t
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki.

The f *rst Slovenic Daily* in
the United States, Issued every day except Sundays and Holidays.


TELEFON PISARNE: 1279 RECTOB.
Entered m Second-Olaas Matter, Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 237. — ŠTEV. 237.
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 9, 1906. — V TOREK, 9. VINOTOKA 1906.
VO LUME XIV. — LETNIK XIV.
Iz delavskih krogov. Spor v uniji voznikov.
UNIJSKI VOZNIKI V CHICAGU SO SE RAZDELILI V DVE UNIJI. UPLIV SPORA.
Poskus poravnati štrajk kapitanov in nadmornarjev v Baltimore, Md.
POMANJKANJE PREDILCEV.
Chicago. 111., 9. okr. Prepir, ki je nastal mod člani unije voznikov, priči*! je uplivati tudi na tukajšnja stavbena podjetja. Vozniki >o razdvojeni v dve stranki, kterili jedna je za in druga proti vodji Shea. Slednji je namreč sklenil z večjim številom stavbenikov pogodbo, vsled ktere slednji nečejo rabiti oni materijal, ktere-ra vozijo vozniki, kteri ne drže s Sheom. Vsled teca i.1 nastalo že do-
T

m«* poi poi na j
i"«' pričelo štrajkati 350 de-rnih zlatarjev.
>ro, Md., 9. okt. Štrajk ka-n nadmornarjev parnikov . Cbeasapeake & Atlanta land, Delaware & Virginia vedno ni končan. Sedaj trajk poravnati potom potice. K. T., 9. okt. V predil-ave Rhode Island pričelo je vati predileev in sicer kljub plače. Sedaj pomanjkuje >00 delavcev.
NOV NADPOSLANIK
Argentina želi svoje poslaništvo v Washingtonu spremeniti v nad poslaništvo.
\\ aslungton, !>. okt. Odkar je državni tajnik Root obiskal Južno A-meriko, postalo je tukajšnje diplomatu" no /astn|>stvo južnih republik izdatno \ i/ > i ."-o •• bilo nreie S daj evrop-ki diplomatje ne tvori v »V- središi-e ugleda, kakor «lo sedaj in republika Argentina namerava se .lai si.-,liti u»»ru Dražila in Mehike t»*t >\«ij«- tukajšnje poslaništvo spre meniti v nadposlaništvo.
Mehikanski poi-lariik Ca-asa, kteri ae niu<li sedaj na zdravstvenem dopustu \ Kvropi, se najbrže ne vrne vei > \\ a*hingion, ker tukajšnje podnebji* ne ugaja njegovemu zdravju. Tudi chhilenski poslanik Martinez bode najbrže odstopil. Sedaj se mudi v < h V, kjer ima velika posestva, ki s.) radi potresa zelo poškodovana.
Novega jN»lanika republike Co-lumbije bodo v par dnevih predstavili predsedniku Rooseveltu in tudi Panama dolu novega zastopnika, ker je dosedanji poslanik Paname, seiior Obaldia po.-tal podpredsednik Pa name.
Linčanje v Arkansasu. Nedolžna žrtev.
BOJI MED ZAMORCI IN BELIMI V ARGENTI, ARK. — 800 ZAMORCEV JE BEŽALO.
Zamorca H. Blackburna v Little Rock so po nedolžnem obesili.
LINČANJE V KENTUCKY JU.
Little Roek, Aife., 9. okt. Tukaj so linčali, oziroma obesili zamorca II. BIaekburna, toda sedaj se je izkazalo, da je bil popolnoma nedolžen. Zaprli so ga, ker je bil na sumu, da je sodeloval pri umoru belega John Lindsay a in kmalo nato so ga linčarji oprostili iz ječe. Zaman je zatrjeval, da je nedolžen, kajti množica je hotela imeti svojo žrtev. Obesili so ga na drog električne svetilke na vogalu G. in Main ulice, nakar so parte rat ustrelili na njegovo truplo.
Nad 800 zamorcev je bežalo iz mesta Argenta v Litlle Rock, ker se boje ostati v Argenti.
Padueah, Ky., 8. okt. Pri Vieks-burgu je beli farmer John Scott ustrelil zamorca lien Jonesa, kteri je far-merjevo hčer zk»rabil. Farmerja naj-brže ne bodo zaprli, ker smatra prebivalstvo njegov čin za linčanje, ktero I popolnoma obravnava. Tekom zadnjih dveh mesecev so v okolici Padueah linčali še dva druga zamorca radi napada na dve beli ženi.
na Gubi, izimši jedno pokrajino.
PACIFIKACLJA CUBE JE POPOLNOMA USPELA, LE V POKRAJINI SANTA CLARA VLADA ŠE NAPETOST.
Puške, ktere so oddali vstaši, niso več za rabo, ker so le staro ž e 1 e z j e.
T AFT IN BACON,
Knjižnico za slepce,
nad 8000 zvezkov, imajo v . Vsebina teh knjig je razno er dobi vsak svojemu okusu » berilo: pripovedke, pesmi, »ke, prirodoslovene in druge :ie spise in muzikalije. Na
ije
uli
i razni časopisi
HITRO OBOGATETI.
(»i - ki modrijan Thales je ob vsakej priliki strastno govoril proti maniji raznih ljudi, kteri hočejo hitro oboga-teti. Nek bogatin je pripomnil, da vsi ljudje, kteri si ne zamorejo pridobiti bogastva, tako govore. Thales mu je odgovoril, da bode dokazal, da je mnogo ložje postati bogatin, nego modrijan. Radi tega je pričel s trgovino, kterej je posvetil ves svoj čas in energijo, kakor tudi svojo dobro vzgojo. V jednem letu je pridobil več denarja, nego njegovi nasprotniki v vsem življenju. "Imel sem tovariša," dejal je, ko so (?a vprašali o vzroku — "dober želodec". Kdorkoli hoče doseči v^peh v življenju, mora imeti dober želodec in jedino sredstvo, ktero vzdrži želodec vedno v dobrem stanju, je Triner-jevo ameriško <rrenko vino. Ono izpopolni prebavo, očisti in pomnoži kri ter ojači živce. Tudi ako ste povsem zdravi, omislite si to zdravilo iz trti-nega vina. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI,
BOJ MED ŠTRAJKARJI IN DETEKTIVI.
Štrajkujoči delavci ustreljeni v Ca-nadi.
Buckingham, Que., 8. okt. McLaren Lumbtt Co., ktere delavci že mesec dni štrajkajo, skušala je pričeti z delom s pomočjo neunijskih delavcev l*ri tem je pa prišlo do bojev med štrajkarji in detektivi, kteri še vedno niso končani. l)o 3. ure včeraj j»opo-ludne »ili so 4 štrajkarji in jeden detektiv ustreljeni in trinajst osob je ranjenih.
REVOLUCIJA V MEHIKI. Nemiri in izgredi v državi Vera Cruz.
KI I'aso, Tex., !>. okt. Nedavno je objavilo glasilo mehikanskih revolucionarjev "La Reforma Social" poročilo, da je prišlo v mehikanskej državi Vera Cruz do revolte. Mehikan >ka vlada je izjavila, da to pbroČilo ni resnično. Sedaj se je pa vendarle zvedelo, da je tamošnja revolta nevarnejša nego se mislilo. Vlada je poslala čete v Vera Crcz in Coatsacol-cos.
Kitajska pošta.
S prihodnjim letom pristopi baje tudi Kitajska k svetovni poštni zvezi. Pošta se je v tej državi zadnjih osem let zelo iepo razvila. Leta 1897 so bile pošte večinoma le v glavnih pristaniščih, danes pa je 437 poštnih uradov in 11S<> poštnih agentur. Leta 1901 je bilo vseh poštnih pošiljatev 10 milijonov, lani pa 76 milijonov. Dohoda j ni mogla Kitajska pristopiti ik svetovni poštni zvezi, ker že niso odpravljene stare zasebne pošte.
Denarje v staro domovino
»oiiljam«:
ta | 20.50 ............ 100 kron,
sa | 40.90 ............ 200 kron,
sa $ 204.00 ............ 1000 kron,
ta $1020.00 ............ 5000 kron.
P o starina je všteta pri teh vsotah. D'ma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nate denarne pošiljatve izplačaj« c.kr. postni hranilni urad v 11. de 12. ineh.
Denarje nam poslati je najprflifc-leje de $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje tneske po Domestic Postal Money Order sli pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSEE, 109 Greenwich Street, New Yerk. «104 St. Glair Ave. N.E. Cleveland, a
Havana, 0. olkt. Iz Guinesa in Al-quizarja prihajajo vznemirljiva poročila. Po tamošnjih vaseh jezdijo tolpe razpušeenih vstašev in prete prebivalstvu. General Funston je odpotoval v G nines. VHavano dospela je posebna delegacija meščanov iz Guinesa in naznanila o napadu bivših vstašev. V nastalem boju je bilo več policajev ranjenih in vstaši so zapre-tili. da bodo vse Dolicaje pomorili.
Iz križanke Brooklyn se je izkrcalo včeraj 350 mornaričnih vojakov, ki so se nastanili na Camp Columbia.
Havana, Cuba. 9. okt. Poročila, ktera dobiva provizorična vlada, javljajo, da je pacifikacija republike, izimši pokrajine Santa Clara, popolnoma uspela. V Alquizarju je prišlo do malih nemirov, ker so liberalei izvolili svojega mayorja, vendar pa policija lahko vzdržuje red.
Nemiri v Gnines so končani, kajti vstaši so odšli in slavnosti v počast liberalcev so se vršile mirno.
Puške, ktere oddajajo vstaši, niso za drugo rabo, nego za staro železje; mnogim manjka vizir, druge zopet nimajo petelinov in nekterim manjka celo cevi.
Go verne r Taft in pomožni tajnik Bacon sta se nastanila v palači.
Vodja liberalcev Alfredo Zayas prišel je k governerju Taftu in ga ]>o-vabil k zborovanju njegove stranke dne 14. t. m.
Washington, S. okt. V osti. da bode predsednik Roosevelt tla i povelje, nnj se del na Ciiibo namenjenega vojaštva pridrži v Zjedinjenih državah, niso resnične in te vesti so bile talkoj spočetka nekoliko sumljive. Pričele so krožiti minoli petek takoj po zaključku (kabinetne seje, in sicer radi tega, ker se je neki član kabineta v tem smislu izrazil.
Cuban ska junta ]>od vodstvom fa-moznega "colonel" Aguirreja, ktere glavni stan je bil dosedaj New York, mudi se sedaj v Washingtonu, da se posvetuje z odločilnimi Ikrogi in da agitira za generala Menaoola kot bodočega eiibanskega predsednika. — Predsednik Roosevelt je par vstašev sprejel in zoj>et drugi so bili v državnem oddelku. Vse so prijazno spre-jeli, kajti za sedaj se nečejo nikomur zameriti, niti komu Ikaj obljubiti.
General Menocal je glavar tako-zvane kubanske " velike vojske", katere člani so najpreje dobili od Zjedinjenih držav po $75. da so oddali svoje stare puške, nalkar so od eubanske vlade dobili še po $600 do $700 pokojnine. Sedaj so zopet lačni in z Meno-talom, kot novim predsednikom, za-mogla bi Cuba zopet dobiti od 15 do 30 milijonov posojila. Vladine pokojnine so pa prijetna priklada človeškemu živlenju, — vse to so se Cuban-
c-i naučili od Zjed. držav.
* # *
Tukajšnji cubansiki poslanik seiior Don Gonzales de Quesada, kteri je takoj, ko je postal Taft cubanski gover-ner, podal resignacijo, izjavlja, da ne odstopi. On se sedaj marljivo vozi na sprehod in njegov kočjaž je okrašen z veliko ikokardo v eubanskihh barvah. Poslanika Quesada je videti vsaki dan na šetnji po Pennsylvania Avenue. On je že dolgo vrsto let intimni prijatelj bivšega predsednika Estrada Palma. On odstopi emu/ predsedniku ponudil svoj stan v Washingtonu, ker je uverjen, da je Palma ostal na svoja stara leta brez vseh sredstev.
Quesadu zaupa tukajšnja vlada, katera mu je zelo naJklonjena in on ima največ nade, da postane po rekonstrukciji predsednik republike Cube, ako bi ne bil tako intimen prijatelj bivšega predsednika Palma. Vsekaiko pa ostane on poslanik v Washngtomi, kar tudi ni sl&bo, dokler republika Cuba sploh obstoji.
Vesti iz Rusije. Razdvojitev kadetov.
KONSEEVATIVNI DEL USTAVNIH DEMOKRATOV JE SVOJO STRANKO O S T A V I L.
Teroristi postajajo zopet živahne j i, gubernator in jeden general ranjena.
REAKCIJONARJI.
Helsingfors, 9. okt. Ustavni demokrat je so se razdvojili pri skupnem posvetovanju v tukajšnjem mestu in sicer radi znanega viborškega manifesta. Nasprotniki poročila izjavljajo, da odstranitev manifesta osmeši stranko pred volilci. Vodje konservativnega oddelka ustavnih demokratov so se napadu radikalcev umaknili, in ostavili boj glede manifesta. Konservativci bodo sedaj postali re-generaeijonisti, kterim se je Šipov že pridružil.
