Leto VI. štev. 7. m 1» *) \A U Brije trikrat na mesec. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema npravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro it. 11, II. nadatr. 0*" Brivca dobiš v Trstu v Gorici, Ljubljani, Pulju. Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 5 nvč. „-jv Unijat: Peter, gospodje okolo „Primorskega lista", ne verujejo, da sprejemaš tudi unijate v nebeški raj. Sv. Peter Tem krivovercein reci, naj se uče cerkveno zgodovino! | Vi . , «-, « , /j H. Pismo iz Londona! dne 20. II. 1 i>01. Iz d al njega kraja Ti pišem, za to raj lahka uganeš da Ti veliko imenitnega sporočam. Med potoma saj, si m hodil veči del peš, sem prišel v neko selo, neki blizo Koloboeije. Tam me vpraša neko poraženo človeče če imam pos. Ko mu povem da nimam nič, me vleče koj k starašinu. Tam sedi več starašinskih svetnikov, večina v strganih šlapah. Ko me dovede občinski Iliri8 tja so ravno spoštovani možje mlatili ajdovco. Neki napol gosposki možicelj je stavil nujui predlog, kako naj se obda-čijo vaški prasci; — med drugim tudi pravi : mene pa kar imam pustite, sij veste da že tako teško izhajam. .laz sim sedaj apsolut. M odre g 1 a v c razlagajo kaj pomeni beseda hopsalut. To se pravi takim ljudem, ki imajo dolg in sladek jeziček, v hlačioah po prav pomečkan in majhen kreditni — mošniček. I'otem komi spiše zahtevani pos, jo mahnem kar naravnost v London. Tam me vpraša neki prodajavee, česa želim kupiti ? Eno uro bom kupil mojmo žlahtniku, ker me tako rad ima. Da me bo pomnil, ker jo še mlad in fleten - mu rečem. Ko ugledam tole tebi poslano uro, si mislim, ta pa ta, ta bo pa taprav. Boj vsaj že naprej vedel kaj ga čaka. Sedaj če si že uro prejel, moram te povrhoma podučiti, kaj bode vse kazala, kadar jo prav urediš. Urar mi je rekel: To je starodavna ura, je prorokovalka prih. Na uri boš videl kdaj Ti bode žena roge pokazala, kdaj boš imel preveč denarjev, kakor tisti bahati mož iz 1». ki se hodi bahat po Koloboeiji s tisočaki, koše stota kov svojih nima, ki objeda svoje prijatelje kakor kozel sosedov zelnik. Videl boš konsumnega moža na neverni podlagi, ki je bil oplažen po hrbtišču, kako se iz Koloboeije proti B. vrtince dela, vse to boš videl na tej uri. Tudi bo kazala ura, kako boš zopet brskal po mojih žepih, kadar bom jaz ni-, liberalni podlagi sladno -giiijen ni ki i j bos iz žepa ven zlekel ; to ti bo pokazala ura že naprej. (?c bi nameravala tebe kdaj koklja brcniti, ali če bi tveja žena kdaj mislila iti v Kim, kamor ženske tako rade hodijo boš vse videl na ti uricelo boš z vedel koliko bo rajža veljala in čez koliko časa se zopet vrne. (. e bo iz stavbe še dolgo prihajal tisti neznosni duh, kakor bi ecli kup sira gnjilo, kako ga bo vlačil lisec okrog stavbiue in delal vrtince z soprogo : vso to imeiiituost ti pokaže ura. Ako boš prodal še kako svinjo Brenceluo- vemu Petru boš videl že naprej in če se boš še kdaj s kom pravdal, in kolikokrat boš še zgubil take reči, I o kazala ura. Kdaj bodo zopet grdobičnjeka strašili ognjegasci, in koliko se bo potem trepetalo se bo videlo na ti uri. Koliko časa bo žvižgal racman i enih bo strun in v katero stvar za naprej vtikal bo kljun. Koliko časa skakal bo še urni skakalček in kdaj se vsede na tisto veliko konsumno kolo, da ga odvali iz Koloboeije kot žrtvo prodane grajščinc, kdaj se bo hofsekreter narbolj kroftno pridušil na novoverski podlagi seveda, vse bo kazala ura. Se veliko več kaže ta ura a sedaj nemorem več naštevati; v prihodnjimi! pismu bom še veliko več povedal. Sedaj brzo, preteto je mraz, permejkuš tukej v Londonu je mraz; osemnajst johov mraza lo niso špasi. Saj grem sedaj tud koj domu, tukej :ni je za eerknit, tudi dinarjev mi že primankuje. Doma imam tam v ulnjaku veliko denarja in žganja-češplovca skritga, prosim pojdi in varuj mi toliko časa da pridem domov. Salainent cel kup bankovcov, polovico si jih kar vzemi in glej da boš to izveršil do tlej, da se pripelje domov ves tvoj polomljen Bagerle. o oo I! e k 1 a m a......! Kikiriki ! Tukaj smrdi ! Petelin na gnoju kriči. Norec! Kaj pa kričiš, In tam stojiš, Kaj misliš, da si kralj — Samo? Kaj misliš da delaš reklamo, Za svoj gnoj, Za svoje pesmi moderne? O jejmene, o jejmene, V dvajsetem stoletji, Dela reklamo v petji Celo petelin, Literarni petelin, In kje? Niti na svojem gn ju ne ! i . Antikrist je že tukaj : Tako mi je donelo prejšnji teden na uho, vračavši se proti domu, ko me je srečal kmetic, prilično 71) let star, in mi kazal ravno za našim hrbtom oddirjajoči motorni voz. Začuden ga pogledam na omenjeno vprašanje, ter ga vprašam : zakaj ? »No saj vidite« pravi, »poglejte jaz sem že 70 let star, bil sem dvakrat u vojski, veliko sem videl, videl sem da so konji, junci, krave, teleta ušli, pa da bi sam voz ušel, pri moji veri še nisem videl. M. F Za kratek Čas. Razkrivala sta si srci ti srci tako vroči, ter večkrat tud ' menjala poljubček jako žgo*i. lAčebetala sta med seboj, V ljubezni sta medlela in načrte sta kovala, kedaj se bosta vzela; Vojak je on tu v Ptllji pri testungs-art'leriji, Lam pas pa jako ugaja tej kubarci Mariji. .V njemu res ni za njo; ga dobro jaz poznam! tako mu paš le nese, njegov vojaški stan. Le enkrat na dan je — menaža ona pičla. Za večerjo je pa največ, okrogla, gola ničla. Kuhar'ca pa ona pri bogatej tu družini, ter založi svoj'ga večkrat z okusnimi jedili. Zdaj da mil klobasico in belega tud'kruha. Potem, da b' jo ne ljubil, to Mici, primamila, Pečenke mu prinese, in različnega še mesa. Ne umakne mu če treba, še sad svojga drevesa ! lu vse so tej ednuke, kakor naša jc ta Mici; razlikujejo se da le, po imenu in po lici. J. Gabersky. Skušnja. Tat. (katervga orožnik aretira in pri tem ne prav milo obdeluje): Jaz moram že za boljše ravnanje z menoj prosit! Jaz razumem to stvar dobro — jaz sem bil že aretiran ko Vas še na svetu iii bilo!« BRIVEC Sedem slovenskih Nemk tam blizo sv. Justa. Gospod: Danas morate kaj sladkega napravit za kosilo. Žefa : Ja, ja frailih, ver komen lioeli-hfirden ; man mali ain lauf-anf: ma ni nič orehov doma. Gospod: Rožič pa mlek, pa je mel-^ s|ieis, samo da ne ho srovo. Žefa : Kaine spur, ih vais kohen. Kuharca Žefa: Horns, kadar pridejo tuj gospod — gebens ah t, da ne homo Čestokrat išče človek svojo srečo,* kakor očale, katere ima istočasno na nosu. »Jako mi je žal.« — »Pomilujem Vas«, — je najbolj razširjena laž. Marsikdo zgubi z ljubeznijo pamet, pametjo pa ljubezen. 0 prošlem veku. V srednjem veku, ali je bilo kaj poz-slovensk žlebedral, kar na prste se bomojneje, se ne ve, toliko se samo ve, da so razumel. j bili ljudje sploh zelo vraževerni. Tacega Gospod : Toraj dobro ! — Pri kosil praznoverstva se je poslužil tudi neki prid-so zahteval iiochvviirden tri botilke pa so 1 gar, ki je imel jako neubogljive farane. držal tri prste v liift in so roko kušnil in k ustim nagnil v znamenje, da naj donese kaj za pit. Pepca : Kaj pa imajo danes naš gospod, da tako prisegujejo. Žefa : Vais ih som, zdaj bodo prise- tako le : Neko uedeljo je dal napraviti mežnarja tako, da je bil hudiču podoben, ter mu naročil, da ko bode on pridigal in ko bode ljudem žugal, da jih pobere satan ter ga zaklical, tla se naj on vselej iz gavali, pa morem soglaih nesti dve sveči luknje na stropu cerkvenem skloni in po-in en križ. (Zgodilo se je.) ! kaže. (Župnik je namreč mislil da ko bo- Ali je debelo gledal gost ko je Žefa de ljudje hudiča v vlastni osobi videli, da mesto butelje položila ua mizo dve sveči se bodo saj nekoliko poboljšali). Omenjeno in križ. j nedeljo se je torej mežnar spravil ne strop P. S. (Vizvirniku stoje sledeče prav k luknji, pridgar pa na prižnico. Proti umestne besede: Tako postane neumen, koncu pridige zakliče, proti stropu kažoč : kdor zaničuje svoj narod, posebno pa Vidite ljudi moji farani, hudič gleda na ženske in matere svojih otrok. j Vas, ker ste taki grešni ljudje. Hudič se Dragi Brivec, prosim te lepo, vzemi v tem nazaj skrije. Duhovnik pridiga še močno polano namesto žajfe in jih test na- nekaj časa, pa zakliče: satan