Leto XLIV - St. 1 - CENA 8 din Kranj, petek, 4. januarja 1991 MISLIL SEM, DA MI BODO ROKE KAR ODPADLE Praznični novoletni sprehod Bled, 1. januarja - Letošnji prazniki so bili za nekatere dolgi, saj so jih mnogi začeli že pred božičem, prvi delovni dan pa jih čaka šele v ponedeljek. Nekaj pa je bilo tudi takih, ki so praznike preživeli delavno. Med njimi so bili tudi blejski izvoščki, ki so prevažali turiste in praznične obiskovalce. Tisti, ki jim ni za zimske užitke, so lahko uživali v j pokritih bazenih. V Park hotelu na Bledu je bilo I precej obiskovalcev. ^■JMBM Kljub temu da je bilo nekaj trgovin v novem ■■■■■ trgovskem centru na Bledu med prazniki Sonce, ki je posvetilo izza oblakov, je privabilo odprtih, ni bilo nikogar, ki bi očistil sneg in mnoge sprehajalce. led s poti. Kdo bo iztržil več Tik pred vstopom v novo leto je kocka naposled padla in odgovorita na ugibanja, ki so po 18. decembru postajala vse glasnejša. Devalvacija nikakor ni bila sprejeta tiho in čez noč, kakršno priporoča minister Mencinger, temveč smo lahko sklepati celo stave, bo razmerje med dinarjem in marko ena proti devet ali ena proti dvanajst. Kdor Markoviča, bolje rečeno jugoslovanske razmere bolje pozna, je tako rekoč vedel, da bo marka vredna devet dinarjev. Že po sami zunanjosti dejanja torej lahko podvomimo v učinek devalvacije. Še bolj zanimivo pa bo opazovati, kako hitro se bodo vsi prilagodili novemu tečaju dinarja, bolje rečeno, kdo bo z devalvacijo iztriil več. Vrste pred bencinskimi črpalkami na Silvestrovo so dale vedeti, da se ljudje vselej obnašajo racionalno, da je bila podražitev derivatov z objavo devalvacije samo še vprašanje dneva. Potem ko so banke ukinile prodajo deviz, so najbolj iznajdljivi nemudoma pokupili slovenske državne obveznice, ki jih je prav tako nemudoma zmanjkalo na bančnih okencih, saj je bilo bankirjem hitro jasno, da so se zaleteli z obljubo o njihovem izplačilu, kadar pač kdo to želi. Tudi pri vseplošnih podražitvah je moč pričakovati rušenje rekordov, na prvi delovni dan v novem letu nedvomno že vsepovsod izračunavajo nove cene. Če devalvacija ni presenetila nikogar, zanesljivo ni nobenega gospodarstvenka. Sicer pa smo jim že večkrat lahko prisluhnili, kljub nenehnemu tarnanju o nerealnem tečaju, da devalvacija ne bo nikakršna rešitev, ker imajo vse preračuno v marke, od cen do plač. Zanesljivo so znali poskrbeti tudi za "pravočasna"plačila iz tujine, kakor so se nedvomno na devalvacijo vsestransko pripravili tudi bankirji, ki prav tako vse bolj uporabljajo devizno klavzulo. Pri tem pa nikakor ni moč verjeti, da so spregledali preprosto dejstvo, da z njo vred niso vzeli v zakup tudi deviznih obresti, ki so seveda bistveno nižje od domačih. • M. Volčjak Med željami in resnico Začetek novega leta za večino pomeni obračun s starim. Tisti, ki te dni premlevajo podatke o uspehih letošnje turistične sezone, so eni izmed bolj razočaranih. Markovičevi, sedaj že predlanski ukrepi, namreč našemu turizmu niso prinesli prida dobrega. Seveda pa vsega ni kriv le on, saj je zaostajanje tečaja dinarja (kljub izvoznim stimulacijam) le eden od mnogih razlogov, ki jih turistični strokovnjaki navajajo kot krivce za finančne neuspehe, oziroma izgube našega gostinstva in turizma. Poleg nerealnega tečaja dinarja (ki ga je zadnja devalvacija le malce omilila), so med razlogi za letošnji neuspeh našega turizma najpogostejši: nezanesljivo politično stanje v državi, upadanje življenjskega standarda domačih gostov, lanska zelena zima in seveda ne nazadnje naša vsesplošna draginja. Podatki o obisku gostov v naših turističnih krajih in o izkupičku minulega leta še niso natančno znani. Če pa sklepamo po rezultatih v devetih mesecih in napovedih za zadnje tri pa je kaj hitro moč zaključiti, da je bilo letošnje turistično leto za večino slabo, slabše od prejšnjih. Tako je bilo v Jugoslaviji število tujih in domačih gostov najmanjše v zadnjih desetih letih, v Sloveniji pa najmanjše po letu 1983. Eden od zanimivejših podatkov (ki pa nam mora biti v poduk) je, da je zanimanje manjše zlasti za manj kvalitetne turistične zmogljivosti. Slovenijo, ne glede na to. kako bo vezana na Jugoslavijo, v turizmu čaka trdo delo. Mnogi se, zroč čez mejo v sosednjo Avstrijo, šc vedno sprašujejo, kako bi čimhitreje in čimmanj boleče, uvedli spremembe, ki bi uspehe našega turizma pripeljale čimbli-žje avstrijskim. Pesimisti zatrjujejo, da je naše ekonomsko stanje takšno, da to še dolgo ne bo mogoče, optimisti vidijo v turizmu najhitrejšo možnost razvoja in najkrajšo pot h gospodarskemu razcvetu. V