Sebastopolj, 9. okt. Ko se je poveljnik tukajšnje posadke, general Dumbac peljal včeraj v vojašnico bre-stovskega polka, je nekdo vrgel proti njemu bombo. General, ki je bil lahko ranjen, je streljal na napadalca, toda slednji je ušel. Voznik in dva ordo-nanca so težko ranjeni.
Smolensk, 9. okt. Kmetje v Mobki-nu so pri skupnem zborovanju sklenili najemnino za zemljišča pridržati in so sprejeli tudi druge radikalne sklepe.
Odesa, 9. okt. Predsednik zveze ruskega ljudstva, Dubrovin, in drugi u-radniki te zveze, kteri potujejo po Rusiji v prid bodočih volitev, dospeli so semkaj iz Petrograda. Na kolodvoru so jih pozdravili najvišji policijski uradniki, na kar jih je sprejel general Kaufcars. Zveza agituje v prid vlade.
Varšava. 8. okt. Tukaj so danes obesili tri po vojnem sodišče v smrt obsojeno teroriste.
Kazanj, 8. okt. Revolncijonarji so danes skušali zavratno umoriti pod-gubernatorja Kobjeto. Proti njemu so vnrli dve bombi, toda ranjen je le lahko. Napadalci so ušli.
Helsingfors, 8. okt. Tukaj se vrši konvencija ustavnih demokratov in pri tem je prišlo med radikalnimi in oknservativnimi člani stranke do spora radi viborškega manifesta. Poročilo, ktero je izdala stranka v obliki kompromisa, izjavljajo člani, da čas za izvršitev' onega mamifesta še ni prišel. Nasprotniki te izjave so pa vala strankinemu ugledu. Vsi pa odo mnenja, da bode taka izjava škodo-bravajo one točke, ktere določajo pasivni odpor glede plačevanja davkov in dajanja vojaških novincev.
Petrograd, 8. okt. V neko hišo v Petrogradu je vlomilo v oskrbnikovo stanovanje več mladih, dostojno oblečenih ljudi in izjavilo, da se nahaja pred vratmi bomba. Nato so pobrali imovine v vrednosti 200,000 rubljev in srečno pobegnili. V intendanturski zalogi so ukradli neznani tatovi mili jon vatlov platna v vrednosti 80,000 rubljev.
Poveljnik prve gardske konjeniške divizije, generalmajor Bezobrazov, je dobil od revolucijonarjev pismo, kjer stoji, da so ga obsodili na smrt. Svojo hišo v Petrogradu je dal utrditi in po noči nadzoruje vhode in izhode sam.
O izseljevanju iz Rusije so bili dosedaj objavljeni statistični podatki, iz kterih se razvidi, da se število izseljencev neprestano množi, zlasti v zadnjih letih se na leto izseljuje povprečno 200,000 osob. Rusov se izse-ljutfe prav malo. Malorusi se večji-del preseljujejo v iztočne rusike stepe; največ se izseljuje Židov. Poljakov in Litevcev, nadbaltiških Nemcev in Lo-tišev. Zidje po kišinevakem po gromu se izseljujejo trumoma, tako da število izseljencev presega naravni prirastek (75,000 naleto). Ako se računi, da vozni listek za vsakega izseljenea stane 50 rubljev, torej povprečno število izseljencev — 200,000 osob — potrosi na leto 10,000,000 rubljev, ki jih vse dobijo pa rob rod na društva. — Da bi ta dobiček ne prišel v nemške roke, ustanovile so se tudi izseljevalne postaje v Libavi in Odesi.
Iz Avstro-Ogrske. Ogrska proti zvezi.
OGRSKA DRŽAVNA POLOVICA ZAHTEVA DA AVSTRIJA SKLENE Z NJO TRGOVINSKO POGODBO, NE PA ZVEZO.
V prid splošne volilne pravice. — Socijalistična agitacija na Ogrskem.
DEMONSTRACIJE.
Sneg v Catakillih.
Kingston, N. Y., 9. okt. V Cats-killih je včeraj snežilo in zemlja je bila dalj Saša pokrita e snegom.
Budimpešta, 9. okt. Ogrska vlada priposlala je avstrijskej vladi v odobritev trgovinsko pogodbo, ktera naj nadomešča med obema vladama obstoječo trgovinsko zvezo. Ta za popolno ločitev Ogrske od Avstrije značilen korak ni nikogar iznenadil, kajti o tem je naznanil ogrski minister notranjih zadev Andrassv že dne 19. sept., ko je dejal: 1 'Mi ne maramo skleniti z Avstrijo trgovinsko zvezo, temveč le trgovinsko {»godbo.''
Po vsej Ogrski so pričeli socijalisti ■kar najživahnejše agitirati v prid splošne volii'ne pravice. V tridesetih ogrskih mestih so se vršile veiike demonstracije v prid splošne volilne pravice.
Dunaj, 9. okt. Odsek za volilno reformo je končal danes razpravo o volilnih komisijah. Na predlog dr. Krama ta se je sprejela točka, da smejo v volilnem lokalu biti navzoči samo oni volilci, ki imajo legitimacije. Ivo odda voliiec svoj glas, mora nemudoma zapustiti volišče. Ako je treba, lahko volilna komisija sklene, da mora vsak voliiec posamično priti v volilni lokal. — Stranke, ki so postavile kandidate smejo imeti v volilnem lokalu 3 do 5 zaupnikov, ki lahko ostanejo tam do konca volitve. Ti zaupniki se morajo imenovati pred volitvijo. Agitacije ali nagovoru v volilnem okraju, so pre povedani. Dr. Stranski je stavil predlog. naj bi bil tudi skrutinij javen. Ta predlog je bil odklonjen z vsemi proti sedem glasovom.
DVE RODBINSKI ZALOIGRI V CHICAGU.
Jedvo omožena Mary Hackerjeva si je prorezala vrat; Hollander se je ustrelil.
Chicago, 111., 9. okt. Včeraj sta sa tukaj ob jednej in istej uri izvršili dve rodbinski žaloigri in sicer obe na jednem in istem bloku na Milwaukee Ave. Gospa Mary Hackerjeva, stara šele devetnajst let in tri mesece poročena, dejala je svojemu možu, da si bode prorezala vrat. Njen mož jej je skušal odvzeti nož, toda kljub temu se jej je posrečilo prorezati vrat. U-mrla je na mestu. Pet hiš dalje v istem bloku je Bartholomew Hollander naznanil svojej ženi, da se bode ustrelil. Ona mu je skušala revolver odvzeti, toda to se jej ni posrečilo in njen moz se je pred njenimi očmi u-strelil.
Prerok Dowie ostane v Zionu.
Chicago, 111., 9. okt. John Alexander Dowie, odslovljeni prorok Zioni-stov, je sklenil, da ne potuje v Mexico, kakor je prvotno nameraval, da bi tam sklenil zadnje dni svojega življenja. On izjavlja sedaj, da se mu je v spanju — prikazal Bog in mu ukazal ostati v Zion City ter nadaljevati svoje zapričeto delo. On namerava sedaj najeti v Chicagu posojilo v znesku $1,000,000 in tako popraviti zgubljeni ugled svoje vere.
Štrajk pri Southern železnici.
Washingto , 9. okt. Mašinisti Southern železnici so pričeli včeraj štrajkati, ker jim vodstvo ni hotelo povišati plače za dva in pol centa na uro in skrajšati dnevni delavni čas na devet ur.
Dvanajstletna samomorilka.
Owosso, Mieh., 9. okt. Dvanajstletna deklica Bessie Girardi izvršila je danes samomor s tem, da se je v navzonosti svojih sošolk zastrupila. Samomor je izvršila radi branja raznih senzacijonelnih povesti.
Razne novosti
iz inozemstva.
BLAGAJNA POTOPLJENEGA ITALIJANSKEGA PARNIKA SI-RIO JE PRAZNA; KAPITAN JO JE BAJE SPRAZNIL?
Strajk pekov v Parizu; večina pari-žanskih pekarn zaprtih.
AMERIŠKE KRIŽARKE V PORT SAIDU.
Paris, S. ofrt. "Echo de Paris" objavlja danes poročilo iz Cartagene na Španskem, ktero naznanja, da je bila blagajna potopljenega italijanskega parnika Sirio, ko so jo sedaj odprli —- prazna. To je obudilo veliko senzacijvo in radi tega se sedaj domneva, da je kapitan pamik namenoma potopil, da bi tako prikril tatvino. Parnik Sirio je potopil v avgustu t. 1. pri otoku K "miga s in utonilo je karih 150 osob.
Paris, S. okt. Do strajka tukajšnjih pekov, kteri so hoteli z delom prenehati v prid nedeljskega počitka, ni prišlo in tukaj vlada povsodi mir. Pekarne straži policija.
Bruselj, S. okt. Iz Carigrada se poroča tukajšnjemu listu 4iLe Petit Bleu" namerava sultan reorganizo-vati turško orožništvo v vilajetih Smirna, Bejrut in Drinopo je. Reorganizacijo bode poveril belgijskim častnikom, kteri so sedaj delovali na tem polju v Macedoniji. V<e švedske in norveške častnike, kteri so v Macedoniji, bode sedaj odslovil.
London, S. okt. Vesti o zaroki velikega kneza Mihajla Nikolajeviča, brata ruskega carja, s princezinjo Viktorijo Patricijo Coimemaughtsko,
nečakinjo 'kra.ja Edwarda, se danes uradoma dementuje tukaj, kakor tudi v Petrogradu.
Paris. 0. okt. Tukajšnji peki so pričeli štrajkati in večina pekarn je vsled tega zaprtih. Kljub temu je pa v mestu dovolj kruha in tudi do nemirov ni nikjer prišlo. Od 2156 pekarn je le 122 odprtih.
Port Said, Ejript, 0. okt. Ameriško b rodov je (križa rk pod poveljni-stvom rear-admirala Brownsona do-spelo je semkaj iz Grške.
VELIKANSKI POŽAR.
Gozdni požari v dolini San Fernando California.
Los Angeles, Cal., 9. okt. Velikan ski gozdni požar, kteri divja že od mi nolega petka nadalje v dolini San Fernando, razdejal je vse polno hiš farmerjev in živinorejcev, ktera po slopja so last Standard Oil Co. Škodo še niso cenili, kajti požar Še vedno ni omejen.
VABILO NA NAROCBO!
Nastopili smo zadnje četrtletje v tem letu in ob tej priliki vabimo naše rojake v naročbo 'GLAS NARODA'. 0 list u samem menimo nam ni potreba pisati: dobro blago se samo hvali, iu to velja o "Glasu Naroda". Kdor nepristransko sodi, mora reči, da je "Glas Naroda" najboljši slovenski list v tej deželi in popolnoma neodvisen, zato se je pa tudi tako ze'o razširil in se še razširja.
Vse one rojake, kteri še niso naročeni na "Glas Naroda", vabimo v naš krog, ker za
75 centov
ga v-a^do dobiva >k< zi tri mesece.
Vse one gg. naročnike, kterim je pa naročnina potekla, pa prosimo, da blago vole isto kmalo doposlati, ker vsakdo ve, da dnevna izdaja nas velja ogromno svoto na leto i:- le stroške le zamoremo j> kriti z dohod-.i lista.
Upravništvo "Glasa Naroda".
POSLOVANJE VOJNEGA SO-SODIŠČA.
Poročilo generalnega avditorja o sodnih obravnavah proti častnikom in moštvu.
Washington, S. okt. Generalni av-ditor zveziue vojske, general Georire B. Davis, naznanja v svojem letnem poročilu, da so imela vojna sodišča v niinolem letu opraviti z 459G sodnimi slučaji. Petdeset obravnav odpade na častnike, od kterih jih je bilo 42 obsojenih in osem oproščenih. Štirje častniki so bili degradovani. dva sta morala odstopiti v prid vojaške službe. Petdeset odstotkov vojaških slučajev se je zaključilo z odslovitvijo z ukorom iz vojske. Število pri vojnem sodišču obravnavanih slučajev je v primeri s prejšnjim letom nazadovalo 7. a 204.
Umor v Minneapolisu.
V Minneapolisu. Minn., je John Quirk ustrelil žurnalista W. A. Da-vella, ker se je preveč zanimal za Quirkove ponisovljenko.
Nezgoda na železnici.
Na TVestern & Atlantic železnici skočil je raz tir pri Daltonu, Tenn., nek potniški vlak. Kurilec Hughes in strojevodja Bennet sta mrtva, več potnikov je ranjenih.
Nova križarka.
Newport News, Va.. 7. okt. V prisotnosti več nego 10,000 gledalcev so spustili včeraj v ladjedelnici Newport News Shipbuilding Co. & Dry Dock Co. novo oklopno križarko North Carolina na morje. Novo vojno ladijo je krstila hči governerja države North Caroline, Miss Rebeka Williams Glenn. North Carolina nosi 14.500 ton in je dolga 502 in široka 72 čevljev.