pokaži se! mlati po gobcu, da bodo pametle, kje so kajti meni ne verujejo, da ti stražiš nad jim zobje zrastli. Tvoja Pepca, pri gospođu od sv. Justa. nj i m i Stt. SI Žalostna novica, ali prav trdna resnica. Prve dni pusta prišle so v Trst eno' gvisne, Fanica z Oslavjega in Filjiea ž verh Pevme pri Gorici. To pa ne morem razumet, ali so prišle za r e d i č prodajat. ali pa za svoje zaljubljene soldate vbušavat. Večkrat sem jih videl tam na štacijoni, da so se s svojimi soldatami sprehajale in pogovarjale. Enkrat stopim prav počasi za njenia in jih poslušam ta govor: Fatlica: Kaj misliš Filjiea bomo imele kaj za jutre? Filjiea: Si ji poslala denar? Fanica : Saj ga nimam. Filjiea : Saj veš da brez denara ti ne more poslat. Fanica : Ha, ha če si ti neumna jaz pa ne. In odrine z svojem Medveščekom naprej. Fanica: Veš Pepč odpelmo se v tranvaj eletriko in gremo v Servolo! Pepč : Jaz nimam denarja za plačat. Fanica : Ne skrbi imam že jaz. Si m že naudrala Žinu in potem še Filjicu. Pepč: Glej, da ne poviš nobenemu! Fanica : Saj zdaj bom šla domu. Pepč : Oh ! kaj me pustiš. Fanica : Saj pust je posu, in je prisu post, da moramo se za en čas pustil in celi post ne smemo greha naredit. Zdaj pa čuda se mi zdi da se jo ne vidi že en par dni. Ako se ni kaj izpodrsnilo, zagvišno je Fanica kaj od Pepča vdobila Priložnost. Stara k u h a r ica pred gledalom : »Ja/. ne razumem ! Našej gospici stoji vsak klobuček tako lepo, meni pa ne pri-stoja nobeden njenih.« Sedaj se pa misli hudič (ker so se ker se je poskrivnem iz Trsta spustila, da seli oči gori obrnile), več ko mogoče po-j ni nobenega pozdravila kot svojega za-| kazati, stegne se na vso moč. Toda glej j ljubljenga Južeta. Povejte Fanici iz Oslavjega, da je glih tako kakor Nježa iz Frodeža. Juhuliu, juhuhu. Šervolanski osu pri Trstu. V šoli. Učitelj: »Ako stroški prekosijo dohodke, kako se imenuje to?« Učenec: »Slabo gospodarstvo.« nesreče ! spodrsne se mu ter — pade med ljudstvo. Verni videč, da je hudič zletel Ona (k svojemu možu, zjutraj ko doli 80 8e 8ilno prestrašili ter mislilli bežati, zbudita); »Ljubček, nocoj s, zopet n,. ko go vklelj (];l n0 m()re yoJ5 V8tati _ veliko govoril v snu.« j udrj , u(h.j , go križali vse prek< ter tei>li so se On: To je za me pač edina priložnost/ ^^ mežnapja in ga ubili/Ali da smem prosto govorit., po dnevu (h.ug. (kn 8mejali vernik; in ŽHpnik ni me Ti itak ne pustiš k besedi.« znano. F. 0. Lovski tat: (Sam s seboj). Na lovu: ____i »Ni strela da Misli drugih. | semkaj zajca.« Bedastočam norcev verjame deset,1 Zandar (tiho prišedši mu za ga zgrabi za suknjo). »Aha tiček sedaj te imam !« ne prignal moj sultan hrbtom pametnega sto. Pasja zvestoba gane človeka radi Tat (hitro): One, še ne ! (Se mu iztrga tega, ker jo ne izraža z besedo, ampak ter zbeži). z dejanjem. Žandar (za njim): »Stoj, stoj!« ' Tat (bežeč): »Ti stoj jaz moram pa jet.» Brez skrbi. Stanovalec: »Gospodinja, je-li to stanovanje gotovo pred tatovi? [Gospodinja: »Bodite le brez skrbi Saj je moj mož pod policijskim nadzorstvom !« Stric — varuh. 110 gamore v Odvetllfk : Gospodična, poslušajte kaj piše Avanti«. Vaš stric zdaj državni poslanec na Dunaju je sklenil /, vami dosmrtni vitalicij, kadar ste imela 19 let: vi sto podpisala in zročita mu vso vašo doto, 53 tisoč goldinarjev. Ona : Gospod odvetnik, to je laž, je sleparija. Moj stric je bil ros varuh moj in mojih denarjev, ali o vitaliciju ni bilo nikdar govora. Zdaj ko me misli poročiti moj »Julij , bi me hoteli šo okrasti. Gospod odvetnik vi me morete pomagati. Odvetnik : Ali veste, da je vaš stric ud vsemogoč Trstu. Če jo zapravil denar, kaj mu moremo. Ona : Moj Bog, kaj mislite da jih jo zapravil. Dobro on iina hišo, ima kravo, ima prasce vso mu sekvestri ram. Ah sirota, lepega varuha sem dobila. DOPISI. Od nekod : Dragi Brivec ! gotovo se še spomiujaš mene kot nabiralca cunj, kosti in drugih v mojo obrt spadajočih reči, ko sva na železničnem kolodvoru v Divači pogovarjala se o tem, da bi Ti preskrbel koj posla o