nekaterih podjetjih z napol praznimi hotelih, kolikor je mogoče mirno čakajo boljše čase. drugje delajo, kar je s pičlimi denarci le moč storili. Vsi pa želijo goste in zaslužek. Vendar pa bo prej treba poskrbeti tudi za kvalitetno ponudbo, za življenje, ki bo gostinskim in turističnim delavcem spet priklicalo nasmeh na usta in ust režij i-vost v roke. za naše ceste, za vse, kar naredi počitnice prijetne. Sicer bodo želje vedo le želje, tujci (in tudi domačini) pa bomo hodili na počitnice drugam. • V.Stanovnik »mučišče na Straži je bilo edino, kjer med prazniki ni bilo smučarjev, saj je snežena odeja pretanka. V. Stanovnik, Slike: G. Šinik Samostojni in neodvisni sindikat na stranskem tiru Samostojni in neodvisni sindikati so Republiškemu sekretariatu za delo naslovili protest, ker vlada pri snovanju nove republiške zakonodaje na področju sindikatov upošteva samo Svobodne sindikate in sindikalno konfederacijo Neodvisnost, ne pa tudi njih, čeprav so javno razgrnili svoje programe. Opozarjajo, da v Sloveniji obstaja vrsta legitimnih sindikatov z velikim številom članstva, programi in pooblastili, da lahko zastopajo svoje delavce. Nasprotujejo dejstvu, da sta dva sindikata privilegirana in da tudi v njihovem imenu odločata pri pripravi zakonodaje. Sindikat novinarjev. Policijski sindikat Slovenije. Obalna sindikalna organizacija Koper, Svet kranjskih sindikatov Kranj, Sindikat papirne, grafične in časopisno informativne, založniške ter nov inar-ske dejavnosti Slovenije, Sindikat delavcev poslovnih bank. Sindikat igralniskih delavcev. Sindikat pomorščakov Genshipping Portorož. Neodvisni sindikat Slovenije Ptuj. Sindikat podjetja za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana zahtevajo, da jih priznavajo vsakega posebej kot sindikate, sposobne pogajanja, in jih vključijo v pogajanja. Vsak od sindikatov ima legitimno in relevantno Članstvo, skupno pa zastopajo okoli 70.000 članov, njihovo Število pa Se naraSča. # D. Z. Z,ebir V kranjski in jeseniški porodnišnici Deklicam se je bolj mudilo na svet Kranj, Jesenice, L januarja • Na novega leta dan so imeli v obeh gorenjskih po-rodnilnicah precej opraviti. Prvi sta tako v Kranju kot na Jesenicah prijokali na *vei deklici, v Kranju že ob 4.25, povila pa jo je Tolmin-čanka Mojca Leban. Na Jesenicah je bil prvi srečni dogodek Štiri ure pozneje, zgodil pa seje Hirijet KurtiSi. Uruaoroieoec na Jesenicah je bil deček, rodila ga je ob 15.50 Breda Bregar k Mo*t pri Žirovnici. Sicer pa s« je na porodniškem oddelku jeseniške bolnišnice lani rodilo 618 otrok. V kranjski porodnišnici, kjer so lani zabeležili 1807 rojstev, m prvega letošnjega dne prvi deklici sledile Še tri, Fanta pa sta bila le dva. Ali (o pomeni, da bo tudi v tem letu svet slonel na lepšem spolu? • D. ž. SOTEKGLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI Petek, 4. januarja 1991 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR ^e napovedane spremembe stanovanjskega gospodarstva povzročile vihar Pred vrati združene Evrope Jugoslavija je v novo leto vstopila s starim premierjem. de-valviranim dinarjem in zdaj že standardnim kaosom, ki vlada po vsej državi. Zvezna vlada se ob tem še vedno obnaša kot edini faktor, ki bi lahko rešil razpadajočo zapuščino, pri tem pa na vseh koncih vedno znova naleteva na mine. Če je bila za slovensko gospodarstvo devalvacija dinarja več kot potrebna, pa so v ministrstvu za gospodarstvo hitro izračunali, da je bila prepozna, povrh vsega pa še premajhna. Markovič se sicer obnaša tako, kot bi bile spremembe gospodarskega programa samo manjša lepotna operacija, vendar se vse bolj kaže, da njegova politika dinarske konvertibilnosti ne bo dala pričakovanih rezultatov. Pa ne zaradi tega, ker bi država kot taka ne bila zmožna prenesti še tako drastičnega ekonomskega programa stabilizacije, ampak enostavno zato, ker vsem znane Jugoslavije bratstva in enotnosti že dolgo ni več. Jugoslovansko vlado rešuje samo zato, da velesile še vedno niso zainteresirane za razpad najbolj nestabilne države na Balkanu. Ravno zaradi tega lahko na njej znani harvardski ekonomist Jeffrev Sachs eksperimentira s svojimi gospodarskimi programi (pri tem tudi ni zanemarljivo, da se je malce pred novim letom s tem strokovnjakom srečal Janez Drnovšek), s katerimi je pred leti že ozdravil bolivijsko in nato poljsko gospodarstvo, vendar je pri tem treba dodati, da imajo njegovi recepti za posledico hudo socialno krizo. Bolivijci so se resda čez noč rešili hiperinflacije, vendar v zamenjavo za množično brezposelnost. In če si v tej južnoameriški