Dekleta odpeljali.
V Parizu se je nedavno vračala s eestno železnico iz cerkve hči uglednega trgovca. Ko je izstopila, so jo potisnili neznani ljudje v neki avtomobil in odpeljali. Dekle je zgubilo zavest in se prebudilo onečaščeno par ur kasneje na klopi polesr kolodvora.
Prepovedano uživanje opija na Kitajskem.
Na Kitajskem so izdali ukaz, ki prepove uživanje opija po desetih letih domačinom in ptujcem. Ukaz ostro obsoja razvado o uživanju opija in zapove državnemu svetu, naj strogo izvede zapoved.
DLETANJE PAKNIKOV. Doipali le:
Main S. oktobra iz Bremena s I960 potniki.
Noordam S. okt. iz Rotterdama s G71 potniki.
La Bretagne S. okt. iz Havre s 1216 potniki.
Kroonland S. okt. iz Antwerpena s 1153 potniki.
Deipeti imaje:
Cevic iz Liverpoola.
Furnessia iz Glasgowa.
Armenian iz Liverpoola.
Kaiser Wilhe'.m II. iz Bremena.
Friedrich der Grosse iz Bremena.
Noordam iz Rotterdama.
Teutonic iz Liverpoola.
Patricia iz Hamburga.
Deutschland iz Hamburga.
La To ura in e iz Havre.
Cedrie iz Liverpoola.
I"'t ruria iz Liverpoola.
New York iz Southamptona.
Vaderland iz Antwerpena.
Moltke iz Genove.
NieuAv Amsterdam iz Rotterdama.
Carmania iz Liverpoola.
Bovic iz Liverpoola.
Gertv iz Trsta.
La Ix>rraine 11. okt. v Havre.
Odpluli bo:
Kaiser Wilhelm der Grosse 9. okt. v
Bremen. Caronia 9. okt. v Liverpool. Cevic 9. okt. v Liverpool.
Otplmli Me:
Oceanic 10. okt. v Liverpool. Potsdam 10. okt. v Rotterdam. La Lorrine 11. okt. v Havre. Kaiserin Auguste Victoria 11. okt. v
Hamburg. Bremen 11. okt. v Bremen. St. Paul 13. okt. v Southampton. Campania 13. okt. v Liverpool. Kroonland 13. okt. v Antwerpen. Princess Irene 13. okt. v Genovo. Furnessia 13. okt. v Glasgow. Batavia 13. okt. v Hamburg. La Bretagne 13. o<kt. v Havre.
... ... ..........a .
"GLAS NARODA"
Uit sloveMfclta delavcev v Ameriki.
Izdaja ciovenako tiskovno društvo
F^ANK SAK^ER, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11, julija 1»06.
ti velja list za Ameriko . . . $-3.00
" po! leta............. 1.50
Za fevropo, za vse leto.......4.50
" '« " pol leta.......2.50
" " " četrt leta......1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve
"GLAS ...-m,Ul>A" izhaja vsak d:tn i --vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issaed every day, except Sundays and Holidays, Subscription yearly $3.00.
Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne Mtisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov yro*imo. da se nam tudi prejšnje bivali-s e n.iznani. da hitreje najdemo aslov-r k Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Cilii« INaroda" 109 Greenwich Street, New York City.
Telefon 1279 Rector.
Nedeljski počitek pri nas in drugod.
V	rax:lih naših mestih vršili so
1 dni pi%»te>tni >hodi meščanov proti i- ayorjem, kteri hočejo uvesti neilelj--«ki (»fK-irek. Taki protestni shodi so hvalevredni in legitimni, kajti puri-tan-kej ideji, ktera je izposlovala že 111 nosjo n smiselnih zakonov, vsak pameten človek nasprotuje.
Vendar pa :. a;i državljani s svojimi prutesfi v tem pogledu le malo dosežejo, in sicer radi tega, ker — preveč zahtevajo, natančno po francoskem izreku: "Kdor ln>ee preveč prijeti, običajno v.-e spusti."
Napram tendenci uvedbe puritan-sire nedel je a i prisilnega miru ob nedeljah, oziroma "Sabbath Observance", zahtevamo popolno in neomejeno s>%\>b>d'» .»b nedeljah, namreč tali')	lo, oziroma nedeljo, ktero f-» nazivljali preje v Angliji "kontinentalno ue-leijo".
Take nt-lelje dandanašnji ni več! V nek te rili krajih Evrope se nedeljski mir postavnim potom prisili in I nekod i -> med božjo službo celo fi »siihie zaprte, dočim velja t«) za pro-d:i jahu-e še v ver,jem smislu.
V	liVril .ej Franciji, ktera se je < ■ >'• •'.' a 1 vsakega cerkvenega a, a, ■■.•j« tudi zakonitim potom ii -<i de j>;i j»<n-itek. seveda ne iz v . : i. • :nv ."• iz «'-lovekol iabnih raz-
1
Cubanski vstaši.
Ker prihajajo iz Havane ugodna Izročila, ktera jednogiasno zatrjujejo, da bode na Cubi v primeroma kratkem času zopet rse v najlepšem redu, bode gotovo zanimivo, a!ko maio nataneneje razmotrivamo o cubanskih vstaših.
Nek Američan, posestnik malega sladkor j evega nasada blizo Marianao, kjer je poletni stan ameriškega poslanika. pri poslal je svojej v Washing-
t >nu se mudeče j soprogi popis zadr-zanja cubanskih vstaŠev. Lz tega pisma posnamemo sledeče:
"Žal mi je, da je stvar tako uravnana, kajti to pomenja le začasni mir. Cubanska ideja o svobodi ni nič druzega, nego mastna \\adina služba, pri k t ere j se lahko živi brez dela. Ker pa takih sktžb za vse patrijote ni dovolj, postanejo propadli politični kandidati revolucijonarji, kajti pleniti je izdatno ložje nego delati. Tako bode vedno ostalo, dokler bodo Cubanci sami na krmilu. Sedanja vstaja je tretja tekom jednega leta.
"Minoli četrtek (zadnji v septembru) prišli so general Barroso in par njegovih častnikov na moj nasad. Vsi -o biii zelo vljudni — a la cubana — in so me izpraševali le o vladinem vojaštvu itd. Povabil sem jih v hišo in medtem, ko so pili mas whiskey in kadili, zatrdil mi je Barroso svoje prijateljstvo m varstvo. Dejal mi je, naj se ne vznemirjam, 'ker oni ne bodo dopustili, da se pri meni kaj poškoduje. Končno so odšli. Jedva pa, da so zginoli za gričem, že so njihovi vstaši odjezdili z mojim konjem, kte-rega so na paši vjeli. To je biio zadnje, kar sem videl od mojega konja. Upam, da bodem nekoč generalu Barrosu lahko v oči dejal, da je lažnjivec in 'konjski tat. Kasneje so prišli štirje vstaši in so mi ponudili, da bodo konja vrnili, ako jim dam suknjo za dež, ktera je visela na verandi. Jaz sem jim dejal, naj gTedo k vragu. Potem je jeden izmed njih pomeril s puško na-me in mi ukazal, naj mu prinesem suknjo. Jaz sem moj prejšnji izrek ponovil in — vstaši so odšli z grožnjo, da bode že njihov "commandante" z menoj obraeur nal."
Sedaj, ko je ameriško vojaštvo na C-ubi, vlada tamkaj tudi mir, toda ako bi washingtonska vlada vojaštvo odpozvala, se vstaja gotovo takoj prične. Razoroževanje vstašev sicer dobro napreduje, toda ukradenih konj se jim oblasti ne upajo odvzeti, iker se je bati, da si potem ne prilaste drugih konj. Radi tega smo uverjeni, da bode ameriško vojaštvo ostalo še dol 2:0 na Cubi.
! f : tudi o s v ob« hI ne j Švici; o - ia. :se more biti govora, ..t., ■ M-ivajo ■ b nede.jali zgolj
h razlogov
. >i m »rali tudi naši držav-vati. Nedelja mora biti 1 i . «:ievanja za vse: za de-1 .:!. : ke, za vsa'kega "shop-in za vsako šiviljo. To no / - z ožin ni na naše nana ono, kar imenujemo svobodo".
vsaka prava svoboda ima -je iu oziri, ktere zahtevamo zalitevajo tudi, da uvažujemo
• de število v resnici veliko uio, ali pa naj bodo ti ljudje Mesijo ne! no religijozni", ozi-fa na tiki in naj tvorijo kot i 10 aH manjšino prebivalstva: i:n > uvaževati tudi njena euv-iazore.
glavna mi»ei zakonov za ne-j»>w-itek v Franciji in Angliji isel mora prevladati tudi pri
0	raztresenih ljudeh.
1	ie Musset je bil tako raz-la je v skodelico kave, ki rmi
virala mlada dama, vr_rel 50 v. <er je misli , da prosjači a* za kak dobrodelni namen. ?<'i matematik Ampere je pri-hudem nalivu ves premočen j v do žil je dežnik v posteljo lel. da bi se ne prehladil, sam • tlačil v stojalo za dežnike, ' .cedi . Ako dogodba ni res-je pa vendar dol ro izmi-
balon, ki ga je možno ravnati.
t ■ I'ar i za javljajo, da je zrakopla-•<• S> lt is-Dumont storil prvi poskus • krat 1;.» daljavo s svojim novim ti >in>m v obliki zmaja. Brez vsake »zgode se je vrnil nazaj na isto me-», iz eterega je izšel. San:os-Du-ot javlja, da je problem baf ona za rarnavanje gibanja povsem rešen.
Demonstracija v Trstu
V Trstu, dne 22. sept.
Ves ta teden vlada v Trstu pravo — >red pustno življenje. Jedva se ti dobro stemni. pa prilezejo iz vseh kotov in krajev razne poulične "armade" pred magistrat, kjer se začne vpitje in žvižganje in odkoder se potem nadaljujejo po korzu in bližnjih večjih u.icah. Tako sc zberejo v znani 'kavarni "Al Mtmieipio" najne-sramsnejsi irredentist i — ponajveč vslužbenci z magistrata — medtem ko se pred kavarno postavijo v "Reih uttid Glied" takozvani "patriattiei" ali še rajši imenovani "lecapiotici" neka čudna zmes mladih avstrijskih patrijotov, samih laških mladeničev, ki ima namen na uiiei preganjati tržaško (kamoro in iridento. Včasih se prikažejo tudi še odlomki sicer bolj resnih soeijalistov. In potem se začne žvižganje, tulenje in kričanje: Viva rita.ia. viva l'Austria, abbasso 1' Austria, viva il socialismo, itd. Vse prek tedaj kriči in tuli, dokler ne poseže vmes policija in ne razžene te bojne trume, ki so vsak čas pripravljene k spopadu___
Kakor rečeno, traja že ves teden ta večerni in politični karneval v Trstu. Odkar se je namreč vršil tukaj dijaški shod, na kojega je sicer došlo nek a j laških dijakov iz Istrije in Dalmacije, za kojega se pa pravzaprav živ krst v Trstu ni zmenil, ni č miru. Že v soboto ob prihodu teh dijakov se je govorilo in šepetalo, da se hočejo iridentisti maščevati radi Reke in Zadra in da hočejo napasti "Narodni Dom'. Toda iri-lenta si je stvar premislila ter je rajši v nedeljo razgrajala in kričala po ulicah. Te irredentovske demonstracije so našle takoj svoj odmev in takoj so prikoraka i tudi "avstrijski patrijo-tje" in zavzeli pred iredentovskim brlogom, kavarni "Al Municipio", bojno pozicijo, nakar so se izvršili znani spopadi in spopadki.
Kakor v nedeljo, tako je tudi v ponedeljek okrog 8. ure zvečer začelo mrgoleti dkrog večkrat imenovane kavarne, ki je imela še od prejšnjega dne sem nekaj razbitih šip. Ta večer so bili " patriottici" nastopili v večini in pozdravljali tekom večera z najrazličnejšimi kriki a la yiva Trieste austriaca, Viva Francesco Giuseppe, abbasso Vittorio
Emanuele itd. v ik a varni zbrano ire-den to — ter jo ometovali s poleaito. Le-ta jje seveda začela takoj odgovarjati. In vsled vedno večje živahnosti je Saoraia poseči vmes policija, tki je iredento potisnila nazaj in motri v kavarno, d oči m so avstrijski navdušenci ostali zunaj na trgu. Menda ni bilo dovolj policije na licu mesta in se tedaj ni dalo -drugače postopati v že precej kritičnem položaju.
Vsled tega postopanja policije pa je nastal ogenj v strehi. Vsa kamora, vesoljna iredenta je raz sebe in bluje po tukajšnjih listih zoper tržaško po-.icijo svoj žolč, češ, da je pri pone-deljski demonstraciji postopala pristransko, da je pustila "patrijotom" proste roke in prosto pot, medtem ko je laško gospodo potisnila v kavarno itd. itd.
