irtii VIIII/ lil
■ ^^^ H iB ^Hf ■ |i I ^H H ■ i
x\\z\	JM-Jm	JK. JLJIJL ^ m M
mesec , 1 „ 70 „
—	pv -fl • j • V	1 • J	t	-f*	"I	lihtJav«aJidan,uvzemJi
Političen list za slovenski narod. ^vesl*
Štev. 137.	V Ljubljani, v sredo 18. junija 1902.	Letnik XXX.
Iz delegacij.
(Govor del. dr. Šusteršiča dne 6. junija.)
(Konec.)
Trpinčenje vojakov.
Nekaj besed o trpinčenju vojakov bi rad Se izpregovoril Gotovo je veliko breme za vojaka v službi, kakor tudi za vso družino, ki mora mnogo žrtvovati. Jaz ne zahtevam, da bi vojake z rokovicami prijemali, kakor pravimo. Pri vojakih mora biti bolj odločen, oduren, resen ton, toda ta odločnost ne sme biti surova in podla, če smem tako reči. Treba si je le ogledati vaje na vežbališču ter Bi zapisati ostudne izraze. Samo zmerjanje ni še najhujše, ker Slovenec pravi: »Beseda ni konj«.
Toda vidi se večkrat, kako vojake pretepajo. Ako je mož neroden ali malo drugače zraščen, sujejo ga in tepejo. Zgodi se, da ta ali oni morda ne stoji v ravni črti, potem jih dobiva v rebra in Btegna, da ee mu črno dela pred očmi. Vojakom se morda to zdi povsem naravno, toda jaz sodim, da podčastnik ali častnik nima pravice zmerjati in žaliti vojaka, ki nima hudobne volje.
Treba je pomisliti, da je tudi prostak ali davkoplačevaveč ali pa bode; in višji gospodje dobivajo plačo tudi od njegovih davkov. Na to se je tudi treba ozirati. Zato je krivično, če trpinčijo moža, ki mora služiti pri vojakih, poleg tega pa Se davke pla čevati za državo.
Gospoda moja! Ne bom našteval raznih slučajev, ampak samo vprašam gospoda vojnega ministra: Zakaj se tako množe pritožbe o trpinčenju vojakov pri armadi in zakaj ne tudi pri mornarici? Glede mornarice smo vsi zadovoljni. Tu je najlepše soglasje mej častniki in moštvom. Skoraj nikdar ne čujemo pritožeb o takih stvareh. Znano mi je, da dosluženi ljubijo in spoštujejo svoje častnike in poveljnike. Mogoče, da je eden vzrokov v jezikovnih razmerah.
Jesik v armadi.
Že častiti tovariš g. dr. Herold je danes naglašal, da se malo pazi na to, ali častniki znajo jezik svojega polka. Zato se dogajajo
nesporazumljenja. Mogoče je n. pr., da častnik le za silo lomi slovenski ali drug slovanski jezik. In lahko se zgodi, da vojak ne more zadržati smeha, in odtod kazni. Zgodi se tudi, da mož prav nič ne razume častnika, vsled česar neprijetne posledice.
Pri mornarici tega ni. V mornarski akademiji je hrvaški jezik obligaten učni predmet, častniki znajo dobro hrvaški jezik ter se morejo z vojaki razgovarjati, ki so večinoma Hrvatje. In to je morda vzrok, da pri mornarici tako ne trpinčijo vojakov. Ljudske potrebe.
Navzlic temu bi morda še glasoval za izredno potrebščino, ko bi teh 38, oziroma 42 milijonov plačevali le bogatini. V tem slučaju bi tudi jaz želel najboljše orožje vojakom. Toda sedanji davčni zistem zvrača večino davkov le na revnejše prebivalstvo, zato pa ne morem glasovati za toliko novo breme.
Gospoda moja! Morda se mi bode očitalo, da sem slab domoljub, ker ne glasujem za topove. Naravnost izpovem, da bi* bilo tako očitanje neopravičeno. Vsak državljan, osobito pa delegat mora biti zvest in udan svoji domovini. Odgovoren pa je le svoji vesti za to, kako tolmači in ume domoljubno dolžnost.
Dalje ne smemo pozabiti, da Be domoljubje ne razteza samo na vzgoraj, ampak tudi na spodaj z ozirom na prebivalstvo In mi zastopniki prebivalstva moramo to domoljubje gojiti, na3a dolžnost je, da ne služimo samo državi, ampak tudi ljudstvu, naša dolžnost je, da nasproti državnim potrebam v gotovih slučajih postavljamo ljudske potrebe; to je državniška modrost. Ali smo imeli v Avstriji take državnike, o tem nočem govoriti. To pa vem, da je treba dandanes vedno naglašati ljudske potrebe in ljudstvo samo zahteva, da njegove zahteve postavljamo proti državnim.
Pa tudi rodoljubja reveža ne pozabimo. To rodoljubje je najdragocenejši kapital države. Onih 10.000 zgoraj more biti rodoljubnih, to ni nobena umetnost. Revež pa, ki si v potu svojega obraza služi vsakdanji kruh in je navzlic temu iz vsega srca udan
državi in cesarju — tega rodoljubje je mnogo več vredno, to rodoljubje je najdragocenejši kapital države in armade.
To rodoljubje moramo gojiti. Priprosti človek, kmet, obrtnik, delavec ne sme misliti, da se njegovo rodoljubje plačuje le z večjimi davki, ne sme čutiti, da je brez pravic v državi. To rodoljubje pa gojimo in vzdržujemo, ako vstrezamo opravičenim željam malega moža.
Končam z željo, naj bi vojna uprava vpoštevala te želje, naj bi se ozirala, kjer le mogoče, na zahteve nižjega prebivalstva.
Dvakrat d4, kdor hitro da. Morda pride čas, ko bodo tudi ljudski zastopniki dovolili vojni upravi nove topove, in sicer v imenu ljudstva. Danes pa glasuje delegacija proti željam in volji velike večine prebivalstva. S tem končam. (Pohvala.)
Državni zbor.
Dunaj, 17. junija. Podonavska druiba.
Kakor znano, je vsenemški posl. Berger minoli četrtek v zbornici utemeljeval svoj nujni predlog proti novi pogodbi s podonavsko parobrodno družbo. V svojem govoru je navajal stvari in dejstva, katera so težka obsodba proti družbi in posredno proti vladi. Ako bi bilo vbo to res, potem bi se vsak poslanec dvakrat premislil, preden bi dovolil le en vinar taki družbi. Naravno, da so mnogi poslanci želeli, naj poslanec Berger vse svoje gradivo predloži proračunskemu odseku v presojo. To se je tudi zgodilo.
Sinoči je od 7. do l/tl0. ure zboroval proračunski odsek, da zasliši tudi vlado, kaj ona ve in sodi o Bergerjevih trditvah.
Začetkom seje je dr. Biire nreither obžaloval, zakaj ni poslanec Berger svojega gradiva proti družbi predložil odseku, preden je ta razpravljal o novi pogodbi. Zato je pač dolžnost vlade in poslanca Bergerja, da natančno pojasni razmere pri družbi.
To nalogo je prevzel sekcijski načelnik dr. Stibral, ki je obširno odgovarjal na Bergerjeve trditve. Rekel je mej drugim:
Račune pregledujeta vladni komisar in poseben inžener, ki dobro pozna parobrodna podjetja. Ta dva vsako leto po osem do devet tednov natančno pregledujeta vse knjige in prepise raznih pogodeb. Ko so računi pregledani in odobreni, potem Be objavijo.
Poslanec Berger je trdil, da imajo Ogri pri družbi odločivno besedo. Dr. Stibral pojasni, da ima parobrodna dražba 132 postaj, od teh jih je 64 na Ogrskem. Vsled tega mora družba imeti več uradnikov in agentov, ki so zmožni madjarskega jezika. Pri ravnateljstvu na Dunaju pa je 37 višjih uradnikov, mej katerimi je 5 Ogrov. Od vseh 163 uradnikov pri ravnateljstvu pa je 20 Ogrov.
Draginjske p r i k 1 a d e je svojim uslužbencem v Pešti družba dajala leta 1896 mej razstavo skozi šest mesecev. Vse te pri klade so znesle 17.747 gld. 50 kr.