državi socialne bolečine lajšajo s pridelovanjem in prepro-dajanjem koke, mi v času latentne državljanske vojne ne moremo prodajati niti naših naravnih lepot. Kdo se bo namreč šel turista v državi, kjer ga lahko na cesti ustavijo gverilci? Jugoslavija je v času hiperinflacije močno spominjala na kakšno od južnoameriških držav, vendar tudi sedaj, po odpravi inflacije, ni kaj bolje. Vojski civili še vedno niso odmerili pravega mesta v demokratičnem sistemu, poleg tega pa številna področja države (gre seveda predvsem za Knin z okolico) obvladujejo gverilci. čeprav so ljudje po Sloveniji opazili, da so bila mesta ob božiču in novem letu precej bolj slavnostna kot doslej, pa nam leto 1991 vseeno še ne vzbuja optimizma. Sedaj nas namreč pred združeno Evropo ločuje samo še leto dni, v tem času pa se lahko zgodi marsikaj. Stvari se bodo začele odvijati z bliskovito naglico, v kateri bo pogosto treba ohraniti zdravo pamet. O tem, da se danes zgodovina dogaja hitreje kot vsa povojna leta, najbrž nima smisla posebej govoriti. Kdo si je še nekaj let nazaj predstavljal združeno Nemčijo in propad komunizma ? Do zasuka je praktično prišlo čez noč, žalostno pa je predvsem to, da je Jugoslavija v trenutku pristala na čistem repu reform socializma. Celo huje. S svojimi različnimi nacionalnimi sistemi je posebna zmešnjava v Evropi. Za razviti svet je celo Albanija manjša uganka, saj je jasno, da bo slej ko prej tudi v njej moralo priti do sprememb (te so se praktično že začele), pri Jugoslaviji pa se ne ve prav nič. Slovenija je nekaj let resnično vodila po poti demokratizacije, pa tudi gospodarskih reform. Vendar je danes ta pot že končana. Volitve so opravili povsod, pokazalo pa se je, da so predstave o prihodnji ureditvi države izredno različne. Ravno Evropa 92 pa je lahko za nas spodbudna. Časa za priprave na ta pomemben dogodek je bilo več kot dovolj in številne bivše socialistične države so to izkoristile. V Jugoslaviji je Slovenija nedvomno tista, ki si najbolj želi vstopa v to institucijo in je tudi storila veliko korakov v tej smeri. Pa vendar je že zdaj jasno, da tudi zanjo ne bo ravno lahko. Evropa 92 namreč ne bo pot uha, temveč sistem krutih tržnih odnosov, v katerem bo preživela le kvaliteta. Že danes se kaže, da je bila združitev NemČij za bivšo NDR velik šok. Gospodarstvo vzhoda pač ne more zdržati konkurence z zahodom. V združeni Evropi pa bo to še huje. Marko Jenšterle Sedanja vlada ne mara za stare ustne dogovore Nesojeni gospodar Visokega sam plača projekt ŠkoFja Loka, 3. januarja - Ob prekinitvi pogajanj o ustanovitvi mešane firme Tavčarjev dvor je nesojeni gospodar visoškega dvorca Jože Anderlič napovedal, da bo škofjeloški vladi poslal račun za stroške, ki jih je imel s pripravo pogodb. Račun znaša 110.324 šilingov. „ . . ... Sedanji občinski izvrsni svet je na zadnji seji sklenil, da računa ne plača, saj v pogodbi ni bil zajet, za ustne dogovore med Anderličem in prejšnjim izvršnim svetom pa ne prevzema obveznosti. • H. J. VIDEOTEKA PALMA Pajerjeva 3, 64208 Šenčur GLAS Ob 35-letnici je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo Ustanovitelj in izdajatelj ČP Glas, Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana, TOZD TČR Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal naročnina za IV. trimesečje je 160,00 din Gorenjski glas urejamo in pišemo: Marko Valjavec (direklor), Štefan Zargi (v. d. glavnega urednika). Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilm« Stanovnik (Spori, turizem, poslovne informacije), Danica Dolenc (za dom in družino, zanimivosti. Tržič). Danica Zavri - Žlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika, Skofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice), Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija). Jože Koša jek (notranja politika, sport), Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj), Gorazd Šinik (fotografija). Igor Pokom (oblikovanje). Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler (teh/lično urejanje) in Marjeta Vozili (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja I, Kranj Tekoči račun pri SDK: 51500 603-31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. uredništvo 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo. Časopis je oproSčen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Nacionaliziranih stanovanj niso vzdrževali V Kranju so v zadnjih petih letih zgradili 844 stanovanj v blokih in 400 hiš Kranj, 27. decembra - Sistem je doslej slonel na zagotovljeni službi in stanovanja, oba temelja se spreminjata, že napovedane spremembe v stanovanjskem gospodarstvu so povzročile pravi vihar, vendar so neobhodne, vprašanje je samo, kako hitro jih je moč uresničiti brez velikih pretresov, je dejal podpredsednik kranjske vlade Peter Orehar, ko so obravnavali delo in problematiko stanovanjskega gospodarstva. Poseben problem so tudi v Kranju nacionalizirana stanovanja, ki niso bila vzdrževana, trenutno je najbolj problematična Lukeževa hiša v mestu. V Kranju je doslej Domplan skrbel za gradnjo, dodelitev in vzdrževanja stanovanj, saj zadružna blokovna gradnja doslej ni uspela. Glede na napovedane spremembe v stanovanjskem gospodarstvu se bo marsikaj spremenilo, na grobo lahko rečemo, da bo novogradnja prepuščena trgu, država oziroma občina bo dolžna preskrbeti le prostor za gradnjo ter bedeti nad socialnimi stanovanji, ki bodo seveda imela značaj državne intervencije na trg. Razkorak je seveda velik, zato sprememb ne bo moč uveljaviti čez noč. V Kranju so v zadnjih petih letih zgradili 844 stanovanj v blokih, ljudje pa so zgradili približno 400 hiš, zlasti v Šenčurju in v Drulovki. Novih popolnitev, razen Britofa-sever, ni predvidenih, kar bo v prihodnje povzročalo težave. V tih stanovanjsko vprašanje rešeno 1.540 ljudem, dve tretjini solidarnostnih sredstev je namenjenih nakupu novih stanovanj, tretjina podporam in posodobitvi stanovanj. V Kranju je število solidarnostnih stanovanj z 579 v letu 1980 naraslo na 1.437, v zadnjih petih letih je bilo kupljenih 348 praznih stanovanj. Vseh stanovanj v Kranju pa je 8.802, od tega 7.393 družbenih, 1.225 je etažnih lastnikov, 148 stanovanj pa ima vojska in carinarnica. Največji delež ima 1.437 solidarnostnih stanovanj, sledi Iskra s 1.083 stanovanji, občinski fond s 1.074, Sava jih ima 772, Tekstilindus 386, Planika 242, KŽK 178, Gradbinec 177, Inštitut Golnik 171, Ibi 166, Zveza borcev 117, drugi jih imajo po manj kot sto. Stanarina ima subvencioniranih 17 odstotkov oziroma okviru solidarnosti m vzajem- i 1.293 imetnikov stanovanjske nosti je bilo v zadnjih petih le- pravice, najnižja je znašala 40 Izvršni svet o vzdrževanju športnih objektov Koliko so vredni športni objekti? Jesenice, 3. januarja - V jeseniški občini bodo ocenili vrednost vseh športnih objektov in sestavili prednostni vrstni investicijskega vzdrževanja teh objektov. Pobuda za dopolnitev zakona o društvih s tem, da se opredeli postopek lastninjenja. Jeseniški izvršni svet je obravnaval problematiko vzdrževanja športnih objektov in sprejel več sklepov, ki so osnova za dolgoročno sistematično reševanje tega problema. Vsi upravljalci športnih objektov morajo takoj urediti lastniške odnose za vse športne objekte, s katerimi upravljajo, vključno z vpisom v zemljiško knjigo. V te objekte bodo do nadaljnjega investirali le sredstva za tekoče vzdrževanje. Vse športne objekte v jeseniški občini je treba oceniti, za strokovne cenitve pa so namenili posebna sredstva. Obenem bodo morali napraviti prednostni program investicijskega vzdrževanja in investicij v objekte, predlog meril financiranja rednega vzdrževanja, čimprej pa se bo treba tudi dogovoriti o načinu, financiranju in upravljalcu rednega vzdrževanja športnih objektov - predvsem za športni park Podmežakla. O tem naj bi se dogovorila Športno društvo Jesenice in Kovinar. Izvršni svet bo proučil možnosti, da naroči Študijo o racionalni uporabi energije v športnem parku Podmežakla, od investitorja avtoceste Hrušica pa mora občina čimprej dobiti še del neporavnane odškodnine za športne objekte, ki so prizadeti ali pa so jih porušili. Ne nazadnje je ob obravnavi te problematike jeseniški izvršni svet dal pobudo za dopolnitev zakona o društvih s tem, da se opredeli postopek lastninjenja. • D. Sedej Čakajo na lokacijsko dovoljenje Kranjska Gora, 3. januarja - Januarja naj bi sprejeli lokacijski načrt za sistem umetnega zasneževanja v Kranjski Gori in v Podkorenu. Upoštevali vse pripombe, ki so jih posredovali ekologi. Od avgusta lani so kranjskogorske žičnice mešano podjetje Žičnice Jager Kranjska Gora, kajti združili so se z zasebnim podjetnikom, s katerim nameravajo v prihodnjih letih zgraditi sistem umetnega zasneževanja vse od Kranjske Gore do Podkorena. Žičničarji so že zbrali ustrezna soglasja in zdaj zaradi objektivnih vzrokov čakajo še na lokacijsko dovoljenje. Lokacijsko obravnavo predvidevajo januarja, nato pa bi lahko začeli z izgradnjo računalniško vodenega sistema umetnega zasneževanja. Projekt bodo uresničevali v več fazah. Skupaj se prevideva 382 priključnih mest za snežne topove. Tako bi morali nabaviti okoli 80 