četrtek ■
t* Si
y gotovkil.
SLOVENSKI
UST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO.
!iT,"tpiš<Trt5 : Koroška eaMM št. 3. Rokopisi se ae
Upra-zništro spr^fc»-w naročnino, m*er«t« !» reideiiMcije. tew.raiom p« voro. Za y«jfcraiac i>ri m m^m! N«>«if4
»k. .aiMte(>* to ¡«»MM
I««« Gwtročna
¡■ÉeruffcMi M.
40, a

K»«». MStlkAk,

Škandal!
Odkar vlada našo državo radikalno-demokratsko-samostojna družba, smo doživeli že skoro brez števila Škandalov v naši upravi. Da tatove, goljufe in podobne ift nastavljajo za uradnike, na to smo se že navadili, saj je ponarejevalec menic in prijatelj tujega denarja še dandanes minister. Kdor še je ohranil vsaj nekaj čuta poštenosti in pravičnosti, se čudom čudi, kako je to, da si Pašič in drugi visoki gospodje pustijo očitati skoro teden za tednom, kako so oni ali njihovi otroci ali sorodniki in prijatelji izrabili svojo službo, svojo uradno oblast v to, da so goljufali in si na krivične načine na stroške države, to je ljudstva, priciganili milijone in stotine milijonov. Vsa ta očitanja vtaknejo mirno v žep, pa še naprej ostanejo v službi in odirajo ljudstvo, kakor bi bilo to popolnoma prav, da v Jugoslaviji v imenu državotvornosti in ujedinjenja ministri in drugi oblastniki uganjajo zločine, za katere bi drugi ljudje dobili dolgoletno ječo ali pa še kaj več. Če je caj žalostnega v naši državi, je to gotovo najbolj ža-ostno, da je pri vladajočih osebah izginil popolnoma čut poštenosti, pravičnosti in odgovornosti. Zato pa ni-aia in ne more imeti ljudstvo zaupanje do take uprav;. Gospodje se čudijo, zakaj ljudje niso zadovoljni in zakaj zabavljajo čez vlado. Tega ste krivi sami, ker vladate in upravljate državo tako, da mora tudi najbolj mirnemu državljanu zavreti kri, ker vidi, da bi bilo ahko mnogo boljše, ako bi pri vladi imeli več poštene volje in srca za ljudstvo in državo. To se ravno vidi, kako zlo je centralizem: par ljudi tam daleč v Beogradu lahko dela, kar hoče, ljudstvo pa si ne more pomagati, ampak mora razne krivice in nerednosti trpeti in se dati odirati. Če pa kdo s tem ni zadovoljen, pa pravijo, da je protidržaven. Kako so včasi naši oblastni ki bedasto nerodni, kaže en slučaj iz zadnjega časa, ki gotovo ne bo zaupanja do uprave in države povečal, ampak marsikaterega državljana razburil. Prinesl sem včeraj zjutraj pismo na poštno nabiralnico, pismo je ►ilo frankirano z znamko za 2 kroni in nujno bi moralo rčeraj oditi. Popoldne pa mi ga sosedov otrok prinese nazaj ter pravi: na pošti so rekli, da je poštni pot prinesel telegram, da je od danes (25. sept.) naprej poštni-aa povišana za 100 odstot., da še torej moram pridjaii znamko za 2 kroni. Prijel sem se za glavo in mislil, da to ne more biti res, zdelo se mi je tako postopanje neverjetno, nemogoče; moja zdrava pamet mi je pravila: če so že hoteli zvišati poštnino, bi vendar morali to vsaj en teden prej naznaniti, da ljudje o pravem času zvejo za povišanje. Hitel sem na pošto, da se pre-»ričam, jeli res poštna uprava kaj takega storila. Tam ni pokažejo brzojavko, da je od 25. sept. povišana poštnina in že oddana pisma so se morala vrniti, da še dokupijo odpošiljatelji poštne znamke, /.daj povej;«; judje božji, ali bi kaj takega bilo mogoče tam, kjer vladajo pametni možje? Ne vem, če še je kdo kedaj judstvo tako za norca imel. Tako delajo otroci ali pa bebci, ne pa resni možje, kakor bi morali vendar biti ministri. Poštni minister je vendar celi mesec spal, ia »i imel časa pravočasno razglasiti povišanja poštnine in je moral to na vse zgodaj brzojavno storiti isti dan, ko povišanje stopi v veljavo. Ta minister pa zasluži ped (orden) balkanskega raka ali pa polža prvega stepena. ker zna tako hitro razglašati svoje odloke, da ti »rej v veljavo stopijo, kakor jih mi izvemo. Drugikrat
bode gospod minister gotovo še boljše spal in povišanje razglasil en mesec potem, ko stopi v veljavo, in bo re-kviriral vsa pisma in dopisnice, ki so tekom tistega mesca bile oddane na pošto. Še bomo torej doživeli nove čudeže nerodnosti in brezobzirnosti (da ne rečem kaj hujšega) slavnega centralizma, za katerega so tako vneti naši liberalci in samostojneži.
Ven iz moralne pro^osti!
Vojna je neprimerno zrahljala vse nežnejše žice koprnečih irc vseh slojev narodov. Javna vest in odgovornost je otopela in vspriče vedno rastoče draginje brez vsakega sorazmerja z naraščanjem zaslužka je nihala splošna gonja za — denarjem. Pridobi ¿ni krogi, zlasti bujno cvetoče verižništvj in zakotna trgovina, so imeli med vojno in po vojn. zlato jamo, iz katere so posamezniki nagrabili razmeroma na lahek način precejšnjega premoženja, rlo kakršnih v mirnem času ni bilo tako lahko priti. Brez velikega truda pridobljen denar ni imel za takozvne vojne dobičkarje in verižnike nobene prave cene. Pilo se je in jelo in u-živalo. Slabi vzgledi, le-teh so privabili tudi manj tankovestne ljudi obeh spolov v njihov krog. Nevoščlji-vost in neukročen pohlep je pognal za zakotno trgovino in verižništvo nesposobne ljudi tudi na pot zločina. In vse to pa je vplivalo tudi na splošno posurovelost in podivjanost. V vseh slojih se pojavlja neko nagnjenje, slično nekulturnim indijanskim običajem, češ, da le tisti kaj velja, ki prinese največ skalpov svojih nasprotnikov na svoj dom. Fant, ki še nikogar ni obdelal s kolom, nožem ali vsaj s pestjo, v očeh enakih suro-vežev ni pravi fant.
Nizki instinkti, ki majo svoje pravilo v latinskem izreku homo nomini lupus (človek človeka volk), so se vsesali v splošnost s tako močjo, da bo še poznim rodovom ostalo še mnogo napornega dela, da izrujejo zadnjo korenino tega strahovitega zla splošne podiv-jansti in nemoralnosti.
Čimbolj napreduje splošno zastrujdjenje zdrave narodove krvi, tembolj se p>>,: -ku je v ozadje Bog, vera in Cerkev. Da, gre celo tako daleč, da tisti, ki so poklicani bdeti nad blaginjo svojega ljudstva, uporabljajo vso svojo državno oblast, ves upravni aparat države in ugled svojega položaja v to, da ubijajo ugled in vpliv Cerkve in duhovništva. Cerkev pa je osvedočena. v tisočletju preizkušena in od Boga samega ustanovljena vzgojiteljica narodov. Ona je edino uspešno sredstvo, da izločuje slabo in uvaja dobro. Molitev, vera v Boga in vzgledno krščansko življenje v družini, občini, pokrajini in državi, v kulturi, gospodarstvu in politiki, na socialnem polju in na vseh panogah javnega in zasebnega življenja se mora udejstvovati v smislu več-nostnih načel Kristusovih.
In kaj opažamo danes? Bog, Cerkev in vera se,po-tiskuje iz javnega življenja. Ljudje, ki so že zdavnaj iztrgali iz svojih zakrknjenih grešnih src vsako misel na svojega Stvarnika in Sodnika, nimajo nobene vesti več. In taki ljudje se vsiljujejo h krmilu naše s krvjo in s trpljenjem zlepljene države. Okrog te peščice časti in denarja lačne klike se zbira tolpa požrešnih volkov ki tulijo, da prevpijejo javno vest. da prevpijejo tiste, ki v imenu Boga in po njegovih zapovedih vzgajajo ljudske množice k dobremu, odvračajo od slabega in uničujejo nizke nagone k slabemu nagnjene človešice duše.
In seme posurovelosti in podivjanosti, vzklilo v. bohotno rast pod takim zastrupljenim ozračjem, se širi in poglablja vedno bolj in bolj. Temu škodljivemu plevelu zvesto priliva — kdo? — liberalno učiteljstvo in brezversko sokolstvo. Ti elementi so se v svojem vsega zaničevanja vrednem hlapčevstvu vdinjali za Ju-deževe srebrnike najpodlejšemu režimu. Zakaj? Zato, ker so v njihovih vrstah prevladale strasti, ki imajo svoj vir v neutešljivein pohlepu za uživanjem.
Kdor hodi v cerkev, prejema sv. zakramente in živi po svoji veri in zavesti, ta je zasmehovan in preganjaa kakor divja zver. Zasmehovanje in preganjanje vršijo listi hlapci režima, ki hočejo sedanje neznosno stanje nadaljevati v nedogled, ker jim trenutno nosi materialen dobiček. Vsak idealizem se ubija in mladina, ki je pred vojno bila glavna nositeljica idealnih poletov, ima danes pristrižene peroti.
Kam to vodi? Na vešala. To pokazujejo sodni spisi, zlasti pa je posebno svarilno in poučno zadnje zasedanje mariborske porote. Kri na smrt obsojenih lepi na brezvestnih protiverskih gonjačih in hlapcih.
Katoliški shodi, ki so se letos vršili širom naše domovine, so mogočen bojni klic proti brezverskemu zapeljevanju in zastrupljevanju ljudstva. Nazaj k Bogu! Ne drvite za brezverskimi zapeljivci v časno in večno pogubo! Boj, ki so ga izzvali nasprotniki vere in ljudstva, sprejemamo! Tisoči in tisoči bojevnikov stoji izza naše narodne in požrtvovalne duhovščine, pesti se dvigajo, pripravljene, da na en sam klic izrujejo strup iz našega naroda.
Zato bolj ko kedaj prej zahtevamo avtonomijo Slovenije, verski pouk v vseh šolah, iz katerih mora izginiti vsak protiverski duh. Ni dober pastir tisti, ki trpi med svojimi ovčicami garjevega ovna iz slabo umeva-ne krščanske ljubezni do bližnjega. Carjevo ovco je tr?-ba izločiti in, če je upanje za ozdravljenje, ozdraviti jo, sicer pa iz usmiljenja do nje in do zdravih njenih lova rišic — ubiti. Druge poti ni in ne more biti.
Pred vsem pa je treba v našem ljudstvu vzbuditi zavest samopomoči. Naj ne bo krščanske hiše, v kateri bi se čital ali celo plačeval brezverski list! V vsako pošteno družino spada le in edino krščanski list! IV> načelo se mora povsod in vedno, vztrajno in dosledno izvajati, pa nam ne bo treba obupavati nad bodočnostjo našega ljudstva.
V jedru zdravo naše ljudstvo je danes preživelo tež-ko krizo, ki jo je izzvala nemoralna in vsega prezira-nja vredna žerjavščina, mati korumpirane samostojne stranke izdajalacev ver in ljudstva. Ponosno plapola zastava Kristusova, okrog katere se zbirajo množice vernega ljudstva. Vrste krščanske SLS se množe iz dne va v dan, naša mladina pa se krepko oprijemlje odrešilne orlovske ideje.
Naprej za Boga in domovino!
Novi neposredni davki.
Samostojna stranka je na vseh svojih shodih" zatrjevala, da je samo zaradi tega v vladi, da doseže izjed-načenje davkov in da bo odstopila, ako se ji to ne posreči. No, samostojnežem ni treba izstopiti iz vlade, — kajti prvi korak do izjednačenja je storjen. Pred nami leži «predlog zakona o neposrednih davkih«, ki ga je narodni skupščini predložila sedanja vlada, torej tudi naši samostojneži in demokratje. Za izjednačenje posrednih zakonov še ni predloga, torej še bo tukaj na-
Iz torbice starega strica.
m*.
Gospod urednik! Mislim, da mi ne boste zamerili, iko Vam pošljem nekaj vrstic. Ne bote zvedeli Bog ve taj novega, a rad bi Vam in čitateljem včasi iz svoje ¡kušnje, svoje torbice, nekako, podal kako misel, ki ro-v naših kmetskih glavah, nekatere nazore, želje in fritožbe, kakor se sosedje o njih večkrat pomenkujejo o razpravljajo. Ne bom pa tudi hud, če jih vržete v ivoj koš.
k \	I-
Balkanske zmešnjave.
Čudili se bote, da najprej pišem o Balkanu. Toda, :j smo mi zdaj tudi državljani države, ki sega daleč 1 na Balkanski polotok. Balkan je nekak politični Ogn jenik; koliko vojsk je že bilo na Balkanu, tudi sve «vno vojsko je neposredno vnela iskra iz balkanskega Ognjenika. In zopet se je začel tresti ta ognjenik, zopet se govori o vojski. Turki, ki jih je svetovna vojska pre-Hala iz Evrope, iz Balkana, se hočejo zopet vrniti, zo-et bi si bili sosedi. Srbski oblastniki so pred mesci Bolgariji grozili s kanoni. ob albanski meji smo dolge lesce imeli boje in nemire. Zdaj nas vabi Grčija, da »i ji pomagali zoper Turke, Rumunija, da bi ji prišli >a pomoč zoper Rusijo. Iz vsega tega tudi mi preprosti judje, ki nam skrivnost tako imenovane visoke polivke niso znane, spoznavamo, da še na Balkanu, (kakor udi drugod po svetu) vedno vre, da še ni pričakovati
trajnega miru. In vendar si vsi želimo trajni mir, ki nam je neobhodno potreben. Kako bi naj zlasti balkanski narodi, ki so zaradi neprestanih vojsk in vedne-ga nereda in nemira že toliko trpeli in zaostali za drugimi narodi, prišli vendar do miru? Ko smo se zadnjo nedeljo o tem pogovarjali, smo prišli do tega zaključka. če govori človek s kom izmed kmečkega in delavskega ljudstva, bo vsak rekel, da mu ni za vojsko, da noče drugemu, ki malo drugače govori, delati krivice in mu vzeti svobode, da hoče z drugim v miru živeti. Tako misli srbsko ljudstvo, tako slovensko in hrvatsko, tako tudi bolgarsko in macedonsko ljudstvo. Ljudstva bi rada v miru živela, njim ni za prepir in boje, saj >o že dovolj trpela. Da ni na Balkanu mini so krive poleg velesil razne vladarske družine in nekaj bogataških velikašev, ki v nerednih in vojnih razmerah lažje odirajo ljudstvo in še dobivajo denar od velesil. Zato bi bilo potrebno, da bi se j>ovsod na Balkanu ustanovile velike ljudske stranke kmetskega in delovnega ljudstva, ki bi stopile v stik in dogovore med seboj ter se pogovorile, na kaki podlagi bi se ustanovila velika balkanska (oziroma jugoslovanska) ljudska država, v kateri bi ljudstva imela največjo politično, gospodarsko in socialno svobodo. Ustava te ljudske države bi morala biti taka, da bi vsi posamezni deli: Bolgari, Srbi, Hrvatje, Slovenci. Macedonci (znabiti tudi Albanci) imeli popolno avtonomijo, da bi bilo nemogoče, drugega tlačiti in ovirati v razvoju. Ali bi bila ta ljudska država monarhija ali republika, naj bi odločilo ljudstvo po-
polnoma svobodno. Ravno tako bi naj ljudsko glasovanje odločilo, ali hočejo posamezni narodi to ljudsko državo kot zvezo balkanskih (jugoslovanskih) držav, ali kot enotno državo z obširno avtonomijo ali samoupravo za posamezne dele. Zdaj, ko se hočejo že spet Turki vriniti na Balkan, bi bila najboljša priložnost, pa tudi nad vse potrebno, da bi vstali balkanski narodi in rekli: mi ne potrebujemo ne Turkov in ne Grkov, De jerobstva Angležev ali Francozov, mi hočemo: Balkan naj bode Balkancev, mi hočemo močno skupno državo, mi ne potrebujemo in nočemo več vojske in prepira, ki ga netijo razne vladarske rodovine in njihovi agenti, ampak hočemo, da se ljudstva med seboj sporazumejo in ustvarijo veliko ljudsko državo, v kateri naj bo enakopravnost, pravičnost in svoboda. Pred tako ljudsko državo bodo tudi zunanje države imele rešpekt. Mi smo prepričani, da se bode prej ali slej naša misel uresničila; čimprej se bo to zgodilo, tem bolje za vse. Naj hi voditelji ljudskih strank ne zamudili sedanjega ugodnega trenutka ter nemudoma stopili v medsebojni stik. Vrnitev Turkov v Evropo bi morebiti s tem preprečili, ljudstva bi se mogla lepše razvijati. Balkan bi ne bit več ognjenik, ampak bi se pomiril. Seveda kak liberalen ali samostojen centralist bode rekel: to je protidr-žavno. Mi pa mislimo tako: kar ljudstvo želi in kar je ljudstvu potrebno in koristno, to ne more biti protidr-žavno, ker država je zaradi ljudstva in ne ljudstvo zaradi države. Država je črevelj, ljudstvo je noga, a črs-vel j se mora delati po nogi, ne pa noga po črevljih.