Pa ne samo po časnikih, marveč tudi na drug način je poskusila iredenta ohladiti svojo vročo jezo nad tržaško policijo, ker je bila itak vpeljana najstrožja preiskava radi de-nuneijacij po listih. In zgodilo se je, da je dr. Venezian, podžupan tržaški in poglavar vse iredente na avstrijskih tleh, letel nad policijsko ravnateljstvo naravnost nad dvornega svetnika Manussija in ga — če tudi ne direktno — oštel radi postopanja policije. Pa tudi to še »i zadostovalo. Poleg Veneziana pridrl je nad policijsko ravnateljstvo tudi znani Mazo-rana, znan najbolj pod imenom "Maestro m-uratore" in poleg tega tudi tržaški državni poslanec. In tudi on je energično protestiral nasproti Ma-nussiju, očitajoč mu posredno, da je jKjlicija sama s svojim postopanjem demonstrirala zoper laško tržaško meščanstvo.
Človek bi utegnil misliti, da bi bila zadostovala ta dva protesta. AJi temu ni tako. Tud laški generalni konzul baron Squitti moral seveda poseči vmes in se je radi teh čez vse smešnih predpustnih demonstracij oglasil naravnost pri tržaškem na-mestništvu, kjer je "v imenu laškega kraljestva" protestiral zoper tržaško policijo in se pritoževal napram grofu Schaffgotsehuf čez njeno pristra-nost itd.
Talko so iz otročjih demonstracij, ki so jih laški tržaški .smrkavci uganjali med seboj, naenkrat izrastle politične in diplomatične afere, ki se popisujejo sedaj po vseh laških časopisih z nekaikim zadovoljstvom in ponosom.
In to je, radi česar smo se tudi mi dotaknili teh smešnih dogodljajev. Nam Slovencem je pač desetkrat vse jedno, kaj da počno ti laški "monel-li" med seboj in radi nas traja lahko ta poulični in politični karneval celo leto. Tudi za njih vpitje nam ni mar in naj se glasi "eviva 1'Italia" ali "morte all' Austria" in kalkoricoii hoče. Vse to naj zanima edino le policijo, ki j>ostopa s to tržaško mula-rijo še vse premilo. Če se ima n. pr. v Ljubljani goditi kaka še tako nedolžna manifestacija, se hitro kon-signira celo orožništvo iz vse ljubljanske okolice, ki postopa — kakor smo videli — z vso strogostjo. Tukaj v Trstu pa rogovilijo, kakor rečeno, že od sobote sem predpustne prikazni in pošasti po mestu. Aii dosedaj se še ni posrečilo cenjeni tržaški policiji pregnati te razgrajače in postopače; kajti o kaki resni demonstraciji niti govora ne more biti. In zakaj ? Radi tega, ker je prepopustljiva ta preljuba tržaška policija in ker ne pozna edino pravilne stroge mere zoper tržaško kamoro in od nje najete in plačane razgrajače.
Sedaj pa se jej je grdo izplačala ta ljubeznivost in ta popustljivost. In le to edino se nam zdi na celi tej stvari prav težiko razumljivo, kako da je policijski ravnatelj Manussi mogel tako pre prijazno sprejeti dr. Veneziana in mu zagotoviti vse polno oproščen zajed no s hudim obžalovanjem vseh dogodkov! In tudi nastop rofa Sehaffgotscha nasproti laškemu konzulu je bil gotovo premehak in preveč poln opravičb in obžalovanj. Kje pa smo pravzaprav? Kaj pa ima tr .Venezian iskati pravzaprav pri državni policiji? In tkaj ima laški konzul opraviti pri avstrijskem namestniku, če se nekaj laških demonstrantov v Trstu poprime med seboj ? Po našem mnenju je ta nastop skrajno nesramna ingerenca iredentovskih capi" tu v Trstu in radi tega bi morala gg. Manussi kaikor tudi SehafE-gotseh — če tudi v rokovicah — tem nepoklicanim pri tože vatel jem. to edino, pravo sta;išče pošteno pojasniti. Tako pa bode tržaška kamora, ki dobiva vedno večje denarne podpore iz blaženega kraljestva, avstrijskim ob-lastvom, ki se ji z Hohenlokem vred povsod klanja, — Bog ne daj, da bi se zamerila — v istini zrastla čez glavo. Prav v dobrem spominu nam je še, s kako pre potenco se je po uttnoru ranjke cesarice Elizabete, — ko so se v tržaški slovenski okolici zače.a pojavljati sovražtva zoper La-hone, zlasti zoper takozvane "regni-coli", — vodil na okrog laški generalni konzul ter "inšpiciral" postopanje avstrijskih orožnikov in redarjev! In če se pomisli, da se včeraj pri slav-nosti spomina na 20. september v Rimu na trgu Porta Pia med slavnostnim govorom začul nelki glas "Viva
Trento e Trieste'potem se ta strahovita vljudnost ^avstrijskih oblastij napram iredenii tu v Trstu še veliko težje ražome.	S. N.
Voznik it. 23.
— Slika iz madridskega življenja. —
Visoko gori na boku svoje kočije sedel je dremajoč kočjaž ter sanjal sa nje pravičnega. Oblečen je bil v narodno nošo, na glavi velikansko klo-bučinasto pokrivalo s širokimi krajci.
"Hej, halo, prijatelj!"
"Kaj dobrega?" odzove se v spanju kočijaž, kaikor bi govoril s starim znancem.
"Ali je že pozno?" vprašam ga.
"Odprite Te oči, pa bodete takoj videli in vedeli."
"Prav imate, na to niti mislil nisem."
Ozrem se na stolp mestne hiše ter pravim:
"Dvanajst minut čez tri."
"Natančno", pritrdil mi je kočjaž ter se jel polagoma gibati. Njegov konj, pristen potomec slavne plemenite Rozinante, obrnil je glavo, kot bi hotel vprašati:
"Kaj, ali je mogoče potnik, ki se hoče voziti? Kaj talkega se že davno ni pripetilo."
"Peljite me v Calle Serrano štev. 40."
"Prav, prav", kočjaž kimaje leno pritrdi; "v Calle Serano, no, no!"
"Da, prijatelj; pa malo hitite in poženite, meni se mudi."
Kočijaž pa se ni vedel, kot bi se mu kam mudilo. Počasi je vzel raz konja odejo ter je zvijal; potem si je mirno sukal ter prižigal svaičico, mirnoduš-no puhajoč oblačke dima, je venomer ponavljal: "V Calle Serrano, tako; no, no, v Calle Serrano."
Naposled smo se vendar premaknili z mesta.Cetudi je voznik konja včasih male potipal z bičem po suhih rebrih, krevsalo je Ikijuse v vedn^enakem počasnem diru.
"Rekel sem vam, da se mi mudi. Poženite vendar nekoliko !''
Voznilk se malo obrne z rameni ter odvrne:
"Ne skrbite, pridemo še zadosti zgodaj. Dan je še dolg!"
Pripeljali smo se v Calle Mayor; tam je privozil nasproti drug voznik. Oba sta ustavila konja ter se jela razgovarjati. V drugem vozni sedel je tudi nek gospod, na čegar pogledu se izrazito čitalo vprašanje: "Ali do-spemo še danes do omenjenega kra-ja?"
Minuta je potekla za minuto, a voznika sta se neprenehoma razgo-varjala. Gospod v drugi kočiji postajal je nestrpljiv ter zalklical:
"To je že od sile! Ali se mislite, vi lenoba, še premakniti od tod?"
"Oho!" ogrlasi se njegov voznik, 1 'le ne žalite me, drugače vam pokažem!" ter dvigne s sumljivo gesto bič kvišku.
Gospod se je razljutil, toda jaz sem mu dal znamenje, naj se pomiri; zato se je izdaihnivŠi nejevoljno udil v svojo o sodo.
Končno je vendar napočil čas naše rešitve. Oba prijatelja sta si podala vsak iz svojega prostora roke ter si jih krepko stiskala. Nato sta se jeli kočiji polagoma premikati. Zdelo se mi je celo, da je moj voznik .nekoliko hitreje vozil, kar me je jako razveselilo.
Ob vog.u osedne hiše pa smo se vnovič ustavili.
"Kaj pa se je pripetilo?" vprašam voznika.
"Le tre not ek, gospod! Žveplenke so mi pošle, pa bi si rad prižgal sval-čico."
Rekši stopi raz voz ter koraČi v bližnjo prodajalno.
Nevoljen sem gledal za njim. V prodajalni dobil je starega znanca-duhovnika, iki je imel v roki malo nosljačo.
"0, don Luka, dober dan! Kako se vam godi?"
"Ej, tako; slabo je, slabo."
"Ali nimate nič pogrebov, porok in krstov? Na svidenje, don Luka; vozim nekega potnika, ki celo pot ne počne druzega, kot godrnja. Na svidenje!"
Voznik se je srečno vrnil ter zopet smo se jeli pomikati dalje. V ulici Puerto del Sol nam je prikorakalo j nasproti vojaštvo z godbo na čelu. 'Voznik je ustavil', se obrnil ter gledal za koraJkajoČimi četami.
"Krepki, zali mladeniči, ali ne?" vprašal me je.
"Da, da, krepki so... toda — ali nečete malo pognati?"
Voznik je mrmral nekaj, česar nisem mogel razumeti ter tlesknil z bičem. Njegova Rozinanta je malo poskočila z zadnjima nogama. Prerili smo se ^kozi množico ljudi in dospeli do vodometa Cibales.
"Hvala Bogu", sem si komaj mislil; "sedaj nismo več daleč!"
Že zopet smo obstali.
Mimo je šel duhovnik, ki je nesel bolniku "zadnjo popotnico". Pred njim hodil j« zvončkaje mlad dečko. Šetalci so se ustavljali, odkrivali glave ter poklekovali pred Bogom.
Moj voznik se je obrnil k meni ter me vprttšal:
"Ali naj ponudimo duhovniku
VOB?"
Temui pa nisem mogel ugovarjati, ker je v Madridu tak običaj, zato sem dal duhovniku znamenje ter mu ponudil proštor v kočiji, kar je ocn rade volje sprejel.	dalje vozil jfe
voznik odkrit. Pred vozom stopal je deček z zvončkom. Za temi šlo je nekaj pobožnih Ijudij, enia. odEčha gospa, dva dijaka, ena pestunja ter jaz. Vsi smo hodili za vozom. Ljudje, ktere smo srečavali, poiklekovali so in ustavljali so se vsi vozovi.
(Konee jrihodnjič.)
I o v© n s k 3 katoildk

POZOR!
Koncem meseca septembra ušla mi je žena Marija iz Greenwich, Pa., v Thomas,' W. Va., ter se tam nalagala, da je žena Toneta Lustig, kteri je bil pri nama na hrani in stanu in je odpotoval 7 dni pred ubegom moje žene v Thomas, W. Va. Moja žena pisala se je preje Marija Leskovec, doma iz Godoviča na Notranjskem. Stara je 24 let, visoke postave in govori jako trlasno.
Torej, rojaki, naznanjam vam, da omenjena nista poročena, pač pa sem jaz podpisani »jen pravi mož, sedaj v Connemaugh, Pa.
John Mik'avcic, P. O. Box 126, Connemaugh, Pa.
POZOR, ROJAKI!
Podpisani naznanjam, da mi je ušla žena ter mi je zapustila fanta 20 mesecev starega. Doma je iz Skofelce pri Ljubljani in je zgoraj naslikana. Na obrazu ima ostalo znamenje, ko se je vsekala. Šla je z možem Miike Hauptman, kteri ima ženo in 5 let starega fanta v Hrastniku, Spodnje Štajersko. Zmanjkalo je pri nbegu meni $200, bratu od ubeglega nnča pa $45. Kdor izmed rojakov poLive za njih naslov, naj ga blagovoli naznaniti meni, za kar mu bodem zelo hvaležen. Žena je stara 18V& leta.
Charles Grnšovnik.
P. O. Box O,	Hezron, Colo.
(8-10—10).
podp. društvo
a

is
Zlečflnjene države Severne Amerike, Sedež: Forest Cit^\ Pa.
dn# 3U Januarja I903 -v državi PennKyt^<i(ric
-o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run", Pa. I- tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. D. tajnik: ALOJP1J ZA VER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City/Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest Citv, Pa. ANTON PIRNAT, Box Si, Durvea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas, Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopki naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Kje je FRAN FERENČAK? Zvedel sem, da se je ubil pred enim letom, kje, ne vem. Kdor rojakov kaj ve od mojega brata, prosim, da bi mi naznanil. — Andrej Fe-renčak, 5906 Si. Clair Ave., Cleveland, Ohio.	(8-10—10)
SLOVENKE DOBE DELO.
Podpisani vzamem v službo takoj DVE DEKLETI, kterih delo bi bilo samo v saloonu. Plačam $20.00 na mesec. Vprašati je pri:
Frank Sad ar,
405 Elm Street, Leadville, Colo. (8-9—10)
ŽENTTNA PONUDBA.