Ogrska moka se v Avstrijo izvaža večinoma po železnicah. Tako se je leta 1900 z Ogrskega izvozilo po železnioah 4 milijone stotov moke v vrednosti 93 milijonov kron, na parobrodih pa le 1 milijon s to tov v vrednosti 22 9 milijonov kron. Na parobrodu ae plača od Pešte do Dunaja od 100 kg. moke 88 vinarjev, od 100 kg. pšenice 50 do 60 vinarjev; torej ni res, da bi se moka na škodo avstrijskih mlinarjev ceneje prevažala od pšenice. Parobrodna družba pa ne more zvišati tarifov za ogrsko blago, ker bi sicer zgubila ves promet, ki bi ga prevzele železnice in druge konkurenčne parobrodne družbe, katerih je več ob Donavi.
Poslanec Berger se je tudi pritoževal, da je parobrodna družba pomadjarila razna krajevna imena v svojih okrožnicah in voznih načrtih. Vladni zastopnik odgovarja, da je družba to morala storiti vsled znanega ogrskega zakona iz leta 1898.
Dalje ni res, da si je nova administracija parobrodne družbe dovolila kar 40.000 kron plače. Od leta 1891 do 1896 je ta plača znašala 30.000 kron, od leta 1897 šele 40.000. Ta svota se razdeli na 11 administratorjev, ki upravljajo premoženja nad 99 milijonov. (V tem oziru pa moramo pač
LISTEK.
Spomini na sv. deželo.
PiSe Ivan Knific.
VII.
V avstrijskem savetiiču.
Dober hotel, opremljen z vso mogočo udobnostjo, vendar pa ne predrag, tega si pred vsem želi turist, in če ga v resnici najde, je s tem ie na pol premagal vse težave daljnega potovanja. In hotelov je tudi na vzhodu veliko. Nekateri, zlasti v Egiptu, nudijo potniku vse, čegar si poželi njegovo srce: jedi, pijače, muzike in še marsikaj drugega. Imajo pa izvečine to napako, da so neprimerno dragi. Hoteli pa, ki imajo zmernejše cene, so vsled tega tudi nesnažni in umazani prav po arabsko.
V Jeruzalemu ni mnogo hotelov. Namesto njih pa so si posamezne države ali narodi sezidali velika prostorna zavetišča, ali, kakor jih navadno imenujejo, hospice. Razen avstrijskega 2avetišča se nahajajo v Jeruzalemu n. pr. francoski, ruski, prusko-pro-testantovski, nemško katoliški, laški (»časa nuova«) itd. Vsi hospici so lepe mogočne stavbe, ki morejo vzeti v oskrb par stotin romarjev.
Najlepši hospic je francoski, krasna nova stavba poleg mestnega ozidja. Dasi je francoska vlada vse prej nego verska, to se ji pa mora priznati, da izvrstno varuje interese katoli kov na Jutrovem. Francija je namreč zaščit-niča katoliške cerkve v Palestini in Siriji, in priznati se ji mora, da svojo nalogo prav dobro izpolnuje: podpira redovnike in redovnice ter skrbi za lepoto katoliških cerkva in drugih svetišč po sveti deželi.
Največ pa stori za svoje romarje mogočna Rusija. Sezidala jim je kar tri zavetišča in v ruski koloniji tudi lepo novo pravoslavno cerkev. Pa je tudi ruskih romarjev v Jeruzalemu in okolici, da nikoli tega. če hodiš po mestu, če ideš na Oljsko goro, v Betlehem ali pa k Jordanu, povsodi srečaš ruske mužike. Vse ti prehodijo peš, vse svete kraje ti obiščejo. Pred cerkvijo Božjega Groba pa skoraj ne vidiš drugega kot Ruse. Pravijo, da je spomladi redno okrog 3000 ruskih romarjev v sveti deželi. Zlasti ob grški Velikinoči se baje vse tare Rusov po mestu in po cerkvah. Dobro, da so letos Grki imeli svojo Velikonoč štiri tadno za nami!
Pravijo, da mora vsak Rub vsaj enkrat v življenju romati v Jeruzalem. Ustanovilo se je v ta namen posebno društvo. Udje
plačujejo že iz mlada majhne doneske Ko pa dorastejo, jim društvo preskrbi vožnjo tja in nazaj ter štirinajstdnevno hrano in stanovanje v ruskem zavetišču. — Vsled tolike množice ruskih romarjev se pa tudi ruski jezik zelo razširja po sveti deželi. Skoraj vsak trgovec govori in razume ruski, zlasti še menjavci denarja. Oe si v Jeruzalemu ne moreš pomagati drugače, pa pričneš govoriti z ruščino pomešano slovenščino, in razumejo te. Tako vsaj se je godilo meni, in morebiti že marsikomu drugemu.
Tudi Avstrija si je v Jeruzalemu sezidala zavetišče, ki je bilo svoje dni najlepše, dokler ga niso prekosili Rusi in Francozi. Zavetišče je lepa velika stavba, takorekoč palača, zidana iz trdega kamna, Stoji pa avstrijski hospic ob »križevem potu« (via dolorosa), ob tretji postaji, na vzvišenem prostoru. Visoke stopnice vodijo do prostorne ploščadi (terase), ki je zasejana s pisanimi cveticami. Še par stopnic, in vstopili smo v lepo okrašeno vežo.
Ko pridemo do zavetišča, naju drago-man predstavi podvodju, zelo prijaznemu gospodu. Ko se domenimo, odkod in kaj da sva, me gospod nagovori v lepi sloven-ščisi: »Vi ste Slovenec s Kranjskega? Bog Vas sprimi. Tudi jaz sem Slovenec s Ko-
rotana, duhovnik celovške škofije«. Prijazni gospod je bil torej moj rojak, dr. Martin Ehrlich iz Celovca. Razume se, kako sem bil vesel, da sem v daljni tujini našel rojaka, s katerim sem se odslej pogovarjal v mili materinščini. Poslali so učenega doktorja kot podvodja v našem zavetišču, da bi posebno še skrbel za Slovane. Dr. Ehrlich, ki je svoje študije dovršil na Dunaju v Avguštineju, zna več ali manj vse slovanske jezike in je takorekoč Blovanski iz-povednik v Jeruzalemu. Razen učenosti pa ga diči tudi zdrav humor; vedno je vesel in zgovoren.
Vodja hospica je dr. Fellinger, duhovnik iz linške škofije. Tudi on je nad vse ljubezniv in prijazen ter zna družbo zabavati kot malokdo. Obhajal je ravno one dni svoj god (2. aprila). Napitnica za nap.tnico se je vrstila, čaše bo zvenele, bili smo ži-dane volje. V tako prijetni družbi človek pozabi, da je v tujini.
Notranjščina hospica je zelo lepa in snažna, sobe lične. Romarji se dele v tri razrede. V prvem razredu, kamor bo dejali tudi naju, smo imeli izvrstno hrano in postrežbo. Kuhinja je domača, avstrijska, vino pa iz Palestine, močno in zdravo. Cene so zelo nizke: v prvem razredu se plača po 5
reči, da ao pri rasnih takih in enakih družbah mastno plačana upravniška mesta — si-nekure. Op. por.)
Berger je dalje očital, da je družba prodala ladijedelnioo v Severinu. To je sicer res, ali tukaj — pravi vladni zastopnik — so se ladije lo mimogrede popravljale. Se-daj se popravljajo proti primerni odškodnini na rumunskih postajah. L. 1898 je družba plačala v Rumuniji za poprave svojih ladij 21.758 kron, leta 1900 le 7347 kron in leta 1901 15.247 kron. Družba je prodala ladjedelnico v severinu in pa parnik »Orient« za 500.000 frankov, ker ni mogla tekmovati z rumunsko državno parcbrodno družbo mej Galacem in Brajlo.
Dr. Stibral je proti Bergerju zagovarjal tudi višjega nadzornika Baura, češ, da nima ta uradnik skupne kontrole dohodkov in troškov in da se ni »zgubil« neki akt proti Bauru, ki je bil poslan trgovinskemu ministerstvu. (Ta Bauer je včeraj po dveh častnikih pozval poslanca Bergerja na dvoboj.)