brušenju stvari posameznih krajev. Potovaje od vasi do vasi, prikramljal sem v hrenoviško občino ter spomnil se na Tvoje naročilo pri borni večerji, katero mi je borni kmetič podal in začel sem tuhtati, kje hi bilo kaj za - te. Pri večernem družinskem zagovoru opazil sem potrebo Tvoj obrt izvrševati v mali vasici Strane ; kajti opazil sem, da Ista lam dva človeka, sicer na bradi obrita, a na duši glade volilne agitacije toliko kosmata, da bi vtegnil Ti imeti dober »kšeft«. Pojdi toraj kje, tam bode dober zaslužek ! Ali kaj še to, jaz Ti lahko še kaj več svetujem, toraj poslušaj dragi Brivec ! Iz Stran gredoč ustavi se na Vel. Ubeljskem, povprašaj če je kaj za obriti in ne bode Ti manjkalo dela, samo če bodeš rekel tla si klerikalec ; kajti tam so izvzemši nekterih odličnih možakov sami j klorikalci in tudi ti ne bode Ti manjkalo klobas, slanine ni pijače, ako bodeš po ceni obril one na vesti kosmate može, kteri so proti klerikalizmu ; da še celo, ko bodeš iz vasi odhajal Te bodo klerikalni možje in fantje do državne ceste pri »Tre-!jih hišah« spremljali z gnojnimi vilami, sekirami in koli, da bodeš popolnoma varen pred zagriznjcnimi liberalci. Vse to m i je pravil moj kolega Dominik, jako zanesljiv eu jar in priskrovez; toraj mi smeš dragi Brivec zanesljivo verjeti, brez da bi vpeljal nadaljno poizva-dovarije. Pa kaj še vse to, kar sem Ti sedaj navedel, imam Ti še marsikaj povedati, ; čuj torej! Pri fari v Hrenovieah se snuje Rei-feisnovu posojilnica na rimski podlagi, vsled ktere ustanovitve so vsled prevelikih ; skrbi nekteri tako kosmati postali, da ni mogoče vrjeti, da bi jih Ti do čistega obril, čeprav imaš trdojekleno nabrušene britve ; kajti ni jim lahko priti do živega. Zaradi tega, dragi Brivec ! ako prideš tje, pripravi si dobro brilno orodje, di Ti bode mogoče- eksregistra dolgo brado, če ne popolnoma obriti, vsaj prikrajšati in drugemu gospodu tranz uro ponoviti, kte-rega ponovljenja zelo potrebuje, kajti on je, kakor se čuje tranz uro nekje na Vinici zapravil in nima od iste znamenja več. Dragi Brivec! ako tedaj v Hrenovice prideš, glej da imenovana dobro obriješ, ter zagotovim Ti, da ako se tukaj mojstra pokažeš, Ti lie bode kruha manjkalo na notrajskem, ker je vse polno na obrazu obritih, ali na duši kosmatih ljudi. Z potoma ko bodeš imel opraviti v Hrenovieah, oglasi se tudi v Goricah in na Dilcah, tam Ti tudi kaže dober zaslužek; kajti tam sta dva na novo verski podlagi dobro zaraščena človeka pri kterili bode treba dobro nabrušene britve, kar bode za Te prav, ker ja poznani Tvoje orodje. Dragi Brivec ! marsikje bi Ti imel de!o priporočiti, toda žal, dokler se v našem kraju mojstra ne pokažeš, kako znaš briti »mežnarje«, »kapune« in »eksregistre«, te ne morem uspešno priporočati. Kadar j pa to storiš, Ti bodem vedno dober posredovalec o Tvojej stroki. Saj veš da imam kot nabiralec cu ij veliko upljiva pri kosmatih ljudeh. Dragi Brivec! prosim Te torej, drži se gesla ki slove : »Brivci, cunjarji in piskrovezi skupaj držč«. Živila so-iijalnodemokratična stranka ! (Ali ne taka kakoršno imamo v Trstu op. ured.) Toliko iz Hrenovic. Kadar pa pridem slučajno cunje pobirati v občino Slavina St.-Peter, Postojna itd, ti hočem tudi tam delo preskrbiti, kajti tudi tam ni brez u k i v e o Str. 5 klerikalnih kosmatinov, kar so pri zadnjih državno zborskih volitvah pokazali. Žalostna nam majka ! Vbogi brivci, cunjarji, piskrovezi in drugi delavci dokler jim bode z rimsko brad . zaraščena gospoda borni kruh dajala. Čenča Bofitjan, cunjar kamor pride. Iz Kozjega. Prosim te ljubi Brivec, vem da se že čudiš, kjer ne dobiš iz Kozjega nič za zaslužit. Povabimo te vendar enkrat, da obriješ enkrat tukaj v Trgu neko Pepeo. Prosim te prinosi seboj najbolj skrhano britvo, pa brez vse žajfe in prav neusmiljeno jo ostrži, pa paziti moraš, da ji jezička ne odrežeš, drugače bi se preveč kislo deržala. Tudi mlekozobi Jureek je potreben tvoje britve, ker si prizadeva na vse moči vmehčati srce Micke ali ona ga noče. Kedar se ta Jurko zasmeje se tako čuje, kakor bi jerbas orehov izsipal. Prosim te pridi gotovo, ker te že komaj pričekujejo. Več fantov te vabi. Podloncem. K Evo jili žide v mili srajci! Popvor M državnih poslancev v neki dunajski krčmi se bode za napredno narodno stranko zi-| dala norišnica ali ne ? Kakor tako goreče j žele nekateri «svetniki.