rOSkiD
' J ' "k a neenak ^ 4 med
-.udimi in .- .. -.."'-k-;. . -kk-.i.
redlog o -vposredr.. kih <pr« \z! i?-. svoj: do fconč:o"ga uzakonj -o;- oiej tudi ..-¡agosl« $am tojmežev ir demokratov • 'n ponicru ujihcv p;«>4. njihov temeljni na--' > joaših- bodočih davkih si ga seveda s svetim strahom, k; ;a »mamo pred 'tfjneži in demokrati, r. 'koliko bližje -gledan»! o nmen.u samostojne/.-v bi naj :>»•'• f i« b; 192-i =•'•»'-• motiti davju v t-ii Jugoslaviji Zemljiški, L d obrtni. i. rent.ni 5. delavski, f>. dohodnina k'-, imovinski davek Nova javka, k; sta po -prepri samostojne/"*- neobhodno potrebna, sta davek n". o in davek na imovino. In kako se na j tzjednačijo
Predlagani davki so pi»o-.r - ikraicv ori p, ¡hodr iih^voiio -,
i... ^lu! t
. mosiojntó v »? s,- kr.ialvr'
iu g
;.d i ni '
11
lila zltorovaida.
Sv Juris ;:a TVsr.iei, Prte ; ■:p moe posJan. a tioskar m ¿eboí "•ir nato • obrazloži j vzrok» s« '.«fljin ••zadovoljilo.1?!. . ¿fli.naši državi t« judstvo samo v rokali ključ du bbl
. Prvr jt obupni!
: pokaza, ih časov
rasno in izmr »u akc una
nstoječi 'j¡ oni? Poj
n*ih somišljenik - iz domu;: ;n h sose^uo ansio na shod tudi ; :u nasp-.v-'-iiikov. . '■•"■>■ u
. r- '	-jV 18,.>).	jO : dv- .e!i lU Uldi Vfci
; nji A vsi ji, • ;iftiizijah slovenskih vo- : .1"'	o prehra pasivnih krajev
■ iv • . •-•! ■ -'	. < ■ ooo ajkinju pol■ kih de-
-o. tn a- vojski •>» ilka :u Gospo«; poslanec na.v: je dal .-.-a-aovoljka t>ojasnila ti pOvdarjai, da p
povoda ? ria v. Vmešavati v spore met m T v- . _	. sn: lam ; *skatk
i .< ne srhi -žej- a o, :i y kratkem vrle pr? av ski shod i
VMttOCT'' ■ (»litlf I HM tJ!1WW—lMg». «H- a n>.j*: , 1.5, •;	4'j.SiMMflMMMlMttKUEPa
■i naglasa o narodoam gospo-
du
no
Gre i » kjer
",)': r
«a še sedanjih samostan že v, katerim ¡ a">v ü>.< r ■ jihove medklic« »ako temeljito od aovar ..ti. to s-- ••.-•
■ ¡al se dopolnilni pregled '• nase zunanje-' in petrar,-e politične razmeri i: p. ¡dal-'primerna navod 1 prihodnjost. Zanitolv s je, kako s-' celo v našor ,i,y<., ¡ ezavediiem kraju -'borovalci in tudi žensk« glas-no te. -' jevale, ko je posla n-- Roškar žig sal prediv-rskí •ko pOlitik0 sedanjo na-dne. vlado h i.ko s' iend:;r -1 preroinja: Pred dvema leti je tu povs xl zeb-nela in velela samostojna pšenjfia; kf pa je obrodila saivi smetijivd klasje, se dan s samostojnega irpena tudi j. > aas že vse sramuje le da nekateri še -lanes no vod-i :-rdvšn6-barvo da bi do i; . Koue oo -h-j ki ga i<- vodil o. d? Čeh ko- • s -ol.o-ro1 spre]e!< . <. j '»eijt onislu letošnji! k<i:o!iških sh<o!oV ir di . . n» j so važne nt naš okraj m s> dri
"iP-ZKr F nVKF i T RT!\!
septemb - ske>, ». deževj i je p. »čelo
e d t
Fo ¿a-krbelo. m i rsikaterega vinogradnik; , začel ,-KKtbira-; Splosn«. pričakovanje, da bo
Î 921, je
pa
enakoviodua oni
i.;
Ill
I učena
OUi.SSJ' i
k- alitetu
je že
večja k">
i.rgatvij'. vina. — a stopil a
Resolucije, sklenjen . , shodu SLS pr. Sv, fur;-. >b Pesnic., dne i. oktobra 1922- Odobravamo neustra »eni m orjaški boj JugoslovansKcg;-. klub-t za avtonomijo: na, vstraja do zmage. 2. 'Mi. ki smo na meji tok ko prestali pod. nasilnostjo WrangloveeV, se zahvaljujemo posl. gg Roškarjn in Zeb* i i ter njihovem« klubu, ki s< je edü¡i za nas /avzel, ¡¡.n skrbi da bomo vendar rešeni te mor;- ki vam jo prizn.iela toliko nezadovolj nosti..^. Ker šola mora otroke učiti in vzgajati namesto a v imena staršev, zato zahteiramc- :<& svoj;.- otrok' -. • čansk. šolo ter • nj>; ¡ r- o •••, ■-=>,- . .vik. c<;o(: o zavračamo ta.kozvano sokolsko. t j. br> zv ersko vzgo jo. Predvsem naj uči slovensk.- . <■.";( našo deco 'slo venski dobro citati ju pisati, in drup«; pott-ehjnih v ! ; nosti, potem o- %-iril.o.- d; ug<k r^i- 4 uavt.i. naj v državi pravično iziedna.ajo kroiostirajoo tov.-j zoper novi davčnozakoaiki načrt, k; hoče zopet krač i pritisniti, kapitalista pa sčiijU "> ;*-- io,m( zctpoi vsak .korak vlade, ki bi na» .utegiúta yapiesti v novo vojno. G, Zahtevam«-, i »vi ,.,'• ooizadostne- mnn /ino zdrave soli, ali pa nam dOve li, da :>i jo dobavi ¡ain,-"i/ Nem. Avstrije. Izrekamt: iskre io zahvale in /¿io popolno priznanj« m /«upar -.. ^.f.. ,-.i.sk» tac i njegovemu odločnemu • odit-c' .o ir K-'e-'^ru te: -...■.'.;: {xklancema gg. Roškarju in Žcbatu za --•o junaško bo; bo za pravice slovenskega ljudstva, ¿last» .v-., da > zavzeli tako odločno za dostojno rv, ¡. nje ; našimi ,'a ---i t»-vojaki, čeprav -o zato moiak trpet» toliko rmu.»•'•••>
i ieb -nja kvaliteta vir j zaenkrat splavim po sščin -
Kdor.inu. t vi k-, kor--/?, da . ¿>o zlasti V zlai triih sortah dos . / i.)b»n ; plfsnoha i Bolr . -is cine: ea j ko plesaobo bi moral vsak vincfradnik pozdraviti, sa-> j« nekak predpogoj za najboljši! kvalitetna viru,
Pr«.Ka« |ta-ot. novih vin gibljejo :ied 20 ik. , Splošni trgovine z vinom ni. Siaba vina ležijo v kleteh ik-> :>i vrgla letina vojjJi(, s}abih viq, potei. bodo /a j vinogradnike nastopile v -tik ■• kalamitete.
D<---!ej s< o !>. .a niočn« : ovprašvval--) pa dohrit j vinih. K r pa -.oaruo letos dobro sadno letina, so bode j :Jeti n;.poh.dk velikimi količinami -adjovea Delav«:'
a fe-
':>' dobo» sad i--! r. i'oa!
Zemljiški davek: V členu 18 stoji: Oa janauarju se imajo vsi katastrski prihod?, prevesti >ia 'dinai-vrednost v razmerju 1:1, to je en dinar za eno kro Torej najpre j se bo kron« ¡zjednačila z dinarjem. 40 določa: A' ime davka na zemljišče se plača 20 od-Lkov, i, i dvajset dinarjev fod sto dinarjev kata-: - egit čistega prihoda.
-iišni davek: čl. 47 govor- V vaseh, ako služijo •"ihe za stanovanje kmetov in služinčadi, se vzame ríayeno podlago število sob iko v eni zgradbi ni več . pel sob. In čl. 51: V .lučaju zadnjih dveh odstavkov 47 se v yme davka od vsake «obe plača 30, to je triki dinarjev od sobe. •Mvel aa podvzetja in obrt. •'.] 76. V one davka a& o'.azetja in obrt se plača 10 odstot., to je 10 dinarjev :*> dinarjev istega prihoda Krasno! Samostojni -.metje in ljudomili demokrati torej mislijo, da kmet ko plača od čistega katastrskega prihoda svojega aljišča 20 odstot., dočim bankir, fabrikant, kavarnar ne smejo več plačati kakor samo 10 odstot. od sve >-;-• čistega prihoda.
Davek na obresti in rente: V ime tega davka se pla ■ .0 .xlstoi. to je deset dinarjev davka od sto dinarjev . • di ali rente
Davek na delo: >avku n ¡ prihod :-i dela podloži
•	■>d, kr se dobiva od brezimovinskega samostalnega i (zanimanja) in od umstvonega in telesnega deh
.. benem odnosu Temu davku bodo podvrženi med orni postrežki. postrežnice a-kordni íielavci, poljski ívcí, dninarji brez stalnega nameščenja, nadalje vsi .neseonem ali letnem službenem razmerju stoječi . oivni in privatni uslužbenci, torej hlapci, dekle, d -••c» <td Na ime tega davka plačujejo samostalni (ne-; ¿tavijeni) delava 5 odstotkov, to je 5 dinarjev od <»> dinarjev čistega prihoda, uslužbeni pa 2 odstot. to-
■	2 dinarja od 100 dinarjev. Dohodnina Takozvanega aeolxiaóenega dohodka
ksistenčni minimum) ni, ampak se do 5000 čistega .ohodka plača 2 dinarja od 100 dinarjev. Potem se od X) dinarjev povspenja daljo d 15 odstoi. imovinski davek: To je davek na premoženje iu
■	: ne enkratni, ampak vsakoletni. Na ime tega da\
•	plačuje na vrednost imovine do 25.000-dinarjev > odstot.. to je 50 par, s od vrednosti preko 25.000 di
; r-v do 100.000 dinarjev po ! odstot., potem pa se f	ja ¡r blatenja. Poslanci *up,».ovanskega ki-o
/sjienja do premoženji! od 15 milijonov -dinarjev od !	vztrajajte, slovenski narod je po veliki večini z >; mi'
oder se dalje ne omenja. j	Mežiška dolina. Nedelja, 1 oktobra je bila i, adso
ke x kratkem smo seznanili naše čitatelje , novka j	dolino «politična« nedelja v pravem pomenu d -.
•'■¿nim programom naših samostojnežev m demokra- j	Obiskali so nas ata dr. Kukovec ki je rrevalju gov
} Pri yseh predloženih d vkih so se določbe na ško' t I	ril o «pomenu in koristi« oblast, gotovo rú pozabil or. | .sivi kup&rk a žalibog d.-- daj nisem ime! prilike za i».
- rke>plačevalc.ev poostrile Pri kmetu in delavcu bo j	niti Kokošinekovih hiš v Mariboru., katere, naj slu :j . { ker je vsa kupčija le mirna.
: abdačeno, le. dihanje še bo presto od davka. Toda»'!	za urade — bodoče oblasti, soeijalist dr Kofun je n o-
-o no breme bo tako težko, da bo kmet, delavec in j	duševa' v< ;jaldemokrate, ki kolebajo med «Nap- ' -
čTtr.ik prestal lunario tudi dihati! Zakonski predlo;., s	ž.arjo in «Enakostjo-, ter koketirajo maka: z -t:
- ga napi tukaj prédjagajo vladne strank-- je .z- j	onstoii, ■ črni :n Lešah oa --din,., zveličavno Ijub an
'.■•tan |K> madžarskem davčnem sistem».. Znano je da j	krik strank- k. :-- zbira «kroo. -.Napreja« Sik •'
•niet na Madžarskem ni nikdar mogei priti do blag».- |	p-r.vdih shode s krni bi M-.».k,.-.. Sk teh shodih '- p.
-tata."nego l< velepVjsesíniki; a d-.-lavei in obrtniki s., i	^ianee Pu-'-'njíik >risa! političn. in gospodarski pok
J m osaoi konzumenti pa p:jej< j. koi -kabo, povrh v drago vin
|	TIUKiVINA X ŽITOM.
ž o nekaj, ča-a vlada na Zagrebškem u-gu s&stfij j tr;a - - a"' s žitom. Pri-'da se vrerSrtošl denarje j dvigne in cene pad ¡.je zadržujejo kupce. Pa (.udi po-■ manjkanje gonovine ?elo vpliva, da je v zadnjem- 6aiK t epa:- it; znatno } »danje -n. Pšenica je bila no >j-gu v 1 manjših količinah, pa tuai kap- -v ni bilo mnogo Cen ! o o* gibale-okrog I6 > ' kron za o)0 ko in tudi ceneje J Rž nima kupcev nki za'ceno 1-100 kron. 'L - oves je pr> j a auprev ki ga plačujejo po 1200 krôn S iiomzo jf j kup '.a boij slaba ter's- vzdržuje na con: 1380—14% ! kron v strokih pa 5*10—600 kron. ječmen se -aalo ku-| puje, k večjem a pivo ir . prodaja po 1500 16^)
•	i.io." za krmo pa 1350-1400 K. Tudi moka je znatno
•	poj-, ust tla v ceni ir. s« protlnja po 2500—2609 kron. — i Otrobi so r>o 750- 300 kron <.kn>:. s- razumejo . 3 !00
- vojvodim.-ke postaje. Ameu- uiska mo'ia je na | ti :u ao - . ■ kol inah i . j- p kat-n-'isil "'.tabej^ii - -:<!.. naše domače moke. Pričakuje se «laljapàrt tt« ohr bo oaš;; kron-i dobila -talno-t o ■ . jriški borzi,
i	HMELJ
iz Žalca, C. S. R„ dr» 21. ui;,-" -i 192^,, njeno Hmeljarsko društvo v ¿.ako. Spr-",-.. sen Vaš«- zadna-. poro ilo - t žalibog Van? ; ■> bni-ijšk itrao-vmi ne morem k ij več poroéxii. icako-: U : kar obsegajo naš -, pismena i oroko. Rad bi Val« | poročal brzojavnim potom vsako izpremembo v Jbrnelj-
Mr.-/ i :
da na jhujši sužnji kapitais? Z madiau-skim sirom ,;: :- •! H in •• oij.t-a rd.ikovai ,..o- m.« .-rt íwioaa --a lias torej hočejo samostojnež; in demokratj< -a. ¡ Po «hodih :.-•; .- r izpravljalo > or^-.-.ui-jaiciu de-,-
kiačiti«.

ra/aiasv okra in tta elavarstv-.« d-ak-
Kaakei iarov:?
Naš okoliš je letos pridelal 70—80.000 stario- >tatov (po 50 kg); vrh tega imamo še 5000 slotov o;: ! o i pri-i delko. iti približno 20- 30.000 stolov hmdja ■ «irejšit s letnikov Enoletni konzum naših pivovarr rrv -a prt
-	'.■"■•:'" .totev hmelj.»; ostrme n - n a,o-: raa.
re jšnja množina za izve '/ \nriijo bo ietos ko»na ' ka¿ kupčije, ken im-í< sama. j ebitel hmelja. Amerif-a iás ¡50.000 -dolov hm-alja za 'izvoz priprav d■•-nega. — N-.r-čija,- katm bi naš hmelj rabila, ga n- more kupo-■ ---n, kei j-' tar/ m rk. p» -nizek in ko	a* to.

II.