Dr. Stibral razgrne dotični akt, o ka terem je Berger trdil, da je ukraden. Iz akta je razvidno, da Bauer 1. 1878. ni takoj izplačal 400 gld. nekaterim uradnikom in je dobil ukor. Pozneje je Bauer redno posloval in bil 1. 1891. poklican k ravnateljstvu, kjer si je pridobil zasluge za družbo.
Berger je navajal 17 defravdacij pri družbi. Dr. Stibral odgovarja, da ima na črti 4000 km 5528 vslužbencev, mej temi 1017 uradnikov, in da je torej kontrola jako težavna. Iineverjenja so se res vršila ; valed preiskav so se trije ustrelili, šest uradnikov je bilo odpuščenih, štirje vpokojeni, eden premeščen, trem pa se ni moglo nič dokazati.
Bergc-r je dalje trdil, da dobiva ravnatelj Ullmann 40.000 kron plače in 40.000 kron remuneracije. Dr. Stibral odgovarja: Ullmann dobiva 16.000 kron plače, 5000 kron (!) stanarine, 12.000 kron (!!) za reprezentacijo, skupaj torej 33.000 kron redne plače ; zraven pa še 30 000 kron (!!!) remuneracije, skupaj torej na leto 63.000 kron. (No, ta gospod se more meriti z min. predsednikom ! Op. por.) Tudi osebno dohodarino plača družba za Ullmana !
Poslani c Berger je grajal tudi gospodarstvo sploh, slabe ladije itd. Vladni zastopnik pobija tudi te trditve pesi. Bergerja.
Govorili so še posl. Berger, Kink, Mor-8ey, Kramar-, Prohazka in trgovin, minister baron C a 1 1 , ki opozarja odsek, da koncem junija poteče pogodba z družbo in je torej potrebno, da se čimpreje obnovi.
Konečno sklene odsek, da se natisne in mej poslance razdeli odgovor sek. načelnika dr. Stibrala. Razprava v odseku ni napravila ugodnega vtisa. Dokazano je le, da ima vlada premalo vpliva na družbo in da družba ni v najboljših rokah.
Davek na vožne listke.
Danes zbornica nadaljuje razpravo o davku na vozne listke. Soc. demokrat H y b e š
frankov (= 5 kron) na dan, v drugem 3, v tretjem razredu pa je vse zastonj.
Ilospica ne vzdržuje država, — za take stvari Avstrija nima denarja, — marveč av strijski plemenitaSi. Kako zanemarjena je avstrijska zunanja politika, se vidi zlasti v Jeruzalemu. Ničesar, prav ničesar ne stori naša vlada v sveti deželi. Koliko si prizadenejo Nemčija, Rusija in Francija, da bi povzdignile svoj ugled in si pridobile čim več pravic pri turški vladi
Tudi tovariš g. Kasprzycki je dobil rojaka, poljskega časnikarja iz Galicije, ki je potoval po Jutrovem, da se svetovno izobrazi. Prehodil je Balkan, bival je dalj časa v Carigradu, mudil se je 14 dni tudi na sveti gori Atosu med grškimi menihi, o katerih nam je pripovedoval zelo veliko zanimivega. Prehodil je že celo Rusijo in Nemčijo. Govoril je poljski, češki, ruski, francoski in angleški. Da se še bolj izobrazi, potuje vsako leto par mesecev po tujini. Kaj takega mi Slovenci ne moremo nuditi in zahtevati od svojih časnikarjev 1 Živimo pač v premalenkostnih razmerah.
Izmed drugih potnikov, ki so takrat bivali v zavetišču, omenjam samo večjo družbo čeških romarjev z Moravskega. Bilo jih je krog dvajset, preprostih kmetiških ljudi, ki niso razumeli razen par nemških besedi ni-
je nad dve uri utemeljeval svoj predlog, naj se obdačita le I. in IL razred, in sieer s pri-klado 50% na vozne cene. Mož je seveda iz vseh kotov nanesel svoje gradivo, ki je le v daljni sli nobeni zvezi s stvarjo.
Pcslanos Dobernig inWagner sta utemeljevala predlog, naj se na glavnih železnicah obdači I. razred s 14 %, II. razred z 12%, III rasred z 10, oziroma 8% vozne cene.
Finančni minister dr. vitez B o h m je pobijal vse preminjevalne predloge, češ, da bi se dohodki znižali za 1,600000 kron na leto in bi torej finančna uprava ne mogla pokriti raznih višjih troškov.
Zbornica je s 121. proti 96 glasovom odklonila Dobernigov predlog, ravno tako Wagnerjev predlog, naj znaša na lokalnih železnicah davek za I razred 8 %, za II. razred 6%, za III. razred 4% in na malih železnicah za II. razred 4%, za III. razr. 2% in na južni železnici 8*5% namesto 9 5%. Vsi ti predlogi so bili odklonjeni, večina je odobrila prvih oBem paragrafov po predlogu davčnega odseka.
Zbornica je nato rešila še ostale paragrafe 9—14 z neznatnimi stilističnimi pre-membami ter potem odobrila veB načrt tudi v tretjem branju. Gosposka zbornica ga reši že v petkovi seji, uradno objavljen bo pa istodobno z zakonom o odpisu zemljiškega davka in odpravi mitnic.
Konečno so češki in nemški radikalci vložili še nekaj interpelacij in vprašanj. Klofač je mej drugimi zahteval pojasnil glede Bil-lovvega govora v pruski poslanski zbornici, Schonerer pa pozival vlado, naj ne imenuje več nobenega ministra za češko, ako se loči iz kabineta dr. Rezek.
Zadnja seja je jutri.
Kako in čemu je izpolniti »kmetijsko polo."
Danes odgovarjamo na razna vprašanja, kako je izpolnjevati »kmetijsko polo« pri štetju kmetijskih poBestev.
K m e t s k i in obrtniški stan pešata pri naB v Avstriji vedno bolj in vidno. Ne le ker tvorita največji odstotni del prebivalstva, ampak ker se mora dandanes država za vse svoje državljane z isto skrbnostjo in ljubeznijo potezati, ker mora za vse ijednako dobrohotno skrbeti in ker ima tudi moč in voljo, da to stori, pokazala se je neizogibna potreba, da se mora tudi tema dvema stanovoma pomagati, kakor se je to v drugih državah storilo n. pr. v Nemčiji, Belgiji, na Francoskem i. t. d. Da se to more zgoditi z zadostnimi sredstvi, v pravi obliki in na pravem mestu, zato je treba vse obstoječe razmere prav spoznati, pregledati, preudariti in na podlagi teh zasnovati načrt in določiti sredstva.
V ta namen se potrebuje statističnih podatkov, ki natanko odgovarjajo obstoječim razmeram.
česar, nego svoj materni jezik češki. In vendar so priromali tako daleč! Zares: verska gorečnost premaga vse ovire. — Med romarji je bila tudi ženica, ki mi je z veseljem pripovedovala, da je že petič v sveti deželi. Vsa bolehna je šla na pot, mnogo je prestala na morju, priromala je pa vendarle. Ali ne osramoti ta revna ženica vseh onih, ki nočejo romati v sveto deželo vsled tega, ker se boje truda in težav na potu?
Po večerji smo se podali vrh strehe : dr. Ehrlich, poljski časnikar, moj tovariš in jaz. Bil je zelo lep večer. Luna je s svojimi bledimi žarki razsvetljevala mesto Jeruzalem in njega okolico. Bil je krasen prizor, zame tem krasnejši, ker sem prvikrat v življenju zrl na sveto mesto in na Oljsko goro. G. podvodja pa nam je razlagal: »Tamkaj-le je cerkev Božjega Groba. Tam-lo je gora Sion. Ona - le kupola je Omarjeva mošeja; stoji na mestu, kjer je nekdaj Btal judovski tempelj. Zadaj vidite Oljsko goro z visokim ruBkim zvonikom. V tej-le smeri leži mesto Betlehem. Za onimi-le griči je Mrtvo morje itd. itd.«
Pomolili smo še nekoliko časa v lični domači kapelici, potem pa smo odšli k počitku.
(Dalje sledi.)
Ta smoter ima popisovanje kmetskib posestev.
