skupščinah. Papež Pij XI. jo je 12. jul. 1937. potrdil kot glavno družbo te vrste. Obdaril jo je z raznimi popolnimi in nepopolnimi odpustki.
Vse kaže, da je Duhovniška sobota hčerka Molitvene ure za duhovnike. Narobe ne more biti, ker je Duhovniška sobota mlajša. Nekako v jeseni 1. 3934. so berlinski oo. salvatorijanci stopili z njeno zamislijo Pred tamkajšnega škofa Msg. Nikolaja Baresa. On je zamisel navdušeno pozdravil: »Če je svet duhovnik,« je dejal, »največji dar neba zemlji, bo molitveni in žrtveni boj za svete duhovnike najlepši dar zemlje nebu!« S sličnim navdušenjem so jo pozdravili drugi škofje, katerim Je bila predložena. Takoj je bilo jasno, da bo v doglednem času postala svetovna.	(Konec orihodnjič.)
p- ROMAN:
Apostol velemesta
Življenje in delo berlinskega župnika dr. Karola Sonnenscheina
V koliko si je Karel želel postati duhovnik, ni mogoče ugotoviti. Do-buieve, ki jih posamezni izražajo, so sicer zanimive, vendar pa ne slone na kaki izvestni gotovosti. Ker je bil vsestransko nadarjen in spričo njegove izredne prožnosti, mu izvolitev poklica gotovo ni bila lahka. Pre-Cej z gotovostjo lahko sklepamo, da je bila končna odločitev sad odloč-nega sklepa in volje do žrtvovanja.
Prvi semester teološkega študija je preživel v mestu Bonnu, ki leži j*a levem bregu Rena. Mesto ima krasne vrtove, lepe nasade, zlasti o-. ožje ob Renskem mostu je lepo negovano in daje mestu poseben mik jb čar. Bonn ima danes blizu 100.000 prebivalcev, svojo univerzo, lepo katedralo v čistem romanskem slogu. Mesto slovi tudi kot rojstni kraj bujvečjega nemškega skladatelja Ludvika van Beethovena. Kakor je bilo 0 mesto za Sonnenscheina prijetno in polno ljubih vtisov, mu je vendar b bdela pred očmi ena sama velika misel postati odlični duhovnik in ker . bje bilo obljubljeno, da utegne iti v Rim v sloveči zavod »Germanicum«, Je njegova vnema za študij še bolj rasla. Koncem oktobra 1894 leta P°tuje naš Karel v spremstvu svojega očima v Rim. Na praznik vseh etnikov je prestopil prag zavoda. Ta zavod je ustanova svetega Igna-Ja Lojolskega, ustanovitelja Družbe Jezusove. Ignacij Lojolski je to J4an°vo zamislil leta 1552. Zavod vodijo jezuiti in sicer je glavni namen p gbjati dobre svetne duhovnike, predvsem za nemške dežele, vendar j. nruge narodnosti niso izključene. Gojenci zavoda študirajo na papeš-bniverzi Gregorianum.
r Seveda imajo gojenci na razpolago kar najbolj izbrano knjižnico, vse he ^e’ ^ količkaj posegajo v delo bodočih duhovnikov. Tako je tudi Son-^bMchein brž poiskal knjižnico in bralno sobo ter si ogledal revije, ki so VA na razpo'ngo. Omenjam zlasti troje revij, ki so brez dvoma imele p lv na njegov razvoj. Kažejo tudi, kako je bil naš Karel usmerjen in
kam ga je že tedaj vleklo srce. Te revije so: »Arbeiterwohl«, 1 to je glasilo zveze katoliških industrijalcev in prijateljev delavstva. Izdajal ga je tedaj založnik August Pieper. Za tem še revija »Der Volksverein« 2 in pa» Soziale Praxis«.3 Eden profesorjev, ki je imel na Sonnenscheina velik upliv, je sloveči socijalni politik, pisatelj in učenjak P. Biederlack, rodom iz Grevena na Vestfalskem. Med gojenci tega zavoda je bil tedaj tudi sedanji kardinal državni kancler Pacelli. Svoj čas je bil Pacelli, prav v dobi prvega Hitlerjevega podviga, papežki nuncij v Miinchenu in je bil skoro vsak dan v našem frančiškanskem samostanu v ulici sv. Ane št. 12. Tam sem ga imel priliko videti skoro dan za dnem, ker sta bila velika prijatelja z našim P. Dr. Erhardom, ki mu je bil desna roka pri sestavljanju besedila za konkordat med Vatikanom in Bavarsko. Kasni-je je bil Pacelli prestavljen v Berlin z isto nalogo papežkega nuncija.
Nadvse zanimiv popis kolegija in življenja v Germaniku daje vsakemu, kogar to zanima, zares zanimiva knjiga Dr. Mihaela Opeke »Iz mojih rimskih let«. Dr. Opeka je bil sam gojenec v tem zavodu.
Na vsak način je na Karla Sonnenscheina Rim in vzgoja v zavodu vplivala karmoč blagodejno. Zakaj že večno mesto samo na sebi napravi na človeka nepopisen vtis. In vse, kar je bilo v njem lepega, čistega, ple' menitega, je tu dozorelo v pravo možatost. V zavodu namreč vlada stroga disciplina, red in natančnost. Gojenci nosijo rdeče talarje, določen je strog dnevni red in predstojniki ne poznajo nobenega prizanašanja. K&' rel pa je bil svoje vrste in se je le težko dal vezati od teh stotero pred' pisov in naredb. Iskal in našel je svoja pota in si tudi ni pustil vzeti, da ne bi za časa strogega molčanja tu in tam tega predpisa« ne prekršil, ker je imel nujno potrebo po znanstveni debati ali razgovoru o težkih sočasnih vprašanjih. Imel je nekaj prijateljev, ki so podobno čutili ka* kor on in ki jih je vprav socijalno vprašanje močno prevzemalo, če se mu je zdelo, je včasih tudi odložil rdeči talar in zapustil zavod v teiu^1 obleki, da bi tem lažje neopažen izginil v množici ljudstva, poslušal nji*1 govorico, zvedel za njih skrbi in težave in spoznal njihove težnje in u' pravičene zahteve ter želje. Naravno je, da tak človek ki tako silno ob' čuti bedo bližnjega, mora najti kako izjemo iz splošnega pravila. Tako tudi razumemo, da so njemu dovolili izjemo od strogega dnevnega reda, od strogih predpisov, ker bi sicer Karel ne mogel ostati v Germaniku-
(Dalje prihodnjič )
P. SALEZIJ:
✓
Česa nam v Evropi najbolj manjka?
Resničnega, neoboroženega miru, boste rekli. Prav imate. Dostavi* bi še, da nam manjka tudi ljubezni; prave, odkritosrčne in Kristus0'? ljubezni; prav za prav pa še vsega, kar razumemo pod besedo srčna ku tura ali izobrazba srca.
Pri sv. Luki (2, 52) beremo, da je dvanajstletni Jezus napredoval __ modrosti in starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. Napredoval j® _ rej trostransko: umsko ali intelektualno, telesno in duhovno. Po Gosp0 dovem zgledu se moramo tudi mi trostransko razvijati. Posvečevati
1 »Za dobrine delavca«.	2 »Ljudska zveza«.
3 Socialna praksa ( = resnično družabno stanje.)
A
ne smemo samo umski ali intelektualni izobrazbi, tudi ne samo telesni ali bolje materijalni kulturi, ampak in predvsem še srčni kulturi. To zad-njo le prevelikokrat zanemarjamo, dasi je najbolj, da, — po Kristusovih besedah — edino potrebna (Cfr. Lk. 10, 42): »Kaj namreč človeku polaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kaj bo dal člo-Vek v zameno za svojo dušo?« (Mt 16,26)
Ko bi se torej le enako kakor za umsko in materijalno kulturo zanimali tudi za kulturo srca! Tedaj bi iz nas nastal pravi harmoničen ali Uravnovešen človek. Takih ljudi nam dandanašnji manjka, zato taka disharmonija v svetu. Kako bo namreč mogel n. pr. kak državnik delati za harmonijo in zastopnost med narodi, če sam v svoji notranjosti ni uravnovešen ali harmoničen človek. Nihče ne more drugim dati, česar sam nima. Kako bi blagodejno uplival na druge tak, ki nima pojma o srčni hulturi, kaj šele, da bi ji prisojal vsaj enakovredno, če že ne najodličnejše niesto v človeški družbi. Ce bi bili pravi kristjani, bi tej srčni kulturi dali Vedno in povsod prvo, najodličnejše mesto. Saj je tako imenitna, da mo-T? v gotovi meri celo nadomestiti vse drugo; drugače je tudi Krist ne s tako odločnostjo smatral za edino potrebno. Ob drugi priliki je celo Povdaril, da nam bo vse, česar potrebujemo, navrženo, ako se z vsem sr-ern prej posvetimo srčni izobrazbi, ki jo daje njegov evangelij, rekoč: mcite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse to se vam 0 navrglo.« (Mt 6, 33) Zato pa opažamo, da so bolj uravnovešene, bolj armonične v svoji notranjosti in zunanjosti kake priproste kmečke že-kat-’ kakor. kaki vase zaverovani polbogovi znanosti in umetnosti, ali jaki hladni gospodarstveniki, zakaj samo za srčno kulturo je Gospod ezus obljubil kot nameček vse drugo, ne pa za materijalno in intelek-alno, ali še kako drugo kulturo.