•'ečkrat smo ■ pogovarj.d o a.na, k »j . p.- - --,c ; :. j- r-.kemu stanu Govor je nanese! tudi na zadruzuis Ci- župnik nam je večkrat pri taki priložnosti go • d o velikanskem pomenu zadruge «a osamosvoji' a -tšk-ga slanu. Le po zadrugah more kmet postat , avi gospodar svojih pridelkov če jih namreč ,kupt: oda.,.» in potrebščine skupno kupuje, ¿atibog kapi < isti,halji' presodijo namen in korist zadrug za kmef staja, kakor kmet sam židovi, kapitalisti in njihov« like skuša jo, zadruge uničiti, zaviral» n-ihov razvo ouiogi liineije pa namesto, da bi svoje z.idruge podirali, ph ali po strani gledajo, čez n je zabavljajo ali p--roti njim delajo. Marsikateri tega ne deia iz hudobije lpok vsled nevednosti ali nežavedn«»sti. To velja glede, i : -i--t.sk ih1 nabavnih in prodajnih rad rug, pa tmli a > n îlnio in posojilnic, - opjur se posebno čudi b. v K.0 sem. nedolgo tega ime i opravek v mostu, sem ^ s u -^jno srečal s .stirodnikom. ki je'uradnik nek. ban î< Med. drugim mi je rekel, da jim večkrat zmanji-
.'nvnvk in aa, čemur se je sam čudil, da tudi kmet j. J r .a denar v banke in g» tam nalagajo. Vali ijudj»; : m pač oudiii. k rekel, «ia ne'dajo denarja v kmetske {tomaiw zavode, kjer navadno dobivajo enako ook , obresiC kot v bankah .čitdil sem se tudi jaz, da ; ia osikdo Uki) slep. 'vj-atkoviden in nezaveden, v-a ?daj skoru 'že -r.vsi h župnijah- nahajajo kmetsk .• nilnice ifv tosojiinice, ki jih' vtxiijo domači odbor • Kg »i bil-.- ' oi, bt»lj ». i ravno, pametne koristr J;®r 'Ja b' .Usti. kj imajo odvišen denar, istega vlagali v km d--.e prriN-d! .V «št»n»' * Jtib	■
; rablja .: ■ p k "]- km 'si a a. i d; riooič'k, ■ok o .; j.'.-ii. d«aa.. aiK i. m -. apora; dja o -k.; rnače in skupne kmetskf pata-b ir. monene. Ña t: na. 'ib bt ■" vsaj gl-d.* d-narja :K.ao-*sk; --tan osvobodi'. :. sam vodil upravo in uporabo svojegr- denarja \ kk; vidimo pri marsikaterem gospodarju" Oasi ima boro -koí pred noson posojilnico, nad ■■■<*>'< denar v me.sto m^stn«. a d-m dske posojilnice, k: o v rókah advokr,-tov. trgovcev ii. : tiih bogataš-•<, • ' - i v bank« ta a.-.ti večji, bogatejši kmetje	- íosijo denar ' d
!•' to prav in dobro za kmetsk: -i je." Nikakor n-r tWni, da dajejo-svoj kmetski denaa* nekmetom m bán-i-am . oke proti rja jo svobodo km-tskega stanu, s tem dajejo drdgin moč nad Seboj/bank ' in advokate si nekak-:- za. v»róh- .cerote postavlja; ■ stajaje» d "-ivisn; S- ten: -dajejo nezaupnico - bi tn svojt ntii sta -n>.i. kakor da bi kmet ño moro1 - radsxegj/ -unaria ¿¡ii upravljati,'ampak mu ga tiifr*.yJ Jrugi. h¡ <"-:sti doia---k «v! g"< --majo» banke tn kap.ifal»Stsolté p-.--.oj.aH-o ,-f i '. 'sk oa denarja/ ne gre v .V?r'si kmetskega si ,r. j ampak dri)gam, tako da lačna v-'"ra.n,a sito krmi. v-:čkrat sem le rekel takemu, zaslepi n. k: svoj denar nosi v banko ali mestu
i mi, &U si že videl, da b.. advokat, trgovec, tov a. ■ prinesel sv denar v km« tako posojilnicr-'i' On aro zaveda, ds njegov denar spadi \ njegove denar . '.vode -ia •'' :ad izda; ■ ■ svoj-tga st.oiu in svoj 1.« -. ,-sra/;-k a..- bi d ra-,."... ia d. Slünó krdets . i !j i-naj bi bili tako nezavedni, da bi dajali svoj denai '.r.n- roke? Kaj pomaga poteru toiiu.'da --meta ví" : " - .u ... drtaú izkoriščajo, da jt od"išen cd do
, ' pa. e ta a kj r \-¿ - íahlo ofeso! kominde dru-■ '•, af: ne stori', ampak .vej .k-nac in /.njim sa ■ m '-"-' aa-at izda ja drugim
dametnega i'povoia. . .tkaj nuj bi mi r-»'-:--o lar namesto lastne ' tuje zavtnk-., h- najdem. V m -v.skih ; -«..sojilnuTrh je . -. pr denar mnogo bolj v-a ■ • o., kot v ban.suh ali m.-litih posojilnic«::-. Ako dtuar -.¡otr'-byjem ir. ga moram dvigniti, ga ložjo dobim doma »n mi ni tn-ba dolgili potov -i dati Pr«d par ijieri ati pr » val kmet iz naše vasi, ... je moral zaradf 3000 K, i j h e ,i.-.t ¡v . ,;nili v kanki, p-;-.-.rat ¡ - iti. ¡y. do • a i ->('jiiui a sem aoinl večjo s v oto. takoj, če. .jo bil I«-o.a • o<v,-. pri roki, ah ¡ - - par dufh izplačano, 'v u« .ni pa si aa-adno iržJjo odpo^.-drad, -ok,>v en je '« dri> i- »nese»:e čakati n ¡ lenai. N kateri monua '■ n« sejo denar druganii, »k ne bi I ju«! vdeîi, da t-ir - - ••.ho . Ia/ a .aislbr m r an'ota; s¿ kaj .denarja prihranil,' Ijudjt" • pa itak vedo, kake
di prr«v .io,aro, U
Sli.
potlafrš 11; da' ima n siš v ' mesto. Tc ,: ya lahko doma
do
v uar v rej to Skrivanj-aložiš denar fi
nemil 'ava pbsóji'hiite
>m>'da nihče ne v. Čfega iziii in nespametni
me ao pomaga, i izmišljenim i-r drog. izgovori
i
v je.
ah • a t d, malenkostni, a noftpniga ne opravičufejb, da bi svoj denar nosil Vr iù.ji'nke. Naše geslo bodi Um» fsk' .denar naj; es	tsk« posoji: vice, ko »jmo in prodajalno
i k -r mo?a- • i no kmetsk ih zadrugah S tem bon .» omagali kmetsk emu -.lanu do moči In neodvisnosti in bo-, koristili tudi samemu seb«
11.000 mark za 50 kg. Vrhu lega pa še vprašanje uvoza j hmelja v Nemčijo ni rešeno.
Vsa kupčija je mirna in se plačuje za prima po 600 č. K, za sekunda po 500 č. K. — Kupuje se pa ludi po 450 in 400 č. K za 50 kg. Mnogo občin je že razproda nih. Drugega Vam nimam poročati. Veselilo bi me, ako bi mi hoteli poročati, kako je v Jugoslaviji s hmeljsko kupčijo.
S slovanskim pozdravom
A. černy, 1. r.
ravnatelj Zveze hmeljarskih društev.
DR. JANEZ EV. KjkEK.
(Ob petletnici njegovega spomina).
Dne 8. oktobra 1917 ob 10. uri zvečer je oče slovenskega ljudstva, veliki sin naše lepe domovine zatisnil svoje dobrotljive oči v Št. Janžu na Dolenjskem. V času ko smo najbolj potrebovali njegovega velikega duha in neustrašene besede ter krepke roke, ga je Gospod poklical k sebi. Težko je bilo slovo vsega našega ljudstva od svojega učitelja in voditelja, čegar krepka osebnost je odsevala širom naše domovine m preko njenih meja kakor zvezda, «ki naš rod vodila je«. Ta zvezda pa ni ugasnila in še mogočnejše se je zasvetila v njegovih de -lih in naukih, ki bodo ostali med nami, dokler bo človeštvo. Besede, ki jih je izgovoril njegov zvesti tovariš in njegov vredni naslednik dr. Korošec ob odprtem grobu pred mnogoštevilnim narodom, veljajo še danes in bodo veljale do konca sveta: «Tvoja usta ne morejo več govorili, a vendar mi slišimo Tvoj glas, Tvoje besede. Govorijo nam jih Tvoja dejanja in Tvoji nauki, govorila nam jm bodo, če bo tudi Tvoje telo že davno strohnelo. Tvoje življenje je bila visoka pesem ljube?ni do lastnega naroda. Videl si, da je ta narod ubog, zato si mu skrbel za kruh, videl si, da je zanemarjen, zato si mu skrbel za prosveto, omiko. Videl si, da je vkovan v verige, da ni prost, da je tlačen! Gonili so nas po ječah z bajoneti, pljuvali na nas in nas suvali — tujci! Te -daj se je zamislil Tvoj duh v veliko idejo narodnega zedinjenja in osvobojenja, spoznal si, da je v trpljenju in krvavljenju narod postal zrel, da se zavzame /a ustanovitev svobodne, neodvisne, jugoslovanske države! Bil si naš stavbeni mojster pri veliki narodni stavbi. Slišim Tvoje besede: Veliko oporoko Vam zapuščam, ustanovitev svobodne, neodvisne jugoslovanske države. Idite, bodite složni in delajte vsak na svojem mestu«.
Te dr. Koroščeve besede imejmo tudi sedaj, ob petletnici dr. Krekove smrti pred očmi in pomnimo, da boj za svobodno in neodvisno jugoslovansko državo v Krekovem smislu še ni dobojevan!
Politični ogled.
Država SHS.
Za vladno zvezo med radikali in demokrati ni rešitve. Pašič je menda to sam uvidel in zalo je zavlačeval svojo vrnitev, dokler je le mogel in ko se je končno vrnil, ni niti poskušal, da zopet zlima in zveže vso podrtijo. Spojitev njegovih in Pribičevičevih pristašev v eno stranko se najbrž ne bo posrečila. Radikalccv Vojvodine, ki so imeli v nedeljo svorj shod v Sombor •, so se odločno izjavili za ločitev od demokratov in za revizijo ustave po Protičevem načrtu.
V Beograd prihajajo neprestano odposlanci s pritožbami in zahtevami iz vseh slojev in krajev in tuji protestni shodi so na dnevnem redu. Vlada pa pusti iu-di vse v nemar. Uradniško vprašanje se.ne reši, za invalide se ne briga, revne pokrajine so brez pomoči, ž; • lezniški promet je na tleh, poštni tudi ni kaj prida in tako je vladna skrb posvečena samo še obstoju današnjega režima ter špekulantom in fašistom, ki so z njim v zvezi. To svedoči tudi policijska prepoved shoda, ni so ga za nedeljo sklicali akademiki proti fašistom v Beogradu.
Pereča vprašanja glede draginje, pasivnih krajev, uradništva in drugega so prodrla že do dvora in kralj kliče k sebi razne ministre, da se z njimi posvetuje. Pašič je pa potisnjen nekako v ozadje in težko, da bi ( sestavljal novo vlado. Za danes je sklical predsednik skupščine zopet skupščinsko sejo, vladna kluba pa že dolgo zborujeta, samo da je radikalski precej enotnega mišljenja, da je treba odriniti demokrate, dočim je v demokratskem največji razdor in nesloga.
Kako sta vozila Pašič in Ninčič v zunanji politiki, se še sedaj ne ve. Pravijo, da sta skregana, ker je bd Ninčič za bolj pomirjevalno in miroljubno stališče, dočim je Pašič kar ponujal Angležem našo vojsko proti Turkom. Da bi proslavili svojo zunanjo politiko in politiki, so vladni listi trdili, da bo dr. Ninčič izvoljen v Ligo narodov, sedaj, ko so se volitve res izvršile, je ud pa izvoljen — kitajski kandidat.
ORIENTSKO VPRAŠANJE.
Kemal-paša ne odneha, z zmago nad Grki je popolnoma utrdil svoje stališče in celo njegov nasprotnik Enver-paša, ki je bil zadovoljen z «mirom« antante lose je dolgo bojeval proti angorski vladi in proti Rusiji, je moral odnehati. Sovražnosti proti Rusiji je že ustavil. — Ruski komisarijat za zunanje zadeve snuje zvezo med Rusijo, Turčijo, Perzijo, Buharo, Afganisla-. nom in Mongolijo. V tem smislu so uobili ruski predstavniki pri perzijski, buharski, afganistanski in mongolski vladi navodila. Pričakuje se, da bo tudi angorska vlada storila enak korak v svrho ustanovitve velike «vzhodne antante«.
Rusija ima na Kavkazu pripravljeno močno vojsko. Druga donska divizija in razni vojni oddelki z Volge so bili v zadnjem času tja poslani.
Anglija bi rabila za vojno s kemalisti 400.000 vojakov, teh pa nima na razpolago. Svojo stalno vojsko ima razdeljeno po Irski in po kolonijah ter je ne more odpoklicati, iz kolonijalnega sveta bo pa vojaštvo zelo ležko dobila, ker je že vse prevel duh islamskega po-kreta. Razumljivo je torej, zakaj Anglija našo vlado hujska in vabi k vojni politiki. Rusija je bila prisiljena nastopiti proti angleški grabežljivosti, ker ne more dovoliti angleške nadvlade nad morskimi ožinami in ker ji vse to narekuje stališče ruskih zahtev po Dardane lah.
Francoski posredovalec Bouillon je obiskal Kemal-pašo. Na leni sestanku sta obravnavala načrt bodoče predkonference v Mudaniji, ki temelji na naslednj'h treh tačkah: 1. Razdelitev Trakije. 2. Grki zapuste Tra-1-ijo. 3. Upravo v Trakiji prevzamejo organi turške nacionalistične vlade.
RUSIJA IN POLJSKA.
Ruski komisar za zunanje stvari čičerin je dospel pred kratkim na Poljsko in konferiral z zunanj. ministrom Narutowiczem in min. predsednikom Nowakon». V razgovoru s predsednikom vlade je čičerin razpravljal o poglobitvi gospodarskih odnošajev med Rusijo in Poljsko. Pri tej priliki je Nowak opozoril čičerina na dejstvo, da se poljsko-ruska mirovna pogodba ne izvaja pravilno, posebno, kar se tiče vračila lastnine polj skih državljanov v Rusiji. Vzpostavitev rednih odnošajev med obema državama je po njegovem mnenju odvisno od pravilne rešitve tega vprašanja, čičerin je sporočil, da je vprašanje vrnitve poljske lastnine zelo komplicirano, da pa upa, da se bodo vse težkoče premagale. Oba državnika se strinjata v tem, da zahteva sedanji položaj, da se ohrani in ojači mir v Evropi, posebno pa med Rusijo in Poljsko.
PRI MALI NEDELJI se vrši v nedeljo, dne 15. oktobra 1922 SVEČANOST NAŠIH ORGANIZACIJ po tem-le^ vsporedu: Ob pol 8. uri zjutraj zbirališče pri g. županu v Bučkov-cih. — Ob pol 9. uri sv. maša, nato pridiga (č. g. dr. J.
Hohnjec).
Po cerkveni slavnosti SHOD SLS na prostem pri cerkvi. Govori narodni poslanec dr. Josip Hohnjec in drugi. Po zborovanju posvetitev župnije presv. S. Jezusovemu. Po večernicah nastop Orla iz ljutomerskega okrožja.
Vabimo domačine in sosede k obilni udeležbi.
Slavnostni odbor.
Tedenske novice.
Shoda Slov. ljudske slranke sla v nedeljo, dne 8. oktobra, po prvem cerkvenem opravilu na Breznu, po drugem pa na Remšniku. Govorita poslanec dr. Hohnjec in urednik Goleč.
POGREB f PETRA NOVAKA.
Veličasten je bil pogreb očeta Petra v Slov. Bistrici. Četrlek, 28. septembra popoldne je bil lep topel dan. Mesto se je odelo v žalostno lice. Petrovi prijatelji in častilci so prihajali od vseh strani. Požarna bramba, čitalnica, Županska in Kmetska zveza ter mnoga druga društva so prišla skoro korporativno. Vse župnije bistriškega okraja so poslale zastopnike, dasiravno je ljudstvo imelo polno dela. Pred hišo žalosti so pevci zapeli «Slovo«, nakar se je točno ob pol 5. uri začel pomikali veliki sprevod po mestu na pokopališče. Na čelu je korakala požarna bramba, nato čč. duhovščina pod vodstvom č. gg. dekana Cerjaka, dr. Jerovšeka in dr. Medveda (skupno 10). Za krsto sorodniki in številni zastopniki: gg. okrajni glavar dr. Lajnšič, okrajni šolski nadzornik Lichtenwallner, občinski zastopi ce'i župnije, župani iz okraja, zastopnik SLS in Jugoslov. kluba Fr. Žebot, Obrtna zveza, dr. Ravnik iz Maribora, celokupno uradništvo iz Bistrice ter dolga vrsta meščanov in okoličanov vseh stanov.