visokotlačnih topov in jih po potrebi razvrščati na posamezna priključna mesta. Ko bodo dobili lokacijsko dovoljenje, bodo takoj začeli z izgradnjo sistema, ki je pomemben ne le za same žičničarje in njihovo novo podjetje, temveč za zimski turizem v Kranjski Gori in v njeni okolici. Brez umetnega zasneževanja je namreč turistični obisk Kranjske Gore hudo vprašljiv. Če je zgornjesavska dolina že opredeljena kot turistično območje, so zato snežni topovi nujni. Žičničarji so pri projektni zasnovi umetnega zasneževanja upoštevali tudi vse pripombe, ki so jih posredovali ekologi, tako, da z ekološkega vidika za uresničevanje sistema umetnega zasneževanja ni nobenih zadržkov. • D. S. dinarjev, najvišja 1.068 dinarjev. Neplačanih pa je zdaj 8 do 10 odstotkov stanarin, zadnje čase je tega ve več, do izselitev redkokdaj pride, saj ljudje običajno plačajo tik pred tem. Le v dveh primerih so komisijsko preselili stanovanjsko opreme, vendar se rubeži denarno ne splačajo. Poseben problem so prevelika stanovanja, ko v njih običajno sami ostanejo starejši, za preselitev v manjša stanovanja pa se ne odločijo, pogosto tudi zaradi stroškov s kurjavo, ki so starejših, večjih stanovanjših manjši kot na Planini. Približno 180 je takšnih, ki imajo glede na standarde prevelika stanovanja, lani so pozive poslali 82-tih, vendar se nihče ni odločil. Obnovi stanovanj v starem Kranju šele v zadnjih letih namenjajo več pozornosti, v zadnjih petih letih so jih obnovili 103. Pomanjkljivost revitalizacije so dotrajane komunalne naprave v starem Kranju. Pose-, ben problem pa predstavljajo nacionalizirana stanovanja, saj poslopja vsa leta po vojni niso bila vzdrževana. K sreči je bilo v Kranju tega manj kot drugod, saj je bilo nacionaliziranih 52 stanovanj, ostalo jih je 38, saj so nekaterim spremenili namembnost. Na seji izvršnega sveta so posebej opozorili na problem Lukeževe hiše v mestu, saj se bo streha na njej porušila, če je ne bodo obnovili. Slišali smo izgovore predstavnikov Domplana, da etažni lastnik ne pristane na svoj delež pri popravilu strehe, saj ga pogojuje z odškodnino za nacionalizirano poslopje, ki je še ni dobil. Vsekakor bi morali najti rešitev, saj je bilo doslej, kakor je dejal Karel Erjevec, veliko bolje poskrbljeno za socialno dno kot za bivše lastnike. • M. Volčjak Jeseniški ravnatelji so se dogovorili Otroci bodo lahko ostali doma Jesenice, 3. januarja - Stranka za enakopravnost Jesenice je zahtevala podaljšanje novoletnih šolskih počitnic. Ravnatelji so se dogovorili, da lahko otroci staršev drugih verskih skupnosti za pravoslavni božič in bajram ostanejo doma. Stranka za enakopravnost Stranki za enakopravnost občanov je zahtevala, da bi se občanov Jesenice so zato pred- morale novoletne počitnice podaljšati do 8. januarja, kajti veliko je otrok staršev, ki praznujejo pravoslavni božič, bajram in praznike drugih verskih skupnosti. Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo je posredoval svoje stališče do zahteve stranke o podaljšanju novoletnih počitnic. Razporeditev vzgojnoizobraževalnega dela kot tudi prostih dni in počitnic je v pristojnosti republiškega sekretariata za vzgojo in izobraževanje in telesno kulturo. Pravilnik šolskega koledarja za osnovne šole in pravilnik koledarja za srednje šole sta bila že objavljena, tako da je določeno, da trajajo novoletne počitnice do izteka novoletnih praznikov. Če bi ravnali drugače, bi s tem kršili veljavne predpise. lagali, da svojo zahtevo spremenijo v pobudo in jo pošljejo republiškemu sekretariatu za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, kjer že razmišljajo o spremembi pravilnika o šolskem koledarju. Jeseniški ravnatelji pa so se na posvetu dogovorili, da so glede na različno versko pripadnost učencev v jeseniških šolah učenci drugih verskih skupnosti prosti na dan njihovih najpomembnejših verskih praznikov. To so predlagali tudi srednjim šolam, Centru srednjega usmerjenega izobraževanja. Na Jesenicah bodo ob pravoslavnem božiču in bajramu otroci lahko ostali doma, ne da njihovi učitelji zaradi izostanka zahtevali opravičilo. • D. Sedej Samski dom poslej tudi za družine? Upravnik dvomi v pametnost spremembe Škofja Loka, 3. januarja - Da bi rešili stanovanjski problem poplavljene družine Begič iz Poljan, so se v LTH odločili preurediti eno od stanovanjskih enot v samskem domu v Frankovem naselju v dvosobno stanovanje. S takšno rešitvijo se je strinjal tudi upravni svet doma, občinski izvršni svet pa je ob tem dal pobudo za spremembo namembnosti samskega doma v blok z družinskimi stanovanji. Vsa