V tem je, vsaj meni se tako dozdeva, vsa tragika naše zmateriali-0r moderne Evrope. V materijalni in intelektualni in morebiti še v te-sta- Cni srčni kulturi j,e na višku, v praktični srčni kulturi pa po večini _
' . -la — in naj je tudi katoliška in krščanska — abecedarska. Ravno tam
kko pomanjkljivosti, kjer bije ne smelo biti in kjer ima najbolj usodne ^ siediee. Po vsem tem je kaos, ki nas obdaja razumljiv. Ne bomo ga raz-Z	frazami elegantno sestavljenimi članki za Božič ali za
dri - P°č ali Pa ae za druge slovesne prilike, ampak samo in edino z mJacnim, z globoko krščanskim življenjem, ali če hočete, da se izrazim ':rnel®e; v. pravi praktični srčni kulturi. Hvala Bogu, da jih je še v al lepo število, ki se ji posvečajo (po samostanih in tudi po svetu), lan ar nlkakor P° večini. Le premnogo jih je površnih zunanjih krist-krivV’ brez globokega notranjega prepričanja. Pa se prav nič ne čutijo sku ° Z °.zirom na soljudi. In vendar je od posameznikov odvisna usoda te jfnosti' Ce so posamezniki v veliki večini brez srčne izobrazbe in le-žava Pokažel° v dejanju, se to pozna tudi v odnosih med narodi in dr-v0rnmi' Zato so vsi, ki ne živijo tako, kakor bi po vesti morali, soodgo-harorpZ-a nered v svetu in za slabe nemirne čase. Saj vendar obstojajo ležni drzave iz posameznikov. Ce bodo torej posamezniki, vsaj v pre-dru?- Ye^ini’ takšni, kakršni moraio biti, se bo to poznalo tudi v veliki jo, v.P1 narodov in držav. Že ta odgovornost, ki jo imamo pred skupnostjo v,* iPas morala priganjati za pravo, ne samo teoretično, ampak veli °°1.1 se ’	-
praktično srčno kulturo, še bolj pa skrb za naš harmoničen
iw!ravnovešen razvoj, če bi tudi zaenkrat ne vzeli v poštev nadnarav-sa momenta.
Zato pa, visoko kulturna Evropa, v šolo k dvanajstletnemu Jezusu! Šele tedaj bodo nastopili zate boljši časi, če boš to storila v vsej resničnosti in uvidevnosti. Drugače ni zate rešitve. Ne poznaš namreč naravnega gentlemanstva, ki je v pomoč angleško govorečemu svetu. Radi tega gentlemanstva ima le-ta smisel tudi za duhovne vrednote, ceni in spoštuje osebno svobodo, daje pravico javnosti zasebnim verskim zavodom, v parlamentu glasujejo poslanci nepristransko za koristne vladne predloge in tako dalje. Naravna srčna kultura (gentlemanstvo) daje svoboden razvoj nadnaravni srčni kulturi in roka v roki delata za pristni nepokvarjeni rod človeški ter za njegov resnični, ne samo navidezni napredek. Tako je n. pr. v Združenih državah ameriških, tamkaj za morji. Marsikje v Evropi manjka tega. Seveda mislim predvsem na evropski svet v velikem. Slovenijo samo sem bil že zadnjič imenoval prelepo deželo neka-noniziranih svetnikov. In taka je, v kolikor je pristno slovenska, v kolikor je ni oblizala moderna lažikultura, ki koplje zgodnji grob Evropi-Zato pa ponavljam: Nikar za posvetnjaki drveti! Ohranimo kot največji zaklad tisto, česar Evropi kot taki najbolj manjka, namreč pravo praktično krščansko srčno kulturo.
Dr. HILARIN FELDER O. Cap. — ATOM:
Frančiškanski apostolat
Pa tudi zdaj Frančišek ni postal malosrčen. Ko je nekaj časa nato pri binkoštnem kapitelju leta 1219 poslal brate v oddaljene zapadne po' krajine, se je z bratom Petrom Katanijem napotil v Damijet v Egiptu* kjer se je križarska armada v trdem boju borila z legijami sultana Mk' lek-al-Kamila. »Nikakor naj ne bi izgledalo«, pripominja Jordan iz Dža-na, »kakor da išče blaženi oče pokoj, med tem ko je brate pošiljal okoli* da trpijo in se trudijo radi Kristusa. Hotel je namreč vsled viteškega mišljenja svoje duše po Kristusovi poti pred vsemi naprej hiteti. Me® tem, ko je svoje sinove poslal ven na nevarnosti polne misijone, se je sam, goreč ljubezni do trpljenja Gospodovega, izpostavil gotovim nevaf' nostim potovanja po morju, prišel k nevernikom in se podal k sultanu-* Bilo je to smrtnonevarno početje, ker je knez Saracenov obljubil velik0 nagrado za vsako krščansko glavo. Toda Frančišek je nastopal s tolik0 milobo in krotkostjo, obenem pa tudi s toliko močjo vere in s tako sve' to prostodušnostjo da se mu samosilnik ni upal storiti kaj žalega, au1' pak ga je voljno poslušal, ter mu dovolil, da oznanja krščanski nauk-Kakor hitro pa je zapazil, da apostol vere napada mohamedansko ziu°' to, ga je dal z vojaškimi častmi zopet pripeljati nazaj v krščanski ta' bor. Svetnik tudi to pot ni dosegel svojega željno pričakovanega cilj®” mučeništva za vero.
Ko je prišel zopet v Italijo, se je lotil starejšega redovnega vodila V njem sta dve poglavji o apostolatu, katerih eno (pogl. 17.) obravnav9 pridigo med verniki, drugo (pogl. 16.) pa pridigo med »Saraceni in drU' gimi neverniki.« Dve leti nato je bila izvršena ureditev dokončnega vodi' !a, v katerem se ti poglavji v skra jšani obliki, vendar v bistvu povseP1 enako se glaseči zopet nahajata. Glede misijona med pogani naroča v njem Frančišek za vse čase: »Vsi oni bratje, kateri bi po božjem navdih0 hoteli iti k Saracenom in drugim nevernikom, naj prosijo za to dovolje' nia svoje provincialne ministre. Ministri pa naj dajo to dovoljenie le °' nim, katere bodo zato poslanje sposobne spoznali.« S tem je misijonsk0
(telo med pagani povdarjeno kot bistven del vzroka in delovanja manjših watov.
Pa ne samo to. Frančišek je smatral udeležbo v misijonskem delu tried pogani kot najplemenitejšo nalogo reda. Ko govori o raznih vrstah Pokorščin, to je, pod pokorščino podvzetih vrstah udejstvovanj svojih ratov, pravi: »Najbolj vzvišena pokorščina, pri kateri meso in kri nimata obenega deleža, obstoji v tem, da gre kdo po božjem navdihu med ne-®rnike bodi si, da bi bližnjega rešil, ali pa iz hrepenenja po lastnem Ucenižtvu. To pokorščino sprositi od predstojnikov je Bogu prav poseb-0 dopadljivo.«
, Spočetka je Frančišek predvsem obračal pozornost na misijonsko 5ete med pagani povdarjeno kot bistven del vzora in delovanja manjših ^atov. v tistem času se je dvigal polumesec kot najnevarnejši na-Protnik krščanstva, ter je od vzhoda, juga in zahoda ogrožal krščanski ‘■apad. Ne samo Frančišek sam je zato šel kot poslanec vere k Sarace-. 0lh, ampak je vedno znova določal nove brate za ta misijon. Že zgodaj Poslal brata Egidija v maversko Tunizijo. Leta 1218 je poslal misi-“°^ski oddelek pod vodstvom brata Elija Bombarone v Sirijo. Ko je sve-^k leto kasneje bival pri Damijetu, je v raznih mestih sirskega sulta-';a delovalo veliko število manjših bratov.
Istočasno s tem vzhodnim misijonskim oddelkom je poslal redovni stanovitelj drugega po suhem k Mavrom v Španijo in Maroko. Peteri ^ijonarji Berard, Peter, Oton, Adjut in Akurzij so pridigali in trpeli fajprej v tedanjem saracenskem mestu Sevilji, ter so bili končno v Ma-,?ku p0 neizrekljivih mukah od sultana Miramulina lastnoročno obglav-,jetii (Ig. januarja 1220.) Frančišek se je nad njihovim mučeništvom ta-
ko
2elo veselil, kakor da bi bil sam deležen te časti in te sreče. Zdaj da
Cq’ Je imel pet pravih manjših bratov, je vzkliknil, ko je zaslišal novi-1 ' fri obrnjen proti Portugalski je pozdravil in blagoslovil samostan A-, ^ker, odkoder so mučenci odšli. Navdušen po zgledu in čudežih maro-j^skih mučencev se je leta 1220 odločil tudi plemiški Portugalec Don 3arnando, poznejši Anton Padovanski za vstop v red manjših bratov in Di afriški misijon med Saraceni. Leto kasneje (1221) so šli bratje Da-’ £arnuel, Domen, Leon, Hugolin, Nikolaj in Angel z blagoslovom sv. link^ka v marokanski sultanat in so izkrvaveli na polotoku Cevti iz ezni do Kristusa.
y. Uspeh teh in nešteto drugih žrtev pa je bil majhen. Škof Jakob iz o^Uja, ki je videl brate na delu med mohamedanci sporoča: »Saraceni ^ jejo ponižnost in popolnost manjših bratov, jih celo hvaležno sprej-*n skrbe za njih življenske potrebe, kjerkoli nastopijo kot heustra-inni Pridigirji... Poslušajo celo radi njihove pridige o veri Kristusovi He 0 evangelskem nauku, dokler ne nastopi nasprotstvo z lažnivim in sij ernim Mohamedom. Od tu naprej pa na grozovit način pretepajo mi-tj^^je ter jih preganjajo iz mest.« Ista žalostna skušnja, ki se je od te-fon ®kozi sedemsto let potrdila, je težila tudi velikopotezne začetke misi-v v.S . ?a dela manjših bratov med Saraceni: musliman se spreobrne le ^redkejših slučajih.