Tu pridobljeni podatki se ne smejo rabiti v nobene druge namen« in se ne bodo nikdar oddali davkarskim uradom v odmerjenje davkov ali primerjanje izpovedeb saradi obdavčevanja ali kacega druzega smotra.
Smoter države in zakonodajstva je povsem pomagati kmetijstvu; zato je treba resnično poznati prave razmere kmetskega stanu in zato hoče država izvedeti golo resnico iz »kmetijskih pol.«
V	mesecu juniju 1.902 se ima izročiti vsem onim, ki posestvujejo ali obdelujejo kakršno koli zemljišče, tako zvana »kmetijska pola« v izpolnitev.
Ta izpolnitev se bode zvršila na tri načine in sicer ali bode dobil zemljiški posestnik »kmetijsko polo« s a m v izpolnitev, ali jo bode izpolnila posebna v ta namen sestavljena komisija na licu m e s t a ali bode poklican doti-čnik pred komisijo v svrho, da tu izpolni »kmetijsko polo«. Uspeh je vedno isti in mora tudi biti.
Dan, po katerem je vsak zemljiški imet nik zavezan, da izpove svojo last in njega stanje, je določen na 3. junija. Tedaj, kakoršno in koliko je posestvo oziroma zemljišče tega dne, po tem se ima izvršiti in izpolniti kmetijska pola.
Kmetijska pola obsega sledeče točke:
1. Najprvo navaja pomen tega popisovanja, ki jasno in določno izjavlja, kar smo dosedaj mi o tem predmetu povedali;
2 podaja poduk, kako se ima odgovoriti na razna stavljena vprašanja, in
3. stavi vprašanja.
Vprašanja se delč na pet kategorij ali delov, in Bicer : A. p 1 o š č a , B. ž i v i n a,
C.	poraba kmetijskih strojev,
D.	potrebno osobje za obdelovanje, in E. posebna vprašanja.
Samo ob sebi je umevno, da ima vsaka kmetijska pola od začetka ime in naslov zemljiškega posestnika.
Prva točka »plošča« obsega šest glavnih vprašanj z ozirom na velikost zemljišča, sestavo raznihkul-t u r (njiv, travnikov itd.), in razmerja, ali je lastno zemljišče, ali v najemu, in ali je obteženo s servitutami in drugimi dolžnostmi.
Druga točka »živina« obsega vprašanja z ozirom na razne vrste živine in nje namen, bodisi da se jo redi zaradi reje ali pitanja, ali uporabe pri delu in obdelovanju zemljišča.
Ravno tako stavijo tretja, četrta in peta točka razna vprašanja. Stavljena so tako, da če se istinito in vestno nanje odgovori, po-dado pravo sliko o tem, na kakšen in kolik način se kmetijski stan zaveda svoje kmetijske vede, kako jo z vspehom praktično izvaja, kako bolj ali manj intenzivno uporablja v svojo lastno korist kmetijske stroje, v koliko Bi roko podajata kmetijsko gospodarstvo in industrija itd. Slednjič vpraša po številu kuretnine, panjev in drugih vejic kmetijskega stanu, ki so manj važne, a se imajo vendar upoštevati.
V	prepričanju, da bode imelo to popisovanje za napredek našega kmet. stanu le dobre nasledke, želimo, da bi, bodisi si posameznik, bodisi štetne komisije izvršile svojo nalogo tako, kakor to zahteva duh in volja zakonodajstva in kakor to želi inpotrebuje država za gospodarsko reformo.	_
Deželni zbori.
Današnji dunajski uradni list AViener-Zeitg.« je objavil cesarski patent, s katerim se sklicujejo k daljšemu zasedanju vsi avstrijski deželni zbori. Razun dveh se snidejo vsi deželni zastopi k zasedanju že prihodnjo soboto, 21. junija; mej temi bo torej tudi kranjski, štajerski, koroški, goriški, tržaški in isterBki; dalmatinski deželni zbor se snide v ponedeljek, dne 23., tirolski pa v sredo, 25. junija. Deželnim zborom bo rešiti v prvi vrsti deželni proračun in druge tekoče deželne zadeve, poleg tega se bodo pa mnogi zastopi pečali
z raznimi politiikimi vprašanji. Sodi se pred vsem, da se bodo v češkem deželnem zboru delale priprave za rešitev jezikovnega vprašanja, v galiikem deželnem zboru v kljub nasprotovanju večine ne bodo zadušili glasov odpora proti pruskemu nasilju napram rodnim bratom na Poznanjskem, v tirolskem deželnem zboru bo pa zopet na dnevnem redu še vedno nerešeno avtonomijsko vprašanje. — Precejšen del deželnih za-stopov bo s tem zasedanjem zaključil bo-danjo legislativno dobo in se bo torej vršila razprava že kolikor toliko v znamenju volivnega boja, posebno na Nižje - Avstrijskem. Nasedanje deželnih zborov v obče ne bo trajalo preko 12. julija.
Nov jezikovni načrt.
Posl. Bareuther in sedrugi bo pričetkom včerajšnje seje vložili nov načrt jezikovnega zakona, v katerem se nenemškim narodom ne priznava prav nobenih pravic. Prvih pet odstavkov tega načrta določa, da je nemščina državni jezik, ki je mora biti vešč vsak državni uradnik in mora biti uradni in raz-pravni jezik v državnem zboru, delegaciji ter pri vsem notranjem in zunanjem urado-vanju državnih oblastev. Nemške vloge mora sprejemati vsako oblastvo. Le v onih okrajih, kjer je večina nenemškega prebivalstva, smejo oblastva s tem občevati v deželnem jeziku. Sole z nenemškim učnim jezikom so v občini, katere zastopstvo proti njim ugovarja, nedopustne. Na vsaki šoli se mora vsaj en predmet učiti v nemščini. — Iz te Bareutherjeve moke seve ne bo nič, ker je njegov predlog že romal mej zaprašene akte in ker se nikdar ne bo našla v zbornici večina, ki bi se strinjala b takim vsenemškim načrtom.
Bolgarija kraljestvo.
Sedanji obisk bolgarskega kneza Ferdinanda na ruskih tleh daje posebno ruskemu časopisju povod za najrazličnejša razmotri-vanja. Knez Ferdinand in v njegovem spremstvu se nahajajoči zastopniki bolgarske vlade so pri tej priliki zagotavljali carju, da je Bolgarija v vsem udana Rusiji in ji zagotavlja vedno zvestobo. Bolgari so voljni vse Btoriti, da si ohranijo naklonjenost Rusije, da govori se celo, da je princ Ferdinand voljan zame-niti svojo vero, če bi to zahtevala ali vsaj želela Rusija. Vse to pa dela Koburžan samo radi tega, da Rusi pomorejo Bolgariji do kraljestva in njemu do kraljeve krone. Za krono žrtvuje knez Ferdinand vse. In res »Nowosti« že pišejo, da ni nikakih večjih ovir proti izvedbi te ideje. Če sta Srbija in Rumunija postali kraljestvi, zakaj bi ne bila tudi Bolgarija. Treba je najti le primernega povoda, da stvar ne bo preveč nepričakovano prišla mej svet. Najprimerneji bi bil trenutek, ko bodo Bolgari praznovali 251etnico obstoja bolgarske države.
Iz brzojavk.
Tirolsko avtonomij, vprašanje. Za prihodnjo nedeljo sklicuje namestnik baron Schwartzenau konferenco v zadevi avtonomije. Pri tej konferenci bo vlada skušala ugladiti pot za deželno zbor-sko zasedanje. — O B u r i h. Kiilgerjevo obližje trdi, da se podajo De\vet, Botba in Delarey iz Londona nabirat milodarov za Bure. D e w e t pride v Avstrijo in Nemčijo, Botha prevzame Belgijo in Francijo, Dela r e y Rusijo, R e i t z gre pa v Ameriko. — »Morningpost« javlja, da so Angleži skrivoma poslali generala C r o n j e iz St. Helene v Vereniging in da je tam vspešno posredoval za mir. — Pravosodni minister baron Spens Booden nastopi daljši dopust v Šleziji. — Knez Ferdinand je včeraj odpotoval v Kijev. — Firmi-lijan se uda opoziciji proti njegovemu imenovanju in se bržkone poda v samostan na goro Athos. — Gališki deželni maršal grofPotocky je imenovan tajnim svetnikom. — Angleški parlament praznuje od 25. t m. do 2. julija. — Papeževo poslanstvo v London obstoji iz monsgr. MerrydeVal v Parizu, monsgr. Montagnini in nobel-gardista princa O r b i n i.