Pokopališče v Slov. Bistrici leži na prijazni viši ii severno od mesta. Od tam je sijajen razgled na mesto in velik del'bistriškega okraja. Tu je bil skopan v sredini mirodvora grob za našega očeta Petra. Po končanih obredih in molitvah sla govorila Novaku v slovo dr. Pučnik v imenu Bistričanov, a narodni poslanec Žebot v imenu Slov. ljudske stranke in njenih organizacij. Slavil je očeta Petra kot iskrenega, kremenitega rodoljuba in neustrašenega borca za pravice slovenskega naroda. Novak je bi! sin Beneške Slovenije. K nam je prinesel živ ogenj narodne zavesti. Njemu gre velika zasluga, da se je naš narod od Mure doli zavedal svoje narodnosti in da se je osvobodil. Peter je za narod trpel in tudi mnogo žrtvoval. On pa je bil tuui z\est sin katoliške cerkve. Ni se sramoval katoliškega prepričanja. Svoji stranki je ostal vedno zvest. Peter je bil skala. On ni menjaval svojega prepričanja. Očeta Novaka pa je posebno ljubilo in spoštovalo prebivalstvo celega okraja kot svojega voditelja' in svetovalca. če kdo na Slovenskem, zaslužil bi si Peter N\ • \ak odlikovanje za njegovo več kot polstoletno nemor-no delo za narod, za njega svobodo in dobrobit. Namenjeno mu je bilo kraljevo odlikovanje, ko je že ležal ■>a bolniški postelji, a usoda je preprečila starčku to veselje. A Peter je ponesel s seboj v grob in v večnost še višje odlikovanje: ljubezen in spoštovanje ljudstva ter dobra dela. Počivaj Peter sladko v slovenski zemlji, katero si tako iskreno ljubil! Slava tebi oče Peter! — Pcvci so zapeli nagrobnico in mi smo se žalostni razšli.
Lilija nedolžnosti je po izjavi predsednika Pirca njegov tajnik g. Lah. Ni strankar, ne politik, ampak samo nedolžna tajniška ovca. Odbornik Verstovšek je
namreč protestiral proti noticam v «Kmetovalcu«, ki imajo edini namen, podpirati sedanjo falitno samostojno politiko. Take notice ne spadajo v uradno glasilo kmetijske družbe. Ko je navedel konkretne slučaje, je bil Pire seveda na dopustu, tajnik Lah pa prenedolžen, da bi spravljal take notice v list. Bog ve, kako se je to zgodilo? Pa še pravijo, da se ne godijo več čudeži!
Samostojni so pri zadnji seji rekli, da imajo ve-Čino in da bodo vladali, kakor bodo sami hoteli. Tega jim ne moremo zabraniti; nikdar pa ne bomo odobravali protiljudska in protipostavna delovanja, kakor zadnjič, ko so nasilno preprečili žrebanje na podlagi § 18 naših starodavnih pravil Kmetijske družbe.
Samostojni ovaduhi. Pri Sv.. Marjeti je cela fara nagnala Mermoljo, Dobnika in Lipovšeka, ko so hoteli prodajat samostojno gnilobo. Lipov Tuna sedaj lazi kot polit kužek okoli in pravi, da bodo vsi «klerikalci«, ki niso hoteli poslušati Mermoljo in Dobnika, prišli pred sodišče, Prvi bo tožen jareninski kmet Gungl, drugi župan Senekovič, tretji Ilešič, četrti Januš in tako po vrsti dalje. Tuna išče sedaj priče. Postopanje samo-stojnežev se kaže v pravi luči, ki osvetljuje njih duše. To so res pravi «prijatelji« ljudstva in prav je imelo naše ljudstvo, da jih je vrglo na gnojišče. Gorej našteti našinci so spoštovani v celi okolici. Lipovšek in Mermolja niti nista vredna, da bi jim šla za «štifei-pucerje«. A kokor se je samostojnežev držala pri Marjeti smola, tako se jih drži tudi tukaj. Poučili smo se namreč, da Samostojna svojega shoda dne 24. septembra pri Marjeti politični oblasti sploh naznanila ni. — Torej je Lipovšekovo veselje, da bi spravil naše ljudi radi razbitja shoda v «kajho« prezgoduje in prazno
Sami ovaduhi. Znano je, da je ljudstvo na Slov. Štajerju, posebno v Slov. goricah zavrglo samostojne glavarje, ker so zakrivili sedanji obupni položaj kmet-skega in delavskega ljudstva. Znani vertojbski debe-luhar Mermolja je užaljen in togoten pobral sedaj naj-grše orožje, ki ga more uporabiti kak penzijoniran politik. Šel je med denuncijante, ovaduhe, med barabe najgrše vrste. Pri Sv. Marjeti ovaja kmete sodniji, ker ga niso marali poslušati, katoliško misleče učiteljice naznanja v Beograd kot «nemškutarice«. Mož iz Ver-tojbe gre še celo dalje. Dasiravno je gnusobni Mermo-ljev ovaduški način še danes zastrt s pajčolanom javnosti, vendar vedno se ne bo skrival v beograjski in ljubljanski temi. A eno rečemo: Mermolja bo hodil s svojim umazanim vrčem po vodo, da se bo razbil. -Najgrši, da najbolj gnusni je človek, ki je denuncijant (ovaduh), saj že Nemec pravi: «Der grosste Schuft in ganzen Land, ist und bleibt der Denunziant«. (Največji podlež v celi deželi je in ostane denuncijant). Da je ta človek brez vsake vesti, to smo znali, a da je Mermolja padel tako globoko, tega nismo verjeli. Po Mermoljevih stopinjah stopata tudi Drofenik in Lipovšek. A mi drznemo zapisati ta-le odstavek: Ne sodnije, ne bajoneti, ne ječe an druga nasilja, ki jih zovetc na naše može, ne bodo pomagale vam do zmage. Vas podleže je narod ze obsodil. Razumete?
Drofennv laže. V «Kmetijskem listu« piše poslana Drofenik sam sebi slavospev o shodu pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Mi tu v Št. Lovrencu pa vam povemo, da je imel Drofenik pri Autorju samo 13 osel), In ta shod imenuje ta samostojna kreatura sijajno manifestacijo «samostojne« misli na Pohorju! Mi Pohorci imamo od svojih očetov staro pravilo: «Kdor laže, la tudi---«.'
Junak Mermolja, ki ga ljudstvo nikjer več ne mara, si pomaga, kakor si pač more. V «Kmetijskem listu« pravi, da je vest o nameravanih manevrih neresnična. Vertojbskemu Ivanu ni ljubo, da so ravno poslanci Slovenske ljudske stranke z odločnim nastopom preprečili nameravane manevre v Slovenskih goricah. Njegov kolega in somišljenik, znani Drofenik pa je v finančnem odboru glasoval za manevre, ki bi naj stal" 30 milijonov. Razumemo, da Mermolji, ki je največji junak pod solncem, ne diši to naše razkritje. On in Drofenik bi menda rada videla, kako bi vojaki na vajah mandrali «klerikalne« Slov. gorice! Res namreč je, da so oddelki oficirjev 'v ozemlju med Muro .in Dravo avgusta meseca celc 14 dni ogledovali ozemlje za vojaške vaje. Mermolja, Mermolja, daleč si zabredel!
Dr. Kukovčcv shod v Prevaljah je bil tako sijajen, da se ga je udeležilo celih pet Prevaljčanov. To je -es «velik« uspeh. Ko se je Kukovec po «shodu« odpeljal v Libeliče na narodno slavnost, ga tam ljudje niso hoteli poslušati.
Nasilje napram katoliškemu učiteljstvu. Te dni je bila cela vrsta katoliško mislečih učiteljic in učiteljev — definitivnih — na brzojavno zahtevo ministrstva in Višjega šolskega sveta vržena iz svojih mest. Neka zagrizena in podla politična pokveka je najboljše učitelj; in učiteljice ovadila, da so «nemškutarili«. Vlada upo-Ireblja nasilje proti našinceni. Vse posamezne slučaje si bomo zapomnili in ob svojem času ovaduhe «nagradili«.
Poslanec Pušenjak je vložil upit na ministra pošte in brzojava radi odpuščenih poštnih uradnikov v Prek-murju, ki so naši državljani, v zadevi pokojnine; na ministra šume in rude radi razglasa okrajnega glavarstva v Prevalju, s katerim onemogoča kleščenje iglastega drevja, katero se že od pamtiveka brez škode za gozdno gospodarstvo vrši.
Poslanec Jož. Klekl je vložil upit na ministra za vojno in mornarico v katerem zahteva, da se vojakom iz Prekmurja, ki služijo v Otočacu v Macedoniji, koji i se je vsa civilna obleka v vojaškem skladišču «izgubila« plača, odškodnina za zapravljeno obleko.
«Dijaška večerja« in «Dijaška kuhinja« v Marib> ru sta začeli deliti obed in večerjo. Prosilcev je veliko, sredstev pa malo. Prosimo posebej za živila. S tem (e
i Sinn 4.
SLOVENSKI GOSPODAR
5. oivLobra l 1
dijakom največ pomagano. Prosimo dobrotnike, naj ne pozabijo na nas!
Navodila lavantinskega ordinarijata župnijskim uradom. Zaradi izrednih razmer je srednješolska in vseučiliščna mladina potrebna prav izdatne podpore. Ustnovil se je v ta namen v Mariboru odbor za Dijaško večerjo, ki hoče revnim dijakom mariborskih srednjih šol oskrbeti večerjo. Da pa se omogoči tudi katoliškim akademikom skupna kuhinja, se je osnoval pripravljalni odbor Dijaškega podpornega društva v Ljubljani s pododborom v Mariboru. Oba odbora bola pobirala prispevke v denarju in v živilih. Kn. šk. la-vantinski ordinariat zato povabi častito duhovščino, da nabiranje doneskov podpira in pospešuje. Po dogovoru obeh omenjenih odborov se bo nabiranje za Dijaško večerjo omejilo na dekanata Maribor levi in desni Dravski breg in na dekani ji Konjice in Slov. Bistri a. Za akademsko menzo v Ljubljani pa se naj pobira v naddekanatu ob Savinji (izvzemši zgoraj omenjeni de-kaniji) ter v naddekanatu ob Savi. Navodila za nabiranje in odpošiljatev darov se najdejo v «Slov. Gospodarju« z dne 14. septembra 1922 in v < Straži« z dne 29. septembra 1922.
Zavedna dekleta za revne dijake. Za «Dijaško v čerjo« v Mariboru nabirajo posebno zavedna dekleta po vseh župnijah. Tako so n. pr. mladenke v župniji Šl. Ilj v Slov. gor. si razdelile posebne nabiralne pole, s katerimi hodijo od hiše do hiše in nabirajo denar, pa tudi živila za uboge dijake. Kot prve so poklonile mladenke Marijine družbe v proslavo godovnega dne č. župnika Evalda Vračko čisti dobiček predstave «Fabi-ola in Neža« dne 1. oktobra v znesku 1000 K za «Dijaško večerjo.« Slava zavednim obmejnim Slovenkam! — Posnemajte jih po vseh župnijah!
Mnogo sadja in krompirja se pri pobiranju zanemarja in zavrže. Prosimo usmiljena srca, naj shranijo in darujejo vsaj to za Dijaško večerjo. Naslov je: Odbor za Dijaško večerjo, Maribor, Cirilova tiskarna.
Veselo petje bo ob trgatvi odmevalo po naših vinorodnih slovenskih krajih. Lepo je, da se veselimo, toda spomnimo se ob takšnih prilikah onih, naših mladih, ki trpijo glad in pomanjkanje, pa se mučijo in učijc, da bi enkrat koristili svojim rojakom. Ne pozabimo na revne dijake in darujmo za «Dijaško večerjo« v Mariboru.
II. izkaz darov za Dijaško večerjo. Cirilova tiskarna je darovala dve knjigi, zapisnik za blagajnika in tajnika D 17.50; ob priliki blagoslovljenja Senčarjevega križa v Čakovi — Sv. Jurij ob Ščavnici — so darovali gostje pri večerji v gostoljubni Senčarjevi hiši D 132.50, Podpečan Jernej, župnik v Tinju 125 din.; Ivumer K-i-rol, župnik na Prihovi 100 din.; Posojilnica v Slov. Bistrici 100 din.; Zadružna Gospodarska banka v Mariboru 100 din.; Lončarič Josip, župnik, Sv. Jedert nad Laškim 100 dinarjev; llogina Ivan, Makole 20 din.; Uradništvo Gospodarske banke: Joško Malešič 15 din., dr. Janko Kovačec, ravnatelj, 10 D, Hinko Engelsber-ger 10 din., Jožef Reisman 10 din., Zora Verstovšek 10 din., Marica Golob 10 din., Mara Zarll 10 din., Lojse Terčič, sluga 5 dinarjev.
Nov župan v Ljutomeru. Radi notranjih sporov v JDS v Ljutomeru, se je župan g. Kukovec odpovedal županski časti. Na njegovo mesto je bil izvoljen soglasno g. Ljudovik Babnik, dolgoletni načelnik posojilnice.
Ob petletnici dr. Krekove smrti bo imela mariborska krščansko-socijalna mladina skupno sv. mašo in slavnostni cerkveni govor v nedeljo, dne 8. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru. Orli in Orlice se udeleže sv. opravila obvezno in z znaki. — Na fantovskem sestanku v petek, 6. t. m. zvečer ob pol 8. uri v dvorani v Lekarniški ulici bo govoril o življenju in načelih dr. Kreka br. prof. dr. Jeraj. Udeležba obvezna in dostopna tudi Orlicam in dr. Krekovim častilcem sploh. Bog živi!
Slovence na Balkan, Srbe v Slovenijo. Zadnji čas je vlada prestavila vse polno Slovencev kot uradnike gl >-boko doli v Srbijo, a k nam pošiljajo Srbijance. Kaj to pomeni? Dosedanja vlada bi rada odpravila slovensko pisavo* in slovensko uradovanje. Ta način uprave odo-brujejo tudi samostojni poslanci. Saj pišejo, na primer Mermolja, da mora jezikovna razlika med Slovenci. Hrvati in Srbi izginiti. Mi pa pravimo: Sam Bog je dal nam Slovencem in Hrvatom lep naš materni jezik. In ta božji dar si ne uomo dali nikdar vzeti!
Nova državna cesta od Št. Ilja vsporedno ob Muri po razvodju med Muro in Dravo se začne prav kmalu graditi. Sedaj se vrši odkup zemlje. Cesta se bo pri M. Snežni zvezala z okrajno cesto Radgona—Cmurek.
Okrajna cesta Malna—Velka, katero gradi mariborski okrajni zastop po ljubljanskem stavbeniku g. Brauerju, bo letošnjo jesen dograjena in izločena prometu. Ko bo še lenarški okraj zgradil 1 km dolgo ne-zgrajeno progo, dobi Maribor kratko zvezo preko Sv. Jurija v Slov. gor. v Cmurek.
Smrt blagega moža. (Dopis od Sv. Antona v Slov. gor. Umrl je dne 20. septembra v Cogetincih značajen in globokoveren mož-gospodar Poljanec Franc, oče g. župana v Cogetincih. Prenašal je svojo bolezen, katero si je že nakop91 med vojsko, potrpežljivo in vdan v božjo voljo. Bil je dolga leta naročnik «Slov. Gospodarja«, ter je stal zmiraj kot steber na katoliški strani. Ob času volitev je <jil zmiraj dober agitator. Pogreb je bil dne 23. septembra. Ob odprtem grobu se je č. g. župnik poslovil od rajnega in ga stavil Vsem za vzgled. Pevski zbor mu je zapel žalostinke. Svetila dragemu možu in očetu večna luč!
Dve mladi smrtni žrtvi v Pišecah. Ni še izginil iz srca naših župljanov spomin na umrlo Ano Srabočau, ¿sestro g. župnika, ki ji je po dolgotrajni bolezni suši-
ca pretrgala nit življenja in smo jo 2. septembra spremili k večnemu počitku, je 25. septembra ležala že draga žrtev te neizprosne bolezni na mrtvaškem odru, namreč 17 letna Urek Alojzija iz Globokega. Vsi, u j smo ju poznali, moramo reči: Nebeški vrtnar si je utrgal v naši župniji dve duhovni cvetki in ju posadil v svoj nebeški raj. Svetila njima večna luč!