„ Tako so se frančiškani misijonarji bolj in bolj obračali k drugim vznikom. Že malo let po smrti sv. Frančiška so vršili v marsikaterih topnih misijonskih deželah, bodisi pravoslavnih, bodisi poganskh boga-b‘agoslovljeno delo. Da še pred koncem prve polovice 13 stol. so pri-v srce mongolskih držav v Indiji in na Kitajskem. Še tekom stoletja
najdemo frančiškanske misijonarje skoraj v vseh deželah takrat znane' ga sveta. Dominik de Gubernatis začenja svojo zgodovino frančiškanskih misijonov z besedami: »Podajam sena veliko morje, na popis prav tako slavnih kakor številnih del, trudov in marterništev, katere so manjs1 bratje prenašali za razširjenje in obrambo katoliške vere po celi zemelj' ski obli iz ljubezni do Kristusa in njegove Cerkve.«
BIERBAUM — Fr. BRUNO:
Sveti Peter Baptist in tovariši
mučenci prvega in tretjega reda
Ti junaki križa so trpeli za Križanega v letu 1597. Nekaj let po' prej se je poganski japonski cesar Taikosama ukvarjal z mislijo, da o* osvojil Filipine, ki so pripadali španski kroni. Da bi preprečil to nes)"e' čo, je poslal španski namestnik v Manili frančiškana Petra Baptist^ potomca stare in plemenite španske rodovine, na Japonsko, da bi V°' sredoval za mir. Njegovo poslanstvo ni bilo brezuspešno. Celo ostati J smel na Japonskem kljub krščanstvu nasprotujočim zakonom. Tako Je s svojimi tovariši neprestano spreobračal pogane. Ker je to poganske duhovnike zelo bodlo v oči, so naščuvali cesarja, zoper neustrašene ap°' stole. Leta 1596. so vse polovili. Bili so to mašniki Peter Baptist, Mar' tin in Frančišek Blanko, klerik Filip od Gospoda Jezusa, brata Frančiše šmihelski in Gonsalvez Garcia, razen tega pa še 17 tretjerednikov i° trije jezuit je. V ječi so morali pretrpeti neizrečene muke. Nato so jih Prl’ vezali na voz in jih štiri tedne vozili okoli, da bi si ljudje znesli jezo na njimi. 5. februarja je prispel žalostni sprevod v Nangasaki. Na neke®® griču zunaj mesta so že bili postavljeni križi, na katerih naj bi muČea ci umrli. 13 letni mašni strežnik Ludvik je ves žarel od veselja in vpra al krvnika, kje je vendar njegov križ. Ko so biriči pritrjevali zveste Je usove učence na križ, so se ti zahvaljevali Bogu za milost, da so vS _ v smrtni uri podobni svojemu Odrešeniku, in ga slavili s psalmi in timi pesmimi. Nato so krvniki drugega za drugim prebodli z dvema ^ cama. — Najviši je takoj poveličal slavne mučence z znamenji in cl1. deži. Papež Pij IX. jih je leta 1862. slovesno vpisal v seznam svetnik0 '
Premišljevanje: O češčenju svetega križa
1.	Križ je znamenje časti. Sicer je pisano: »Preklet vsak, ki visi^ lesu.« (Gal. 3, 13.) Odkar pa je Bogčlovek posvetil les s krvjo, se^ ^ zmagovito blešči na kraljevskih kronali, na zidovih dvorcev in palaC. u, na prsih pobožnih kristjanov. Pri poslednji sodbi se bo prikazal na n0 dobrim v tolažbo, hudobnim pa v večen očitek. — S kakim srcem boš ti nekoč gledal?	ta.
2.	Cerkev obdaja križ z velikimi častmi. V njegovo čast je P°^9,
vila dva praznika: Najdenje svetega Križa in Povišanje svetega Kt Na svojih oltarjih daje križu častno mesto. Vse zakramente in ^ mentale deli z znamenjem sv. križa. Pri procesijah ukazuje nositi ^ na prvem mestu. Pred vsakim križem nam veli pripogniti koleno- * Castiš-li tudi ti sveti križ ? Ali imaš v svoji hiši križ na častnem meS Ga li dostojno pozdraviš, kadar greš mimo njega?	^
3.	Ne pozabi na najlepše češčenje svetega križa, ki obstoji v
da ugodimo opominu našega Odrešenika: »Kdor ne vzame svojega ,aj in ne hodi za menoj, ni mene vreden.« (Mt. 10, 38.) Prenašajmo
^°gu na ljubo voljno in potrpežljivo vse križe, težave in neprijetnosti, ^ jih prinaša življenje s seboj. Sveti japonski mučenci so kar žareli od ( ;elja, ko so morali v strašno smrt na križu. Zato pa kraljujejo zdaj ® Kristusom na vekomaj v sijajnih nebeških dvoranah. Za križem pride krona. Pomislimo večkrat na obljubo: »Ce s Kristusom trpimo, bomo z njim tudi poveličani.« (Rim. 8, 17.)
Cerkvena molitev
Molimo: Gospod Jezus Kristus, ki si posvetil začetek vere pri japonskem ljudstvu s svoji podobno smrtjo na križu in s krvjo svojih sve-«h mučencev Petra Baptista in njegovih tovarišev, daj nam, prosimo, da ^as bo navdušil zgled teh, katerih praznik danes obhajamo. Ki živiš in
MAGNUSSEN - P. MARKO, O. M. CAP.
V
Življenje kapucinskega br. Jurija
Nekaj časa je obiskoval precej čedno oblečen gospod br. Jurija, mu je dajal v dar dva ali tri hlebe kruha. Nekega dne ga ljubeznivo °pomni br. Jurij: »Pazite, nikar ne grešite več. Pomislite! Naše živ-Jenje doseže komaj 60, 70 let.. . potem treba umreti. Nato slede kaz-p v peklu!« Radi njegove darežljivosti ga opomni sobrat: »Br. Jurij!
omislite vendar, kaj delate. S takimi milodari škodujete celi samostan-®ki družini. Treba prej prositi za dovoljenje!« »Dragi sobrat! Menite li«, rece Jurij, »da sem tako nespameten, da bom brez dovoljenja in blagoslova predstojnikov delil milodare?«
. Večkrat so ga prosili osbratje, naj obišče njihove bolne prijatelje. ltl druge reči, ki so gotovo bili namenjeni za razdelitev med uboge. Ko §a opozori sobrat nate reči, mu odvrne br. Jurij: »Zvedel sem o nekem ^ekletu, da se hoče prepustiti grešnemu življenju radi prevelikega ubo-“^Va- Z dovoljenjem višjih jo podpiram z obleko in čevlji. Dragi sobrat! K° bi vi vedeli, koliko gorja je med ljudmi, ne bi mogli ne jesti, ne pi-od žalosti.«
^ Večkrat so ga prosili sobratje, naj obišče njihove bolne prijatelje. i° je rad storil, a so mu morali izposlovati povelje od predstojnika. v'er so sčasoma spoznali njegovo navado, niso več njega prosili, temveč Predstojnika, naj mu ukaže obisk. In bili so prepričani, da ne bo pozabil Uhovega bolnika.
, Bližal se je čas redovnega kapitelja, t. j. posvetovanja vodilnih pa-r°v provinci je o zadevah, potrebah provincije. Trebalo je torej več hra-? v samostanu, kjer se je vršil kapitelj. Saj so dospeli patri tudi iz dru-jv1 samostanov v to svrho. Torej se je moralo več nabrati pri dobrih JUdeh. Za brata Jurija, ki je spremljal na zbirci P. Ludovika iz Bolonije, jj .le bila ta pot huda poskušnja in muka. To pa radi tega, ker je bil j.' Ludovik bolj posvetnega duha, a on pa je iskreno ljubil redovno živ-l°^ie -— zlasti pa sveto uboštvo. Rad bi bil oproščen te naloge, a ni mogel. t> ,. se je torej v voljo božjo ter ubogal. Pokorščini je žrtvoval vse svoje Oljenje, telesno in duševno — tudi rane na nogah. Lahko bi ga imetij mučenca pokorščine.
s Ge se mu je v imenu svete pokorščine ukazalo, je tudi vino pil, če-sicer ni storil. Kadar je hotel br. Franc mu pripomoči do telesnega
krepčila, je navadno rekel: »Br. Jurij'.Nikar se ne branite. Le pijte vino v imenu svete pokorščine!« In Jurij je ubogal. Zadnja leta pred smrtjo mu je zdravnik ukazal, da mora vsak dan, preden gre na zbirco po mestu, izpiti vsaj skodelico kave. — Mesa se je vzdrževal leta in leta-Le na velikonoč je na ukaz spovednika okusil nekoliko blagoslovljenega mesa. Nedvomno ga smemo imenovati junaka svete pokorščine.
Br. Jurij misli na nebesa
Kakor so svetniki sploh vse svoje želje in misli obračali tja gori v večno domovino, tako tudi br. Jurij. Njegovo srca je živelo in bilo za nebesa. Upanje na nebesa je sličilo nihalu ure. Kakor sam, tako si je domneval, da tudi drugi ljudje živijo v tem upanju na nebesa. Kamorkoli je prišel, povsod in celi dan je govoril o nebesih in o zaupanju vanje. In to je storil v palačah bogatih, kakor v bajticah revežev. Nič ga ni bolj užalostilo kot to, če so mu drugi ugovarjali, nasprotovali in izražali dvome nad zveličanjem. Tistega pa, ki je resno hrepenel po zve-hi, tnju svoje duše, je vnel s svetim zaupanjem v Boga in na nebesa.
Koderkoli je hodil, je nekako zrl Boga v stvareh in v vseh dogodkih, bodisi veselih ali žalostnih. Pri obisku bolnikov ni bil njegov prvi namen, jih samo tolažiti z upanjem na telesno zdravje. Glavno je bilo: napolniti bolnika z zaupanjem na nebeško domovino.
Nekoč je obiskal neko bolno gospo v Piazza Navona. Ko jo je blagoslovil, ga vpraša vsa v skrbeh: »Br. Jurij, kdaj bom vstala iz te bolezni?« On jo pa le še dalje spodbuja k potrpežljivosti namesto odgovora na vprašanje. Ker bolnica ne neha spraševati, ji odgovori: »Kadar bo prišel oni sveti dan.« To je po smrti. — Vedno manj se je br. Jurij zanimal za posvetno, za pozemeljske zadeve. Kadar so začeli drugi o njih govoriti, je kar utihnil in zamahnil z roko v znamenje, da ne mara slišati-
Č. g. Ambrozija Oktavijana je večkrat obiskal. Kar oboli čast-gospoda sestra v cvetu let. Vsako upanje na ozdravljenje je izginilo-Br. Jurij jo je sodbujal k vdanosti v voljo božjo. Pripravljal jo je na ločitev od sveta. Priznala je, kako hudo ji je pri srcu, ker mora tako mlada svet zapustiti. On pa ji odvrne: »O, ko bi hotel ljubi Bog mene še ta večer poklicati k sebi!« Pri teh besedah se mu obraz razsvetli, da so se vsi navzoči začudili in občutili sveto spoštovanje do njega. —- 0 pač srečni človek, ki tako prisrčno hrepeni po nebesih.
(Dalje prihodnjič )
P. ODILO:
Služba predstojnika - predstojnice
Za voditeljem - duhovnikom zavzema prvo mesto v vodstvu tretje-redne skupščine predstojnik oz. predstojnica. Ta ima neposredno nadzorstvo nad skupščino.