Izobraženi mladenič, Kranjec, 32 let star, s stalno službo, želi dopiso-
vati z marljivo meščansko naobraženo gospico ali tudi mlado vdovo, in sicer radi eventuelne ženitve. Dopise blagovolite nasloviti na:
H. H., Lake Shore Bank, Cor. Willson & St. Clair Avenue,
Cleveland, Ohio.
(9-10—10)
JOHN VENZEL, 1017 E. >52nd St., N. E., Cleveland, 0.
Izdelovalec kranjfkih in nemlkih
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdeloTani« in popravljenje harmonik. Delo na-pravim na zahtevanj© naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od fsd do $45. P^clČe so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri-vrstnim i« od M5 do JSO
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
ME. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cenj. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah.
FRANK SAKSER CO.
(*'Glas Naroda.")
dosežejo v
CI! ZDRAMITE SE!
Pred Vami je odprta pot, ki Vas do zdravja vodi.
vsakim dnem pridejo novi dokazi od bolnikov o vspešnem zdravljenju, kterega
MEDICAL INSTITUTE V NEW Y0RK-U,
Kaj takega iS« svet videl ni 1
Iz vsi-h strnili Amerike pridejo pismu od "bolnih Slovencev prof eserju našega zavoda. A'saki dan <l«>«pi'sto m sto 11 kili pisem. Zdravila našega profesorja so jih linijo ozdravele, mnogim so bolečine olajšale po vsili mestih in vaseh.
OZDRAVLJEN BOLNIK IZ DALEČ.
Jaz nižje podpisani iz avl'.i m, da sem za moje popolno ozdravljenje dolžnik zdravniku za zdravila, ktere mi je poslal z obratno pošto profesor Universal Medical Institute v New Yorku. Trpel sem dolgo časa na glavobolu, v hrbtu, zaprtju, nervoznosti in želodec mi je bil tako oslabel, da ni mogel skoraj nič prebavljati. Dokler so me drugi zdravniki zdravili sera le denarzaman trosil in Čas <. ubil.
Danes sem popolnoma ozdravljen ter me veže dolžnost, da se gori imenovanem rofesorju zahvalim in ob enem dovoljujem, da to izjavo v novinah tiskati da.
Valhalla, N. Y. 7. julija 1903.
Aug-- Reči nI
Priče: Ig. Toraveskič, 124 E. 89 St., N. Y.,' H- Bakerič, 32 Stanton St., N. Y.
OZDRAVLJENA OD BOLEZNI V KOSTEH.
Cenjeni gospod profesor 1
Se javno zahvaljujem profesorju Universal Medical Institute v New York-u, kteri mi e ozdravel tekom jetinega meseca mojo hčerko od bolezni v nogi, ktero drugi zdravniki niso mogli ozdraveli, niti napraviti da bi mala hoditi mogla.
Še enkrat se Vam zahvaljujem ter Vam prilagam fotografijo moje hčerke, z opombo da jo smete ponatisniti dati ter vsim priporočam, kteri trpe na kakej bolezni, da se obrnejo na Universal Medical Institute v New Yorku, kajti to je edini zavod kjer se more hitro ozdraveti^
Ida Rutillč, Boz 116, Dupiey, Pa.
Trpite li, na kteri teh bolezni! Trganjn, .oslabelosti srea, nalezljiTih bolezni, mezulji ali turi, bolezni na očeh, ušesih, grla, nosa, prsih, izpadanju las, bolezni v želodcu, v maternici, zlati žili; šankarju, sifiliji, moške nesposobnosti, nerroze, kašlja, oinedleTiee. belega toka, nerednega mesečnega toka, bolečin t hrfttniu drobn, zaprtja ali kake druge posebne bolezni.
Ako trpite na kterej teh imenovanih bolezni ali pa od kakošne druge, zdravila našega profesorja Vam darujejo zopet življenje. Te vlivajo v vaše oslabele ude novo življenje, vašo kri čiste in Vas v s.ikem c bziru krepijo. Dan za dnevom se čutit'1 močnejši v kratkem času kakor prerojeni in sicer tako kot da bi na novo oživeli.
Ako se ne čutite tako kakor bi morali biti se ne morete drugače prepričati, kaker da sami poskusite.
Ako Vam druge zdravila niso pomagale, ako Vas drugi zdravniki ozdraveli niso mogli", za se in Vase družine dobro i; enkrat poskusita
Ne gubit« časa. Ozdraveti se more, ta k i stanuje blizu, kakor oni kri stanuje daleč ven iz
----NEW YORKA.___.^ETi.
Ako stanujete daleč izven New Yorka, se isto lahko ozdravite. Le pišite in sicer v slovenskem ]e= ziku ter opišite Vašo bolezen k kor narboljše znate. Zdravila Vam pošljemo z brzo pošto, ako Vi stanujete v kterej koli državi Zjedinjenih držav, Kanadi ali Meksiki. Te zdravila lahko pri zaprtih očeh vživate, ker te naznačijo kraj vaše bolezni. Bolniki, ki stanujejo v New Yorku se lahko zdrave s pomočjo električnoga stroja. To se tudi preišče s
X ŽARKI
X žarlcl, s pomočjo teh se Vidi v Vaše telo kakor odprto knjigo ter se tako lahko precej mesto bolezni najde in le tako je mogoče prave zdravila predpisati. Ako nimate denarja, je zaman pisanje ker Vam niti odgovorili ne bomo, ker «o ni nikakošen dobrodelni zavod, kajti to je zavod kteri hoče le zbolniki delovati, kteri žele da bi ozdravljeni bili.
Glejte kakošno je Taše telo, ako se istega s pomočjo X žarkov
:-: pregleda. :-:
TO JE NAŠ NASLOV:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 W. 29th St., NEW YORK, N. Y. bIteu Broail„ay.
Uradne ure so ; Vsaki dan od 10 do 12 predpolne, popolne od 2 do 6 ure. V nedeljah od 10 do 1 ure p«poldne.
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorporiraoa dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
5)478 Ewing Ave., So. Chicago, HL IVAN PRIMOŽIČ. IL nadzornik, B< x G41, Eveleth, Minn. IVAN KER ŽI SNI K, III, nadzornik, Box 13S, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4*24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7tb St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC. III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MAR TIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov
in druue listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast' p nik i ki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Ps. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	S
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
OfIOBNOSTI
KRANJSKE NOVICE.
Kazenske obravnave pred deželnim
sodiščem v Ljubljani. Prostosti si je zaželel ljubljanski prisilje-nec Franc Vončina, ko je delal z drugimi prisiljenci v Košani. Popustil je delo in svoj oddelek, vzel seboj obleko. last prisilne delavnice, vredno 18 K 27 vin., nato pa beračil od hiše do hiše po vipavskem okraju, dokler ga ni orožnik po preteku osmih dni v Colu zasačil. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe.
Po tajni obravnavi sta bila obsojena dimnikarski pomočnik Matija Lavrenčie s Planine zaradi hudodelstva oskrumbe neke šest let stare deklice, in Alojzij Bonut, delavee iz Strasolde, okraj Gradišče, zaradi ne-nravnosti vsak na tri mesece težke ječe.
Nepoboljšljiv mož. Matevž Potočnik, čevljar iz Predtrga, je šele 5. mal. srpana t. 1. prestal svojo kazen zaradi surovega postopanja in
nevarnega p ret en j a svoji ženi, a ga vse to ni {>oboijsalo. Potočnik čuti, da ima žena še nek a. j denarja v hranilnici. Zato bi aa ji rad izsilil s tem. da jo pretepava in grozi, da bo ubil njo i i j eneira otroka. Svojo surovost je pokazal s Jeni. da še osem mesecev j staremu dojenčku ni prizanesel in ga i tepel. ker je nekoliko jokal. Orožniku j >e je s >i 1 o zoperstavil in ga psoval. j Obsojen je bil na eno leto težke ječe. ,
V	A m e r i k o je popih a 1. Jakob KIučar, posestnika sin iz Žorov-nice, je bil že enkrat kaznovan, ker jo je mislil skrivaj popihati v Ame- i riko. To <^a pa le ni oplašilo. Čeravno je vedel, da mora drugo leto iti k naboru, potegnil jo je brez dovoljenja skrivaj v Ameriko ter bival tam tri leta. Letos se je domov vrnil in se prostovoljno zgtasil k naboru. Obsojen je bil na en mesec strogega zapora in v 20 K denarne globe.
V	Ameriko. Dne 24. sept. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 00 Slovencev in Hrvatov.
Smrt pijanca. SOletni pastir Tom. Anderle v Kupljcniku prt Radovljici se je do smrti napil žganja. Po noči je padel s postelje in se tako potolkel, tla je že čez par ur umrl.
Planšarska koča pogorela. Na ta-kokozvani "Labovi planini" je pogorela planšarska koča posestnice
La)
Nesreča. V
:42 popoldn i* 24. sept, n
52!etnega star ca Jožefa Pro:
•jeve iz Srednjega vrha gori. Škode je 400 kron. pa je 600 K. ak sf. 3(i, ki prihaja ob 1 iz Trsta tla Jesenice. \ postaji Jesenice povo-a železniškega de-
lu tega spremljajoča ciganka, ktero orožniki zasledujejo. Dne 16. sept. se je pa neznani tat utihotapil v na samem stoječo hišo Matevža Štibilja v Stružovem, okraj Kranj, ter mu iz zaklenjenega predala izfaknil 3G K 7(5 h. Drugih reči se tat ni dotaknil.
Pretep zaradi slovenskega pozdrava. Trije domači delavci, med njimi Janez Eržen, so srečali na jeseniški državni cesti pozno zvečer dva vojaka v spremstvu nekega civilista. Na domaei slovenski pozdrav nastal je prepir, tekom kterega je Leopold Rajmund, brambovec 4. brambovškega polka, z bajonetom v ramo sunil Eržena in ga nevarno ranil.
PRIMORSKE NOVICE.
Šolske razmere v Istri. V Volo-skem, kjer je do sto hrvaških otrok, še zdaj ni redne hrvaške šole. V Opatiji se je vpisalo letos v šolo 230 otrok, a na razpolago sta samo dva javna učitelja. Občina je prosila že lani za nameščenje tretjega učitelja, a še do danes ni odgovora. Če bi bili predložili kak italijanski razred, bi bilo že trikrat vse ugodno rešeno.
Dinamitne patrone so našli na državni progi Divača-Pulj na samoti blizo Rakitovca dan pred vožnjo prestolonaslednika. Govori se, da imajo ptičke v rokah in da so to gospodje - iz Italije.
Poštna služba z avtomobili. Goriška trgovska in obrtna zborniea se je obrnila do poštnega ravnateljstva v Trstu s prošn jo, da se uvede poštna -iu/.ba po (Soriškem z avtomobilu
Nova strategična cesta. V voja- -kih ( k roji i h >e je zadnji čas resno uvažal načrt nove ceste od Fonov čez Kuk do Ravni (1076 m).
Nov Lloydov pamik. V Llovdo-vem arzenalu v Trstu so zgradili par-nik "Vorwaerts", ki je 133 metrov dolg. 16,2 metra širok in 11.6 metrav visok. Parnik je poleg "Austrije" največji Lloydov parnik in šteje med največje avstro-ogrske ladje trgovske mornarice.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Izpred porotnega sodišča v Celju.
Iz jeze zažgal lastno hišo.
-"iSletni posestnik Josip Lesek iz Ose-niee pri Celju je začel lani čezmerno piti, ker je hči njegova svojega otroka dala njegovim staršem v rejo in ne njemu, sama pa stopila v tujo službo. Domači prepiri so se vedno večali in gostili, družina je morala mnogokrat spati pri sosedih, ker ji je Lesek grozil, da jo pobije. 12. av-gusta je pa Ix^sek v pijanosti zažgal hišo in hlev. ker ni dobil doma družine in nobene večerje. Tudi je sosedu Štoru zagrozil, da ga ubije, če bo
ena, bil
Ubih
Ifud^m vrhu pri Tx>-
rka p cestnika Jako-prisla b kletnim vra-i»o strmih kamenitih
Ponarejeni bankovci. Pri posestniku Martinu Grmu. pri kit rem se je •i1, kakor suhi že poročali, pona-rr : -n dei ir, -e v nedeljo zopet ponovila hišna preiskava. NaHli po v b!« tu s o 76 ponarejenih bankovcev: skriti so bili v hlevu v postelji.
Cigani kradejo. Bajtarici Rezi Zupan na .Ti'žic i pri Črnučah je bilo med tem, ko se je za kratek čas iz hiše odstranila.. vzeto dva kilograma špeha. »edem svilnatih in dve volnati ruti. Na sumu kot tatinska tovariša sta neki neznani, dobra opravljeni cigan
ki je bil takoj komu povedal, da bo požgal vso vas, i/. Vogel j pri kakor se je grozeč izrazil. Obsojen je bil samo na dva meseca težke ječe.