Zanimivosti iz Pernic nad Muto. Za časa koroških bojev leta 1919 so vojaki vsled pomanjkanja stanovanj bivali v tukajšnji podružnici Sv. Urbana na Planini, 1330 m višine. Da so cerkev poškodovali, onesnažili i mnogo stvari odnesli, je umevno. Po njihovem odhodu je cenilna komisija ogledala škodo pri cerkvi, cerkveni hiši in dotičnih posestnikih na MEakah, ki so imele vojake na stanovanju. Skoda se je cenila tudi pri župnijski cerkvi, v župnišču, gospodarskem poslopju in šoli v Pernicah. Od tedaj so pretekla tri leta, a povračila ni, nasprotno, vedno večji davki, Da bi bilo v naši njvi domovini več požrtvovalnosti in manj sebičnosti, potem naša ljuba Jugoslavija ne bo mrzla trnjeva planjava, po kateri vihra ledenostri severnik brezmejnih strasti, ampak bo sličica rajskemu vrtu, ki ga oživlja solnca svetli žar in v katerem cvetejo rožice! Koliko'milijonov je šlo v izgubo samo radi koroškega glasovanja-, ki je bilo z grešno lahkomiselnostjo pripravljeno in izvedeno! S tega vidika se je čuditi, da ljudstvo ne izgubi spoštovanja do naše nove države. Da, kje sta navdušenost in radost, ki sla nas navdajali leta 1919? A vzlic temu hočemo ohraniti ljubezen do naše toli razburkane in osovražene Jugoslavije. — Cerkev sv. Urbana se je letos obnovila s pomočjo milodarov domačih župljanov, deloma pa tudi z doneski iz župnijskega posestva. Sedaj bi bilo treba popraviti župnišče, tri leta so v njem stanovali vojaki. — Glede silne nevihte, o kateri je prinesel kratko poročilo «Slov. Gospodar« dne 14. septem bra, se poroča še sledeče: Dne 3. in 4. septembra je vihralo hudo neurje nad Bistrico in dalje onstran Sobote nad Golico, nemški Koralpa, med Wolfsbergom in Sch\vanbergom. Bistrica, večji potok, ki ima svoje izvirke na Golici, je narastla v celo reko in valila med velikim hrupom svoje valove proti Muti. Odnesla je mnogo rodovitne zemlje, razdrla mline in žage, grozila hišam, stoječim ob vodi, splavila posekani les, pripravljen za žage, zajezila mostove, ki jih je odnesla od Dvojnega potoka do Mute skupaj 5 in 13 brvi. Enako je razsajala začetkom septembra 1916. Govorica g^e, da je začela tako divjati še le med vojsko in sedaj po vojni, prej nikdo ne pomni kaj podobnega. Ali naj j; tudi to znak sedanjega časa — nestalnost in vihravost? Okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu se hvalevredno trudi za popravilo ceste ob Bistrici, a je delo precej težavno. — Spomin 60 letnice smrti — 24. septembra leta 1862 — nepozabnega vladike Antona Martina Slomšek smo tukaj sicer preprosto, a odkritosrčno proslavil'. Saj nam je ravno tu v obmejnih krajih posebno drag njegov spomin. V pojasnilo bodita navedena le dva dogodka. Ko je bil nesmrtni Slomšek še kanonik pri Sv. Andražu v Labodski dolini na Koroškem, obišče nekoč bližnjo gorsko Soboto. Bilo je pred kakimi 80 le'?. Slovenski jezik je še takrat v Soboti stal na slabih nogah. V spominsko knjigo, ki je še ohranjena, zapiše Slomšek tole: Tukaj slovenščina umira, a v nebesih ic bomo ne slovenski ne nemški, marveč angleški gov rili. — Kot škof pride na birmo v marenberški okraj. Z Remšnika gre peš po strančici skozi sotesko Ves m obišče božjepotno cerkev Sv. Janeza Nepomučana na Radelju ter gre na to po stranski poti v trg Marenberg in se tako izogne slovesnemu sprejemu, ki ga je čakjl pred trgom pri Habijanšekovi hiši. Med tem namreč, ko ga tam čakajo, je škof že v cerkvi. Drugi dan po od hodu na Muto se hočejo od ljubljenega škofa v Maren-bergu lepo posloviti, pa on se neopažen umakne po stranski ulici, kjer je danes davčni urad. Zato se je ta ulica imenovala, dokler je bil Marenberg v nemških rokah, «Bischofgasse«. Omenjena dva dogodka naj služita v spopolnitev životopisa velikega, a skromnega Slomšeka.
Cerkvena slovesnost na Pernicah nad Muto. Kakor vsako leto, se tudi letos obhaja spomin cerkvenih in farnih patronov sv. apostolov Simona in Jude zadnjo nedeljo v oktobru, letos 29. oktobra.
Zavratni napad — uboj. V noči od 25. na 26, sept. se je zgodil v Paški vasi, občine Šmartno na Paki zelo zagoneten slučaj uboja. Jože Ažman, sin posestnice-vdove se je vrnil domov po polnoči od izven vasi, nekaj minut oddaljenega kmeta, v mali družbi vaških deklet, s katerimi so skupaj poprej pri onem kmetu koruzo kožuhali. Poslovivši se eden od drugega, so sli drugi spat, a on je baje šel nekam po vasi, kjer je dobil nepričakovano po glavi močan udarec, nakar je prišel še sam spat na domači škedenj. Ker je potem močno jadikoval, ga je slišal njegov brat, ki je tudi spal ia škednju, ter ga že skoro nezavestnega spravil v hišo, kjer je opoldne istega dne umrl. Izjavil je, dokler se je še-zavedal in govoril, da ga je nekdo močno udaril, a kje je bil in kdo bi ga bil udaril, ni mogel vedeti in se zavedati. O nečloveškem, brezsrčnem ubijalcu do danes še ni nobenega sledu. — Govori se pri nas že dolgo, da se nastavi tukaj orožniška postaja. — Menda je res le nekaj takih med nami, da bi jim bilo treba s puško in verigo zabiti malo človeškega mišljenja v glavo.
Strašna rodbinska žaloigra. Kam vodi pijanost, i-mamo zopet nov dokaz v žalostnem dogodku, ki se je odigral v Ljubljani. Na Starem trgu št. 24 je stanoval vpokojeni davčni uradnik Ivan Leskovic s svojo žetv> Katarino in hčerko Ireno. Leskovic je bil udan pijači in zato je večkrat prišlo do prepirov. Do tega je prišlo tudi v noči od nedelje na pondeljek. Okrog 2. ure ponoči je prišel domov in se začel prepirati z ženo, nato pa jo je nekolikokrat udaril s svečnikom po glavi. K<r
pa se je žena branila, je zgrabil samokres in sprožil. Strel pa je zgrešil cilj. Nato sede za mizo, napiše nekaj pisem in jih odnese na pošto. Kmalu se vrne nazaj in s< zopet začne prepirati z ženo, nato pa sproži samii-kres in žena se zgrudi mrtva na tla. Ko prihiti hči k tnrtvemu truplu matere, ustreli še nanjo ter zbeži. Drugi dan ob 7. uri zjutraj pride sin domov in najde mater mrtvo, sestro pa v zadnjih vzdihih. Nečloveškega očeta in moža so kmalu izsledili in prijeli. Ta strašni, žal ne osamljeni slučaj je resno svarilo vsem pijancem!
Strašna železniška nesreča. Dne 1. t. m. se je zgodila krog pol šeste ure zvečer na železniški postaji Pe-čenjevci v stari Srbiji strašna železniška nesreča, ki je zahtevala poleg materijalne škode 60 človeških žrtev. Pred magacinom na postaji je slalo več tovornih vago-i ov .ko je privozil na postajo s polno paro vojni vlak št, 141, ki je vozil žandarmerijski odsek iz Skoplja v Niš. Ta vlak je zadel ob tovorne vagone, udarec je bil tako strahovit, da so lokomotiva in štirje potniški vozovi popolnoma zdrobljeni. V vlaku je nastal med vojaki nepopisen strah. Iz postaje so poslali po pomoč v bližnje selo, odkoder so rišli ranjence reševat kmetj.;. Izpod razvalin so potegnili 10 mrtvih, 20 težko in 30 lahko ranjenih. Od 20 težko ranjenih sla umrla 2 pri prevozu. Kdo je zakrivil to strašno nesrečo, še ni do-gnano, pa najbrž krttničar, ki ni prav postavil tračnic. Nekaj čudnega, da se pri nas vedno dogajajo nesreč; ravno pri transportu vojaštva. V svetovni vojni se je tolikanj vojaštva prevažalo, pa o nesrečah, kakor je ta zgornja, ni bilo slišati.
Popravek. V zadnji številki «Slov. Gospodarja« je tiskarski škrat v članku «Živinski sejmi« zamenjal ime «Miklavčič« za «Mihelčič«. Miklavčič se imenuje oni slavni samostojno-demokratski uradni živinozdravnik, ki je glavni krivec, da se mariborskem okraju ne smejo po vseh starih sejmiščih vršiti živinski sejmi.
Bralno društvo za ljutomersko okolico priredi v nedeljo, dne 8. oktobra po večernicah veliko in bogato tombolo. Sodeluje domači novi tamburaški zbor. čisti dobiček je namenjen za nabavo knjig naši mladini. Zato pridite stari in mladi. Uljudno vabi odbor.
Gospodarstvo.
Kdo je proti naohrazbi kmeta? Minister Pucelj hoče po nasvetu svojih stroKovnjakov in v njihovo korist v vinarsko-sadjarski šoli v Mariboru otvoriti srednjo kmetijsko šolo. Ker preti nevarnost, da bi srednja kmetijska šola čez dve ali tri leta izpodrinila vi-narsko-sadjarsko, se je poslanec dr. Hohnjec obrnil ni poljedelskega ministra z interpelacijo, v kateri protestira zoper to, da bi dosedanja vinarsko-sadjarska šoli prenehala. Ako poljedelsko ministrstvo srednjo kmc-l tijsko šolo smatra za potrebno, naj vlada da gmotrn sredstva za pozidanje primerne zgradbe, za izvršit^ vseh priprav in nabavo učnih sredstev. Če vlada prevzame na sebe vse stroške, ne bomo srednji kmetijski šoli niti najmanj nasprotovali. Nikdar pa ne bomo dopustili, da bi prenehala sedanja vinarsko sadjarski šola, ki je toliko storila za strokovno naobrazbo sb venskega kmeta zlasti na Štajerskem. Ustroj te šole f takšen, da je vstop omogočen kmetskim mladeničem i ljudskošolsko predizobrazbo ter da se kmetski mladij niči s podukom in delom izobrazijo za strokovno u\ vežbane poljedelce in razumne kmetske gospodarje. \ Kot nižja strokovna šola je torej naravnost namenjen gospodarsko-strokovni izobrazbi kmetskih sinov, ks terim poleg strokovnega znanja tudi vceplja prepotrej no ljubezen do dela na kmetski zemlji. Srednja km« tijska šola pa ne služi naravnost izobrazbi široke pli sti kmetskega ljudstva, marveč hoče predvsem vzgoji državne uradnike kmetijske stroke, upravitelje veČj državnih in zasebnih posestev, ne pa poljedelce. Ki je torej proti naobrazbi kmetskega ljudstva, ali m nister Pucelj, ki dela na to, da preneha vinarsko sa jarska šola v Mariboru, ali pa poslanec dr. Hohnjec, hoče ta koristni in prepotrebni zavod na vsak nač ohraniti za široke vrste našega kmetskega ljudstv Odgovor na to vprašanje je že obsežen in podan s s mim vprašanjem. Umevno je, da «Kmetijski list« br ni Puclja in njegove strokovnjake. Ako pa tej obran dostavlja grožnjo: «Ne bomo odnehali proti mračni kom in s prosveto bomo ubili klerikalno duševno mo je v svoji smešnosti podoben slavnemu španskemu tezu Don-Kihotu iz Nauche, ki se je smatral za v kega in močnega junaka, pa je bil premagan od vi kega viteza ter hrabro bežal pred namišljenimi sti hovi. Samostojna izobrazba in prosveta stoji v zf menju Pucljevih volov, ki tulijo, pa ne v klerika duševno moč, marveč preko samostojne polomije.
Regulacija Drave. Narodni poslanec Žebot je v letnem zasedanju narodne skupščine na poziv priza] tih občin ob Dravi poslal poljedelskemu ministru terpelacijo, v kateri opisuje, kako ogromno škodo ]( napravila Drava zadnja leta v občinah Št. Janž, Martin, Sv. Marko, Stojnci in dr. Nekemu kmetu Drava odnesla že okoli 16 oralov rodovitne zemlje' Dokler so stari brežni jezovi držali, valovi Drave » mogli napraviti kake posebne škode. A ti jezovi so daj uničeni. Poslanci Slov. ljudske stranke so že ' sko leto opozarjali poljedelskega ministra, naj veB dobi potreben kredit za najnujnejša regulačna del' naj v proračun za leto 1922-23 unese primerno s*j A minister tega ni storil. Za regulacije vseh sloven' rek in potokov je v proračunu določena borna st okroglo 600.000 dinarjev! Poslanec Žebot je v inM laciji zahteval v imenu prebivalstva ob Dravi, daj minister takoj izposluje pri ministrskem svetu izj reden kredit za regulacijo ter naj v bodoči prof*] dene tako visoko svolo, da bo regulacija preprečil" I
5. oktobra 1922.
SLOVEN^, GOSPODAR
Stran "o.
daljno odplavi jan je rodovitne zemlje. A kaj je učinil minister Pucelj? Glasoval je v ministrskem svetu z;* 2 milijonski kredit za Sokole, glasoval je za zvišanji; oficirskih plač, kar znaša v tem letu okoli 100 milijonov, a za regulacijo Drave niti ni ust odprl pri sejali ministrskega sveta. Pač, nekaj je storil Pucelj! Pred dobrim letom je poslal v Št. Janž in menda tudi druge občine ob Dravi nekega «samostojnega« inženerja, ki-Icri pa je izjavil, da se na stare regulačne načrte ne spozna in je odšel z obljubo, da bo napravil neke — «skice«. Tako rešuje Pucelj regulacijo Drave.
Gorice. Dolgotrajno deževje je začelo škodovali grozdju, ki mestoma gnije in poka od vlage. Mošti por-logizerja so kazali 15—17 stopinj sladkorja po kloster-neuburški tehtnici, podbirina 14—16. Kisline pa menda ne bo preveč, ker je bilo grozdje e vso mehko, ko je začelo deževje. Prve kupčije za novi moši so bile sklenjene od 22—25 K. Vinogradniki bodo začeli pod -birati; z zdravim grozdjem pa še bodo počakali, ako bo vreme količkaj ugodno.
ŠMARNICA (Noah).
Tekom svetovne vojne, ko je trsna uš uničila do-malega vse vinograde na Slov. Štajerskem in Kranjskem, se je začela razširjati trta Šmarnica. Največ k razširjanju je pripomogel dr. Geršak iz Ormoža. Tega drugače zelo zaslužnega moža niso mogli prepričati, da bo ta vrsta škodovala slovesu naših vin in posebno .za ormoški okraj, kjer se prideluje kvalitetno vino, ni pri poročljiva.
Šmarnica je direkten produktor, rodi, ne da bi se cepil in je odporen proti ameriškim trtnim boleznim-trtni rji, plesni in trsni uši. Vinarski koledar od Piaza prinaša o njej naslednjo oceno: Noah. Vinska trla z močno rastjo, zelo rodovitna, grozdi precej veliki v •obliki cilindra ali stožca, gostojagodnat; jagode svetu) zelene do rumenkaste, dišeče, trdolupinaste in imajo okus po vrtnih jagodah. Noah se lahko uporablja tudi kot podlaga vsled svoje odpornosti.
Ta ocena, posebno zadnji stavek nam ne bo prijal. Dosti brezvestnih trsničarjev je med vojno uporabljalo ključe od Šmarnice za cepljenje. Danes, ko prodajajo razmeroma dražje necepljeno Šmarnico tega sicer ne delajo več, pač pa obstoji nevarnost, da bodo to zopet delali.
Različni ugledni vinarski strokovnjaki so se z besedo in peresom lotili sedaj po vojni, da iTapravijo razširjanju šmarnice jez, a brezuspešno. Zakaj, hočemo na tem mestu stvarno razmotrivati.
V celi Sloveniji je razširjena do najzadnjega kotička pod gorami vinska trta. Vendar pa najdemo na primer na Štajerskem le nekaj imenitnih vinarskih krajev: ljutomerski, haloški, slovenjgoriški, mariborski in bizeljski. Le v teh krajih najdemo vinogradnike, ki so v pravem pomenu besede vinogradniki, ker je io njihov glavni posel in glavni, pogosto edini dohodek.
V vseh drugih krajih je poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo, hmeljarstvo itd. taKb razvito, da jim je vinograd le postranski dohodek, pogosto le zabava in se vso pridelano vino porabi v lastnem gospodarstvu. Kar se pa tu in tam proda, porabi se v lokalnih gostilnah. Do prihoda trtne uši, peronospore in oidija je bilo j>ovsod nasajena domača bela vinska trta, le s tem razločkom, da se je v krajih z lokalnim vinarstvom sadilo manj vredne vrste, lipovščina, peček, javorč, belina itd. Po prihodu peronospore, ki je večji del prišla prej ko trtna uš, se je ta izbor večinoma zamenil z Izabeli, dočim se je v izrazitih vinarskih okoliših ohranila prejšnja izborna sorta: šipon, burgundec itd. Zakaj to? S prihodom novih trsnib bolezni se je vinarstvo podražilo, ni bilo več tako enostavno in kraji, kjer je vinarstvo postranska panoga, so večji del nasadili raje Izabelo, ki sicer ni dajala dobrega vina, vzela je pa veliko manj dela in stroškov.
Ta pojav opazujemo tudi dandanes. Izabelo je uničila trtna uš in prišla je naslednica Šmarnica. Kakor bi bila velikanska neumnost, da bi kdo v vinarskih krajih, kjer ima vino res sloves, sadil šmarnico, tako bi tudi ne bilo umestno, da bi se v okrajih, kjer pogosto cela vas nima niti ene peronospora škropilnice in žve-plalnika, posadila kaka boljša cepljena vrsta. Za kraje torej, kjer se vino porabi večinoma doma, ali odda le v kakšno tamošnjo lokalno gostlino, kjer l judje zahtevajo ceno vino brez ozira na kakovost, je Šmarnica na mestu. Žlahtna trta bi tam vsled nepravilnega oskrbovanja šla že po nekaj letih po zlu, že peronospora bi jo uničila v kakem vlažnem letu. Vino od Šmarnice je sicer močno, naravnost opojno, a ima okus po vrtnih jagodah ali po šmarnicah (odtod ime). Nekaterim ta okus prija, drugi se le težko privadijo.