« Ker jaz v tem ni-( sem dovolj poučen prosim Te, da mi po- Hortis: Senti Leopoldo si Čita'f »Avaitti iasniš, da v prihodnje davkoplačalcem od sobote? ' ustrežena pojasnujoč jim stvar. Brivec je Mavroner : Kaj je meni mar A vati t i, I mnenja, da v Gorici bo treba norišnice in kaj Kamber in vsa njegova judovska po- I kmalu. Kdor bo hotel biti sprejet, se bo litika! — , moral pustiti pregledat možgane, ako naj- Hortis: Ali ti je znana tista štorija idejo »prismojene« potem so že zreli za v »della cugina?« orfanela? — konservo. "i • Mavroner: Jaz poznam svojo sestrično Cuj še ta najnovejši telegraf iz Peča: kateri sem stric in oskrbnik, ona ima'zdaj V parlamentu kujejo jezikovni davek in 22 let, nje sestra je poročena z nekim sicer v enem palagrafu stoji »več ko je- uradnikom na magistratu: vendar nimaš zikov znaš več davkov plačaš«. Tukaj na tiste v mislih. — slovenskem Primorju bodo videli Slovani Hortis: Mojo > cugina» dragi Poldo je in G gani, ki vse jezike znajo kakšne sirota, stariši so ji zapustili 53000 forintov. davke jim ministri nabasajo. Mavroner: Mojo' Varovanka jih je imela Kaj pa ta! Blaženi neodrešenci na- ravno toliko. — meravajo krstiti Trst v »Videja«, želodar- Hortis: V a bene. Ta »cugina« katero ski Suc'.markovci pa v Rebenštad . jaz mislim je naredila vltalicij v svojem 19. Zdaj nastane še vprašanje za Slovana, letu. Punca je bila takrat prav zdrava in kasno ime bode pa on zannprej rabil ; jaz čvrsta. — bi bil mnenja, da bi bilo najbolje akoj Mavroner: Kaj veš ti o tem užitku, vzame v roke en debel slovenski »trs* in; Hortis: Molči in poslušaj. Nje varuh stena varuje svojo zemljo. Drugi je spet in starejša sestra te sestrične sta se zmo-menenja da »Tri jesti« znači, da bodo nila, da naj jima prepusti dedščino od 53 Trst v treh pojedli. Nabrž pa izhaja to tisoč, ker bosta skrbela za njo do smrti, od starih časov, ko soje še reklo, da je; Mavroner: Jaz poznam iz lastne prakse vse pojedel, a danes je v navadi —• »vse tak slučaj. — Ali se je dekle dalo pre-popil«. Tedaj naj velja za Trst za naprej govoriti. — »Štirispil.« i Hortis: Dekle je podpisalo eno karto, Na vse zadnje blogohotno prosimo ' ostalo je kakor dekla v hiši in tu ;u{am ftrt poročila, kdaj bodo črevlji dr. Turne v ji vrgli po kak desetak na mesec. Soči, ki niso v učiteljstvu ne pri sodišču! Mavroner: Kakor v mojem slučaju, štiha držali — za prihodnje trdno namo-! Hortis : Vabenc. Jerob in starejša ceni. Mi vemo samo to, da zdaj ko gospa J sestrična sta si razdelila denar, prvi jo-Gorica« nosi vodo iz »Soče«, ne bo se dobil 30 tisoč, ona po 20 tisoč čukov. _ treba bati več čevljarjcvim poplatom. Kmečki sin iz Brkinov. Kmet : Ven iz mojh hramov, židovska potepa, hotela bi rada af&tiit v harem mojega dekleta. Ka—li? ¥; Goriške sline. Dragi Brivče, nekaj neumnih misli mi roji po glavi, ne zameri če so brez soli ali popra, vsaj britve ,ne pokvarijo. 'Pu jih imaš: Vsi Kraševci in Vipavci ki o tržnih dneh obiskujejo Gorico se poprašujejo ali Moderno. Gospa: »Znate li čistiti kolo ?<-K u h a r c a: »Ne, milostna, ali naslov Vam lahko povem, kje mojega sna-žijo.