stvar se kljub dogovorom lastnikov doma že od vsega začetka zatika. Kot smo zvedeli na zadnji seji občinskega izvršnega sveta, Begičevi še vedno ne stanujejo v domu. upravnik pa je na izvršni svet naslovil obširno pismo, v katerem razglablja o upravičenosti spremembe namembnosti doma za družinska stanovanja. Dom je bil lani povprečno 70-odstotno zaseden. Upravnik meni, da bi bilo pametneje v prazne postelje tega doma premestiti samce iz drugih škofjeloških samskih domov (dom LTH Vincarje, Tehnikov dom za Kamnitni-kom in Gradisov dom v Frankovem naselju) in tiste, ki so neprimerno slabši, nameniti za druge dejavnosti, pri vsakršni odločitvi pa seveda upoštevati dejanske potrebe škofjeloškega gospodarstva po samskih delavcih oziroma posteljah zanje. Predsednik občinskega izvršnega sveta Vincencij Demšarje dejal, da se bo sam pogovoril,z lastniki o možnostih preureditve samskih domov v družinska stanovanja. • H. Jelovean VOLNA & PLETENINE Blanka Kežmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4 tel.: 064/35-440 Petek, 4. januarja 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR 3. stran t kapital. Zato je utvara, če mislimo, da smo z državotvornostjo koga tam zunaj kaj posebno presunili. Krasen primer je nekdanji nemški kancler, ki je nekoč nostalgično izjavil, da ima njegov parlament v resnici zelo malo resničnega vpliva na odločitve in državne zadeve. V najboljšem primeru je neposrednega državniškega vpliva kakšnih 40 odstotkov - vse ostalo, je dejal kancler, je pod posredno in neposredno taktirko medkontinentalnih korporacij... A upov, da se nam zgodi čudež, seveda ni dobro opustiti. Z upi in željami je bil kljub vsemu nabit Silvester, kjerkoli že ste ga preživeli. Moje sožalje, če ste »silom prilike« morali zasedati ob televiziji. Ker je nacionalna televizija samo ena in nimamo alternative, je po svoje krivično, če rečemo, da je bil novoletni program slab. Še bolj trapasto pa bi bilo, če bi rekli, daje bil dober! Že res: sto ljudi, sto čudi, ampak mene je iz ure v uro bolj žrlo, zakaj kot kakšen butelj čukam pred nekim, »kao zabavnim« sporedom in zakaj se ne grem raje zunaj metat v sneg ali dež, če moram že iz raznoraznih nagibov na vsak način dočakati usodno polnoč. Zame je bil program daleč od zabavnega, vseboval pa je nekatere fragmente seksa-pilnosti, informativnosti in humanitarnosti. Tajčin sex appeal je bil fascinanten, njeni dve zvezdici, ki padata z neba, ena za tebe, ena za mene, pa je šla do srca... Informativnost se je izkazala z neposrednim prenosom iz Maribora, saj so nas Štajerci ponovno prepričali, kako prijazne in vesele duše so; humanitarnost pa je v program vskočila tisti hip, ko je neka gospa obupanemu reporterju, ki v Ljubljani nikakor ni mogel najti sogovornika, povedala, da je kužka, ki gaje držala v naročju, našla na morju in ga posvojila... To bi bilo približno tudi vse. Nekateri pač večno tečnarimo in godrnjamo in nikoli nam ni nič všeč. Pa kaj? Saj vam že vaša oblast toliko lepega obljublja, da mora biti za ravnotežje dobrodošla tudi kakšna hudoba, ki se nekompetentno vtika v male in velike stvari. Pri malih stvareh je še nekaj tolerance, pri velikih, ooooo kako velikih vseslovenskih zadevah, pa je v nekaterih okoljih odsotnost vsakršne kritike tako zaželena, da vsakemu pihcu v veliko idejo sledi najmanj moralna diskvalifikacija. Za zdaj je na Slovenskem s tistimi, ki bodo zaradi narave stvari večno morali biti opozicija, če premorejo kaj profesionalne drže, še nekam v redu. Hudič pa bi bil, če bi se tudi naša oblast spozabila do te mere, kot so se nekatere bratske oblasti, ki so mimogrede pometle z drugačemislečimi. Za vsak primer naj si potencialni kritiki le zapomnijo moto, ki ga je objavila Borba, povzela Mladina in ki so ga plasirali obupani drugače misleči: »Klečim, torej sem...« • D. Sedej Klobuki in socialistična morala Primer tovarne klobukov Šešir iz Škofje Loke je dal spodbudo za ta kratki sestavek. Na račun tega podjetja so namreč prišle določene pritožbe, v katerih se podjetju očita, da je pri prodaji svojih izdelkov podpiralo bolj zasebnike kot pa socialistični sektor trgovine. Blagovni promet je pomemben regulator ponudbe in povpraševanja in je prost, kar pomeni, da podjetje lahko trguje z neomejenimi količinami blaga s komerkoli - bodisi z državnim ali zasebnim podjetjem, pri čemer se šteje za poslovno področje vsa FLPJ. S tega stališča je omenjeni očitek tovarni Šešir zakonsko neutemeljen. Vendar na to stvar ne smemo gledati preozko. Tovarna je splošna družbena lastnina in je zato njen Izdelek