Velikanski greh zoper naše vinogradništvo bi pa bil, ko bi se začelo šmarnično vino mešati z kvalitetnim vinom. Tega se moramo po pravici bati. Kajti produkcija Šmarnice je ja dosti cenejša in to bi znalo marsikoga zapeljati k omenjenemu koraku. Pri malih množinah bi se to sicer ne poznalo preveč, ali s časoma bi tak vinarski okoliš prišel skoz to ob sloves. Kdor že Šmarnico v izbornih vinarskih okoliših goji, ta naj bo toliko pošten, da jo spravi posebej.. Nič ne de, če jo proda par kronic ceneje, saj je produkcija te vrste tudi veliko cenejša, samo, da ne škodi vinarskemu okolišu na ogledu.
Da bi pa po okoliših, kjer je vinarstvo postranska panoga, ta vrsta vinski trgovini kaj škodovala, pa ni misliti. Iz teh krajev se vino nikdar ne izvaža, nasprotno, še le uvaža. Za take kraje in lege in take posestnike, ki ne morejo dovolj skrbi posvetiti vinogradu, bi bila ta vrsta primerna, nikar pa ne posajate z njo ljutomerskih in sličnih znamenitih vinarskih okolišev, kakor se to dogaja.
Kakor se pri burgundcu, rizlecu, šiponu itd. moi i odbirati cepiče od trsov, ki res najbolje in najlepše grozdje rodijo, tako se je začelo tudi pri Šmarnici odbirati Ključe od trsov, ki rodijo boljše in lepše grozdje, i l aka odbrana Šmarnica je samoobsebi umevno več i vredna za napravo vinogradov. Za boljše lege in kraje ' pa ne jemljimo tudi te vrste ne, posebno, kjer zamor -i ino posvetiti vinogradu vso skrb. Le v krajilb, kjer je vinarstvo postranska panoga in ne moremo misliti na nabavo dragih peronospora-brizgalnic in žveplalnikov, nam primanjkuje časa za oskrbo, bi bila Šmarnica na mestu. Sicer pa delajo stroKovnjaki na to, da se iznaj-cle boljši direktni produklor, seveaa je to vprašanje časa.
Sol. Kmetijska družila je prosila za prevažno pc-trebo naše živinoreje — živinsko sol. Odgovorilo se ji je iz Beograda, da se taka sol v naši državi ne producirá, ampak samo navadna Dela sol. Uvoz živinske soli, ki se dobiva v Nemški Avstriji kot odpadek v velikih množinah po zelo ugodnih cenah, pa je prepovedal:. Kmetijski minister Pucelj, usmili se vsaj naše živim-!
Na svinjski sejni v Mariboru dne 29. septembra 1922 se je pripeljalo 173 svinj in ena koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 350—600 K, 7—9 tednov stari 900—1500 K, 3—4 mesce stari 1600—1800 K, 4—6 mescev stari 2600—3400 K, 8—10 mescev stari 3500—6800 kron; 1 koza 540 K.
Sadna razstava v Ceiju, ki je bila določena za 3. do 15. oktoura, se zaradi prekratkega roka odloži /a i * dni. Otvoritev predstave bo nepreklicno v soboto, dne 21. oktobra t. I., trajala bo pa štiri dni, torej do vštevšega ¿4. oktobra. Prijave za razstavo se sprejema jo še nadalje in sicer do 15. oktobra. Sadje in drugi predmeti, ki so namenjeni za razstavo, morajo biti v Celju najkasneje do 18. oktobra zvečer. Prijave in sadje za razstavo naj se pošlija na naslov: Ožji odbor za sadno razstavo v Celju. Opozarjamo sadjarje, da se v čim obilnejšem številu udeleže razstave, ki naj pokaže svetu, kaj premore Slovenija zlasti z ozirom na lepo in trpežno zimsko sadje. Posebnega pomena bo razstava za večje sadne producente, ki imajo zlasti letos veliko sadja na prodaj. Razstavni odbor bo ukrenil vse potrebno, da privabi na razstavo tudi zunanje sadiie trgovce in jim nudi priliko, da si ogledajo, kakšno sadje lahko dobe pri nas, v kolikih množinah, in da se prepričajo, kako ga znamo pripraviti za izvoz. Kdor količkaj more, naj pošlje na razstavo sadje vloženo v predpisano posodo, kakor bi bilo pripravljeno za od-pošiljanje. Sicer pa opozarjamo vse razstavljalce, da se kolikor mogoče ravnajo po programu, ki je bil objavljen v «SI. Sadjarju« št. 7—8 in po drugih časopisih.
Cene sadju. V mariborsko okolico je došlo več Čehov nakupovat naše sadje, v Jarenini plačujejo za namizna jabolka 5 K za 1 kg. Tudi za slive je bila cena zadnji teden 5 K. Jabolka za mošt se plačujejo po 3 K.
Za seno in slamo, katero je nakupila Kmetijska družba v svrho podpore po suši prizadetim krajem, se je prosilo za znižano prevoznimi. Kmetijsko ministrstvo pa je to prošnjo seveda odklonilo. Za take kmetske potrebe ni podpore, Sokoli pa se smejo voziti po vsej državi z državno podporo za polovično ceno in sam >-stojnim se dovoli polovična vožnja na državne stroške celo na politične shode, kakor zadnjič na Bled.
Seno postaja cenejše. Cena sladkemu senu je zadnji teden padla na mariborskem trgu od 900 K na 800 in 750 K 100 kg. Če bo jesen lepa, bo paša vplivala še na nadaljni padec cene senu.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je biležiti padanje hmeljskih cen. Za najlepši hmelj so ponujali po 575—600 č. K za 50 kg, za prima-hmelj 550—575, za hmelj dobro srednje kakovosti 500—550 in za hmelj slabo srednje kakovosti po 450—500 K. Hmelja lanskega letnika se ni veliko pokupilo, pač je bil precej živahno povpraševanje po hmelju letnika 1921. Na Čehoslovaškem je dosedaj pokup-ljenih 20 odstotkov vsega letos pridelanega hmelja. Ta hmelj se še nahaja v rokah prekupcev.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 248 naših kron. francoski frank stane 18.82—19.50 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.3260—0.3600 naših kron, za 100 čehoslovaških kron 774—786,
za 100 nemških mark 11, v a 100 laških lir 1068—1084 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.82 in pol céntima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone osta la nespremenjena.
Dopisi.
Lajtersberg. Pri volitvah je večina naših občanov bila na strani socialnih demokratov. Sedaj pa so -e ljudem odprle oči. Glavna voditelja socijalne demokracije v Sloveniji Anton in Etbin Kristan sta dobila vlad na korita. Anton je že milijonar, Etbin pa še bo. Spoznali smo, da rdeči voditelji pomagajo samo sebi do — mastne pečenke, uboge delavce pa samo za nos vodijo. To smo sprevideli tudi mi v Lajtersbergu in smo povabili poslanca Žebota in prof. Vesenjaka za 1. oktobra, da nam poročata, zakaj je danes v naši državi prišlo lo tako žalostnih razmer. Zbrali smo se pri g. županu Po-žauko. Govornika sta nam v domači besedi razložila cel položaj. Spoznali smo vsi, da je edino Slovenska ljudska stranka prava stranka za naše ljudstvo. Pri prihodnjih volivah bomo šli ž njo. S shodom smo bili prav zadovoljen. Predsedoval mu je posestnik g. Serp.
Sv. Miklavž pri Mariboru. Največ zaslug, da se je v hočki župniji «Slov. Gospodar« tako močno razširil ima Roza Bregant. Ona je lansko leto hodila po Dravskem polju od hiše do hiše in pridobila našim listom več sto novih naročnikov. Pred kralkem se je Roza Bregant poročila z g. Fr. Trstenjakom iz Ormoža. Na gostiji se je ob navzočnosti g. dekana in drugih odlič-
i!ib ^feož nabralo za Kmetsko zvezo in Orla 542 kron. j «Slov. Gospodar« kliče svoji zvesti agitatorki: Ob i. o Meče v novem stanu.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Mermolja je na nedeljskem shodu Samostojne vpil, da Marječani držimo z g. župnikom in da nas je on organiziral za sprejem samostojnih agentov. Mi Marječani smo sami prišli do pre-j>ričanja, da je Samostojna naša poguba. Tudi taki. ki smo bili poprej vneti pristaši Mennoljeve stranke, sm> spoznali, da smo na krivi poti. Hvala Bogu, da nas je še ob pravem času srečala pamet. Izjavljam pa v ime nu Marječanov, da nima g. župnik prav nobene zaslu ge na tem, da mi nismo marali poslušati samostojnih lažnjivcev. Odkar so samostojni v vladi v Beogradu, je vedno slabše, Davki neznosni in vedno večji, tobak so podražili, na sol in petrolej so naložili monopol, de -setek so zvišali, sedaj so za 100 odstotkov zvišali poštnino, najeli so 100 milijonov dolarjev nepotrebnega posojila, fantom-vojakom se vedno slabse godi, Drofenik je glasoval za manevre (30 milijonov), a vsi poslanci Samostojne so nas Slovence pomagali vkovati v verig.-beograjskega centralizma. Poslanci Samostojne v verskem oziru kimajo «freimaurerju« Pnbičeviču. Sani sebi pa so Pucelj, Mermolja, Dobnik, Drofenik in Urek napolnili malhe. To vse smo sami sprevideli, zato nam ni treba «špeglov« g. župnika. Ko smo samostojne/ ■ nagnali pa želimo, da bi nam prav kmalu prišli poslanci Kmetske zveze oziroma Ljudske stranke poročal. Marjetčani jih že naprej pozdravljamo. — V imeni', vseh faranov — bivši samostojnež iz Grušove.
Sv. Martin na Pohorju pri Slov. Ristrici. Dne 7. rn. m. je po kratki, mučni bolezni umrl v 50 letu stoje starosti tukajšnji posestnik in gostilničar gospod Rupei 1 Potočnik. Njegovi sosedi z domačo godbo so ga spr -mili na zadnji poti. V imenu sosedov je vzel slovo > d hise rajnega tukajšnji trgovec g. Leopold Vorša in pri odprtem grobu č. g. prof. dr. Jehart iz Maribora. Ker jo bil rajni lovec, so ga nosili k počitku domači lovci pol vodstvom g. župana Ivana Strehar.
Mozirje. Pri plezanju na drevje se je na Lepi njivi že dvakrat letos pripetila nesreča. Padla sta doli Veniš-nik s hrasta, Dimec pa z oreha. Prvi je moral v bolni nico, drugi pa se zdravi doma. — Sadja je pri nas leti s hvala Bogu precej in tudi lepega. Žal, sedaj še gre slabo sadna trgovina. Da le ne bi nihče preveč pil, naj bi ra; veliko sadja nasušili, pa tudi svežega dobro spravili! Spomladi bo prav prišlo!
Sv. Vid pri Planini. Nedavno je nas mladeniče nekdo v «Kmetijskem listu« napadel in obdolžil, češ, mi Orli iz Št. Vida na Pilštanju hodimo vasovat v Zagorje. Očita naro da ponoči tulimo po zagorskih grabah, lazimo za dekleti in izzivamo ljudstvo. Ti ljubosumni dopisun, ne boj se za svoja dekleta! Nam sosednim mladeničem še v glavo ne pride, kamo-li, da bi hodili k vam, v kraj podivjanosti ui surovosti. Zagorskemu učitelju radi prepuščamo prosta pota, naj se nikar ne boji v tem oziru. Svetujemo mu pa, da se naj bolj briga za šolo, da ne bo imel tako slabega napredka pri mladini. Tvoja šola je vzor nereda in slabega učnega napredka. Pusti naj nas sosedne mladeniče pri miru, sicer bo prejel, kar išče. Njegovemu podrepniku, Tone-ku pa kličemo še ob pravem času: «Tonek, tiho bodi, sicer bomo povedali, kakšno je bilo tvoje življenje na Koroškem v finančni službi. Mi mladeniči obljubimo, da ne pridemo več v tvojo gostilno. Sčasoma bodo isto izvedeli tudi romarji, ki se bodo izognili tvoje hiše, če boš z učiteljem napadal nas, sosedne mirne in poštene mladeniče. Za danes dovolj!
—O—
Josip Blaževič:
Vinska trgatev.
(Nadaljevanje in konec).
Trgatev se začne, kadar je grozdje popolnoma suho; rosnato ali po dežju mokro, posebno gostojagnal^i grozdje, katero je bilo že več časa mokro — sploh mokrota zniža zelo dobroto mošta. Kadar je vreme dolgo časa neprenehoma mokro, ter se vsled gnilobe ne mor> čakali, da bi postalo grozdje suho, se na to ne ozira. V takih slučajih se vzame od dvojih zlo to manjše iu s«' trga tudi mokro grozdje. Trgatev se začne zjutraj v nizkih, malo solnčnih legali, kjer ni pričakovati znatnega izboljšanja grozdja in kjer že grozdje gnije. Na dobrih in najboljših legah se trga grozdje v toplem dnevnem času ali nazadnje, ker se v teh legah nfe more tako razširiti gniloba, kakor v nizkih in vsak dan izboljšava boljši mošt.
Za gnilobo občutljiv trs se bere najprej, n. pr. žlahtnina, portugalka, nato še le beremo druge vrste grozdja. Pri trgatvi se odberejo vsi pokvarjeni grozdi in jagode; tako tudi kislognile, to so tiste, katere je kiseljak (črv) še ob času nezrelosti očrvil, ki so potem gnile in ostale kisle in nimajo čistega okusa. Poznajo se, ker so pri trgatvi že večinoma suhe in s pajčevino prevlečene. To črvivo jagodje daje, če se iztisne, kvar-jen sok, ki pokvari kakovost mošta.
Od os, muh in čebel obgrizene jagode se poznajo na tem, da je jagoda obgrizena deloma ali na pol ali celo do lupine. Te imajo nekaj kisove kisline in vplivajo na mošt.
Od rane toče nabite jagode, katere se do trgatve celo ali deloma posuše, vplivajo tako na mošt. kak >r kislognile jagode (grozdna peronospora), imajo nečist okus in malo sladkorja ter odpadajo, ako se jih dotak-rie. Jagode, katere zbolijo vsled zelene čopaste plespo-be, se poznajo na modro zeleni plesnobi.
Odbira se tudi martinšek (zalistnikov grozd), ki pa pri nas ne dozori, ter se tudi ne preša.
.j:
(Nadaljevanje na 7. strani).


Stran G.
SLOVENSKI GOSPODAR
5. oktobra 192-j
Razglas,
Prepričajte sel
Najceneje kupite razno špecerijsko blago kot
riž,	sladkor, mast,
moko, kavo,	slanino
ter razno drugo blago pri tvrdki
K. DCBUEKAR, Maribor
Tattenbachov» nlloaitav, 3
preje občinska prodajalna.
Vabilo. Cenjeno občinstvo uljudno opozarjam, Ja bom prihodnjo nedeljo, dne 8. t. m., imel v trgovini »Mi dan razstavljeno svoje pravkar clošlo vsakovrstno zimsko sukno, vseh vrst platna in drugo modno blago. Ysi-kdor se uljudno vabi k prostemu ogledu zaloge, o kakovosti blaga in resnično nizkih cenah se bo vsak osebna prepričal. To nedeljo celi dan prost vhod v trgovino in ogled blaga. — Franc Mastek, Glavni trg 16.	S!50
Prav prijetno iznenaden je danes kljub neznosni draginji vsakdor, ki po čudovito nizkih cenah zamore kupiti vsakovrstno manufakturno in modno blago pri že vsem dobro znani, novourejeni solidni trgovini Fran Mastek, Maribor, Glavni trg 1(5. Enkraten poskus zadostuje, da postanete stalen odjemalec.	837
PROSTO VOL.) .> O GASILNO DRUŠTVO V SP. HOCAH
priredi
dne 8. oktobra 1922 ob 3. uri popoldne v gostilni Frangeža v Spodnjih Hočah VESELICO Z VINSKO TRG.ii VIJO in srečolovom ter prosto zabavo. Svira priljubljeni tamburaški zbor. — K obilni udeležbi
vabi
ODBOR.
Odvetnik dr. Alojz Goričan
je otvoril v Celju odvetniško pisarno in jo pridružil pisarni g.
DR. KAROLA LAZNIK V PREŠERNOVI ULICI
Priporočam veliko izbiro raznovrstnega MANUFAKTURNEGA BLAGA ZA JESEN IN ZIMO
po najnižjih cenah. Prepriča naj se vsakdo pred nakupom drugod, da bode spoznal skrajno nizke cene pri meni.
Janke Cimerman v Ljutomeru,
trgovina meš. blaga
—■ TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA. --'
Proda se 'ÄS
•0 do 81 liti« proitornte« Natančneje : Celje, Priiensra ulioa Suv. 81, i. ndttr.	621
Si riffi« P'e* rO'«»«J»k u ►3UU0 Surtin prod« „Maribor-akt mlekarn*", Maribor, ilektaa-dreva ent» 6».	1-3 E24
Tržka občina Ljutomer naznanja, da se vrši W torek, dne 10. oktobra 1922 veliki živinski sejem za govedo in konje v Ljutomeru.