Vsaka skupščina ima samo enega predstojnika in predstojnico. Ker. je pa nemogoče, posebno v večjih skupščinah, da bi predstojnik poznal člane, zato imajo v takih slučajih svetovalci in svetovalke dolžnost paziti na člane. Tudi bi lahko bili imenovani za nekake predstojnike p°' sameznih okrajev skupščine. Najboljše pa je, da ostanejo pri imenuj svetovalec, ne pa odbornik! Odborniki so pri društvih, tretji red pa Je resnično red!
Predstojnik je skupno z voditeljem odgovoren za ne. Ker je v neprestanem stiku s člani tretjega reda in
procvit skupšČi' ima mnogo ve
v lke opazovanja kod voditelj sam, zato so mnoga opravila popolnoma njegovih rokah. Seveda uradna delavnost predstojnika ni popolnoma Prosta, temveč delati mora vedno v sporazumu z voditeljem in s sve-ovalei. To velja posebno, kadar gre za kakšno denarno zadevo, ali pri Prejetju stroškov, ki se vsako leto ponavljajo. Splošno je pa oskrbo-*?je premoženja v rokah predstojnika. Zato ima tudi pravico rabiti ^ecat tretjeredne skupščine.
sti ^V0J° složbo naj izvršuje predstojnik bolj z ljubeznijo kot s strogo-, J° m zavedati so mnrn rta ia tr-Atii vodi	....
Šči ^avna naloga predstojnika, predstojnice je v čuvanju članov skup-htplG '^'0 nadzorstvo pa naj ne bo preveč očito, temveč tako, ki ga za-Prp^a bratska ljubezen. Zato mora imeti predstojnik seznam bratov, east°jnica pa seznam sester. Imenik je seveda last skupščine.
Oni, ki žele biti sprejeti v red, naj se priglase pri predstojniku ^ • Pri predstojnici, da so zapisani kod kandidati. Predstojnik naj kan-ate pred sprejemom pouči o dolžnostih tretjerednikov, ako tega ne st°ri voditelj sam.
... Predstojnik naj poizve, ali ima kandidat zahtevane lastnosti za tre-J1 red. V tem oziru je boljša natančnost kod prevelika dobrota in popustljivost. Boljše je, člana ne sprejeti, kakor pa mu pozneje odreči ob-Jube ali imeti z njim sitnosti radi izključitve.
j.. Da bodo predstojniki lažje spoznali, kdo je vreden in sposoben, bi-sPrejet v tretji red, naj se drže sledečih pravil: Sprejeti naj ne bodo: 1- oni, ki so nasprotni 'svojemu dušnemu pastirju, župniku;
2. oni, ki žive v sovraštvu in so prepirljivi;
2. oni, ki so znani kot obrekljivi in prepirljivi;
bre onk k* so P° lastni lenobi obubožali, da niso potem skupščini v hie,
r 5. oni, ki so, ali so bili na slabem glasu radi moralnega življenja, 2°n ako so se temeljito poboljšali;
Var onb k* ° n^b vedo, da tretjerednih dolžnosti ne bodo izpolnje-1 iz pomanjkanja poklica in dobre volje, jji. Glede sprejema je treba zelo paziti zlasti ob koncu kakih duhov-Ha vaj ali misijona. Takrat večkrat zagori navdušenje, ki potem kmalu gasne in s takimi člani je potem sam velik križ.
°kij nav0(bi se 3e treba držati, ko se novinci pripuščajo k svetim
tjj. ^ ozirom na starost določuje vodilo 14. leto za sprejem, toda sve-^ J® se in boljše se je izkazalo, če preveč mladi ne stopajo v tretji red. Vso^niemejša bi bila starost 18 let. Seveda, pravico ima biti sprejet Sak' ki je dopolnil 14 leto.
sv0jfredstoJnica naJ pazi na to, da imajo poročene ženske dovoljenje Hi “*n mož za sprejem. Tako določuje vodilo. Ali vsaj dognati mora, da m°z nasproten sprejemu.
Uad,P°Sebna dolžnost predstojnikova oz. predstojnice je, da natančno dil0 0ruJe novince oz. novinke. Ako zapazi, da se novinec ne briga za vo-r.etjega reda, ako ne hodi redno k poduku za novince, ali če za-M rrJa mesečne shode, ako v splošnem ne kaže, da bo postal dober He s!Tba’ takega novinca predstojnik ne sme priporočati. Ravno tako e priporočiti novinca, ki lahkomišljeno prelamlja zapovedi vodila.
V dvomu, ali naj novinca priporoči ali odsvetuje za obljube, naj povpraša redovni svet, ki se nanj lahko tudi v gotovih slučajih sklicuje-Predstojniki morajo tudi vestno paziti na to, da se novinec predčasno ne oglasi k obljubam, ker so v takem slučaju obljube neveljavne-Iz tega je samo po sebi umevno, da mora biti zapisnik novincev natančno v redu, posebno glede na sprejem. Ako novinec smrtno zboli, naj ga predstojnik opozori, da lahko naredi obljube na smrtni postelji-Seveda mora obljube sprejeti voditelj oz. pooblaščeni duhovnik. Le ako bi ne bilo mogoče dobiti pooblaščenja, lahko obljube sprejme vsak du-hovnik-spovednik. Take obljube se zapišejo v zapisnik še-le po smrti 9 pripombo, da so bile obljube narejene na smrtni postelji. Take obljub® so veljavne samo v smrtnem slučaju. Ce bolnik ozdravi, mora obljub® napraviti še enkrat po končanem novicijatu.
Ako novinec sam odkloni obljube, je smatrati, da je izstopil iz tret' jega reda, kar se naj zapiše v imenik novincev. — Predstojnik naj novince in ravno tako kandidate opomni, da imajo na dan sprejema in n9 dan obljub popolni odpustek, ako isti dan prejmejo sv. zakramente.
Kjer imajo v skupščini reden mesečni pouk za novince in kjer ®e vrši sprejem, pa tudi obljube na slovesen način, tam so navadno dobro poučeni o tretjem redu in o obljubah. Kjer pa se to vrši popolnoma privatno in na hitro, navadno kandidati ne vedo, kaj delajo. Tam je dolžnost predstojnika oz. predstojnice, da nove člane pouči pred vsem, da tretjeredne obljube ne vežejo pod grehom.
Cvetje
»Cvetje« se je odelo z novim letom v novo obleko. Poglejte naslov no sliko! V vrtu sv. Frančiška je nabral angel nežnega cvetja in % trosi po vsej slovenski domovini preko dolin in hribov. Vrtovi sv. Fra čiška so samostani serafinskega reda, od koder se širi duh velikega af škega ubožca. Iz teh vrtov se razvijajo in na teh vrtovih cveto tret] redne skupščine. Iz njih prihajajo vrtnarji: voditelji in vizitatorji tre jega reda. Na naslovni strani svojega tretjerednega glasila si boste la.. ko ogledali vsaki mesec drugi serafinski vrt. Prejšnji mesec ste vid®^ ljubljanskega, ki je največji v Sloveniji. V tem serafinskem vrtu razodeva najlepša rodovitnost. Saj je v ljubljanski frančiškanski cerk vsaki dan povprečno 1000 sv. obhajil. Ljubljanska skupščina šteje P1, bližno 3000 članov. Cvetje ima naročeno blizu 2000 tretjerednikov. LJU ljana je tudi sedež in središče slovenske frančiškanske provincije.
Pričujoča slika vam kaže Škofjo Loko s kapucinskim samostanu Tu je sedež škofjeloškega tretjerednega okrožja. V Škoji Loki i^aL dobro urejeno tretjeredno skupščino. Kako delajo in kak duh se raZSl/„. po tem serafinskem vrtu, lahko berete v sedanji številki Cvetja pod ko se gibljejo tretjeredne skupščine.« Tudi v Škofji Loki je sedež Pr vincijala in sicer ilirske kapucinske provincije za vso Jugoslavijo. _ .
Kaj bo obravnavalo Cvetje v tekočem letu? Kot vedno, bo tud* .g tos na prvi strani religiozna pesem p. Krizostoma. Uvodne člank® L prevzel p. Hugo. On bo prirejal tudi »Razgled po svetu.« Stari 7-na sotrudniki, ko p. Gvido, p. Angelik, p. Roman bodo ostali zvesti so ^ lavci pri Cvetju še naprej s svojimi sočnatimi članki. P. Dominik b° ^ vajal v cerkvene praznike. Mlade moči kot p. Anastaz in p. Tarzicii bosta vedno s čim lepim in zanimivim presenetila. Mnogim bo ustreže

aa smo začeli objavljati v Cvetju kratka premišljevanja. Bralci so nas* k temu priganjali. Premišljevanja prirejuje klerik Fr. Bruno. P. Eusta-hij in P. Marko bosta tudi letos skrbela za življenjepise. Urednik hoče ^gojiti po Cvetju dobra, agilna predstojništva po skupščinah, skrbel bo Za poročila »Kako se gibljejo tretjeredne skupščine.« Da bomo vedeli, kaj delajo naše sestre v Gospodu frančiškanske misijonarke, za to bo skrbel p. Stanko. Tudi Mladinskega oddelka ne bomo opustili, kar je Seveda velike važnosti. Popolnoma novo moč smo dobili v P. Saleziju, ki Zna zagrabiti pravo struno. — Ostanite Cvetju vsi zvesti in pridobivajte novih naročnikov.
Kako se gibljejo tretjeredne skupščine
Sestanek voditeljev tretjega reda. Dne 10. jan. se je vršilo letno Zborovanje vseh redovnih voditeljev in vizitatorjev tretjega reda vseh ~”eh vej Frančiškovega I. reda: kapucinov, minoritov in frančiškanov. vVajset voditeljev se je udeležilo sestanka v zgodovinskem samostanu *?cetov minoritov na Ptuju. Zborovanje je bilo kot nekak uvod v letošnje JUbilejne slovesnosti v Ptuju, ko bo namreč minoritski samostan obhajal letni jubilej svojega obstoja.