Izpred sodišča.
Do kam nai se rattega duhovnikova ljubezen do bliinjega. Včeraj je bil pred tukajšnjim okrajnim sodiščem Janez J a p e 1 j iz Tomislja, ker je v krčmi Kjan-
čiške Virant v TomiSlju o beneficijatu 6. g. K ni licu rekel: «Knific je največji goljuf, ker mi je ukradel 18 m. gozda*, obsojen na 5 dni zapora in na poravnavo kazensko pravdnih stroškov. Sodnik je bil sodni tajnik g. Mil čin s ki. Povod Japeljnovemu psovanju je bila jeza, izvirajoča iz tega, ker je beneficijat g, Knific, ko je nastopil uluibo, naznanil knezoškofijskemu ordinarijatu, da se je Japelj, ki je bil prej nekaj časa ključar, polastil nekaj'gozda, ki je spadal k cerkvenemu premoženju. Ordinarijat je naročil g. Knificu, da naprosi finančno prokuraturo, da nastopi proti Ja-peljnu sodno pot Pravdo, ki se je iz tega pričela, je Japelj izgubil. Povdarjati je po sebno treba, da je Japelj g Kmfica na zgoraj omenjeni način ie opetovano žalil in da je bil g. Knfio naposled, ko Ja peljnovo psovanje le ni prenehalo, miru in časti dolžan nastopiti sodno pot. Zanimiv je torej nastop Japljevega zagovornika »naprednega« odvetnika K o k a 1 j a, ki je začel govoriti o 'žalostnem pojavu pred sodiščem«, da župnik toži svojega župljana, in je zdi hoval nad »duhovniško ljubeznijo do bližnjega«. Ali naj po naprednem mnenju du hovnik pusti j c m a t i proč cerkveno premoženje, ali se naj pusti psovati z »goljufi« in »t a t o v i«, pa bi se niti ganiti ne smel ? To bi bilo prijetno življenje za liberalce, ako bi se duhovniki postavili na tako stališče »ljubezni do bližnjegaa !
S kozarcem, je udaril dne 11. maja Janez Peternel, posestnika a:n, hlapca Lorenca Slivnika v Janšatovi gostilni na Dovjem, ker je baje med gosti sitnosti delal, tako da je bil gostilničar primoran ga iz hiSa spraviti. V veži pričelo se je ruvanje, in ker jo nekdo ugasnil luč in je v temi nekdo Peternela brcnil, je ta, kakor sam priznava, v jezi udaril Slivnika s kozarcem po glavi in ga težko ranil. A v noči 1. junija grozil je domačim in gostom z nožem, vilami in s koso ter upil, da morajo danes trije poginiti, razbil iz hudobije več steklenic in kozarcev ter dva navzoča telesno poškodoval. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev ječe.
V Ameriko pobegniti pomagala sta 181etnemu Valentinu Robljeku iz Kresnic Franc Lajovc, 21letni posest, sin, in Alojzija Robljek, oba iz Kresn c. Prvi mu je prodal svoj potni list, mati Alojzija pa mu je preskrbela potnino, sina pa so v Ljubljani redarji zasačili. Fr. Lajovc in Alojzija Robljek sta bila radi tega, ker sta pomagala , da bi sa bil odtegnil Valentin Robljek vojaški dolžnosti, obsojena vsak na 1 teden v zapor in v denarno kazen po 10 K.
Tepe«. V Šonturškigori se je med do mačimi fanti v Novakovi krčmi vnel prepir. Posebno jezo je gojil Janez Rebernik na Primoža Zamljena, vendar pa se je krčmarju posrečilo napraviti mir. Pred domačo hišo so pa vsled nadaljevanega prepira napadli Primoža Zamljena posestnikovi sini France in Luka Rebernik in Jaka Skerjanc, tepli s kolmi in mu prizadejali težke telesne poškodbe. Sodišče je obsodilo Luka Rebernika na eno leto težke, z enim postom in trdim kžiščem vsakih štirinajst dni poostrene ječe, Franca Fobernik na Štirinajst dni in Jakoba Skerjanca na en teden zapora.
F beg je zapodila svojo gospodinjo na Brezovici dekla Reza Grošelj, baje ker jo je ta nekaj razjezila, ter morala iskati za vetja v Volkovi hiši, cd katere duri je za seboj zaklenila. Reza Grošelj pa udari tako po oknu, da sta se dve šipi razbili in je steklo padlo na v zibelki ležečega otroka. De-eet dni zapora in dva posta ji je prisodilo sodišče za njeno korajžo.
Ititivai v celjskem „Narodnem Domu"-. Pred celjskim okrajnim sodiščem sa je zagovarjal te dni Miklavž Arh, nekdanji sodni dostavljavec v Uelju, ker je o priliki gledališke predstave »Rokovnjači« prišel izzivat v »Narodni Dom«. Tožen je bil radi prestopka telesne varnosti in razža-ljenja časti. L-\ svoja dejanja bo imel pet dni hrano na državne stroške.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. junija.
Posvečenje tržaškega škofa. V nedeljo bil je v Rimu posvečen Škofom msgr. Fran Nagi. Ceremoniji so prisostvovali avstrijski poslanik, odposlanci Bavarske in Pru-sije, mnogo prelatov, med temi prošt in dva kanonika tržaške škofije in več členov aristokracije. Posvečenje je izvršil kardinal Alojzij Masella ob asistenci msgr. Danekere, Adami in Ciacci.
Shod volilcev v »Katol. Domu", na katerem bo govoril dr. Šusteršič, se bo vršil v Ljubljani, kakor je naznanjeno, prihodnjo nedeljo dne 2 2. junij a ob pol 10. uri dopoludne. Državni in dež. poslaneč dr. Š u b t e r š i 6 bo poročal o velevažnih zadevah. Njegova izvajanja bodo z ozirom na zasedanje kranjskega deželnega
zbora, ki se prične v soboto, posebno zanimiva Opozarjamo gg. volivce katolifiko-narodne in kršč. soc. stranke, da se shoda gotovo udeleže.
Okrajni glavar v Radovljioi g. Jakob R u b e 11 i pl. SturmfeBt je na lastno prošnjo začasno umirovljen.
Sestanek ljubljanske duhovščine bo v petek 20. junija ob 5. uri popoldne. Važen razgovor. Vnanji gospodje dobro doili.
Nevarno obolel je fl. g. Anton Z u -ban, hrvaški cerkveni propovednik v Pulju.
Umirovljen je na lastno prošnjo postni kontrolor goBp. Moric vitez Soherer v Beljaku.
Poštne vesti. Mesto poštnega ekspe dienta v Prestraneku je podeljeno poštnemu ekspeditorju g. Francu D e k 1 e v a, dalje slično mesto v Miramaru bivši poštni mani-pulantinji g. Evgeniji Tišina in v Jesenicah ob Savi poštni ekspeditorici g. Her-mini Z w i r n.
Poročil se bo v kratkem gosp. Anton N a g o d e, sodni pristav, z gdčno Silvo D e r č, g. Ivan P a v & e k, železniški uslužbenec, z g. Rozalijo K r e g a r , roj. Pregelj, pcspstnico in krčmarico, gosp. Tomaž Zupane, železničar, z g. Antonijo Kamen-š e k , g. Janez P r o g a r, mesar, z vdovo gospo Ano Z u p i n , roj. Plemelj, g. Rudolf F 1 o r i j a n c , mesar, z gdčno Angelo V i 1 h a r , hčerjo trgovca. — Danes opoludne se je poročil gosp. dr. Iv. Jenko, asistent v bolnici, z gospodično Fino Marti n a k.
Umrl je včeraj zvečer posestnik in go stilničar Andrej čeme, svak kranjskega dekana g. A. K o b 1 a r j a v 58 letu svoje dobe. Pogreb bo jutri popoldne cb 6. uri.
—	Na Vremu je umrla gospa Rozalija R i-zzoli, tašča ondotnega trgovca g. Dekleva v 73 letu svoje dobe.