Ker je ta sejem kot nadomestilo za prejšnji «Le >-poldov sejem« v Radgoni, se pričakuje mnogobrojne udeležbe.
Županstvo v Ljutomeru, dne 2. oktobra 1922.
Župan:
$44	Ludovik Rabnik.
Elefefr©tehviKvio podietie
M. LEBEN, PTUJ
SLOVENSKI TRG 3.
;	.¿g*-.«*	-IBS» A
Gradba elektrarn, električnih krajevnih omrežij in inštalacija v hiše in tovarne. Splošna popravila električnih strojev. — Tehnični nasveti in proračuni, točna in kulantna postrežba, zmerne cene. 2-3 818
Lepi nagrobni kamni
I
v marmorju in granitu vedno v : -: veliki izbiri samo pri :—: i
kamnoseškem mojstru
J. F. P E Y E R
v Mariboru, Kersnikova ti. 7
Gostilna A",i1:
2. oktobrom aatvorjena. Zibrsla nem ceoj goiton. Jerič.
Trgovina z lesom
t« pr«da na lepem prometnem meita ob Sa»i na Hrvaškim. -Obitoji !i leno urejenega tdadi-žča c» 2400 m' e 310 m3 rotaoegi leta, hiše, ptiarne, dve inp. ga lihi le», ble», »eilk «t; vse t dobrem sttnju. Proda 8» rad! pre tellive. VprtUti oitneno al p's mene: K. t. Pfaifsr, DoHroviak, %. p, Bregl poiarakl, Hrraškc-1—8 f- 812
Lepo posestvo
Pti Sr Benediktu v Slov. goricih a-, prodaj. Hila '« encniditrcpca, nrtjeua ia giitilno in ¡aes rlio, (Eojpedtrsko poilopje dobro, n i» in tvvntia je 4 orale. Cena je lila. 800.000 —. Pojasnila daje notar Štipica pri 8r. Lentrtn » Slo», goricah._828 i
Občni zborh^n£e
in pcs>jiiaice » Piiec>h reg. sad. t neom. ca», «5 ne »rii dne 8 oktobra t. 1 temveč da« 21. cktobra t. 1. ob lati nri ca istem proitnrn t iz itim daevn m redom, i«k« j« bilo rtzgltieao » Slo«. G »podarja s doe 2'. septembra 1912.
StafAri» ** "doao8,,,k iB
Sija ,iacgtad »prejme Uis»*-Hotter, Ptuj. 1-8 812
¥ Afilll« trg .»«ki lokal ef z go»11 io te z inventarjem na aeio aobr» Hoje « kiajn. Cenjene poaud:e oa upravniitvc Slu. liispodara pod „Lakal 834". 1—5	Bit
POSeStTO, ioT^njlre^iado-i.csik, gesd In mali vmograt se takoj pred» Vpraša se prt Franc« ia Mariji Marko » Ktmaei it.T8 pri Maribora.	8S5
■ ise oskrbnik i» »ia»grad«, ( Jat/V sjijejeJo le k.etaraitvo, a»est in sacealjiv, lačasao ie a«-(ž«»j». Paaudfce po i „Oikrbnik 886* oa epravnitvo Isti. 838
ialo posestvo
2 B}i»i, lep eačonouik, lep goid, ki neri 8 oia'e, rosjodarsko po-slepje »a pro.a. Našlo» r upra»-p iiva._840
Posestvo "tcjettSt
pel orala vinograda, 8 orale lepegi goida ta 8 oralo» nji», »adosoi-ntka in travnika t lepo zidano hišo, obokane kletjo, prt S; in ga-po dar« si m poslopjem. Petemo leil ▼ občini Ragomica, okr. Maribor in j« bllzn okrajna ceite »a lepi salni»! legi. Nadalje» pojasnila daje F/» ne Piekariek pri Sr. Barbari pti Maribora. 1—8 818
Prvovrstno stanovanje IZ¡fiS
do 14 letnem« dečka v drutlai bres otrok. NmIo» pove opravi lista.	881
Vit Ki in D* oboiu lbn Hra-¥ «W11U nilnlc« In posojilni»« » Galiciji pri Caljn, doe 8. oktobra t.!. takoj po »efenioah » itli t Galiciji s Btedeiiai sporedom: 1. Porjčllo načelstra. 8. Odobri-ter r»č, E&kljačka sa 1. >931. 8. Slučajnosti. Ak« bi ob6ai sbtr ob coločeet url ne bil aklepčev, ta vrli pol ur« potna je diugl občni ibcr, ki sklepa ob vtakem števila cay«oi;h člano». NaieltUo.
Uakiln na	°bčni zbor
VtlDUU Hranilnice in posojilnice na PilUanju, r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo, dne 8. oktobra I922 po rani maši v uradnih prostorih na Pilštanju. Spored : 1. Poročilo načelstva. 2,Odo-britev rač. zaključka za 1. I91I.
3. Citanje revizijskega zapisnika za 1. 1921. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. 841	Odbor.
POZOR!
POZOR!
Bakrene kotle za žganj ekuhe
trpežno izdelane, po ugodni ceni in sicer od 25 do 60 litrov vsebine ima v zalogi trvdka
STANKO ŽARGI & Co, LJUBLJANI
Martinova testa štev. 5,
Zahtevajte cenike!	Takojšnja dobava!
Brez posebnega obvestila.
Mariana Komes naznanja v svojem ter v inenu otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretretujočo vest, o prezgodnji smrti nje soproga ozir. očeta, brata, svaka in strica i. t. d. gospoda
Ntjepan Komes
mesarja, prekajevalca in posestnika
kateri je v četrtek dne, 28. sept. po dolgem, mukepolnem, z veliko potrpežljivostjo prenašanem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče v javni bolnici v Mariboru boguvdano preminul
Truplo nepozabnega pokojnika se je prepeljalo v Lsško in ssje vršil pogreb v nedeljo, dne 1. oktobra 1922, ob 4. uri pop. iz hiše žalosti Laško št. 87 na domače pokopališče, kjer se položi raj oi ta v rodbinskem groba k veicemu počitku.
LAŠKO, dne 28. septembra 1922.
Mestni pogrebni zavod.
Potrtim srcem javljamo, pretužno vest, da je 7. sept. ob 1. uri zjutraj v starosti 56 let mirno v Gospodu zaspal naš oče, stari oče
Ruperf Potočnik
posestaib, gostilničar ia ud prejš. veter, društva v Šaartnem
sa Pohorju št. 22
Pogreb predragega se je vršil v soboto, dne 9. sept. ob 10. uri predpoldne pod vodstvom č. g. dr. Jehart iz Maribora. Udeleženi so bili tukajšnji lovci, obrtoiki in sosedi z domačo godbo.
V miru počivaj1! SV. MARTIN NA POH., dne 19. septembra 1922. Žalujoča vodbin«: Marija Potočnik, žena.	Fratc, Angela Kampui
Rupert, Florjaa Potočiik.
Prvovrst. umetna
GNOJILA
dobavlja najceneje veletrgovina
Vinko Vabič, Žalec, Sloven.
Jamstvo za vsebino!
Jamstvo za vsebino!
Vse vrste \ zalogi:
18 odstot. 'Inomasovo žlindro, 40—42 odstot. kalijevo sol, 18—20 odstot. kostni superfosfat, 15 odstot. rudninski superfosfat, 15—17 odstot. apneni dušik.-
Radi
se
>o prodajalo "pohištvo v soboto in nedeljo po nizki ceni vse čedno kakor: postelje, omare, madrace, mize, podobe, zrcala, obleke in dr. Vprašs se v Mariboru, Rotovški trg 8, I. ndstr. Zldanšek.	841

Velik uspeh imajo inserati y „Gospodarju"
r' f?

lOSll.
I i 1 i
( [ ;
U*li>, v; v ! »brih kga|i. pi .bolj ha irá t i • pobere pôp'deit. ii
Ivat r .d h
• d'ae--,1 p.: :>c pi's'i fe trsr dru"ie • turt-■l< listje zdravo, vreme stanovitno, •>»: mov>
iíí d
pK" '.n ' U!Ut »ioni l« ;
Mili isestmki Ï
jen j; i ds
i'a: v« liK posta. i'¡ i ti: i d' :„
gatev i -2 leSJi! pozneje. TV se pa
o brlci i s naii stanovitnim lesensj '
pu.M-hnih sort.
ii i k
:tr
k-v
elit
jo le slab» ¡o 1
prejšnjem inogiadi pa na soirtflr*id v die ltiiirin sortami, luiuulukc, trai
t,
k valil
ako
tn i iz
na grozd ju tli jagodah zelo ra/.\ • '•• ! i »>:"■ pri "1 . >rn) lk ;	skv
.ji bia, surova ,ailpbana jagodah in razvita, s¡ tako grozdje mora od
paia grasev ... ai mozlavec aii šij , i se b ¡' /lih j'
grbančenirni ja. j v Se drugo grozd^
►keda j se b ; jo sai. - -d . '»: " -ne, sladkorne. jagodv.	o.''i '<
iha (Aiisbruch), To sortai; i s» ' t aa JU pripravljenih mizah ' i.; način se d na: i vino i/ najbolje. v.-rt iagod 2. je zrelosti in i/, žlahtne gnili •• .">. in iz
manj zrelega grozdja. ^Jko pa groždje vsled mokrega v pričakovati, boljšega vremena in ; ; i« ,t večja. v grozdje potr-^ > t-¡¡u> g/o/o;' t. in vodep mošt. Postane pa boljše r iz jagod mnogo vode, vsebina postan« .
agode v zgtbančijo pridelek s. zn bi'- aaprednj. počasne;.. Ce se bere taki bi boljši pri stanovithem Tepem vremeni mošt: kaitk.- v,, izgubi >.;». množini, se prid aii
¿o J( ..Ji': v- , . ■3:- ziamin
[Ako pa .;
premo
od zdravega, da ne dob; vino slabega okusa in i» b?thrift vse . in ^ i\ "Ti vuali množi; . ; pilili In- in ako so ■ k-bro dozoreli, se mora razbirali.:-.
izvršiti, in sicer v 'dve kvaliteti, kakor s« je že Šal e Leži pa /.<: mnogo grozdja na zemlji in taro-inije, st snii doh Tnu grozdju it tedaj prid jat; Bani mnogoir .ni olgo časa t žalc na leinlji «m slučaju se spravi tako grozdje samo za seb
se -doda drugi kvaliteti, /ino iz zelo gnilega grozdja postane, kako? sem % il, bolno, postane rjavo ali lisičasto. Ta bole/ n [bkaže po konč .>• kii.--n.jf in /. ■
pretakanju, zato moramo pri umu m kietar>f ziji na te hibe, .da pravoča;.■:> ukrenemo, e. iimo bolezni vina aii ozdravimo bolno'vino. Bio pa pad' zgodaj siv-'.; •' č :k. s trgatvijo feiz iiva > južno ležečih solne;, h I h ...t; i o Itako - Jnr. le malo posije, v aeKitn rit: d«-: S- posuši'te: j» za trgatev s\ t>sob»e.\v t: m siiaa V fc.i i.ge. Mozdia H! tleli it O>' ■ 1 • •< n.'»'l ,'•
r	o	J	''
I i «obirati
k jf. sneg debel ter ai upati, da bi i/.ginrl, je vn n-us.'dnc, iele io škodo ur» ,';r<<zdj« ; '< k-tko-.: ;' kosi hi drugi, se mora trgatev izv. .it: Judi k;. :.e V teir, slačaju -»e- bere vse skupaj, izl-.-čj s» , tudji- Vino iz takega p«*tdj;> i »¿'dio
ti.'i.jia i' '.'j'"/.!;" vsled rane'..;: i.;,:/;.: /jnrr.i!;.
sli je gro-dje n»a?q žhirznll * ali '/.< .1- le nekaj visečih grozdov zmrznilo na eni sti mi ter so p o i»bšolnr-.H:;u • vkus'i ni'xl tem ko n. Vsl.do I-" in o>-,-:». ;..i.»šk'Xlov-ii:i. > i a ol-.ririost /.a vi Icezpoi'v rrd»Yirt e :.'>hke v-.- rrro/.dje - iupr pi-]' nri /la^tnil sortah se d.i '.uiržnjmo grozd) kv iiite!: •-.» pa p.-.vijn; .-< >-V!';i;v, prosto'\'i--. oi r/:: j	mora:i) pred ali po t;.'--.:;
pi-vem vtieajl) se ;rozdj» takoj -.pr'-ki te-'-, /.,-;. slad i. in cesti mošt, ki je enak tu'« Mislili jagod in ;.e> ¡e !■ ,1er;_. 'vino (Kiswein). Pogosto .se pripeti zadnji sluča;, da ne inoe m , ali no pobrat: grozrt».* iin-drt" w r «:)hk» . - pv. tjarznjene iagode postanejo rjrv- tri dobijo duh -m te kuhei ■■ m . i-Ji.". kakor.ino,; • ui?.-«jo /us -.n . ■■
-\i ■ •	ii	• e jagode — drozga —
Voi pijv 1 ir i': :S k a tu) v kadeh in se v len» i-e. tri d' štirikrat io!premešajo. Posoua y pol i 1.1 !)a m. I ■ ,u i/i '	eljni moštu svoje^i
'Vpk--gi okov. .t s smukaiij' a ; ijo jagode od njin.
Pri pripravi ■ i kje t	zmečkane jagode v
. os od i i? Ii> I: H.' ali še d .ij v. se izvleče iz lupin barvna snov za črninbj je smukanje jagod posebno i». ne lote n„v 1 ■	¡rpkega okusa.
>rozga m i-' 1 se p;■ i iudi 12 ¡o 24 ur v kaiteh moramo >n- 1 tem ea- 1 ve.-ki l mešati, da se sladkor zgrbahčenib in gostošoenih j.igod izluga in , ertša. V dot rili letih •>>* moi ij sorte, ki imajo • i slovine. n. pi ilvam ■žL»f i na, pustiti o-: ur • kadeh kot drozga, da vino ne vleče /..: i;: \\e: (len).
■anju se <.iaj pazi, da nepoj >lno zrelo in ,n ..	zmečka lakoj no. preš:. U s.i odtekajoči
inošl najbitreje loči od gnilih jagodnih lupin. Enako postan- vii;" kol; " \ ko se hoče ■ ■drega ^ro-.aija "elo s e > se dose-. • — ; o ozdji. '. kad s pn -iknj. . , in pogre-e ..'iw st dnom, poti katerim mošt dt- na ne da bi orisei v lutik >/, lupinami.
.. /.m. no ... Ije :s<; naj tak- zo:..'ije ireši ali a je :im dnom (du.reh'.''chf.rler, Senk-L ikoj s \a. do s* - i sok »ji' oeje :kI l)iiov m lupite
V r-i i	\\ ■ se boljs- pceša aego s muka r
ia / vit na h Da se ta bolj I:«. , j. anio ; .i | d koš i ■ •/. lat (LaH-mrce-t / ir iso-.,	.r 0'- •	n- drugo 1 prt samo ial.tno
aio	v : i ga stisnili ili ga i >b-
ka!- K
tiri vertu
.. i o i. st e
presa raoi se naprav ti podre
ii ■ čiio gnilo in zmrznjet'O enkjiit, več jemu dvakrat; kt- = Ako v o.. nripr«vlja tudi i/ ti i,i>,'í:i :••-■■'-ioni;, jzprešatt . ;niotok v ve 't (••'•■ '" in v uto '
Ulintok e '. flue . ! i ' aLi' n¡u UlrC-k .to 1 to-.' \ • ..'.e. i ' i ir tu.: kisline, kak e prt : : -st v n-,r pri te- ed prv keša dru ' una boljši okus in več' delov p-pela	• .
M ■'• l'':.te.	ores;',: i; ' o'hdiecL; :■
tisti; ¡ki : dobimo s stiskali eni od pr -f.a do zadnjega koša tu i trpek in riona čistega okusa posebne« ako
Ti«
SOlt HlOt-
•te-' u en •koint »a orošani mošt ■■ >. 7V o . oje.U. : h; Š' lovai. I ' ni' i, - •. ešani id'-ic-i al. ;. .'eè-'-ea
In i ' tv-o
ia ju.
v • ¡ no ' t-ga o k u sa,
me
dbrati zmr. njero jrozdje od zdravega. M: e.U : i-dijo navado '-'abšo kvaiiv-.ld kakor star» jši, ■haj tudi gt.ozdi» posebej obefe.
Smukauk »t* oroW>.siAje o odp
ije'. k tnje gro a •• na j bol jš» izv.'>uj- / grozdnsin ue. Ti mlini iin jo kovinsai ali leseni valjar, ki p., if,:. cilindi-i ' stožca ter .se dajo premika a
;:ij:irjl v» he; . od JI .: ' :'h k:-| »tlia.J..