Minoritcki samostan v Ptuju.
bju ?korovanje, ki je trajalo tri ure, je poteklo v najlepšem razpolože-von.V°dil ga je frančiškanski prov. komisar tretjega reda P. Odilo. Golfa-1 So: P- Mirko Godina O. M. Conv., gvardijan na Ptuju, p. Ladislav evmak O. M. Cap., kapucinski prov. komisar, p. dr. Gracijan Heric nGtnC' Provincijal, ki je razložil stanje nove tretjeredne tiskarne na Roc-Pod šmarno goro. Glavni referat pa je imel p. Silvin Lenartič O. F. zbor° Apostolatu tretjega reda«. Referat bo natisnjen v Cvetju. Na °vanju smo določili smernice za delo tekočega leta. Sklenili smo tudi
da bomo imeli letos dva tretjeredna tabora in sicer krajevnega 4. ju»-1939 v Nazarjih za dekanije: Gornji grad, Braslovče in šaleška dolini; Drugi tabor bo za Slovenijo in sicer na Ptuju dne 6. avgusta ob prilik proslave 700 letnice minoritskega samostana.
Tretjeredniki! Zapomnite si ta dva dneva: 4. junija tabor v Nazarjih, 6. avgusta III.vseslovenski tabor na Ptuju, širša slovenska katoliš^3 javnost bodi s tem opozorjena in prošena, naj na ta dva dneva ne prireja drugih slovesnosti!
Celje. Ob dnevih večne molitve koncem januarja je imela celjski skupščina svoje letne duhovne vaje. Vodili so jih domači gospodje pP' kapucini. Udeležba je bila velika iz mesta in iz okolice.
Ob tej priliki nam je bilo oznanjeno, da pridejo tudi letos v Cel]e Veliki Frančiškovi križarji in bodo igrali v mestnem gledališču v Cel J11 prelepo igro »Marijin vitez«. Križarje pripelje v Celje p. Odilo, znani P°' joči misijonar. Dobro se še vsi spominjamo lanskih pobožnosti pri °°' kapucinih in pretresljive igre »Krik uničene mladosti«. Mestno gledališč je bilo tako polno, da mnogi niso dobili prostora. Letošnja igra »Manjin vitez«, pravijo, bo še lepša. Fantje bodo nastopili v pestrih viteški*’ nošah. Gotovo je in p. Odilo se lahko zanese, da bomo celjski tretjere~' niki 12. februarja vsi v mestnem gledališču. Predstava se začne ob uri popoldne.
Ljubljana. Naša skupščina bo imela letne duhovne vaje za SveČni^' Začetek na praznik 2. febr. ob 4. uri popoldne: Pridi Stvarnik Sv. DU*’’ nato pridiga in pete litanije Matere Božje. V petek in soboto 3. in 4. dvojno premišljevanje dnevno in sicer zjutraj ob 5:30, zvečer pa ob 7:^ Po jutranjem govoru sv. maša, po večernem pa Litanije in blagoslov nedeljo 5. februarja jutranji govor ob 5:30, popoldne ob 4. uri pa skleP' Po sklepnem govoru papežev blagoslov.
Duhovne vaje bo vodil p. Silvin Lenartič O. F. M., voditelj tretji reda iz Novega mesta.
Kamnik. Na Štefanovo smo imeli pri shodu lepo slovesnost: 14 ^ je bilo na novo sprejetih, 16 pa jih je delalo obljube. Med sprejetimi^ bili tudi dve, ki sta komaj dopolnili 14. leto starosti. Priglasilo se je J* nekaj mlajših kandidatinj, tako da smo lahko začeli s posebnim mlad skim odsekom, ki se imenuje »Odsek Male Terezike pri III. redu v niku.« Sestanke ima po dogovoru.	.
Poleg tega jih je bilo iz posebnega vzroka še nekaj sprejetih PrlVvj. no in istotako jih je tudi par naredilo obljube. En novinec in ena 0°^, cinja sta se bila med letom preselila drugam in upam, da sta tam nag(). dila obljube. Pri nas bodo zopet obljube pri shodu zadnjo nedeljo . ca marca. Sedem jih je prijavljenih. Obenem so dobrodošli tudi n°v-’	,
ni in članice. Kolikor vem, imajo Kamničani in okoličani radi nas * gjj
čiškane. Kaj, ko bi storili še več in bi se ta ali oni izmed njih ojL*1^ Potem smo si v »žlahti« ter ste deležni vseh dobrih del, molitev
ter stopil v duhovno sorodstvo z nami ? To storite, če stopite v iH;^
maš velike frančiškanske družine po celem svetu. Ali se torej ne sp’ stopiti z nami v duhovno sorodstvo?	^
Predavanja o duhovnem življenju se bodo zaključila pred p°s. , V govori na Šutni. Naj bi vas utrdila v sv. veri in v lepem življenj11’ tj tem vam pomaga tudi čednostma vaja, za katero se vsaki mesec sp odločamo.

Tretjeredniške shode imamo po navadi zadnjo nedeljo v mesecu; februarja bo to v nedeljo dne 26. februarja.	P. S.
Škofja Loka. Zvesto zasledujemo »Cvetje«, ki nas večkrat opomi-minja na večjo agilnost III. rednega odbora. Januarska številka prinaša pelo načrt za seje, ki se naj vrše, če mogoče, vsaki mesec. Pri nas smo jttieli seje v glavnem letos le štirikrat. Tekoče zadeve smo rešili po vsakem mesečnem shodu, ko razdelimo denar za uboge. Oprostite, da omenim vsakoletni načrt, ki ga naredimo pri prvi seji novega leta. Že predlanskem smo sklenili, da hoče III. red z božjo pomočjo vzdrževati enega ■laka, ki bi postal duhovnik po božjem Srcu. Lani smo sklenili, da zbi-ramo za novo Baragovo semenišče. Letos pa imamo v načrtu v prvi letni Seji, da bomo opremili ubogega misijonarja-duhovnika — z vso mašno °premo na jugu Jugoslavije, kjer ni samo pomankanje duhovnikov, ampak tudi veliko pomankanje gmotnih sredstev v cerkvi. Saj je tam naj-Vec bratov in sestra, ki hrepene po božjem kruhu in resnici. Pa tudi naši redovni cerkvi v Škofji Loki želimo kupiti novo preprogo pri veli-em oltarju, od koder prejemamo največ dobrot. Veseli smo tudi, da 8mo mogli v preteklem letu ubogim razdeliti nad 4000 Din. Za misijone Smo nabrali okoli 1500 Din.
Prav nič se pa ne oziramo na čenče onih učenih in neučenih ljudi, *l prezirajo III. red.
Pozdravlja vse brate in sestre v III. redu sv. Frančiška Kržišnik Ana, predstojnica.
Šmarje-Sap. Naša tretjeredna skupščina si je lansko leto nabavila svojo redovno zastavo. Načrt za njo je napravil profesor Pengov. Delo so izvršile čč. šolske sestre v Ljubljani. Na zastavi je mična in ljubezniva slika» Sončne pesmi sv. Frančiška.«
Slovesnost, blagoslovitve se je vršila v nedeljo 9. okt. 1938. Že v soboto je prišel iz Ljubljane p. Klavdij Okorn kot vizitator. Dopoldne je lIhel govor in sv. mašo za skupščino, poipoldne ob 3. uri pa je opravil °bred blagoslovitve nove zastave s primernim nagovorom. Po slovesnosti s° bile pete litanije M. Božje. Naša želja je in pričakovati je, da se bo P°d novo zastavo sv. Frančiška zbiralo vedno večje število faranov sta-r°davne šmarske fare. Skupščino vodi domači župnik g. Ravnikar.
Stari trg pri Ložu. Poročati moram, da je naša skupščina dobila T novem župniku g. Francu Presetniku spretnega voditelja. »Če bi ne hnel tretjega reda v fari',«tako rečejo večkrat naš voditelj,»bi si mnogokrat ne vedel, kako pomagati. Tretjeredniki so moja desna roka.« bomo se radi tega prevzeli, ali ponosni smo, da smo vsaj malo to, kar * tretjeredniki povsod morali biti namreč: izbrana četa najboljših in najbolj resnih ljudi v fari.
Dne 23. okt. 1938 smo imeli predpisano vizitacijo. Prišel je vizitator ^ Ljubljane p. Klavdij. Ob tej priliki so vsi člani skupščine prejeli sv. Zakramente. Okrog 200 nas je vseh. Pri popoldanski pobožnosti je bilo Prejetih v tretji red 22 novih članov, med njimi večina mladih. Celo ahtje so bili zastopani. Po blagoslovu je bila seja v župnijski pisarni.
, Izšla sta dva Hafnerjeva Božična samospeva s spremljavo, ki r a namenjena širokim plastem in skušata ustvariti prijetno božično aspoloženje. Naprodaj sta pri skladatelju v Preski po 5 din.
S56^'/V H
FRANČIŠKOVA
ttLADINA
»Marijin vitez« v Celju
Veliki Frančiškovi Križarji v Ljubljani bodo v nedeljo dne 12. fe' bruarja uprizorili v Celju zgodovinsko dramo »Marijin vitez« (Ljubljana 1610). Predstava se bo vršila v mestnem gledališču. Začetek ob 4. uP popoldne. Celjani in okoličani se za njo zelo zanimajo, ker še niso poza-bili lanske prireditve Frančiškovih Križarjev. — Predprodaja vstopni0 je v Slomškovi prodajalni poleg Marijine cerkve. Cene dramske.
Skromna proslava v Seralinskem kolegiju.
Dne 7. decembra preteklega leta so gojenci Serafinskega kolegija v Ljubljani priredili skromno prireditev za najožji krog domačih. Prireditev se je vršila v učilnici, kjer so si gojenci sami postavili oder.
Najprej je bila proslava Brezmadežne z deklamacijo, govorom in petjem. Zatem pa so fantje prikazah igro: »Slovanska apontola«. Kako so se bili za to
Ifjra: ,,Slovanska apostola14 v seralinskem konviktu.
igro pripravili in napravili, kaže slika. Igra seveda ni bila na višku metnosti — sestavil jo je tretješolec Jemec Frančel, — a igra je vS eno bila. Vplivale so narodne noše.	.
H koncu je prišel še Miklavž, ki je gojencem zavoda, navzočim žarjem in še drugim prinesel darila, p. prefektu pa dolg korobač. Ceirl in zakaj, ugibajte sami!

Iz kronike ZVFK
Na Štefanovo ob petih popoldne so na frančiškanskem odru uprizorili Veliki križarji zgodovinsko dramo »Ljubljana 1610« ali »Marijin vitez«. Delo, ki ga je napisal Mate Ernič, so križarji z veliko prepriče-valnostjo podali v sceni. Dvorana je bila dobro obiskana tudi pri ponovitvi na Novega leta dan.