Nemške predrznosti. Občinski svet mesta Slovenska Bistrica se je v seji 17. sept. izrekel proti sedmemu slovenskemu mandatu, zahteval, da se ga odstrani in je od nosi. Wastjana zahteval, naj zahteva samostojno stališče Galicije.
Na tifusu je obolelo v Gradcu doslej sedem vojakov 27. pešpolka. In-fanterist Albin Stoekl je umrl.
Izpred porotnega sodišča v Celju. Dne 21. sept. so se imeli zagovarjati lOletni Ferdinand Marinšek. 281etni Anton Recnik, lOletni Albin Bobik in ISletni Bernard Bobik. Vsi so doma iz Prelog pri Konjicah. Obdolženi so umora, izvršenega nad Janezom O rose m. ki je preprečil, da ni dobil Marinšek njegove sestre za ženo.
Vsled tega se je rodilo tako hudo sovraštvo, da se je sklenil Marinšek o-sebno maščevati, kar je v druščini zgoraj omenjene trojice tudi storil. Marinšek je obsojen na 18 mesecev, a ostali so vsled pomanjkanja dokazov oproščeni.
HRVATSKE NOVICE.
Brata je ustrelil. Jazo in Luka Ra-
čič Jurkovcu pri Požegi na Hrvatskem sta se prepirala zaradi neke škode na polju. Luka je iz sobe zmerjal brata, ki je stal na dvorišču, ta pa je pomeril samokres vanj in ga zadel v prsi. da je čez par ur umrl.
S teletom je nazval Franc Janeš 161etnega Jožefa Bartuška v Emi-novcah pri Požegi na Hrvatskem. V prepiru vsled tega je Janeš Bartušku priložil klofuto. BartuŠek je pa potegnil nož in ga zalwdel nasprotniku v vrat, da je kmalu izdihnil.
Nesreča v reški ladjedelnici. Pri gradnji nove ladje "Danubius" se je zrušil deset metrov visok oder ter podsul pet delavcev. Fran Gregorič, ■T. Serdoe in Anton Tramontini so smrtno nevarno ranjeni.
BALKANSKE NOVICE.
Turčija mobilizuje. Sofija. 24. sept. Kljub zanikanju je vendar le resnica, da je Turčija ukazala mobilizovati tretji armadni voj (Solun). Orijen-talski železnici je vlada že naznanila, naj se pripravi na večje vojaške transporte.
Izjava Sarafova. Sarafov je rekel, da akcija Avstrije in Rusije v Ma-cedoniji ni dovedla do pričakovanih rezultatov. Avstrija namerava — tako se zdi — slabiti Bolgare, a je izgubila s protežiranjem Grkov kredit.
RAZNOTEROSTI.
Vojak aretovan radi vohunstva.
Luneville, 24. sept. Neki vojak 9. dragonskega polka imenom Jeannet, je bil aretovan, ker ga sumijo vohunstva. Našli so pri njem pismo datirano iz Strassburga, v kterem se mu neki Herbert zahvaljuje za neko poslano pojasnilo, prosi za pojasnilo o kavalerijski puški in za 30 frankov, ki naj mu jih pošlje. Jeannet je bil prej podčastnik, toda bil je radi de-zertiranja degradiran.
Japonski princ v francoski armadi. Japonski prine Morinava, sorodnik mikadov, je dospel v Pariz, da bo posredovanjem vojnega ministra obiskoval eno leto tukajšnjo vojno šolo.
Časopis tožen radi veleizdaje. Italijanski mornariški minister toži milanski list "Corriere della Sera" radi veleizdaje, ker je list tako na>-tančno opisal trdnjavo sv. Nikolaja v Benetkah, da je takorekoč izdal ves načrt trdnjave. Trdnjavo bodo morali vsled tega opisa popolnoma prenoviti.
Nemški cesar se tožari. Malokomu je znano, da je nemški cesar tudi lastnik gostilne "Rominten". Seveda ima najemnika. Sedaj toži cesar svojega najemnika, češ, da ne upravlja svojega posla ]>o pogodbi. Prva sodna instanca je cesarjevo tožbo zavrnila ter pripisala stroške cesarju. Cesar pa je vložil priziv. in sedaj bo deželno sodišče izreklo razsodbo v imenu kralja v zadevi cesarja.
Pasivno rezistenco so pričeli dunajski mestni uradniki davčnega oddelka.
Škofijski naraščaj. Kardinal baron Skrbenskv je posvetil nedavno v Pragi princa Jurija Liechtensteina v mašnika. Ari stokrat je so začeli spoznavati ,da svojih sinov niti v armadi ne spravijo tako brž na vrhunec, kakor v duhovniški službi, kjer so takorekoč že pri vstopu določeni za škofe.
Pet umobolnib se je obesilo v blaz-nici v Požunu. Tri so še rešili, dva sta bila že mrtva.
Umor pod zemljo. Delavca rodom Hrvata Ivo Radoševič in Ante Rogic, sta usmrtila v rovu, 80 m pod zemljo, v Fenču v Lotaringiji, Italijana Gio-vannija Solaia in mu vzela več sto mark, ki jih je. nosil seboj. Radoševič je prišel oblasti takoj v roke, a Rogic kasneje v Stoekerau, kjer je živel pod imenom Leopold Happl. Novo slovansko društvo v Moskvi.
Novo slovansko društvo so ustanovili v Moskvi. Namen njegov je zbližati v Rusiji živeče Poljake in Cehe. To društvo bo spajalo tudi vse v Rusiji živeče Jugoslovane.
Poljski Mar javiti v Sibirijo. Ker so ruski vladni krogi podpirali sekto Marjavitov, poslala je rimska kurija v Peterburg ostro noto, ki ni ostala brez posledic. Ruski vladni krogi nameravajo preseliti vse Marjavite v Sibirijo. Duhovniki te sekte so se razdvojili v nazorih: nekteri se hočejo preseliti, ali v Brazilijo, a drugi nočejo niti slišati o izselitvi iz polj-skesra kraljestva. Pristaši izselitve v Brazilijo so že tja poslali enega zaupnika. da prouči tamošnje razmere. Nekteri marjavitski duhovniki pa hočejo volji vlade ustreči in se izseliti v Sibirijo, ker mislijo pridobiti za svojo sekto poljske kolonije v Sibiriji.
Od pleskarja do junaškega tenorista. V Bruselju je zdaj angažovan na gledališču de la Monnaie pevec Swolf, ki ima krasen junaški tenor. Spočetka je bil pleskarski pom*	a potem
je. šel proti očetovi volji v glasbeno šolo, kjer je izvežbal svoj glas.
Spomenik umorjenemu generalu Minn in ruski kiparji. Iz Peterburga poročajo : Za spomenik generalu Mi-nu je nabral semenovski polk in razne reakcionarne zveze mnogo denarja, A osnutka spomenika noče izvršiti noben, ruski kipar. Vsi so tozadevne ponudbe kratko zavrnili.
Brezžični telefon je iznašel elektrotehnik Maiche. S telefonom je omogočen razgovor med Boulogne in Ajac-eio. —
JOHN KRACKER
EUCLID. O.
zamore pomagati.
-T	w■! f- -. - ___.	™	tsF
Priporoča rojakom svoja izvrstna V iN A, ktera v kakovosti nadtkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c gaflono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJU VE C, za kterega sem import iral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 gaiona DROŽNIK $2.75 gaiona. — Najmanje posode za žganje so 4gaione.
Naročilon, je priložiti denar.
Za obiia naročila se priporoča
JOHN KRAKER
Euclid, Ohio.
IVA. PRODAJ
NARAVNA CALIFGRN1JSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 do 45 centov gaiona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov gaiona. Kdor iknpi manj kakor 2S galon vina, mora sam posodo plačati. D rožnik po $2.50 gaiona. Slivovica po $3.00 gaiona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAKŠE,
P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal.
ROJAKI. NAROČAJTE SE S A "GLAS NARODA", NAJVEČJI P NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Akd m Bolni, štabi ali v nevolji ?
Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni,
trpljenja in slabosti!
ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznij!
Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših malih in dragih, za katere se mučite in delate. Z^toraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vedite! da je naš stari, izkušeni in po celem svetu znami in slavni :
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
edini, kateri zamore m kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali zastarele bolezni kakor : bo ezni na plnčah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrab, meliiA-ju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlim bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje m bolezni srca, katar, preblajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašeli. bluvanj.. krvi mrzlico, vročino težko dihanje nepravilno prebavljanje, revmatizem, gihtf trganje in bolečine v križu V rokah, nogah, ledjih m boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri otekle ' noge lil telo, vodenico bozjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samoizrrbli-evanja), šumenje m tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeb, izpadanje las, luske ali prh na "lavi srbenje, lisaje inazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenieni glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i. t. (1.. kakor tudi vps ostalo notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse
tri J ne spolne bolezni moške in žensKe.
.. ., POZ?« ; Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdrav-
jemh bolnikov ! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili— potem jo popolnoma naravno, da se jim ljudje ne zahvaljujejo.	J
Tudonašamo par slik onih boSnžkov katere ;e naš slavni Dr. E. C. COLLINS, M. I., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil.
Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega
dihanja in slabosti.
VLADIMIR S. JOVANOYICH,
New Albany, Ind.
Ozdravjen : bolečin v križu in rheumatizma v rokah in nogah, JOŽO PERN AR,
Richmond. W. Va.
Box ei2.
Ozdravljena: težke prsne bolezni in reumatizma v križu in ledjih. TEREZIJA KUMOR,
10113 Commercial Ave., Chicaco, lil.
Ozdravljen : Rheumatizma in
stisnenja mehurja.
BOŽO DOBRAŠ, Bor5 i Boston. N.Y.
Ozdravljen: Dispepsije in želodčne katarja. MILOŠ LAVRNIC,
A. v. s. Co. _Lead ville. Colo.
Ozdravljen: prebadanja v rebrih. MARKO TRBOVIČ,
23 River Bank,	Kansas City. Kans.
Imamo še na stotine togih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, - katerih pa radi pornani-
k^ir/l t0ra-f m?re?° Wi13-8nk?t aLjaVitL. - Zat0raJ r°Jaki Slovenci ! Predno se obrnete na ZrA??v J * Zdr1avn^kl zav?.d — prasajte nas za svet - ako ste bolni, slabi aH nemočni -ali ako Vas drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, - točno in brez vsacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari — koliko časa traja bolezen ter vse glavne zna. ke bolezni Ako \ am bolezem popolnoma znama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zastoui ako pismu priložite nekoliko poštnih .znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči-naslov •
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34th ST.,	NEW YOUK, N.
potem smete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja.
Kfdor hoče osobno priti v ta ggvod, je iatt odprt vsaki dan od io predpoldnem do 5 wpoludne. lob nedeljah in praznikih od 10 do i.
Ozdravljena: ooežni v prsih želodčnega ka-ta.ja težkesa (Jihnnjain bolezni srca.
MICHALINA MOKRA\VIČKA,
io—5tli Street, Passaic, N. J
Kje je moja žena MARIJA SLIV-Keem prijatelja ANTONA RADELJ,
SEJv. rojena Starčie, prvič orno žena Puh? Stara je 49 let, sredne postave, temnorujavih las, drobnih sivih oei in brez zob. Prišla je v Ameriko mogoče 28. sept. t. 1. — Kdor izmeti rojako-v mi naznani nje natančni naslov, dobi od mene $5.00 nagrade. — Martin Slivšek, Box 14, Newcomer, Fayette Co., Pa.	(S-9—10)
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik
Zdravju
najprimernejša pijača je
»^LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje diužine, svojih prijateljev in drugih.
Lei«y Piv° je najboli priljubljena terse dobi y vseh boljših, gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC IEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
doma iz Peščenika pri Višnjigori, Pred tremi leti je bival v Pueblu, Colo. Za njegov naslov bi rad zvedel: Martin Gorše, P.O.Box 1S6, UniontOTvn, Fayette Co., Pa.
(9-11—10)	" '
IZDELOVALCI DOG DOBE DELO!
Dober les, velika plača in stalno delo celo leto v Arkansasu. — Max Fleischer, 25S Grove St., Memphis, Tenn. — Pismeno obrniti se je na: Anton Kosmerl, Watson, Desha Co., Ark.	(1S-9—18-10)
TRPEL SEM CELIH PET LET!
Bratje Slovenci, poslušajte me, kar vam tukaj povem!
Pred petimi leti sem hudo obolel U-r sem se zdravil. Toda zastonj Zdravnik me ni mogel ozdraveti in odšel sem k drugemu. Toda tudi ta mi ni mogel pomagati. Tako sem menjal zdravnike in rabil razna zdravila nad pet let. A vse je bilo zastonj. Na mojo veliko srečo sem se obrnil na America Europe Co. v New Yorku in šel osebno t je. Gospod zdravnik mi je rekel, da mi da zdravilo, ktero bode kot nalašč za mojo bolezen To zdravilo je znašel neki profesor, kteri je bil pravtako bolan kot jaz, a se je trudil toliko časa, da je iznašel pripravno zdravilo. Pekel je, da bodem tudi jaz ozdravil. Prejel sem zdravilo, ga užival jeden teden in mi je pomagalo. Da se gospodu zdravniku in%čeni družbi zahvalim, pošljem jim pismo, ktero naj se priobči po časopisju da zvedo Slovenci in Hrvatje kam obrniti se in da se pozdrave vsi' ktori so bolni.