družbeni proizvod. Tovarni Šešir se očita, da je favorizirala prodajo klobukov zasebnikom. To je do neke mere razumljivo, saj so podjetja zaradi decentralizacije in reorganizacije zelo nerada imela na zalogi klobuke, katere ni možno tako hitro prodati kot ostalo blago. Tovarna je bila prisiljena iskati nova tržišča - toda vprašanje je, če so bili za to rešitev iz zagate primerni ravno dva, trije zasebniki?!? Verjetno to blago niso imeli le za lastno uporabo, ampak so z njim prav gotovo tudi prekupčevali, ker so ga dobivali v ogromnih količinah. Ne gre torej v konkretnem primeru za škodo v komercialnem pomenu besede, toda za načela socialistične morale v trgovanju, na katera podjetja marsikdaj pozabijo, ker se samo zaganjajo in zaganjajo za večjim finančnim učinkom... Glas Gorenjske 1954 KRAJEVNA SKUPNOST BLED oddaja v najem za dobo dveh let POSLOVNE PROSTORE v I. nadstropju objekta Krajevne skupnosti Bled, Cesta svobode 13 na Bledu, v izmeri 218,40 nr. Izhodiščna cena znaša 20 DEM za m2. Ogled prostorov je mogoč vsak delavnik od 7. do 15. ure. Pisne ponudbe dostavite najkasneje do 15. 1. 1991 na naslov: Krajevna skupnost Bled, Cesta svobode 13, 64260 Bled. NAGRADNA IGRA HELENA PRI VAS DOMA? Helena pri vas doma? Zakaj pa ne, je veselo rekla simpatična pevka Helena Blagne, ko smo se dogovorili za malo nagradno igrico, v kateri lahko sodelujete vi, dragi bralci. V priloženi kupon morate napisati vsaj dve skladbi z najnovejše kasete Helene Blagne, kuponček pa poslati ha uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (Helena pri vas doma). Kupone pričakujemo do 10. januarja. Simpatična Helena bo obiskala srečnega izžrebanca na domu, mu poklonila svojo najnovejšo kaseto in z njim pokramljala o sebi in svoji glasbi. Mi pa bomo seveda obisk spremljali, Heleno z nagrajencem fotografirali in vas o obisku seznanili v eni izmed naslednjih številk Gorenjskega glasa. (KQ)IMiI^Q5J©IEIIGLAS Kupon Ime in priimek Naslov Odgovor < - i—i Z UJ o* O O 1 KRIŠTOF GAŠPIRC, KANDIDAT ZA CAMEL TROPHY 91: MISLIL SEM, DA MI BODO ROKE KAR ODPADLE »Ko sem prišel na izbirno tekmovanje za Camel trophv '91 v Zagreb, med 50 izbranih kandidatov, mi je bilo kar nekam čudno: sokandidati so govorili, kako silno so trenirali in kako zdravo živeli že veliko prej, sam pa sem treniral le toliko, da sem včasih tekel iz službe domov,« pravi 26-letni Krištof Gašpirc iz Cerkelj, ki je med osmimi jugoslovanskimi kandidati, ki se bodo na ponovnem izbirnem tekmovanju v Zagrebu potegovali za to, kdo bo odšel na mednarodno srečanje ekip za Camel trophv na Portugalsko. Letošnji Camel trophv, tisoč milj avantur, pa bo letos od Tanzanije do Burundija. Krištof Gašpirc je zaposlen v tehnični gasilski službi na brniškem letališču kot voznik - gasilec. Krištof je bil vrsto let v mla- dinski reprezentanci skakalcev, plezal je, kar je nedvomno velika prednost. »Vsaj osmešil se nisem,« je dejal. In Krištof se res ni »blamira!« niti pred malo skeptičnimi domačimi niti pred znanci, saj se je izkazal: od 10.000 zainteresiranih Jugoslovanov za Camel trophv so po računalniški obdelavi izbrali 3.600 kandidatov in po selekcijah se jih je zbralo v Zagrebu 53. Nato jih je ostalo še osem, pri naslednji izbiri v prihodnjih dneh pa bosta spet dva odpadla. »Upam, da bom uspel,« je optimističen Krištof, ki si želi na Portugalsko in na priprave mednarodnih ekip. »Preizkus v Zagrebu je bil strokovno in kvalitetno pripravljen. Bili so psihološki testi, sa-movleka avtomobila iz vode (sodniki so strogi in ocenjujejo tudi to, koliko se poškoduje okolica, se pravi, da »gurtna» okoli drevesa ne poškoduje lubja bolj, kot je treba), bila je praktična vožnja, ki mi je bila izredno všeč: 2,5 tone težak avto je treba voziti tudi pod 45-odsto-tnim bočnim naklonom in po meter visoki vodi, bil je orientacijski test po vojaških kartah, ki nimajo legend, pa poznavanje tehnike in mehanike, znanje angleškega jezika, najbolj pa je bila seveda atraktivna fizična preizkušnja. Najprej 200 metrov teka po naravi, pa veslanje s kanujem, pa spet tek, pa monkey -bridge, ko moraš po vrvi čez vodo. Meni je tu odlično šlo. Potem je bil spet tek in tedaj so me zaradi monkev - bridga roke tako bolele, da sem mislil, da mi bodo odpadle. Zaradi skokov imam moč v nogah, zaradi teka vzdržljivost, zaradi skakalnih treningov in tekmovanj tudi več drugih izkušenj, vendar rok pa res nimam dovolj »streniranih«. Seveda je bil ob koncu zdravniški pregled, ko se je meril pritisk, pulz in čas umiritve, nakar je sledilo še dvigovanje na drogu...