Veliki Križarji na smuki v Hotavljah.
v.v Zadnji teden v decembru so Veliki križarji prebili v svojem »Frančiškovem domu« v Hotavljah. Sneg je bil izvrsten, smuka idealna. Vsako Jutro so imeli v cerkvi sv. Lovrenca sv. mašo. Ob tej priliki so prepe-aii stare božične pesmi. Ljudem se je petje zelo dopadlo.
Zveza Velikih Klar
. Ljubljani sporoča vsem, ki se nanjo obračajo zaradi posojila raznih 'Ser, da morejo iste dobiti pri Prosvetni Zvezi v Ljubljani oz. pri avk-°rjih dotičnih iger, kjer jih je dobila tudi ZVSK.
SPREJEM NOVIH ČLANIC.
. H kratkemu poročilu o sprejemu 9 novih članic v ZVSK v nedeljo, .Ue 16. oktobra 1.1. v kapeli FMM na Mirju, smo iz vrst klar samih pre-J 11 še ta dopis, ki ga prinašamo:
i Bilo je 11. oktobra, ko nam je o. voditelj pri sestanku povedal,' da v0 Prihodnjo nedeljo sprejem v ZVSK. Vsem so zažarele oči, ko smo pri-h H°Va,le imenovanja onih srečnih, ki bodo sprejete. Imenovana sem bila j. Ui jaz in sem se tudi z velikim veseljem pripravljala na ta veliki trenu-ki je zopet prinesel nov žarek milosti v mojo dušo. j.. V nedeljo 16. oktobra ob pol 8 zjutraj je bila sv. maša z izpostavlje-Najsvetejšim in sprejem. One sestrice, ki so bile že lani sprejete, so v Castile naš sprejem s tem, da so se ga polnoštevilno udeležile in sicer Uniformah.
Bred sv. mašo smo najprej prisegle, položile roko na prapor ter oblju-p e> ^a bomo zveste vojščakinje Jezusove in dobre hčerke našega sv. očeta aučiška in vzornice sv. Klare.
Prišel je najsrečnejši trenutek: pred nami je v mašnikovih rokah kot najdražji demant zažarela bela sv. Hostija in trepetaje smo iz globine duše zmolile molitev, s katero smo Jezusu izrazile svojo največjo želje« Naj bo On naša velika ljubezen in plačilo v večnosti, me pa tukaj na zemlji Njegova mala žrtev.
Nobena izmed nas bi z besedami ne mogla izraziti čustev sreče, ki so tedaj preplavljala naša srca.
Po končanih svečanostih v naši kapeli smo imele skupen zajtrk v prostorih čč. mm. frančiškank misijonark Marijinih, pri katerem so nam že sprejete sestrice iz srca čestitale k naši veliki sreči.
Vesele, da nam Jezus naklanja toliko milosti in ljubezni, stopamo pogumno na novo pot v upanju, da bomo kot Njegove izvoljenke in hčerke sv. Frančiška in sv. Klare z božjo in Marijino pomočjo zmagovale nad vsemi nevarnostmi, ki bi nam pretile na naši življenski poti.
V nedeljo dne 26. februarja
prirede velike klare v frančiškanski dvorani v Ljubljani ob 5. uri popoldne novo igro prof. Janko Mlakarja: »Najlepše plačilo«. Gledalca globoko dojmi živa dramatična vsebina te igre, podane v 5 slikah in prepletene z originalnimi domislicami znanega avktorja. Kakor pri lanskoletni lepo uspeli igri velikih klar je tudi za to novo igro iz prijaznosti sprejel režjo g. banov, inšpektor Ludvik Štancer.
Tretjeredno tiskarno imamo
Tretjeredno tiskarno imamo. Bratje in sestre, glave po konci! To je največ, kar more pokazati slovenski tretji red. Nova katoliška tiskarna je nova katoliška trdnjava. Katoliška tiskarna je kovačnica katoli' škega prepričanja, katoliškega značaja. In tretjeredniki moramo biti taki kovači.
Nova tiskarna stoji v Ročnem pod Šmarno goro. Ljubljanski tretjeredniki so vzeli veliko in veselo novico z navdušenjem na znanje. Zašu-melo je po cerkvi pri zadnjem shodu. Kot elektrika je šinila novica v vsa srca: Lastno tiskarno imamo! To doni kot: »Slava Bogu na višavah!« Ljubljanski trejeredniki vedo, da je tiskarna tretjeredna, zato so začel} zanjo takoj lepo prispevati. Poglejte med darove! Vsak tretjeredniki naj po močeh prispeval. Bolj natančno o tem boste brali v prihodu j1 številki.
Največji Frančiškov spomenik.
S tem se bo ponašalo po njem i-menovano severno-ameriško mesto San Francisco, ob vhodu v Pacifiški ocean. Sama Frančiškova soha, ki bo predstavljala podobo križa, bo visoka približno 50 m. Stala bo na podstavku 12 m višine in take širine, da bo v njem nastanjen muzej. Soha bo otla. V njeni sredi bo dvigalo, ki bo v par sekundah dvignilo o-
biskovalce do glave, odkoder bo kra
sen razgled na mesto in daleč ven11 morje. Kajti na kapuci bo teras ’ na kateri bo za 50 ljudi prostor • Glava sama bo visoka 6 m. Neina^ stroške bo krila deloma zvezna vlad ’ deloma mesto, deloma pa cela osta Amerika. Prispevke zbirajo Kolu bovi vitezi. Do otvoritve svet°^. razstave v New Yorku, to pole" ’ upajo, da bo spomenik gotov.
A) SPLOŠNI
J^amasoni ZA SPRAVO S
cerkvijo
drframasonom’ z*asti v fašističnih Q, avah, slaba prede. Te hočejo imeti 8krh^° karte, ^ jih pa framasoni skrivajo, glavne še posebno. ° ponujajo roko Cerkvi, da bi
eii v njej zaggj|-0 Za enkrat še pre-8o v rokavicah. Francoski frama-slov i Ve^ak Albert Lantione je na-koo1 na PaPeza pismo, v katerem mu C* dopovedati, da nasprotstvo med ^at't^° *n framasonerij° ni nujno. k6v .anski list odgovarja na to: Cer-Je framasonstvo v teku 200 let (Jllfvega obstoja neštetokrat obso-fr kot sebi sovražno in dokler bo Hičo asonstvo to, kar je, nima vzroka Sar preklicevati.
žfiNSKl »FAJFARSKI KLUB«
je^Sleška. slikarica gdč. Ady Baker V^uvati tega. kluba in njega najna-h0 f 0r>ejša propagatorica. Pravi, da go jfJfa pri ženskah spodrinila mno-lix v«a° i škodljive cigarete in cigare, ^avi • a si t>° z mešanjem lahko pri-h-a^a tak tobak, ki bo njenemu bilj , lzmu prijal. Ti razlogi bi še ne Prj ak9 napačni. A niso bili glavni boSj.an:i^sli tega kluba. Popolna ena-Je bi?ene z možem tudi v tem oziru, blati h .merodajna- Saj je njegova ^jfe Cle^a^a: »Mnenje, da je kajenje Predpravica možakarjev, je ,°- Da se s tem predsodkom že skjb j., P°mete, poziva članice fajfar-mbov, naj se brez strahu poka-
žejo v javnosti s svojimi fajfami. Kajti tisti časi, ko so se nad žensko s fajfo v ustih pohujševali, so že davno za nami. V 20 letih mora biti ženska s fajfo v ustih po ulicah vsakdanja prikazen.« Ali pride potem moška brada na vrsto?
RADI VERE IZOBČENI.
Zadnje pol leta so ruski bolj-ševiki izobčili iz svoje srede 6626 članov, ker so pokazali, da veri še niso docela odmrli. Ali jih je njihova špionažna policija videla iti v kako cerkev, ali so morda dali svoje otroke krstiti, ali kdo ve na kak način so pokazali še kako iskro vere. Taki so seveda nevredni, da bi se imenovali boljševiki. Zato' so jih izobčili. Med njimi je bilo 2321moš-kih, 4305 pa žensk.
IN SOVJETIJA SE JE ODDAHNILA.
V odročnih šumah severne Rusije so boljševiški špijoni odkrili samostan pravoslavnih menihov, v katerem je živelo 26 menihov, ki so bili svoj čas izgnani iz moskovske lavre. Vse doslej so v tem samostanu, ki so ga sami zgradili, precej nemoteno »veli in okoliške mužike duhovno oskrbovali. Ti so za plačilo skrbeli za njihove vsakdanje potrebe. Ko so vladi to prinesli na nos, je odredila njihovo deportacijo v koncentracijske tabore, veliko muži-kov, kot sokrivcev pri tem »zločinu« je pa zaprla. In zdaj Sovjetija zopet lažje diha.

B) REDOVNI Jaz pa le počas...
Tako poje neka narodna pesem. Velika modrost je v njej izražena. T. modrosti gotovo ni imel tisti, ki je nedavno v nekem našem nabožnem listu podal kratek zgodovinski oris bivšega slovenskega sudanskega misijona, pod vodstvom Dr. Ignaca Knobleharja. Zapisal je: »Leta 1861 so prevzeli ta misijon frančiškani, ki so ga po par letih polnih neuspehov zopet zapustili!« Frančiškani beneške in tirolske provincije, med katerimi je bilo tudi par slovenskih tretjerednikov, deloma samostanskih, deloma svetnih, so o-srfrbovali ta masijon nad 10 let. Tedaj še malo delj kot Knobleharjeva slovenska skupina. Dejansko so ga prevzeli januarja 1862. Takoj v prvih par mesecih so izgubili 15 moči, med njimi proprefekta P. Janeza Reinthalerja in slovenskega svetnega tretjerednika Franceta Zupančiča iz Stavče vasi pri žužembergu. Sledeči dve leti je tamkajšna mrzlica zahtevala več novih smrtnih žrtev. Radi tega je bilo treba opustiti postojanko za postojanko, dokler jim ni ostal samo še Kartum, ki so ga zapustili 1873. Misijonski zgodovinar Dr. P. Leonard Lemmens, O. F. M., piše o tem misijonu: »Malo r isijonov je zahtevalo toliko žrtev in v svojih verskih blagovestnikih pokazalo toliko junaštva.« Sicer pa padle žrtve ljubezni glasneje in pre-pričevalneje govorijo, kot misijonski zgodovinaiji, da je omenjena u-nit ovalna sodba krivična. Tedaj le počasi, da bo resnici zadoščeno. Posebno za one se to spodobi, ki žanjejo sadove teh nekrvavih smrtnih žrtev ljubezni.