New York 2. septembra 1906.
Veleučenom gospodu doktorju od America-Europe Co., New York. Veleučeni gospod!
Prav navdušen sem nad uspehom, kterega ste dosegli v moji bolezni Troel sem celih pet let m me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Kečem vam'eosDod zdravnik, da sem bil teden po zauživanju zdravil, letere ste mi poslali popolnoma zdrav. Zgubil sem vse bolezni v prsih; čutim se dobrega in sem uverien (H
-JATIV 7atn Vic	rrnrnnJ -----II. J_ J__. . -	.	.J. >
Rojakom na znanje I
Ne kupujte likerjev in iganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drafr de- 3 nar, kar si lahko sami napravite in sicer za odstotkov ceneje. Mi prodam-mo lavleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu C I .A a \zv}eček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker ; Je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami.
Napravi jati žganje in likerje ni težko.
Če imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nii • (l tam Je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker T ' ^ cimo vam da dobite žeanie. ktereea bi morali sirer rira<y« nla^tf u-.il.
nik zdaj sem popolnoma zdrav in želim, da bi živeli tisoč le^i^koffsTbolnikom in da bi pomagali vsem ljudem v njih bolezni.
v t Br^'e Hrvatie in Slovenci, iaz sem rojen v Zagreba in živim zdai v New Yorku. Kdor se hoče prepričati, da je res, kar sem napisal, naj pride k meni ali pa naj piše; vsakemu priporočam v njegovo lastno korist, da se da zdriviri America-Europe Co. Na veke Vam hvaležen
pri
žganje, kterega bi morah sicer drago plačati. Velfa pa I
Vas ta 8U odstotkov mani. To se pravi: namesto jednega dolarja, ktereea bi®
morali izdati, plačate le 20 centov.	®
SPRIČEVALO fo italijanskem zakonu H3, sklenjenem 24 junija f iX 7	1se vsi naši izvlečki prej pregledajo po držav-4
9 nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat.	®
Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več.
Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo f '2 litrov (3 galon) kterega sibodi r1"	-	B
T mi v napravo 1 7 1 liter slivovke A 1 „ Vlahova ® 1 ,, Maraskina yj 1 „ Kimljevca
sledečega žganja: 1 liter Pelinovca	1 liter Chartreussa
1 „ Konjaka	1 „ Ferneta
1 „ Brinovca	1 „ Absinta
1 „ Ruma^	1 Anisetta.
Si	12 litrov (3 gaione) samo za ti-I dolarje.	(|
I Istočasno Va,i priložimo zastonj jedno knjigo, v kterei je popisano, kako I
i se delajo razna zganja.	' f
Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- t koj rečene izlvlečke in knjigo. Brez denaria se ne odpošilja.	f
I	NADALJE PRODAJAMO	I
vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar
Prodajemo zdravilno milo za lišaiasto kožo in razne prišče na nier naše (I
iftel° ,C napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago f
MI JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. Pišite nam zsuplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraiu ko bolezen SltC pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa-Pisma in vse poizvedbe"naslovite"na
AMERICA-EUROPE ČOMPANY
161 COLUMBUS AVK.,	NEW TOR K, X. T.
IVAN MUDIIV, 477 \V. 57th St. New York Bratje Slovenci, mi imamo posebno zdravilo za vsako bolezen Vsako zdravilo, ktero se odpošlje, ie iznašel kak velik zdravnik ali profesor; ta ie iedno bo lezenproučaval tako dolgo, da je znašel zdravilo, s kterim se more ozdraviti ta bolezen. Ta zdravila pošilja nas gospod zdravnik vsem bolnikom, kteri pišeio nam ZDRAVILO ZA 50 CENTOV. Naj se oglasijo tisti, kterih niso drugi ozdraveli. Mi jim pošlemo zdravila na poskušnjo, ktera gotovo pomagajo.
Pošlite le 50c kot povračilo za stroške pošiljatve. Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušajo, da se prepričate kako Vam pomagajo.	*	'
Nova knjiga Slovence.
Izdala America-Europe Company po zakonih države New York.
Stem naznanjamo v tem časopisu vsem eitateljem da izdamo naj ver jo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom : Slovenski zdravniški svetovalec Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bt.de povedano kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravlie-nja zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi.
Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nam
pošljejo znamke za poštnino.
Onim pa, kteri žele priti osobno l nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj. Pridite h nam ali pa pišite na:
Zdravniški oddelek za Slovence v
AMERICA=EUROPE CO.,
lttl COJLt MBUS AVE.,
NEW YOKK, N. Y
I
(

"Winnetou, rdeči gentleman".
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Ko začnemo jahati, napravi se red kar kar sam od sebe. Inču-čuna, "Winnetou s sestro, pa jaz jahamo naprej; nam slede Hawkens, Stone in Parker, tem pa trideset Indijancev, kteri so vodili poleg svojih tudi tovorne
konje.
Nšo-či sedi na konju kot moški. Ona je bila izvrstna in vztrajna jahal k a, kar sem sicer vedel že prej. a se je prav posebno dokazalo med tem potovanjem. Prav tako spretno je umela rabiti orožje. Da nas kdo sreča, ne da nas pozna, smatral hi jo za mlajšega brata Winnetouvovega; natančnejšemu opazovalcu bi seveda ne mogla ujti mehkota njenih obraznih potez in telesnih oblik. Bila je lej»a. kljub njeni moški opravi in kljub njeni ježi.
Prvi dnevi našega potovanja minejo brez posebnih dogodkov, ktere bi bilo vredno omenjati. Kot znano, so rabili Apachi pot dnij, da so prišli od kraja napada do pueble na Rio Pecos. Prenašanje jetnikov in ranjencev je oviralo i>ot. Mi pridemo že ]k> treh dneh do mesta, kjer je Rattler umoril Klekih-petro. Tam se ustvimo in pripravimo prenoeevalni notor. Apaclii so prinesli seboj kamenje za jednostavno znamenje. Winnetou postane na tem TiKistu še resnejši kot sicer. Jaz pripovedujem njemu, očetu in sestri, kar mi je povedal Klekih-jtetra o svojem prejšnjem življenju.
Drugi dan nadaljujemo pot <!•> tam, kjer se je končalo naše delo vsled nenadnega napada. Koli stoje še zapičeni; jaz bi bil lahko pričel takoj z delom, a nisem hotel, ker me je čakal važnejši opravek.
Po boju ni prišlo namreč Apackom na misel, pokopati bele mrtvece in Ki« i we; pu.-tili s<> jih na površini kot so bili padli. Kar so pustili ti, dobili so jasti< bi in druge roparske živali, ktere so seveda gospodarile po svoje. Kosti s<> ležale okr<ig, nektere objedene, druge z napol gnilim mesom; skrajno neprijetno delo je bilo zame, Sama, Dicka in Willa, zbirati ostanke in jih ilejati v skupen grob. Apachi niso seveda nič pomagali.
Pretečo dan; šele dru-.ro jutro se spravim na delo. Ne glede na vojnike, kteri so mi podajali vsi' potrebno, sta mi pomagala zlasti AVinnetou in njegova .-• stra. ktera se ni ganila od moje strani. Delo je bilo popolnoma dru-gačn.-.je kot tedaj, ko sem imel opraviti s tako zoprnimi ljudmi. Kar jih ni-,-ein rabil pri delu. stikali so po okolici in prinesli zvečer marsiktero divjačino seboj.
Lahko >i mislite, da sem delal kar mogoče hitro. Kljub težavnej obliki kraja pridem /.<• j*' treh dnehli do prihodnjega oddelka: potreboval sem le še je.len .lan, da sp<>polnim posamezne l>eležke. Potem je bilo končano, kar d-'bro. ker se je na>topajoča zima čimdalje bolj čutila: noči so bile naravnost hladne, tako hladne, da smo morali imeti ogenj do jutra.
Prt j sem omenil, da so mi pomagali pri delu Apachi; toda trditi ne j. . ■.	t«« storili radi. Oni so spolnovali le povelja svojih glavarjev:
brez t» h bi me pae i;< bili poilpirali. Vsakemu se je videlo, kteri je kaj dtla! i-ri n.«-rje: ju. tla je izredno vesel, če mu ni bilo treba več delati. Ko smo - .ieli zvečer pri ognju, je taborilo tridest Indijancev vedno bolj od-■lai • .k-; je bi!" potreba. Glavarja opazita to, r* ne rečeta ni besede. Saii j«- to tudi opazil in se izrazil napram meni:
"Ti r ! :.. kar ne morejo spoprijazniti z delom. Je in ostane večna resnica: rdečnik je vztrajon lovec, krepak vojnik. sicer pa navaden lenuh. Delo mu ne diši."
"To. kar delajo zame, jih ne muči niti najmanje in se sploh ne more imenovati delo. Ta nevojnost ima pač drug vzrok."
•Tako, kakšen naf"
"Zdi se mi. da mislijo na prerokovanja medicinca, ktcremu menda več vrjamejo kot vam, ljubi Sam."
"Mogoče, a to bi bilo neumno od njih."
"Tudi jim je moje delo prava muka. Ta okolica je njih in vendar jo jaz morim za druge ljudi, za njih sovražnike. Na to morate misliti, Sam."
"Prav; toda njih glavarja želita tako!"
"To je res. To pa ni še posledica, da se strinjajo drugi s tem. Na tihem so odločno proti temu. Če jih opazujem, kadar sedijo skupaj in se pogovarjajo, vidim na njih obrazu, da govore od mene in sicer take reči, da bi jih ne bil preveč vesel, če bi jih slišal na lastna ušesa."
"Meni se tudi tako zdi. Toda to nam je vsejedno. Kar oni mislijo ali govore, nam ne more škoditi. Mi govorimo o vseli stvareh le z lnču-čuno, Winnetouvom in Nšo-či; nad temi pa se pač ne moremo pritoževati."
<>n je imel prav. Win net o uin njegov oče sta mi pomagala v vsem in -ta bila sploh izredno uslužna; Indijanka pa mi je celo čitala vsako željo v očeh. Zdelo se mi je. da ugane vsako mojo misel. Vedno je storila le to, kar sem želel, ne da bi ji povedal: to se je zgodilo vča/sih tudi v tako malenkostnih stvareh, tla bi jih navaden človek niti ne zapazil. Vsak dan sem ji moral biti hvaležnejši. Ona je bila bistra opazovalka in tanka; slušalka in jaz zapazim kmalu v veliko veselje in zadoščenje, da sem ji postal hote ali nehote učitelj, i>o kterem je ona kar hrepenela. Če sem govoril, počivalo je njeno oko na mojih ustnicah; kar sem storil, ravnala se je natančno po meni tudi <"e je nasprotovalo običajem njenega plemena. Skrbela je vedno za n..;-. ,nlob':o.~t in varn«»st. mno.ro lx>lj kot sam. ki niti mislil nisem na to, da bi imel boljše kot drugi.
Proti večeru četrteira dne končam; orodje za vi jem v pripravne volnene se. «Mpravir:.- se na pot in odrinemo re- v jutro petega dne. Glavarja
• i:a za r.--	k« i- r je bil prij«e'Jal Sam mene v te kraje.
Dva dni gremo po tem potu: konec druzega dne pa dobimo družbo. Pridemo namreč- do ravne, porabile in z grmi posejane okolice, po kteri se je, dobro videlo, kar je na za padu vedno dobro. Človek ne ve, koga bode
deee. kteri so am nam bližali; bili so belL Tudi oni sc na« videli in se usta- i :	— :.aa: :z- _tt.Sn_«"-ati trideset i
rdečnikov ni bas prijetno za bele. kteri so samo štirje; poleg je bOoI
\ .1 r-. : - i-'.:. kterenra plemena pripadajo IndijaneL Ko pa zajM,' _ j -tj t "'*»-] i n —1 njimi, onn-le pomisleke in jahajo nasproti. I
- -	i -,- ■ a	. ..	u - -	-i	. :.	.
Onaeeem so bui kot cowboyi in oboroženi s puškami, nožna m revol-l \ i- r j -. K« pri	-ivajset korakov, ustavijo konje in zgrabijo za puške;!
ie.len irrt,.■■! niih nas i a-ovori:
Vedno pii rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-raigije, prehlajenja, bolezni v prsih ^ in hrbtu. Ono ima 351etni . ■ rekord svojega vspeha. Jk I A Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. ^ 25 in 50 centov.
# F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl Si.	New York.
BRZOPARNIKI
francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer:
V Havre :
La Lorraine.. 11. okt. ob 10. uri dop. La Touraine. .18. okt. ob 10. uri dop. La Savoie..25. okt. ob 10. uri dop. La Provence..l. nov. ob 10. uri dop. La Lerraine. .8. nov. ob 10. uri dop. La Touraine.. 15. nov. ob 10. uri dop. La Savoie. .22. nov. ob 10. uri dop. La Provence.. 29. nov. ob 10. uri dop. La Lorraine..6. dec. ob 10. uri dop. La Tourraine. .13. dec. ob 10. uri dop. La.Bretagne. .20. dec. ob 10. uri dop. La Provence.. 27. dec. ob 10. uri dop.