« Zdrav ima sto misli Himna bolan le jedno. mačku*'! poklanja »OtiGLCAM. „Povž" Doma povsod, doma nikir, Oblaziš dosti sveta. Zavftlj teb?' »prasčta« In »lumpi« smo. Hudir! Al' naš če zapustiš kvaltir, Pri »flaši« spet sedimo In te — častimo! Mavroner : Kje si pa čital ti ta slučaj Hortis: V Avantiju od sobote in nedelje dobiš vse popisano. Mavroner: Veš še kaj o tem? Hortis: A van ti piše, da so je sestrična sirota zaročila z glavnim agentom banke Slavijo v Trstu, in da je šla neki dan ž njim k sestri in svaku se predstavit in zahtevat svojo doto. Mavroner: Pa če je naredila vitalicij, ne bo nič dobila reviea, — ker so denar morda že pojedli. Hortis: Dekle pa trdi, da ona ne ve o tena, da ona ni sprejela noben dosmrtni užitek da o tem ni bilo nikdar govora. Mavroner: Čudno res, da se znajdejo na tem svetu taki lumpi in celo sorodniki, ki sleparijo nevedna dekleta. Praviš da je bil strie, tudi varuh temu dekletu. Hortis: Dekle je vložilo tožbo proti stricu — varuhu in proti sestri —- (V tem pride pismonoša in izroči pismo Mav- »Mulca,« ki trdita, da je svet ena ronerju.) nula! o vsemu temu ne ve »Picccolo« Mavroner: (Prečita pismo, pade ha Stol še nič! — ter zaupije) Atilio tu sei un možtro, un Trst. 9./.'!. 901. »Camorra« j<5 angaži-štrigone: gorje meni — Atilio mio, io rala Kamberja, da jo bo za norca imel. sono perduto; kam pojdem po denar. — Xa »Brivca« je popoloma pozabila. V Aiuto patria, pomagaj mi Karibaldi. To je svoji sveti jezi, je pa Brivec odločil, da sad tržaške judovske komore. — bo bojkotiral »Piccohj.« Jurizza uže po- Ilortis, pelji me spat, drugače zajdem bira srce, ki je padlo radi te grozne vesti ii. jutri me najdejo v kanalu. Židu Majerju v hlače. Butignoni Hortis ga prime za roko in počasi se drži za »butico,« da mu je ne bi dr. drsata domu. Kaj sta se po poti menila ni Angeli ponueal, ko hodi sedaj brez »glave« bilo slišati, ker je veter vsako besedo okoli. — Ne vemo še, kaj bo glede tega j prorokova 1 Falb. Ljubljana: 10./;). 901. Jezična Polonca, znana iz Brivca je sedaj v služb l>ri nobl 1' deli. — Dunaj. 10./3. 901. Svetovno znan Učitelj: »Kaj je naredil Ezav z bratom amerikanski cirkus Barnum & Bailev je 1 zapustil sedaj Dunaj, ker je začel' svoje predstave avstrijski p a r I a m e t. Dunaj. 10./o. 901. Včeraj so spravili odnesel II truffatore. A: Koliko je stara gospica Minka? B: Kmalu bode pričela odštevati! Dvomljiva hvala. Jakobom ?« Učenec : »Ubil ga je!« U č i tt: »Napačno.« Učen: »Osleparil ga je za njegovo ded-ščino.« I' č i t t: »To je bilo prav!« A : Slišal sem, da se misliš oženiti. B : Da! ali ne vem kam naj se obrnem, da jo najbolje pogodim. A: Želiš,' da ti prinesem cenik? Gospa A: Draga moja, dandanes je te;;);, dobiti vojaščine prostega slu-žaUiiika ! G o »pa B: Res je, ali še veliko težje se dobi vojaščine prosto kuharico. 7? T e 1 e p i s i . Po privatnem Brivčevem (trotu. Trst. 9./3. 901. Nebeške »ORGLCE« v opazovalnico Mauronerja, ker je trdil da je zastopnik tržaške okolice. — Dunaj. 10./3. 901. Hortis je interpe-liral Korberja, da li mu je znano, kaj se je dogajalo tj. jan. v »Moute verde« v Trstu. Koeibar je odgovoril, da pričakuje dau na dan točnega poročila od t r ž a š ke policije in znane »camorre.« — S tem odgovorom je bil liortis baje zadovoljen. Dunaj, ob 4 pop. Zedinjeni Cehi so se posvetovali za kakšne koncesije in gospodarske dobičke dovole vladi — rekrute. Ali bo tudi gos. Sušteršič zbral vse jugoslovanske poslance v »edini« klub, da bi dobili kakšen »oreh«. Korber, minister predsednih je vže prašal: kje so Slovenci! Dunaj: Ko je radikalni Fressel šival razparjeno srajco si je mislil : kako je to so razštimane, ker so vsi ledig-registri j %• parlamentu smo nedotakljivi — a moja zaljubljeni, Jaka, Stanko in Franci srajca je na kosih. Volf mu je zakričal: se fentajo. Mateužu se smeje srce od ve- Kolega ali ne veš, da naše srajce ne uži-selja, ker je vsled te ve*ti moral Karlic vajo imunitate. plačati »Štefan« vina, ki ga je naročil Dunaj: Poljedeljski minister je bil po-Jo že tov prihod. Radi tega je Mio a vabljen k seji socijalistov; mož sije pa iz postelje skočila, in to je dalo povod, mislil : dokler imam zadovoljne in mirne da ni prišel J a n k o sploh celo noč več j kmete za seboj — v uho naj mi pišejo še domov. Danes ima cela »orglska« banda socijalisti. »Prešernovega.