Tret jeredniška skupščina škofov.
Škofov je vse polno v tretjem redu. Da bi pa ti kje imeli svojo skupščino, kot jo imajo duhovniki, nam ni znano. Znano pa nam je, da je bila misel njene organizacije že
sprožena. Sprožil jo je na druge® narodnem tretjeredniškem kongre' su v New Yorku 1. 1926 naslednik našega Jakoba Trobca na šent-klavdski škofijski stolici, Msg. J°s' Busch. »Mislil sem«, je dejal, »če Be bi bilo na mestu, da bi se osnoval® posebna tretjeredniška skupščin® škofov. Taka skupščina bi imela P° mojem mnenju svojevrsni pomen'-* Seveda bi ga imela, in še kakšne” ga. škofje, sami navdušeni tretje* redniki in njegovi dobri poznavate” lji, bi z oblastjo in ugledom, ki j? imajo, lahko več storili za proč® III. reda po župnijah, kot ves P°' klicni voditeljski aparat.
LEP APOSTOLAT III. REDA
Znano trgovsko mesto Honkong Daljnem vzhodu, je, kot evropska 1 ameriška velemesta kraj največ jež® razkošja in najskrajnejše bede. K0^ ko je takih, ki morajo kar na ulic® prenočevati. V kak kot se stisneJ ’ da ujamejo malo nočitka. Preko p?*.g tja še ni tako hudo. Toda pozimi tudi tam mraz, da človek preko ne na prostem lahko zmrzne. Neko jm so našli kar 12 takih brezdomf .. zmrznjenih. Zdaj je pa tamkaj®1*-' III. red započel dobrodelno akcij0 te brezdomce. Uredil jim je nočno vetišče s kopališčem in udobnim Pr.g nočiščem. Pa še kaj toplega dobe, so potrebni. Gotovo apostolat, k® rega je sv. Frančišek vesel in ga D goslavlja.
Gledališka zvezda — tret jeredn*0®
Njujorško tretjeredniško »Tertiary Record« poroča, da Je .ja di postala smrtna žrtev avtom0*?^ 20 letna Miss Eleanora Flynm . gledališka in filmska zvezda ^ je pod imenom Goldy Russell. B*1 ^ navdušena tretjerednica. Vsak j je bila v tamkajšnji frančiškan ^ cerkvi pri sv. maši in pri sv. °° je lu. Pod sijajnimi kostumi na vedno nosila spokorno oblek0 reda sv. Frančiška.
nase sestre

MISIJONARKE
°- STANKO MARIJA:
Iz misijonskega dela FMM na Kitajskem
Roparska vojska Japoncev proti Kitajcem se nadaljuje, samo vojno Pozorišče se je preneslo po zavzetju važnega Hankowa iz srednjekitaj-8kih v provincije južnega Kitaja. Tudi bojna sreča se je obrnila in japonske armade se v bližini Kantona umikajo pred prodirajočimi in na >0yo organiziranimi divizijami kitajskega Napoleona, maršala Cang-Kai-v ka. Upanje Japoncev, da bodo z zavzetjem Hankowa in Kantona kon-a‘i vojsko in podjarmili Kitajsko, je splavalo po vodi.
Ogromna je pa škoda, ki jo katoliški misijoni trpe zaradi vojske, rajonske množice beže pred njo v varnejše provincije in vodijo s seboj, . arv morejo v naglici spraviti skupaj. Pogosto so si pa mogli rešiti le go-,° življenje. Za te od strahu brezglave ljudi, ki ji žene samo ena misel: ezati kamorkoli, samo kolikor mogoče daleč proč od vojskinih grozot, 0 misijonske postaje kakor rešilne oaze sredi puščave. Tu najdejo vsaj a silo varno zavetje pred roparskimi tolpami, ki preplavljajo nesrečno zavo, prgišče riža za vsakdanjo hrano in zdravila za bolezen, dokler se Pet ne odpravijo naprej ali se po prestanih nevarnostih ne vračajo na ^ rušene domove in opustošena polja.
. Poročila iz misijonskih krajev govore o rastoči bedi, množi se šte-, jo otroških trupelc, ki jih pobirajo po ulicah stanovanjskih četrti veli-
Riest, ki jih napolnjujejo siromaki: umirajo od lakote, in ne le otrobi’ temveč tudi odrasli. Cela mesta, važna industrijska središča, kjer so °tisoči našli dela in jela, so porušena, na desettisoče kvadratnih Miomov najrodovitnejšega in skrbno obdelanega ozemlja je vsled poplave odre in Rumene reke pod vodo, število žrtev se pa niti preceniti ne da. v°dn'-i Se °	ki so Pomrli vsled vojske, lakote, bolezni in po- *
* FMM, ki imajo samo na Kitajskem 53 misijonskih zavodov, kljub
V	Jemu precejšnemu številu in veliki požrtvovalnosti ne morejo zmago-v ^Velikanskega navala in olajšati strašne bede, dasi store vse, kar je
1 ,0vi moči. Silno je gorje, ki se je zgrnilo nad nesrečno Kitajsko, to-
V	,tl( izmerile so tudi milosti, ki jih neskončno dobri Bog razliva nad tem, Wminah P°ganstva tavajočim pa vendar visoko kulturnim narodom.
ai splošnih zmed je sedaj neštetim poganom, tudi iz najvišjih krogov,
a Prilika, da v občevanju z misijonarji in misijonarkami v njihovih
zavodih, bolnišnicah, sanatorjih itd. spoznajo resnice katoliške vere ih mnogi, ki bi drugače morda nikdar ne slišali ničesar o krščanstvu, se odpovedo svojim zmotam in se puste krstiti.
Kakšno je delo in kako so velike žrtve, ki jih ne meneč se za svoje zdravje in celo potrebni počitek polagajo na oltar ljubezni do bližnjega frančiškanke misijonarke Marijine zopet vidimo iz poročil, ki jih iz kitaj' skega velemesta Šanghaja pošilja svojcem naša slovenska misijonarka m. Marija Kalista.
V	pismu na praznik Imena Marijinega, 12. septebmra 1938. sporoča-
»Polnoč je, ko to pismo pišem. Mama prestrašeno gleda .. . Da, m8'
ma, prav res pol enih ponoči je in ne pišem doma v samostanu PresV-Srca .. . Torej povej vendar že, me silite! ... Eh, kaj bi, duša in srce h11 poje. Nočno službo imam spet. Zdaj spet z vami bedim in duša spet tako lahko v nočni tihoti bedi, ljubi in zadostuje svojemu Ljubemu.
V	eni naših bolnišnic sem, —radijsko zdravljenje raka—, z avto# 20 minut od doma. Dve mladi redovnici sva nočni strežnici. Bolnišnica # velika, lepa vila, tudi bolnikov ni veliko, saj ta reč predrago stane, v9) so bolni za rakom. Zaradi študija sem bila 8 mesecev »brezposelna«, koliko me je to stalo: mlada, za delo sposobna bi tako rada pomagaj predstojnikom v zadregah, pa je Jezus zahteval moj popolni »fiat«, ^ sem Mu ga dala ob duhovnih vajah: da hočem izvrševati v vsem sa#° Njegovo voljo, čeprav moram sebe križati.
Vidiš, mama, ko sem se Mu znova zopet dala, pripravljena nadalj0' vati v tem, kar On hoče, v odmiranju sama sebi, je pa zopet On dokaz8*’ da v svoji velikodušnosti noče zaostajati.
M. prednica ve, da sem pripravljena sprejeti karkoli in ker se# zdrava in močna, mi je zopet naklonila srečo nočne službe. — Vi se mor' da čudite, zakaj sem tu tako srečna, — saj drugi tudi ne razumejo "2 o, ko bi vedeli, kako je lepo v nočni samoti, ko sem vedno sama, saj 96 s samostansko družino skoro nimam stika, ko lahko duša raste v zdru' žen ju z Njim, ki jo Edini neprestano v ljubezni spremlja.«	.
(Dalje prihodnji0 '
In naj molijo za mrtve...
(Sv. Frančišek As.)
f Dr. Anton Katajec. V zavodu sv. nislava v Št. Vidu nad Ljubljano je dne jan. umrl profesor in bivši ravnatelj fijske gimnazije dr. Anton Ratajec. ^ eden najodličnejšnih profesorjev zavo Pokopali so ga z velikimi slovesnost#^ grobnici na farnem pokopališču v £t. du. Bil je bratranec slovečega frančiš^^ skega misijonarja na Kitajskem O-selka Kovača. R. I. P.
f Preč. g. Jakob Kitak. V Bočni pri Gornjem gradu je umrl pred Božičem preč. g. Jakob Kitak. župnik in zlatomašnik. Bil je zvest in vnet tretje-rednik sv. Frančiška. Rajni gospod se je rodil pred 80. leti v Rogatcu ob Sotli. V mašnika je bil posvečen 1. 1888. Meseca julija lanskega leta je slavil zlati mašniški jubilej. Večino svojega duhovniškega življenja je prebil v lepi Savinski dolini. Bil je svoj čas kaplan na Ljubnem, dolga leta župnik v Šmartnem ob Dreti in zadnjih 10 let v Bočni pri Gornjem gradu. Pokojnika je krasila otroška pri-prostost in globoka pobožnost. Sam otroška duša se je najboljše počutil med otroki. R. I. P.