Hrvaško-slovenska vzajemnost v dejanju. Hrvaško neodvisno delavstvo in slov. kršč. delavstvo se je zedinilo, da bo od novega leta naprej imelo skupen delavski list. Skupno glasilo slovenskega in hrvaškega delavstva bo tednik »Glas Naroda«, ki bo imel vsak teden dve Btrani slovenske priloge.
Kranjska kmetijska družba ima svoj letošnji občni zbor v četrtek 10. julija ob pol 9. uri dop. v »Mestnem domu". Voliti bo mej drugim tudi društvenega podpredsednika mesto po pravilih izstopivšega g. posl. Povšeta.
Občinske volitve v Voklem, ki so vzbudile toliko šuma in raznih grdih napadov v »Gorenjcu« in „Slov. Narodu" na preč. g. župnika šenčurskega in g. učitelja Kosa v Voglah, so razveljavljene. Občina dobi 4 odbornike več.
Občinskih volitev v Gorici se udeleže tudi socijalni demokrati in so postavili že kandidate za tretji volivni razred.
K sv. Ahaciju! V nedeljo dne 22. t. m. bo pri sv. Ahaciju pri Turjaku cerkveno žegnanje. Sveti Ahacij je bil pred čaBom zelo obiskovan od daljnih izletnikov, ker je zgodovinsko važen sam na sebi. Tu se nahaja namreč mašni plašč, kateri je narejen iz plašča pri Sisku padlega Ilasan paše. Izletniku, kateri poseti to goro, se pa nudi tudi krasen razgled širom naše lepe domovine. Vsi prijatelji hribolazci se toraj vabijo k sv. Ahaciju, da bi tako zopet zaslovel glas o prekrasnem razgledu s te gore.
S Savinjske planine. Dne 22. junija, in ako bo ta dan neugodno vreme, 29 t. m. priredi se povodom blagoslovljenja križa na Mrzlici velik izlet k Hausenbichlerjevi koči na Mrzlico. Vsi prijatelji krasnih naših planin se vabijo na ta izlet. Ob 10. uri dopoldne blago8lovljenje križa, potem pa prosta zabava. Za dobro pijačo bode preskrbljeno, hrano pa naj vzame vsakdo Beboj.
In vender dovoljeno! Slov. fer. aka-demično društvo za ozemlje med Muro in Dravo vzhodno od Maribora, »Bodočnost« je dovoljeno! Ker se pravila, ki so se prvikrat predložila, niso potrdila, vložila se je prošnja s spremenjenimi pravili v drugič
—	in danes je društvo dovoljeno. Predsednik pripravljalnega odbora je med. g. Vekoslav S p i n d 1 e r, tajnik stud. ph. g. Vladimir P u š e n j a k.
V Poreče ob vrbskem jezeru je prišla letovat princezinja Hussein, soproga egiptovskega princa Ilusseina.
Nadomeščenje zamujenih šolskih
dni. Z ozirom na to, da se mora zaradi nalezljivih bolezni čestokrat za več dni prekiniti s poukom in da se vsled tega ne more doseči predpisani učni smoter, je dež. šolski svet kranjski odredil, da se morajo zamujeni dnevi z ozirom na pičlo Število Šolskih dni v letu (200 pri celodnevnem in 100 pri poldnevnem pouku) nadomestiti ob prostih četitkih, kedar ni ponavljalne šole, in s pri krajšanjem počitnic. To se brez preoblaganja mladine zgodi tem laglje, ker ima več kakor 70 odstotkov ljudskih dol poldnevni pouk.
Preselitev sodnih uradov. Kakor čujemo, preseli se sodišče v novo justično palačo med sodnimi počitnicami prihodnji me sec. Prve razprave vršile se bodo v novem poslopju dne 2 5. prihodnjega meseca. 2e sedaj je bil marsikateri kmetič, ker ni mogel v naglici najti prave sobe in je b tem zamudil natančno določeni čas — kontumaciran. Ta slučaj ponavljal se bode v novem poslopju gotovo še pogosteje radi mnogih prostorov, ki se nahajajo v novem poslopju, in gotovo tudi bolj kompliciranega poslovnega reda. V interesu strank, ki iščejo od sodišča pomoči, bi bilo želeti, da se strankam kolikor mogoče odpomore s tem, da se nastavijo v prostorih, ki se bedo zapustili, kakor tudi na glavnih vhodih novega poslopja sodni sluge, kateri bodo stranke nakazale, kam naj se obrnejo. To bi bilo vsaj za prvi čas nujno potrebno.
Preselitev sodnih uradov v Gorici. bodnijski uradi z okrajne in okrožne sodnije se preselijo v Gorici do sobote v novo justično palačo. Dotle prepeljejo tudi jetnike v novo poslopje. V ponedeljek 23. t m. prično redno poslovanje okrajne in okrožne sodnije v novi palači. Isti dan prično tudi porotne obravnave.
»Društvena godba« priredi svoj ustanovni občni zbor v soboto 21. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraoiji pri F a n t i n i j u. Kakor znano, se je prvo zborovanje vršilo začetkom meseca majnika. Vlada pa je zaradi malenkostnega formal nega pogreška zavrnila pravila ter razveljavila volitev odbora. Vnovič predložena pravila je konečno vlada potrdila. Na ustanovnem občnem zboru bode torej odbor poročal o dosedanjem svojem delovanju. Zbor bodo imel nalogo potrditi pravila in voliti novi odbor. Z ozirom na to torej, da bo na dnevnem redu jako važne točke in da se bode razpravljalo tudi o drugih za obstoj društva pcmembnih vprašanjih, se nadejamo v boboto prav obilne vdeležbe. Ljubljančani pokažite, da ste res prijatelji samostojne slovenske godbe v Ljubljani.
Ljubljanske novice. V Ameriko se je včeraj po noči odpeljalo z južnega kolodvora 56 in državnega kolodvora pa 63 oseb. — Edina pot. Včeraj omenjeni Lavrič iz Gamelj je po pretepu najprej prišel na Žabjak so naznanit, a ondi ga niBO marali, ker ni bilo ovadbe. Tudi na orož-niški postaji se je zaman ponujal, naposled je prišel na magistrat ter žalosten dejal, da je to sedaj »edina njegova pot!« Na magistratu so o pretepu ža vedeli in tako je Lavrič s pohvalo ljubljanske policije romal na Žabjak. — Najdeno je bilo 15. t. m. v "VVolfovi ulici nekaj denarja in en moš-njiček. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v frančiškanskem samostanu pri vratarju. — Z nožem pod rebra je dobil v Hra-deckega vasi Jenko Laopold. Prepeljali so ga v dtž. bolnico. — Nad trgovino g. R o b i č a na Pogačarjevem trgu je upe-ljan sekvester. G. Jonke ima nastavljeno v trgovini blagajničarko, ki pobira denar na korist upnikov. — Nesreča. Šiško Antona, mizarskega pomočnika pri g. Binderju v Slomškovih ulicah, je prijel stroj in ga na desni roki močno poškodoval. — Aretiran je bil v Ljubljani radi goljufij vin-Bki agent Anton Boz cko iz Montone v I-jtri, Pravijo, da je csleparil mnogo gostilničarjev. — Nov hotel v Ljubljani. Ob Miklošičevi cesti namerava stavbinsko društvo »Union«, ki se ravnokar snuje v Ljubljani, postaviti nov modern hotel. — Ukradeno je bilo tovarniški delavki Mariji Korn iz zaprte skrinjo 20 K.
Sarajevska »Nada« je priobčila dve obširni razpravi in oceni knjig »Slov. Matice «.
Koroški »Bauernbund« bo imel dne 22. t. m. svoj občni sbor v Škoftdvoru.
Neresnična vest. Vest, katero smo posneli po »Obzoru«, da analfabete ne puste ameriške združene države več izkrcati, se izkazuje kot neresnična.
Kri pri svatbi Jakopin Jožef, hlapec v Bizaviku, je v nedeljo dobil pri neki svatbi z nožem sunek v nogo. Jakopin je zelo poškodovan.
Zdravje v Ljubljani od 1. jun. do 14. jun. Novorojencev 39, mrtvorojenih 6, umrlih 53; mej njimi za oSpioami 2, jetiko 9, vnetjem Bopilnih organov 9, vsled mrtvo-uda 1, nezgode 1, samomora 3, za različnimi boleznimi 27; med njimi 25 tujcev in iz zavodov 28; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 2, škarlatico 3, vrstico 2.