« mačka. - Tukaj pri-1 Gorica Trst,. Ločitev po cerkvi in čakujejo vsi velikansko spremembo na J oltarjev ne pogubi Slovence —ampak jim nebu ljubezni. F r a n e 1 uže vidi novo ovarje nebesa. zvezdo nad obeliskom. Jaka se joče po] Rihenberg: Dr. Pavlica vzame vse zvezdi ki se je potopila v škafu v o (Le( besede nazaj in prestopi k unijatom, da ne v Bazovici. Stanko pa, ki ima štiri bo pomanjkalo pastirjev ko se čreda oči trdi vedno, da je najlepša zvezda nabere. nad No. 9. Vendar se pri vsi ti zme- Dunaj 4/5. Bena t i poslanec ištrskih čnjavi najboljši počutita »li u 1 a« in čukov je sklenil za slučaj da razpuste državni zbor: upisati se v žandarmariski kor, vla bo dal vladi lep eksempel. Dunaj: llortiž in Mavroner sta bila na pepelnično sredo pri državnozbor-ski blagajni; prosila sta tri meseca ante-cipacjon, da se bosta poučila o dunajski moraliteti po »deviških« hišah. Mavroner misli spiemeniti statute v svojem ženskem kloštru v ulici St. Filipo. Berlin: Nek \Vevland je ranil nemškega Viljema za 4 cent. pod očetom ; pravijo da so se tudi temu zmešali možgani a Viljemu so obrvi otekli. Celje : Vsa politična društva na zelenem Štajerskem so premenila pravila in prevzeli v svoj program-gospodarsko nalogo. To se je zgodilo, da se zamaši gobec giftui kroti ki slepari naše kmete z »kmečko zvezo«. Gorica: »Čevljarjev sin« ne ugaja gospodom okolo »Gorice« in Prim. lista : vendar bi dali ne vem koliko, ako bi ho tel jim šivati klerikalne »bote«. Ljubljana : Klerikalci pri »Slovencu so tako globoko zabredli, da že trde, da je unijat8tvo k rivo verstvo. Ako se »Edinost začašno ne loči od duhovnov ki diše po »staro« slovenski liturgiji — bode ekeo-municirana in tudi gospod Makso ž njo. Trst: Assesorju Varetonu, kateremu so bili izročili prošnje o domovinski pravici, so mu pobrali vse in odnesli v delegacijo kjer bodo sodili štirje krivosi odvetniki o bodočem domovinstvu tržaških Slovence v. ¥; Tep e a. Po plesih hodila, plesala in pela. Zdaj sinka ima, ne vem kje ga je vzela ? Moža pač nima, tud fanta ne svoj'ga. Sinček pač menda ni Od svet'ga duha! J. Gabersky. Karbur prve vrste daja 320 litrov zastopnik Anton Skerl v Trstu ulica st. Lazzaro št. 6. Pošilja na povzetje. BRIVEC 8tr. 7 Svoji k svojim | KXXXXKXXXKXXXXK ZALOGA POHIŠTVA Podpisani naznanji si. oočinstvu, da toči v svoji gostilni, katera se nahaja v <- ulici Giotto štev. 5 r najboljša vina I. vrste in sicer: UefoSk istrski p<> 4N kr. liter Crno istrsko „ 40 „ Belo vipavsko „ 40 „ ,, Za pošiljatve v sodiiih po .'1(J litrov znižani ceno na vseli teli vrstah vin za 4 kr. pri litru. Opozarjani tudi da držim v svoji gostilni izvrstna mrzla in topla jedila v vsakem času. Priporoča se za obilen obisk s" poštovanjem Rafaela Italia TRST - Via Malcaiiton št 1 - TNRT J Zaloga pohištva za Jedilnice, spalnice in sprejemnlce, žimnlc in peresnlc, ogledal ln železnih blagajn, po cenah, da se nI bati konkurence. UUHKUHHKHHHHHHH Pozor!! Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi gu vsaki čas v zalogi pri Murillll Lllkšil na Prošeku. Anton liitbnik, krčmar. xxxxxxxxxxxxxxx Kflor ie, ali ima za oddati stanovanja, magazine, hiše, dvorce (viline) vrte itd. naj se potrudi do Taler-ja ulica Chiozza štev. 12. pride z najbolj skrhano britvijo obrit onega, ki se ne zavaruje pri banki „Slavij katera je jedini slovanski zavarovalni zavod med nami. Ona zavaruje človeško življenje na najrazličnejše načine; poslopja in premičnine pa proti požarnim škodam. Tarife ima ta naša domača zavarovalnica tako nizke in izplačuje škode tako točno in kulantno, da je pao dolžnost vsa-cega zavednega Slovenca okleniti se je, zlasti ker mu daje večje varnost, ko katera koli druga zavarovalnica. Narodna dolžnost bodi torej Slovencem pri »Slaviji« iskali zavetišča. „Svoji k svojim !" Koncem leta 1899. iznašala je banke »Slavije« letna zavarovalnina............K 5,267.195-44 h rezerve in fondi.........'