Pokojni tretjeredniki ljubljanske skupščine od 1. 1938. Ciuha Mana, Jarc Uršula, Kastelic Ana, Merčun Helena, Trampuš Terezija, Vidic Jakob, Sluga Marija, Žiraj Frančiška, Pavlin Marija, Germovnik Franc, JJermota Marija, Šutar Ana, Dovč Marija, Marenče Julka, Derganc Ivanji dr. Mihael Opeka, Lavtižar Frančiška, Kunstelj Ivana, Galič Ivana, Peterca Helena, Tesnar Franc, Slana Frančiška, Škof Ana, Telavec Frančiška, Kremžar Katarina, Mihelčič Ana, Podgoršek Frančiška, Porenta He-Korenec Ivanka, Verbič Alojzija, Žnidaršič Antonija, Guzelj Neža, “Uh Uršula, Gabernik Kati, Msgr. dr. Jožef Debevec, Samer Andrej, Ba-!j0v Regina, Domladiš Mariia, Čretnik Ana, Trampuš Boštjan, Dermota Jožefa, Fantoni Marija, Mlinar Neža, Škerjanc Marija, Vrečar Marija, Tavčar Tončka.
Naročniki imajo besedo
» Nekdo iz Novega mesta. V našo hišo prihaja pet katoliških listov. *-^tos pa je našel pot v naš dom še šesti list in ta je »Cvetje«. Med vse-j11 listi sežem najprej po Cvetju. Zares je lepo in zelo čudno se mi zdi, a ga morate takorekoč tretjerednikom vsiljevati. Saj je samo ob sebi ju.evno, da bi ga moral imeti vsak otrok sv. Frančiška. — Na praznik V^istusa Kralja sem bila sprejeta v tretji red. Zavedam se, da je moja °lžnost biti naročnica Cvetja in zavedam se tudi do'žnosti, Cvetju prilivati novih naročnikov. Dobila sem torej nove naročnike. Pošljite mi Položnico, da Vam takoj pošljem denar, ker le oni je pravi naročnik, ki aroČnino točno in zvesto poravna. — To je prava beseda in pravi duh! (0P- urednika).
j. . Naročnica iz Jadrana pripomni na položnici: »Ker mi Cvetje prinaša iko duhovnih koristi in veselja, zato vam pošljem to leto dvojno naroč-tl° « To je pravo umevanje!
Ljubljančanka je huda — takole piše: Podpisana je navadno nekaj k naročnini, ker tolikrat jamrate, da vam primanjkuje. V 12.
pril *! u
°Zlla k naročnini, Ker toiikrat jamrate, aa vam primanjkuje, v iz. ®yHki pretečenega leta pa smo braU, koliko vam nekdo naročnine dol-sj le.\ In podobnih brezvestnežev imate več! Zakaj jih ne tožite? Ne za-jo drugega! V ta namen niti pare več! Brezznačajnežem nočem posta	ta beseda je na mestu. Prav je, da ste vsi hudi na one, ki li-
fle rfdno ne plačujejo, ali uredništvo in uprava pričakujeta tudi od »hu-Ljubljančanke« malo podpore za list in za tiskarno. Hudi smemo biti aGj ne pa na grešnika. Radi slabih ne smemo opustiti svojih dobrih
Novi naročniki
Berčič Jerca, Perkaj Marija, Kozlevčar Frančiška, Kopavnik Ivana, Tekavec Brigita, Artnak Ivan, Kristan Ana, Brodnik Franc, Žup. urad Sv. Duh 5 novih, Zagoričnik Janez, Kumer Ivana, Krajnc Marija, Kužnik Karolina, Ogrin Janez, Kerne Ana, Krajnc Franc, Ravnahrib Jožica, Ra* dovič Ana, Lindič Jerca, Božič Ana, Mlinar Ivana, Gasser Marija, Tomažin Marija, Prašnikar Marija, Dobnikar Marija, Šolske sestre Juž. A-merike 10 izv. Kodrič Luiqia, Brgant Jera, Zupan Elza, šušmelj Ivana, Leskovšek Helena, Kodrič Rosi, Soavnik Zofi, S. Branislava, Šokal Marija, Drinovec Frančiška, Vrhovnik Marijana, Vajdi Marija, Pintar Neža, Kržič Antonija, Koce Marija, Ahačič Angela, Čebulj Ivanka, Križnik Francka, Medved Ana, Verbost Jože, Zupančič Ivanka, Rupar Neža, Ora-hek Marija, Degen Neža, Križnik Marija, Matoz Marija, Kocbek Milica, Kumer Roža, Štampfel Elza, g. Juranovič Lojze, Gregorin Marija, Perko Angela, Lazar Rezi, Krajnčič Franc, Barbič Anica, Zupanc Cilka, Sander Franc, Obitelj Trtnik-ova, Uranič Marijana, Stiplovšek Franc, Parmah Uršula, Tomšič Rade, Eržen Ivana, Koren Bara, Bandur Jožica, Frangež Ana, Turek Antonija, Gselman Ivanka, Kopše Ana, Hvanc Amalij3’ Šlamberger Jožefa, žunkovič Marija.
P a x
et bonum!
Mir in vse dobro!
P. ANGELIK:
Prihaja čas, ko bo marsikateri, ki se še ni vpisal v Podporni ods HI. reda, prišel v leta starosti in onemoglosti. Ako ne bo imel tedaj d volj prihrankov, da bi lahko od njih živel brez skrbi do smrti, ali ne D imel dovolj velike pokojnine in ne bo našel sorodnikov, ki bi ga lju^e. nivo sprejeli na stara leta, tedaj bo nastopila zanj beda in prosjačenj j Zelo nerodno mu bo tedaj odgovarjati na vprašanje: »Zakaj se pa vpisal pravočasno v Podporni odsek III. reda? Sedaj bi bil lahko preskf ljen!«
Glavni pogoji za vpis v ta odsek so sledeči:
Kdor se hoče vpisati:	^
1.	Mora biti ud III. reda ali se zavezati, da vanj stopi tekom d
... j jo-
2.	se mora preživljati z lastnim delom in ne sme biti odvisen o brote bližnjega;
3.	ne sme biti star nad 40 let;
4.	mora biti naročen na »Cvetje« ali se nanj naročiti.	;a-
Kdor potrebuje tiskovine za vpis ali želi kakega nadaljnjega P^j
snila, se lahko pismeno ali osebno obrne na »Pax et bonum«, »PodP ^ odsek HI. reda«, v Ljubljani, Frančiškanska pasaža. Osebno pa la tudi na »Župni urad Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.«

DAROVI
Za frančiškanske misijone:
Neimenovana po fr. Jozafatu 50.- din, N. na porti plačala 20 - etn, Repnik Frančiška lO.-din, Krajns Ivanka 150,-din, Špenko Marija 20 -din, Žust Katarina lO.-din, Drofenik Marija 100,-din, Bergant Marija 85.-din, Koroša Elizabeta 10.— din, Medija Francka 10.— din, Strnad Marija 20.— din, Beber Antonija 20.— din. Frančišk, samostan Maribor (po ^ p. Gabrijelu) 1.831.— din, Miklavčič Kati 10.— din, Sadar Marjeta 40.— din, Šavc Marija 20.— din, Hren Karolina 10.— din, Kavka Helena 5 — din, Šebat Jerica 10.— din, Istinič Marija 20.— din, Plečnik Frančiška 10.— din, Papež Marija 132.— din, Uršnik Marija 20.— din, Volčko Ana 6.— din, Roter Ana 30.— din, Konstantini Marija 12.— din.
Za Armado sv. Križa:
Medija Francka 10.—din, Mramor Kata 10.— din, Franč. samostan Maribor (po p. Gabrijelu) 1.995.— din, Markelj Minka 40— din, Šarc Marija 10.— din, Sadar Marjeta 10.— din, Kolbe Francka 20.— din, Neimenovana 10.— din, Žnidaršič Ivanka 100.— din, Vardjan Marija 20.— din.
Za razširjanje sv. vere:
Brojan Marija 12.— din, Klep Anica 12.— din, Neimenovana 12.— din, Kos Francka 3.— din, Volčko Ana 6.— din, Širel Marija 5.— din.
Za večno luč v kolegiju:
Klep Ana 10.— din, Farčnik Jožefa 20.— din, Lnidaršič Ivalnka 50
din.
Za sklad »Cvetja«:
Bari Ljudmila 5.— din, Beber Neža 5.— din, Miklavčič Alojzija 10 din, Repnik Franca 5.— din, Babnik Anton 5.— din Lončikar Ivan 5.— Kucler Neža 30.— din.
Darovi za tiskarno:
Po 1.000.— din: Neimenovana, III. red pri Sv. Trojici v Slov. gor.; po 100.— din: Neimenovana, Neimenovana; po 50.— din: Zorman Anton, Blaznik Jerica, Čik Terezija; po 35>r—din: Kranjc Stanislava, Novak Ana; po 30.— din: Neimenovana, Hafner Apolonija; po 25.'—din: Možina Ana, Mrše Meta, Plečnik Frančiška, Verne Teodora, Sotlar Uršula; po 20.— din: Grebenc Terezina, Neimenovani, Češnovar Frania, Strnat Marija; po 15 — din: Cemažar Jera, Gregorač - Vodnik, Kramar Marija, Lazar Jožefa, Pavlovič Marija, Šorli Marija, Kranjc Stanislava, Scliulter Angela, Kavka Helena, Beg France, Rozman Frančiška, Zagoričnik Janez; po 18.— din: Avbelj Marija, Bergant Micka; po 11.— din: Kovačič Ana; po 10.—din: Černivec Jožef, Udovič Frančiška, Bogelj Amalija, Beber Antonija, šebat Jerica, Judec Terezija, Mislej Ana, Hu-* mar Marija, Hudoklin Marija, Mlekar Marjeta, Ožina Marija, Slapničar Ana, Rakovec Marija, Neimenovana, Jalovec Marija; po 9.— din: Sluga Roza; po 8.— din: škrobar Feliks; po 7.— din Ocepek Marija; po 6.— din: Selan Ivana, Volčko Ana; po 5.— din: Medic Frančiška, Legan Antonija, Artnak Ivan, Debec Ivana, Kopavnik Ivana, Hren Antonija Zaletel Neža, Kerne Ana. Slabe Mici, Biselj Antonija, Sedej Marija, Vidmar Bogomila, Mrzlikar Marija, Rus Francka, Kozlaj Pavle, Hribernik Juvana, Judež^ Marija, Zamljen Katarina. Tomšič Josipina, Tifengreber Josipina, Pečar Marija, Dolinar Ivana, Fišar Uršula, Knez Ana, Femec Marija, Bergler Terezija. Istenič Neža, Brankovič Marija, Zupanc Alojzija, Lužnik Marija, Neimenovana, Starc Pepca, Rogelj Marija.
(Nadaljevanje prihodnjič.)