V Bremen :
Kaiser Wilhelm II.
16. oktobra ob 5. uri zjutraj. Kronprinz Wilhelm
27. oktobra opoldne. Kaiser Wilhelm der Grosse
C. novembra ob 10. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm II.
13. novembra ob 11. uri popoldne. Kronprinz Wilhelm
20. novembra ob 9. uri zjutraj. Kaiser Wilhelm der Grosse
4. decembra ob 10. uri dopoldne. Kronprinz Wilhelm
15. decembra ob 2. uri popoldne.
V Hamburg :
Deutschland. .IS. okt. ob 5. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril.
-ooo--
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odpluje jo iz New Yorka:
V Antwerpen:
Kroonland......13. oktobra opoldan.
Vaderland. .20. okt. ob 7.30 zjutraj.
Finland........27. oktobra opoldan.
Zeeland... .3. nov. ob 7. uri zjutraj. Kroonland... .10. nov. ob 10.30 dop. Vaderland. .17. nov. ob 7. uri zjutraj.
Finland......24. nov. ob 10.30 dop.
Zeeland.... 1. dec. ob 7. uri zjutraj.
Kroonlan----S. dec. .ob 8.30 zjutraj.
Vaderland----15. dec. ob 3. uri pop.
Finland......22. dee. ob 10.30 dop.
Zealand......29. dec. ob 3. uri pop.
ies>r>.! Ali je potrebno držati rent Semen." odvrne Sam. "L vam« požreti. Ali se -me vedt Mississippija semkaj."
j na petelinu ali ne?" lložite vaše pihalnike! ■dkod prihajate?''
"V Merico, o<i tam pa v Californijo. Slišali smo, da potrebujejo tam-
ij več pastirjev, kteri so boljše plačani kot tukaj."
>.'•<• imate prav. Sir; toda iti morate še silno daleč, predno dobite k- v i-t<>. Mi priden.^ od zgoraj in gremo v St. Louis. Ali je pot
"l1,!. \%aj mi nismo naleteli na nič. Sicer se pa vam ni treba bati , ..... . - \ - • dovolj. Ali ne jahajo rdeči gentleinani prav do konca?" ••>■•; ; i <hii \. , lika, Inru-čuna in Winnetou ter hči prvega; ta dva
"Kii e i- ,-ie. Sir! Rdeča lady, ktera hoče v St. Louis? Ali se ie vedeti za vaša imena?"
"Zaka; : ! San a {n.štena imena so, kterih nam ni treba skrivati. Jaz S:t: 11.; e ,-. ee >e ne motim. To sta moja tovariša Dick Stone in I'm k• i . i a pa, ki stoji poleg mene, je Old Shatterhand, Ikjv, kteri za-, / ./< m i\. tra medveda in |M>bije s pestjo najkrepkejšega človeka na Z iii p.. ln»oii<- tk• • prijazni, pa nam še vi povejte svoja imena!" ••|{ ..ii.	S;im Uawkensa >1110 že slišali, od drugih gentlemanov pa
i .hi/. ym Santer. a nisem tako znamenit zapadnik. kakor vi, ampak j»ripro>t, ubog cowboy."
Nino	imena : ■ ostalih treh, kterih si pa nisem zapomnil; pogo-
i;i.i -e -e malo o |>oti. )>otcm pa gremo vsaksebi. Ko so bili že odšli, »rai^a Winnetou Sama:
"Zakaj je moj beli brat povedal vse tako natančno?" "Ali bi morda ne bil smel?" "Seveda ne."
"Ne vem, zakaj. Nas ><> vprašali uljudno in zato sem moral uljudno govoriti; tako dela Sam Hawkens vedno."
" t ijininosti bledolienikOv ne vrjamem. Oni so uljudni le tedaj, če nas o>eni'krat toliko kot njih. Ni mi ljubo, da si povedal, kdo smo." "Zakaj? Ali misliš, da nam more škodovati?" "Da."
"Na kak način?"
(Dalje pr hodnjii.)
V Hamburg:
Au^r. Victoria.il. okt. ob 11. uri dop.
Pairieia----20. okt. ob 6.30 zjntraj.
Amerika......25. okt. ob 11.30 dop.
Bluecher----1. nov. ob S. uri zjntraj.
Augusta Victoria 8. nov. ob 9.30 dop. Pennsylvania. 17. nov. ob 5. uri zjutr.
Amerika.....22. nov. ob 10. ari dop.
Patrieia----L dec. ob 5. uri zjutraj.
Pretoria........S. dec. ob 9.30 dop.
Aug Victoria. .13. dec. ob 2. uri pop. Graf Waldersee. .15. dec. ob 5. uri zj. Bluecher... .22. dec. ob 10. uri dop. Pennsylvania. .29. dec. ob 4. uri pop.
V Rotterdam :
Noordam......17. okt. ob 2. uri pop.
N. Amsterdam 24. okt. ob 10. uri dop. Statendam. .31. okt. ob 10. uri dop. Ryndam....7. nov. ob 9. uri zjutraj.
Potsdam......14. nov. ob 2. uri pop.
Noordam____21. nov. ob 10. uri dop.
QeggsSxggxB^jgs^i i	Skužnla

D
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, iz najbolj-ših rot In korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo
NAZNANILO.
Rojakom v Johnstownu, Pa., in oko. lici priporočamo našega zastopnika g Fran Gabrenja, 519y2 Power Street Johnstown, Pa.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več le« v kupčijskej zvezi.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Za vsako hišo
koristne in jako potrebne stvari iz STAREGA KRAJA:
Knjiga
Kneipp, "Domači zdrav-
nji/ II rezana
IIIRj 75 cent.
Dalje:
a mika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafre no olje, kolmež, 1&-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olje, meta, melisa, pelin, pri poteč, rožmarin, smetlika, tav-žentrože, ientjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva.
Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov.
Priporoča se
K. AUSENIK, 1146—40tb Street. Brooklyn, N. Y.
Rojaki, naročaju se na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik!
Rojakom
v FMttsburgu, F in okolici
naznanjam, da jr. z a tamosnji okiaj moj
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
4824 Blackberry Alley-
Fittsburg, Pa
Uradne ure: vsak dan od ^7. do £8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
JttrjKbtMfc. gtk copic pr/pOiOčatn.
Frank Sakser,
P^MII^HI,^ II^i nifci i
H Velika zaloga vina in žganja
Matija Grill *
Prodaja "belo vino i>o 70<; gallon „ črno „ „ 50c „
Drožnik 4 frallone za.......$11.00
Brinjevec 12 steklenic za S12.00 ali 4 gall, (sodček) za........$16.05)
Z« oblino naročilo se priporoča.
Matija Grxllv
1548 St. Clair St	CLEVELAND O.
RED STAR LINE
Prekornorska ^arssrodna družba „R«deča zvezda"
posreduie redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom m Antwerpeso«rx 4 ^ * ^ * * * * Fhžiaddphijo in Aniwerpeooiu

Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga nas uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilo pošljemo našega nslnžbenea po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene paraike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City.
potaDu; Z siedečum nohtnimi paniikJ.
VADERUKD to »ijaka 12017 ten.; KROCNLAND......... 12760 ton
ZEELAND..........£305 ^iRHNUNC..............I27S0 ton
potrebščine-, dobre
Pri cenaa o. ir.sdkrovje so vpošiete t hrana, najboljša po ~
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in na »prijetnrjšifc za potnike Iz at V Avstrijo r na Knajsko, Štajersko, fcoroiko, Printerje, flrvatsko, Dalmacijo druge dele Avstrije.
Ii NEW YORKA odplinjejo parniki vsako soboto od 10:30 ur'dopo-Jpdnc od pomoia štev. 14 ob vznožn Fulton Street. — Iz PMILAO^U PnIJfc, vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vprašanj ali kupovanja vožniih listkov m je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
90—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.
TW17T za brz0Parait dobiš za
111\Ij1 kterodružbohočešnaj-
ceneje in bodeS najso-lidneje postrežen pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, rate
nai se vsak Slovenrc na niega obrn"
Niije poopis&£iak pripon 5am i»otujočizn SlovenceE in Hrvatom svoj........
SALOON
•Ju ««.,
«57-iwy Orecnwicn
, NEW YORK „
v katerem cočim vedno pivo, dom« f.rešana in importirana vina, fine likerje ter prodajan? vrstne smodke.. 0.,.
Imam vedno pripravljen dober * prigrizek.
Potujoči Slovenci In Hrvatje dobč.o»
stanovanje in hrano
prod nizki ceni. Postre šba solidna..............
Za obilen poset se pnporoča J
FRIDA VON'KROGE i
l«-lt» Qrecaw*dp Street, New York. I
Podpisani naznanjam -.-sem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl
LEPO UREJENI
SALOON
S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO
na 163 Reed St., Milwaukee, Wis.
Za obilen obisk se priporoča
FRANK LESKOVIC, lastnik gostilne.
POGODBA ZA IZDELOVAXJZ DOG.
Mi kupujemo in izdelujemo pofotke ia francoske d*ge in sa doc« m kadi Posodimo tudi potrebni denar sa It-delovanje dof. Ako imate doce na predaj, pišite nam, nail pofoji so mfediL FMEDLAENDE* k OLIVEN 00.. ■kreveport. La. P. o. B«x 6M.
|,11 [«„11 >11 igpu.!ug^u-(Ij^.<.n1Bp„uiUIwuIITSPB^-TJ^^TTTTjipiui^jin J^pm ■^nip.ingiiiu|p
Telefon 2034.

Frank
714-218 Market Street
Waukegan,nil.
priporoča rojakom svoj
. L 0|0 N, M
T -	^	—a
v kterem vedno toči sfeze pivo, dobragTina in whiskey, ter	|
ima na razpolago fine smodke. *	^
V svoji PRODAJALMCI ima vedno sveže groee-	4
rije po nizkih cenali.	^
Pošilja denarje v staro domovino zelo hiti o in ceno: v	|
zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.	i

dS. L
Gompagnle Benerale Transallaniique
|Francoska parobrodna družba.l
F
-J*/	
	t
	
*■1	Y ■
t-f	k , v- t ] V-'i
. •■ i	
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARMKI SO:
"La Savoie" ,, "La Lorraine" ,, "La Touraine" ,, "L'Apuitaine" ,,
"La Bretange" . . "La Chamqagne"
dva	vijaka.........	........14,200 ton,	30,000 konjskih moči	
»	D ...... • •	........12,000 ,,	25,000	
»»	11 ........	........12,000 ,,	25,000	
»		...... ..10,000 ,,	12,000	
it	>» ........	........10,000 ,, ........fci 0(10	10,000 o 000	" >1
	..............	........ 8,000 \\	9,000	
			•J,'100	»J >»
Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno oh četrtkih oh 10. nri dopoludne iz pristanišča St. 4 2 North ltiver, ob Morton St., N.Y.
*LA LORRAINE La Bretagne •LA TOURAINE *LA SAVOIE La Gascogne
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M. W. Kozminski, gi-neralni agent za zapad. __Deaborri St., C^Hica^o, lil.
11. okt. 1906.*LA PROVENCE 13. okt. 1906.* LA LORRAINE 18. okt. 1906 La Bretagne 25. okt. 1906."LA TOURAINE 27. okt. 1906. *LA SAVOIE
1. nov. 1906. 8. nov. 1906. 10. nov. 1906. 15. nov. 1906. 22. nov. 1906.
•cfS^St^I
AFSTIB-AMEHICAN Lil
Regularni potni parniki
«6
GERTY" odjjluje 24. oktobra. "G1ULIA" odpluje 31oktobi a. ^RANCESCA'Tloclplu;,^',,^,
V ^ 02IJ0 fr«d Ne^ Yorkum, 1 r*.tcm in ktko.
Najpripravn«-jša in najeem-j^a j arol redna frta v Ljubljano *in sploh na Slovensko^ Železnica velja do Ljnl -£ ljane le SO^centov/ Potniki dos-jio i>ti dnn na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. CS^Co., General Agents, 3
2 Washington'St., New York.	-
J
= U TTi1 :
SI,MIA
T J—■■ »L. L T.-Tf
--e. r
CUNARD LINE
F>ARINIICI PUUJEUO .MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpluje iz New Yorka dne IG. oktobra.
odpluje iz New Torka dne 30. oktobra.
odpluje iz New Yorka due 20. novembra,
. , ™*IA, SLAV0NIA in PANN0NIA so parniki na dva vi-
jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postreže na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Conarfl Steamship Co., M,
BOSTON:	MINNEAPOLIS:	CHICAGO:
126 [State St. »Guaranty Building. 67 Dearborn St
STATE ST., NEW YORK.
f