Nevaren tat ujet. Preteklo zimo je ubežal iz korminskih zaporov nevaren tat, 441etni Anton Miehelini, ki je izvršil lansko leto v Gorici, v Moši in v Korminu več tatvin. Te dni je dobilo tukajšnje okrajno glavarstvo naznanilo, da so tega nevarnega tiča vlovili v Neuburgu na Bavarskem, od koder ga pripeljejo v Gorico.
Najnovejše od ramih strani.
Štrajk gospodarjev. Ta štrajk nove vrste je v Sardiniji. Posestniki mlinov nočejo več mleti, ker za izmleto žito ne dobe od strank plačila. — Odlikovanje na smrtni postelji. Španski kralj Alfonz XIII. je odlikoval priljubljenega, a nevarno bolnega pisatelja Verdaguena z novim redom Alfonza XII. Ko je došla v pisateljevo hišo ta vest, se pisatelj na smrtni postelji ni več zavedel. Namestu njega se je kralju zihvalil župan baroelonski. — Uprava državnih železnic na Nemškem je naročila dva železniška stroja, ki bodeta imela hitrost 130 klm. na uro. Doslej je bila na Nemškem največja hitrost 90 klm. — U s t r e 1 i l se je v Zagrebu monter Jahn. — Obsojeni urednik. Urednik vsenemškega lista, Korn, v Vel. Kikindi je bil včeraj v Sze-gedinu pred porotniki obsojen na šest mesecev ječe, ker je v neki pesmi pozival na odpor proti Mažarom. — Tovarna pogorela. V Trennu pri Lincu je pogorela včeraj dopoldne tovarna Enderlinova za rolete. Škodo cenijo na 300.000 K. - Eksplozija v premogovniku. Včeraj popoldne se je pojavila eksplozija v sza-szvarskem premogovniku pri Pečuhu. Enega delavca bo že našli ubitega, nekaj je še zasutih. — Potres v Maroko. V Melilli se je pojavil močan potres, ki je povzročil le velik strah. — »Divji zakon« mej šolarji. V neki srbski vasi je dognal vaški učitelj, da živi z dovoljenjem starišev več 12 do 16 let starih šolarjev ▼ divjem zakonu. Stariše dotičnih otrok so prijeli.
50 OOO K je glavni dobitek loterije gledaliških igralcev. Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno 19. junija t. 1. in da se vsi dobitki po odtegnjenih 10% izplačajo v gotovini.
Kotiček sa liberalce Literarna novica. Čudna pota »rajžajo« včasih leposlovni rokopisi naših liberalnih literatov. Pred dvema letoma (to je bilo 1. dec. 1900), je uredništvo »Ljublj. Zvona« (Aškerc) naznanjalo v svojem novoletnem programu med spisi, ki jih ima prinesti »Zvon« v letu 1901, tudi novelo „Inserat", ki jo je spisal, kakor stoji zapisano, dr. Franc ZbaSnik. Letošnja »Slovenka« pa prinaša v svoji 5. štev. tudi neki spis pod naslovom „Inserat", čegar avtor pa se je podpisal s psevdonimom F. J. Doljan. Ali je torej F. J. Doljan = dr. Franc Zbašnik ? Prašali smo in se nam je povedalo, da! Aha! »Inserat« je torej duševno dete Zoašnikovo! No, „Slovenki" na tem ni čestitati; zakaj literarne vrednosti ima »Inserat« prav tako malo, kakor kak »Lajnar« — ampak čudna osoda pa reB preganja literarne produkte naših liberalnih lepoBlovoev. Od 1. dec. 1900. sem je torej novela shujšala v »črtico« in kot taki ji je najbrž pretila smrt, da se je ni usmilila naša »Slovenka« in ji v svoji materinski ljubezni shujšani sicer in z bo-lehnimi pikicami potrešeni pomagala na beli dan. Za nas pa je to tem večjega pomena, ker zdaj vsaj vemo, da se nam jo literarni kameleon dr. Franc Zbašnik pretvoril za sedaj v F. J. D.jljana, ki nam je žo »zalajnal« eno v „Knezovi knjižnici" in ki nas bo morda »zabaval« še tupatam. — Superlativ v slogu je v obče znamenje nerazsodnosti. To smo opazili tudi pri ^Edinosti". Kako je včasih v nič devala dr. Mahniča kot .največjega sovražnika slovenstva«. Včeraj pa piše, da je dr. Mahnič »edini slovenski škol«. Ah, pojdite no, gosp. Štemberger! — »Ljubezen do bližnjega«. Tudi »Soča« zahteva, da ji ne sme nihče nazaj odgovoriti, ako ga zmerja s »filotcm« in »goljufom«, češ to zahteva ljubezen do bliž-
njega. In g. »napredni« odvetnik Kokslj, ki teologijo študira po čednih »naprednih« listih, je priiel tudi do tega stališča, kakor kaže danainje poročilo iipred sodišča. Sploh •o liberalni odvetniki zanesli teologijo pred tribunal in jo tam razlagajo tako, da ae mora ie vragu smiliti. »Ljubezen do bližnjega" po svoje izkazuje svojim rojakom v Poljanski dolini dr. Tavčar. Tam je prišla posojilnioa v neko kalamiteto. Dr. Tavčar, ki je rojen Poljanec, bi bil svojo ljubezen do bližnjega najlepie pokazal, ako bi Sel na roko svojim rojakom, da islezejo iz zagate, ker slednjič čast domačega kraja mora biti vendar vsakemu rodoljubu pri srcu. A on se trudi v »Narodu«, da poneverjenje, ki se je tam zgodilo, razglasuje in včerajšnji »Narod" poroča celo, da ima »vso stvar v rokah dr. Tavčar, kateri upamo, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da vso stvar popolnoma razjasni « Že doslej dr. Tavčar med svojimi najožjimi rojaki ni užival posebnih simpatij, zdaj bo pa po svojem »domoljubnem« postopanju izgubil še te, kar mu jih je doslej ohranila dobrodušnost domačinov. Tudi v dunajski .Sloveniji" so simpatije do dr. Tavčarja padle že blizu do ničle. Samo deset
Jih je menda še, ki verujejo v njegovo »lju-lezen do bližnjega«. Zaradi te svoje vere so
ra ie ti iz »Slovenije« — izstopili. - Ve-ikansko iznenadenjel Goriški naprednjaki so napravili izlet v Rihemberg. Krčmar, ki je prevzel pogostitev, ni imel zadostno pijače in jedi in liberalci so morali ostati, hočeš nočeš, trezni. To je bilo nekaj nepričakovanega in kakor se mi spominjamo, je to dejstvo menda edino v zgodovini slovenskega naroda. „Soča" ogorčena kliče: »Taka i z n e n a d e n j a naj bi se ne ponavljala «
Društva.
(Zdravniška zbornica kranjska) ima jutri dne 19. junija ob 5. uri popoludne v zborničnih prostorih redno svojo sejo. Dnevni red: 1. Naznanila predsedni-štva. 2. Poročilo o načrtu zborničnega zakona in zdravniškega reda, sosebno glede na razširjeno disciplinarno oblast zbornice (dr. E. Bock). 3. Slučajnosti.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 18. junija. Gosposka zbornica je predsedniku knezu Windisch-graetzu čestitala k njegovi srebrni poroki.
Dun«j, 18. junija. (0. B.) Poslanska zbornica je brez debate v vseh branjih odobrila več manjših zakonskih osnov, rešila več predlogov v zadevi podpor za vsled uim oškodovane kraje ter pritrdila sklepu gosposke zbornice glede roka za uveljavljenje načrta o odpravi mitnic, potem pa pričela razpravo o poroštvenem zakonu.
Budimpešta, 18. junija. Včeraj je bil v ogrski zbornici velik škandal. Prišel je k seji srbski poslanec Pavlovič, katerega dolže, da je srbskim otrokom iz nekega mažarskega zavoda, ko so peli mažarske pesmi, klical, naj jih bo sram. Mažarski poslanci so ga psovali in klicali, naj se ga takoj aretira in postopa ž njim, kakor svoj čas s poslancem Mi-letičem. Pavlovič se je izjavil pod častno besedo, da on ni rabil dotičnih besed napram mažarsko pevajočim srbskim otrokom.