......K 20.579.495-88 » dosedanja izplačila..............K 62,922.942-86 « Vsa pojasnila daje drage volje generalni zaatop banke »Slavije«, V Ljubljani Gospodske ul. št. 12 ter krajna zastopstva po vseh večjih krajih. pohištva vsake vrste Ataandro Levi Minzl t Trstu Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje) Hograt izbor v tapetar ijuli, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. JPredmeti stavijo se na brod ali železnico brez »la bi se za to kaj zaračuna©. i o^-O^O^O i MARTIN MARC priporoča našim domačiu. gostilno om s.. I pri stari perici „ALL! ANTICA LAVANDAIA" v ulici Industria št. 39. i/C pri sv. Jakobu. Toči dobro istrsko po 40 nov. dalmatinsko » 36 » belo vipavsko » 40 .» Za družine ne manj od 5 lit. 4 nov. manj. Dobi se vedno gorka in mrzla kuhinja, priskrbljena z dobri jedili. / £ i / / / / / / / / ,Ijiii)ljaiislia kreditna banka' LJUBLJANI Špitalske ulice št. 12. Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. za najkulantnejših pogojev. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Fromese k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižiče, na tekoči račun in na gira-conto s 4l/a7o obrestova-njem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročUa. v ^ s s \ \ v s Str. 8. li E I V E C Zavaruj si dom in življenje. Prijatelj imate svoj dom? Ga imam. Imate družino? Dve hčerki. — Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke? — Nisem še. —Nepreviden je vsak gospodar, ii ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. Jcr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena žc leta !H."51. Solidnost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 10.400000 zabž. kapitala. Asihiracije so znašale : Varstvena zaloga je znašaia 31. dce. 1SUO. 122 milijonov K 174000 gld. 1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 918.000 K. NOVAK IH A ČUDEN FRAN urar Glavni tri. - LJubljana - Glavni trg. Priporoča ure, zlatanino, kolesa, Šivalne stroje. Najnižje cene. Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago. v tu< \ \ trgovec ulica S. Catarina ši. 9. - TRST - alioa S. Catarina št. 9. (Nad 30 let stara firma). Kazpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine ili kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno. Pošiljatve s;uno na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —- Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena* olju je od 28 nvč., do 72 nvč. Kave dobite; Cevlon, Domingo, Gua-temalc, Jamaika, Moka, Java, Por t ori eo, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom: duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. Ica in KXHXKXXWXWXKKKK „Slovenka", glasilu slovenskega ženstva v Tustu. Mesečnik s poučno in zabavno vsebino, kakor razprave o ženskem vprašanju, ^tfgffi *', zdravstvu itd. Lepe 'zaftnika!»" Pesm'- Cena za vse leto g p v/n, za pol in četrt leta r a z-.trno. Karoča se pri upravništvu SLOVENKE", Trst, Via Molino piccolo 3. II. «KKHKKKKKHKKKXK Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko ulica Commerciale 11. Podružnica ravnofam št. 12. Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, trgovec. Prva slovenska trpvina i ž e 1 e ž j e in Konjedic & Zajec v Gorici, pred nadškofijo 5. Oče, po kaj greste v Gorico ? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedieu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, počinjene in medene ploščenine, razna orodja, šte-dilni: ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah. registrovana zadruga x omejenim poroštvom. edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2. prejema hranilne ulogc iu obrestuje 4°/o- Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zarod. Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelju Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice. Vloženega ie bilo leta 1892 gld. 17.6K3.7t> 1893 .. 38.245.13 1894 „ 49.741.66 1895 .. -i8.644.52 1896 ,. 125.44».?? 1897 .. 164.907.79 1898 „ 261.424.45 Skupni promet od 1892-1898 gl. 3.212.095 10 Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici denar podvoji 4krat prej kakor pri drugih hrauiluicali Svoji k Svojim! Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pehar i jo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmar je in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v 3HT ulici Stadion št. 20. odprta je o