šino ip v- z_ujimt več oprav1 Leseni valjarji bV t ne vplivajo >. • nikal- način i «noši; ¡w je pri kovinskih, k' rr-raio biti zalo začinjen; b- }€: še- !K/ljš . prev i •' 7. iezr.in beIokostni't: 'l it:. :ii e 11 i. i ■ k... k. ■■■■ ' ' ta ... ' ih 1 ¡boljši mlini /.a inečk-injc grozdjtj so stož« v
¡t aui'Vif' • grozd!' i v an-rjt po1 vrednosti je približno 1:6:1.
Da dobi sprešani mošt vse se zmešajo vse sort' skupaj. I>r »oči od prvega, alo- a iz močna g grózdjo tli ako je g	v. .::
s svojo reslovino vo\<á mu ,},. most se tudi loči, ako st - : i. gta olja bel mošt..
Množina mošte. Množini» mošta je razliva a in je. >. -' ' " .sna ra zličnih okoliščin, kakor: od sorte gro-dúi od bolj « ü manj popoln»* /rtiosti grozcija à íiaua,: vu '■ kanja. Povprečno se računi na Í00 litrov In - , . >•■'• mošta in 16 k-:-, tropin, 100 kg grozdja da t.<> d » '."' rov mošta. Na ' štrtinjak se računi t i do 40 bi e.a a .vgji.kfi vsebap 22 do kg grozdja, fropine st za , rmei, za kuhan je žganja ••':» :a napravo doaitie, ¡ jačt: ali „peti jota
Sveže tropine st: dajo kot srnla ■ vt živi svinjam, mešane z rt} • ali » )>\-vanr : t sv - i: :? a-ak: živini 2 do ata» po I k, . skuhane a ; ,n<	• t-
(virasen» živini 2 do -0 ¿ r dan. - ■ pa tr.ol : •ovabim-.- ■ • oti ah moramo sit: in;U ' ■ e'a ••;:-. ■ah napheihó v jame iz betona ali v kadi in jih ooan •emo z ilo"» co, da nt more zrak do njih ker b {.oi» / spksnik Iropine. ki jih doloauno za /aaniekuJvo, pokrijemo najprej š trsnim listjem in nato -a a a » i n ; ki. do plastjo dovice, k¡ jo mora ato p, o . -,.oi- , vodei namočiti in heprodušno anuizat. T. • ponovi do, kulutpja, ikoiikorkrat je pač potrebno .r<; >itw* vreje.jo m v njih aah,- ;ay k) set alkoh >1 >• .pt» aif»:i alkohol: po vrenju in po y iložnostt s. •• dtat i" a;n ai žganje «tropinovetv Iz 100 kg tropin se dola litrov 4& 50 procentov močne » žganj : t:ov . a
Kako se polnijo sodi s mošton; . . e-dno .se sodi polnijo .loštoro a, - > /M.plati;. je mošt od noično . aiiega.ali zmr< •• eu . t ;roZdja, sa močno žvepla (do 3 trc-ščiee. na • šl- -'r.;. o- .. S u-m se umori mnogo! v mt.átu .se nahaja k ¿ií drožij, ¿tesnobnih glivic, b vienj, in moštu	-s.
lažne snovi. Dva
au
lumnuj;
aui
asi
it: ii.« a a dati t.
a- "kane Ja o,sten ddovarii. J:»' »• prié
i »;-e k:- j i 'izvi si na r.
neck an je ta iodo jagoel • speceljn; in n snaž-
a io- /meé na. n - ziču fer loči ot
t|a s- v sedejo nesnažn snovi. Dva dni pred vrtn .n se most )i-» toči v drugi s6d. da »e 1<JČ» od rr. a oa dnu tež	sn g<» (.razžlezit)'• tnoštv. se <1.> • ih
drožij :ii ',-icei več neg.- navadno, t., i. ! n.. \:;.tk mošta Ako. ni <lro::a, y doda n.ost,: k -re. c , • >j ts .... ije u», d.* mošt . opoitioma p i V»o • /■■
il» gnilo aii celo malo, se sap le f . ; • /o-u ureščka na . štrtinjak. To žv»'plim,K ivia v. -ka i' anizem \ moštu, oživ, hi pdso»šUje pa n-r 1 e 'rani <;tok\ttnj' dobrih dioži.
¡.a tort,-1 <-od samo malo zažtvepLanu vplh tega žveplan ja v lein, da ta m :> jbna o-oo " a žVeplene sokisline draži dvozn' glivice, ki zacne.it. r.sl 1 legrt prt ielovati in posp.aujej
lastnega ogretja. Če izteka mošl iz soda, tmiaže so-h {onesnaži, kletna tla, kjer se razvija plesnoba in kisi i-t a. feče mošt od preše skozi kake koli cevi, ali če c • simo niošt v škafih ali vrčih, moramo to posodo pr« ia po rabi s snažno vodo splakniti, da ne splesni in o skiše.
Ako se mošt prevaža v daljne kraje, napolnili, -ode samo 15 cm pod veho, kakor sem že zgoraj nave. del. razun tega se še nastavi v veho prevožna pilk: (Transportspund). Ako se mošt takoj po prešanju prevaža, "ta sme sod zapilkati, če je bil močno zažvepla., iti či je vreme mrzlo.
Napolnjeni sod z moštom v kleti mora biti opreut ljen s kipelno veho (vreljača — Gahrspund), da se za držujc vstop zraku k moštu; s tem ovira razvoj ples nobne glive in bakterij pri vrenju, med tem ko so dro ¿i, ki so od zraka bolj neodvisne v svojem delovanj' neovirane.
Vrenje in njegovi pogoji.
Da mošt dobro p o vre, mora biti kkt primerno to pla, t. j. ako ima 12—16 stopinj C toplote. Bolj enako inerna kot je toplota, boljše je vrenje. Mošti slabih le tin, ki imajo malo sladkorja, povrejo naglo tudi pri 12 stop. C ali blizu 12 st. toplote Če se doda čistih drov je vrenje burnejše in tudi toplota mora biti manjša nego 12 stop. C. Mošt pa vre dalje časa in mirno, akt; ima mnogo sladkorja, če je izbranega grozdja in ak^> se ni dodalo čistih drož; v tem slučaju naj bode kletn toplota 16 stop. C ali blizu 16 stop. in se naj ta tempe ratura celi čas vrenja vzdržuje.
Je toplota pod 12 stop., vre mošt počasi in nepo polnoma. Bolj naglo in nizko pade toplota, prej neba vrenje. Nepopolno povreto vino vre zopet v toplem ča - u v prihodnjem letu, pa še tudi v sledečih letih; tak vina so podvržena boleznim, kakor cikanju, vlačljiva sli itd., zaoslanejo v razvoju in jih težko ohranim zdrave.
Ima kletna toplota v času vrenja črez 16 stopinj G, je vrenje burno. Vsled tega se pri močnem razvijanj»; ogljenčeve kisline vonj in drugi deli, ki dajo vinu dober okus — izmečejo. Burno povreto vino zgubi tedaj na kvaliteti, razen tega rado cikne, če pri visoki tem-.eraturi vre. Visoka toplota tudi povzroča, da pr renju razvil alkohol zadržuje droži v svojem delovan u, da — celo vrenje ustavi. Večja je toplota, bolj ška tuje alkohol drožem. Iz tega sledi, da v visoki tem-.- ¡ aturi povreto vino ni popolnoma pokipelo. Toploti -ii čega mošta jg vedno višja, kakor kletna, in je tudi • t, čim večji je sod. Ako se pa temperatura kleti še \ , postane toplota pri vrenju mošta tako visoka, ds zvezi z alkoholom vrenje celo ustavi, predno j< ii». prekipel — mošt je «zavrel« (Versieden de-Vloste ).
nje mošta se tudi pospešuje, ako mešamo droži a atnjem. To moramo storiti zlasti takrat, ako ji n. njen nastopil naglo mraz in se je vsled tega asa r ustavilo. V tem slučaju se morajo droži zope.
sra moštom, kakor hitro se opaža, da vrenje po aehava, ta začne mošt znova vreti. Mešanje na dni lev i h d žij se izvrši s kolom. Ako se to delo pon£v-p ali mošt, da skoraj popolnoma povie. To de-o • zv. oje tam, kjer ni dovolj toplote ali čistit Iroi
P pni no vrenje mošta izvršujejo le čiste drože. —
e rože mošl prilite, začnejo prej delovali, kt»
J rine j ona v moštu, t. j. čisto vrenje. Vino s čistimi a pa.: "o se rado čisti, je dobrega okusa in pri tkor navadno povreto vino. Učinek či na »do vino se pa posebno prikaže, ako gr> k s,1 a. t : iz popolno zrelega in zelo plesnjivega.
•ih letin in kg s čistimi drožami pc di dober okus, razlika pa se ne popri slabem moštu, čistih drož, vzemi jo od vina do 1 • ■	a: ar a 'njin aežel dajo našemu vinu tu-
I ti	«.'t:.	mačih drož pa vzami tiste, ka
ar' ;a dvakratni poskušnji v doma» .'-■!• t o -.¡boljše. Zanesljivo čiste drože . " . "t i j :!•:' kemični posta ji.
«". ta i rož se izvrši najmanj osem dni s!	s" -r 'je na 75 stopinj C toploti
, '!: t. \ i v inošlu nahajajoči orga ,'r v4 in b .,'terije umore. Kadar se je ? •**'• i n i,- nadenemo čiste drože, ki o-t teki,t i it: gojile. Najprejavlijt fi«»
■	i- tako. a Igo tresemo, doklef s« * pztop a nakar jo( ylijesno .f
">« . ..: 'i e-ait ta začne ,yret i.. X?" 6—12 litrov, ki se i ahtevati ogljenče-t stopinj C. Kadar ■ nostala tekočina dnu steklenic, tedaj • t ii., t'	mošta. Pred
■	s lč> » .	'i se. cela vsebini», pc' » bu >v mošta. Le
na ¡mt	»' mošt'-iz močno
io1' l iadnih kle-p ■;.■■- ii«o tit-
tl !
ki» i.
k!
<
K>zer •a "d Iva d- ijo
20 minut am. take' J t'
». 'št oh. ldi« i: .a. s»« V stoki« a t ■:"ka: mošta v r «tt ¿la tvarina mošt.
luo.ti .-< V 1 OŠ 11 fJOIiim i 'aie se izvršuj v «t- tkokah .m: ■ .' .0 /,i a e'üo. d" (n. ■1 a k t -ii;.a, i" o d., t • n.u».": :.'; -eli ,¡.
■ ee ti.a.ončt-rio kar s» . dr •". ' loa ... .
o
.-le cist.' d steklenica j .oîn'hi se Vli ii! slučaj ili au? neshaii
d. Via
eden
,1.'
- : ./a, (:■<
p-i 'atr-
tnošli
vlOl'
i-OO'
■O J »Ulj : »uketna
časa untékaí:; " kadeli, do. .•.•.«jr. o. •«• a.uškat 'X-'.k
tati m ''' t,., ——^
'Pc'pïostt-ra 'se pusti, ui čistih iirož in pr -tin \a vsak način p 'se elie kipéé,moíti ki {>ovzt!oči ■'■ i vijanj.. a;.!.i 'učev< kis'
naputnijg^ dp r.,.cm pod; vehi.
»J«
ttf a. ;n sie*'; p.i'i:el » : •■!' •■ ' •	^
Ni . pi , ■ ii. i i na	pi.'	in .a smu-
...	\ ■	>o'rebne
ai •(...	'• ->ši	.tvi akor
t -i ii, : a i	v	■ . ' » od -
i. ni , . t	L; i	ih drož,.
^..lJ

IzkoPana štsarsica
u ndlttr Ttnogrador. N»t»ncc«}« oojatiili i*}« Tnalo» „Vrbanjik*. Št. ifc; pj-t	S—i 71«
Staro zlato
in srebrni dinar,
ki ne kroži več v promet«,
staro srebro in zlato
kupuje po najvišjih dnevnih cenah 2—2 789
Avgust Wapper,
urar in zlatar, Maribor, Stolna ulica št. 1.
Fotograt fl. KIESER
Maribor, Gregorčičema ulica št 20
ob gornji Gosposki ulici
se priporoča pri porokah, primicijah, družinah ,v.v	in društvenih skupinah.	.v. v
Stroškov se as zaračuna, cene kakor v mestu.
— Največji in najstarejši altelje v mestu. —
JUDSKA POSOJILNICA V CELJU
pri ,,Belem volu".
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po
Vlo oziroma do 5\\
4
od dne v« vloge do dneva dviga.
— Otvarji ugodnimi pogoj L
Posojila daje n* vknjižbo, poroštvo In zastavo. — Otvarja trgovska kredite pod tt'.o
Kdor hoče a3T denar
dobiti dobro blago, kakor: sukno, hlačevino, parhente, platno, odeje, predpasnike, srajce i. t. d. in po nizki ceni, naj kupuje v obče znani
0-0-0
manufaktorni trgovini
o-o-o
Srečko Pihlar
Maribor, Gosposka ulica 5.

inserirajte vedno le v „Slovenskem Gospodarju"!
mu
v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.
obrestuj« od Novega feta naprej navadne
▼loge po
pt po dogovora.
Jadranska banha-Beograd
•
DELNIŠKA GLAVNICA : 60,000.000 DINARJEV REZERVA : 30,000.000 DINARJEV
Podružnice: bled, Jesenice, Prevalje, Cavtat, Kordula, Sarajevo, Celje, Kotor, Split• Dubrovnik, Kranj, Štbenik, Hercegnovi Ljubljana, Tržič, Jelša, Maribor, Zagreb, Metkovič
AMERIKANSKI ODDELEK Naslov za brzojave: JADRANSKA A f iliir an i zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Streot 82, New-J or k City
BANCO JUGOSLAVIO DE CHILE, Valparaiso, Antofo-gasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Provenir
Prva hrvatska štedionica Zagreb
podružnica Maribor, Gosposka ulica 24.
Telefon ravnatelja 317.	Telefon menjalnice 318.
Ustanovljeno 1.1846,
Delniška glavnica i 200,800.000. Rezervni zaklad K 130,000.000. Vloge K 2.500,000.000'-.
Podružnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Crikvenica, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Gjurgjevac, Dok, Karlovac, Križevci, Maribor, Mitrovica, Nova Gradiška, Ggulin, Osijek gor. grad, Pakrac, Požega, Rijefaa. Senj, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaž-din, Velika Gorica, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun.
Ekspoziture:
Osijek dol. grad, Vinica kod Varaždina.
Menjalnice:
Zagreb Ilica 5.
Prevzema vloge na vložne knjižice in na tekoče račune. Eskomptira menice in devize. Prevzema v inkaso tu- in inozemske menice. — Izdaja 4V«% založnice, koje imajo pupilarno varnost in jamčevno sposobnost. Izdaja uverenja čekov in kreditna pisma ter izvršuje izplačila na podlagi akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta.
Izvršuje borzne naloge vestno in kulantno. Vzdržuje zvezo z vsemi prvorazrednimi bankami v Parizu, Londonu, Zttrichu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešti, Pragi i. t. d. ter v
Ameriki.
Bizojnvni naslov: Ppaitedlona.
FODRUZ1. JUGOSLOM,
MATICE V PTUJU
«
PRIPOROČA SLEDEČE NARODNE TVRDKE
Špecerija: Kreft Hinko, Srbski trg; Petrovič Ljudevit, Cankarjeva ulica; Snoj in Urbani.ičj Krekova ulica. Sencar Alojzij, Prešernova ulica;
Galanterija in čevljarske potrebščine:
Tušek Ciril, Prešernova ulica; Vaupotič Anton, Slomškova ulica; Sorko Josip, Breg pri Ptuju.
Manufaktura:
Brenčič Alojzij, Panonska ulica; Fauiand Josip, Panonska ulica; Havelka Rudolf, Slomškova ulica; Lenart Franc, Srbski trg; Mahorič Anton, Krempljeva ulica; Muršec & Kostanjeve«, Slov. trg 13;
Usnje in čevljarske potrebščine:
Brata Vošnjak, Slomškova ulica; Zavernik Jakob, Cankarjeva ulica 1.
Steklo, porcelan, šipe: Kraigher Avgust, Slovenski trg 1.
Veletrgovina vina in šampanjca: fiuček Franc.
Deželni pridelki: Brnčič Vinko, Ljutomerska cesta; Mahorič Franc, Vseh svetih ulica;
Veletrgovina vina: ** «Vinarija«. „
Železnim:	^
Breučič Anton, Krempljeva ulica;	" Trgovina Z lesom:
Kravina Franc, Ormoška cesta.
Pletenina, drobnarija, konfekcija
in krojaške potrebščie:	Pivovarna'
VrabI Martin, Panonska ulica;
Delniško pivo, zastop. Frane Zarili.
Galanterija, drobnarija in šolske ^ -	, —
potrebščine:	' Stavbeni materija!: "uu
Peteršič I. N. Slomškova ulica.	Treo & Macun, Ormoška cesta. "*%-,)
OKOLIČANI IN MEŠČANI, KUPUJTE PRI TEH TVRDKAni.

iUk tiskarne «v. Cirila v Mariboru.
Odgovorni arednik: Vlado Puienjnk.
Izd»j»: Konzorcij «Slov.