Listnica uredništva:
Prijatelj v Idriji: Pismo, tičoče se uredništva ,Slov. Učitelja" smo prezrli, ker dopis ni bil namenjen njemu listu. Obrnite se na pristojno uredništvo, ki Vam bo pač dalo pojasnilo.
Žitne cene
dnž 16. junija 1902.
(Termin.)
Na dunajski borai:
Za 60 kilogramov.
Plenica za junij......
, „ jesen .....
Rž ta juni........
„ „ jesen.......
Koruza za junij......
„ „ juli-avgust .... It M sept.-oktober . . .
Oves za junij......
„ , jesen.....\
Plenica za junij .
, , oktober Rt za maj . .
„ „ oktober . Oves za maj . . , , oktober . Koruza za maj . . , julij . . „ „ avgust
K	9-68	do	9-70
n	8-14		815
	789		791
»»	6-86		6-87
	5-26		5 29
	6-30	»»	6-31
»»	7-30	M	7-31
»	608	n	609
borsi:			
^	916		9-20
n	9-87	«	9-88
n	7 52	* n	7-63
	—		—
v	6 73	1»	6-74
»	—	s	—
			5-04
	O'10	»»	611
Dunajska borza
dn6 18, junya.
Skopni državni dolg v notah.....101-75
Skupni drtavni dolg v srebru.....101-55
Avstrijska zlata renta 4%......120-95
Avstrijska kronska renta 4%.....99-80
Ogerska zlata renta 4«.......120 70
Ogerska kronska renta 4%......97-95
Avstro-ogerste bančne delnice, 600 gld. .	1678-—
Kreditne delnice, 160 gld.......682 —
London vista......................240-17l/,
NemSkl drl. bankovci za 100 m. nem dri.velj.	117-30
20 mark............23-47
20 frankov (napoleondor)......19 07
Italijanski bankovci... *.....93 90
C. kr. cekini...........H-28
Meteorologifino porodilo.
Tiiina nad morjem S06-2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
i
Cu op>-
HTUA
Stenja
buo-ra.tr. T mia.
t.mpo-
rst'~r«
po OUIjs
V«r.rl
N.ko
17 9 zveč.
18
7. zjutr 2. popol.
"731-6
7316 730 4
11-9| si. szab. | oblač.
971 18 4
ur. szah. sl. jjzah.
I megla Idel. jasno
fin i*:
1-0
Srednja včerajšnja temperatura 13 1°, normale: 18-0°.
750 1-1
Potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nag iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, ozir. oče, brat in svak, gospod
Andrej Černe
posestnik ln gostilničar
danes v torek, dne 17. t. m, ob polu 9. uri zvečer po kratki bolezni, izpolnivSi 58. leto svoje starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnkega pojde jutri v čet tek, dni 19. junija, popoldne ob 6. uri iz hiSe žalosti, Gradišče št. 13, na pokopališče k sv. KrStofu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanenja pri čč. oo. frančiškanih.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dn6 17. junija 1902.
Elizabeta Černe roj Koblar, soproga. —
Ž Albert, Ivan, sinova. — Lovreno erne, brat. — Marija Oražem rojena erne, sestra. — Anton Koblar, de-.an, svak.
TiflVIlP 8 katerimi more vsakdo barvati razno ^ blago: sukni, platno, volneno biago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi Hrrdka BRATA EBEBIi v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 624 12 11 — 2
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI, 733 6-2 Pred škofijo štev. SO. KS" Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Črna brinjeva zrna
kupuje v vsaki množini
Edvard Fiinck,
Eggenberg pri Gradcu. 721 3-3

>►? -"lil i-; ''Aiit,
--	S < 3-
•'ro5	"M

M
Preoblekeu.,; ^-.<^ Po pravila.
■r
WH) l
LMikusch
tovarna dežnikov, Ljubljana, Mestni trg 15.
Služba poslovodje.
Solidnega in vestnega poslovodjo, izurjenega v \seh strokah špecerijskega in manufakturnega blaga, sprejme »Kmetijsko društvo«. Plača po dogovtru. Nastop je odprt s 1. avgustom.
Kjd, povč iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".	734 3_3
Dobre are cenft ^tJr.r,;.",1.
HANNS KONRAD
trgovina z urami in zlatnino moSf (BrUx) it. 234, Četko. Dobre rem ure ia nikla gl.3'75 Prave srebr ne rem. ure „ 580 Pristne srebrne verižice „ 120 Budilniki iz nikla . „ 1-96 Moja tvrdka je odlikovana s ■ c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznaeskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno 678 100—12
Dva učenca
zmožna slovenskega in nemSkega jezika, iz dobre krščanske hiše, se takoj sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. 735 5-3
Kje, pove upravništvo ,.Slovenca".
Žrebanje jutri!
GlediSCnih igralcev loterija
1	glavni dobitek l
l
2
5 dobitkov . . 10
20 60 100 300 3800
a 50000	kron
& 6000	„
8000	"
2000	"
1000	„
500	„
200	„
100	,
20	:
10	.
Srečke po 1 kroni
priporoča	136 20
J. C. Mayer, v Ljubljani.
Vsi dobitki se po odtegnjenih 10% izplačajo v eotovini.
Novo urejena prva hrvatska tovarna za šaluzije, rolete, lesene in železne zastore na valjoih in kartonaže
H I a «•»» Jto KACfJSKB	M I S «>I«
priporoča svoje na glasu solidne, točne in cjne H8 12—5
domaČe proizvode, Odlikovane z največjim odlikovanjem.
Moderni »troji I Brez konkurence ! Ceniki zastonj in franko. % # * Poprave točno in po ceni.
Št. 21373.
Razglas.
747 1-1
V četrtek dne 19. junija letos dopoludne ob 10. uri vršila se bode v tovornem skladišču tukajšnje postaje južne železnice
prostovoljna javna dražba 10 vagonov koruze.
Dražbeni pogoji naznanili se bodo kupcem pred pričetkom dražbe.
Magistrat deželnega stolnega mesta IJubljane,
dn<§ 17. junija 1902.
Št. 12.087.
Razglas.
714 3-3
V smislu § 9 zakona z dne 11. junija 1879, drž. zak. štev. 93 zavezane so občino imeti natančno evidencijo o nastanjevalnem prestoru za trajno in prehodno vojaško na-stanjevanje po posameznih hišah.
Ker so se vsled potresa 1895. I. te razmere v Ljubljani po prezidavah in prizidavah jako izpremenilo, bode mestni magistrat dal vnovič premeriti v nastanjevalne namene prikladne prostore v vseh hišah v L;ubljani.
Vsem hišnim posestnikom, kakor tudi najemnikom stanovanj se toraj naroča, da za časa merjenja skrbč za to, da se magistratnim organom, ki bodo ta dela izvrševali, ne bodo pri tem kako ovire delale, in da bodo istim brez izjeme vsi prostori dostopni.
Ta dela izvrševala se bodo vedno o popoludanskem času, ter se bodo to dotičnim hišnim posestnikom, oziroma oskrbnikom, vedno dan preje naznanilo, da obveste svoie stranke.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ijubljane,
dne 2. junija 1902.
O
Srn
.2. «r
e
s. &
V///S//S4

pristni kranjski
laneno-oljnafi firnež
prodaja,	en lo-io
cM dol/ <3Cauptmann v J2ju6ljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarsk. kleja. == Unstrovani oeniki so franko na razpolago. =z=
-S
rs O
2L
»
Svoji k svojim!
Brez konkurence!
Priporoča:
brizgalnice, cevi, pase, lestve i. t d. za gasilna društva in občine,
C. in kr. privilegovana
tvornica brizšalnic, cevij, pasov in gospodarskih strojev
R. A. SMEKAL
iz Čeha, Moravsko.
Podružnica \t Zagrebu.
nadalje
gospodarske stroje
in
peronospera-brizgalnice. i. t. d.
NB. Najnoveje: Izdelovanje aparatov za acetylin-razsvetljavo s _čistilnikom, motor-voz, guiiil-ccvij vsake vrste. 974 19