« Krištof je bil v družbi kandidatov različnih poklicev: bili so zdravniki, pravniki, vsi pa, kot pravi Krištof, atletsko razviti in pripravljeni. Zato je uspeha še toliko bolj vesel in upa tudi v prihodnje na najboljše. Krištof Gašpirc »Veliko je treba dati od sebe,« pravi, »vendar so mene atraktivne stvari vedno zanimale. Tudi skoki so specifičen šport, ki terja veliko koncentracije in samoobvladovanja. Sam na tekmah nikoli nisem skakal slabše kot na treningu: ob pravem času je treba dati vse od sebe, pa je. Zdaj se kaj posebno ne pripravljam, jasno pa je, da moram obdržati kondicijo. Če bom prišel na Portugalsko, bom zelo vesel...« Krištofu iz Cerkelj, ki je med osmimi izbranci - med njimi so trije Slovenci - Gorenjci želimo vso srečo, pot na Portugalsko in tudi avanturistični Camel trophv od Tanzanije do Burundija!« D. Sedej OBLJUBA DELA DOLG Ljubljanska banka je za novo leto razveselila imetnike svojih tekočih računov. Kar prek časopisov jih je obvestila, da ne bodo mogli več dvigati gotovine na poštah, a jim bo zato na voljo sodobnejše poslovanje z bančnimi avtomati. 2al ni bilo v obvestilu niti besede o tem, kdaj bodo rešeni kupi prošenj za kartice bankomatov, da bo moč tam tudi dvigniti gotovino. In prav tako smo pogrešali podatke, kje in kdaj bodo stali novi avtomati. Torej, obljuba dela dolg! Vprašanje je samo, kdaj bo tudi izpolnjena! #S. S. Bo, kakršno bo, tole novo leto, važno je le, da smo Slovenci narod, ki zna trobiti v pravi rog. - Foto: D. D. SNAKEEATER - OREL SMRTI Jack Kellv, znan pod vzdevkom Borec, je spreten in močan policaj, nekdanji član elitnega oddelka Orli smrti, pripravljen da uniči sovražnika za vsako ceno. Vsega tega pa ne ve skupina banditov, ki mu je ubila starše in ugrabila sestro. Trdno odločen da se maščuje, se Borec loti lova nanje; je osamljeni delilec pravice, ki zna prizadeti, kajti premaguje smrt in na poti do cilja uničuje vse pred seboj. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV: Človekovo telo 10.30 V hribih se dela dan 11.05 Kvaliteta življenja 11.35 Sedma steza 11.55 Osmi dan 14.50 Video strani 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev 18.05 EP video strani 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Lonček kuhaj: Čokoladna zmr-zlina 18.20 Zgodovina Vatikana: Od Petra do Konstantina, ponovitev 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Prepričevanje, angleška nadaljevanka 20.50 EPP 20.55 Ročk maša 22.00 TV dnevnik 22.20 Sova Policijski oddelek, ameriška nanizanka Yellowthread street 23.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - studio 2 Koper 19.00 Tamburaška skupina iz Artič in folklorna skupina Emona 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota, oddaja TV BG 20.35 Umetniški večer, portret Barbare Stanwyck, ameriški dokumentarni film in Stella Dallas, ameriški čb film 23.10 Yutel 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Program za otroke 10.00 šolski program 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Izbrali smo za vas 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Program za otroke 17.10 Šolski program 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke 18.45 Preteklost v sedanjosti 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Serijski film 20.50 V velikem planu, kontaktna od daja 22.20 TV dnevnik 22.40 Poročila v angleščini 22.45 Kino-klub 0.15 Poročila TV AVSTRIJA 1 9.00 Poročila nato. Alf 9.30 Zgodovina avstrijskega gospo darstva od 1945 do danes 10.15 TV v šoli: TZa to skrbi občina 10.30 Čarobna piščal 12.40 Šport ob ponedeljkih 13.35 Aktualno 13.45 Mi 14.15 Očarljiva Jeannie 14.40 polna hiša 15.35 Oddaja z miško 16.00 Am, dam, des 16.30 Mini atelje 16.55 MiniČVS 17.05 Elektronski dvojnik 17.30 14-kaj sedaj? 17.55 Uspavanka 18.00 Mi 18.30 Preko morij in gora 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Izginula reka 21.07 Dallas 21.50 Pogledi s strani 22.00 Dreamacape, ZDA 1983, igra Denis Ouaid 23.35 Nočni sokol 0.20 Aktualno TV AVSTRIJA H 8.30 Vremenska panorama 16.30 Leksikon umetnikov 16.40 Šport 17.00 TV v šoli: rezbar - poklic prihodnosti? 17.15 TV v šoli: Ljubim kovine 17.30 Orientacija 18.00 Alf 18.30 VVurlitzer 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Da ali ne 21.07 Reportaža iz inozemstva 22.00 Čas v sliki 22.25 Klub 2, nato Poročila TV KOPER 16.00 Čarobna svetilka, otroški program 16.30 6. krog, šport iz zamejstva 17.30 Skupni program z II. TV mrežo TV Slovenije 18 45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Zločin na cesti - celovečerni film 21.30 Justice 22.15 Žrebanje loto 22.20 Tv dnevnik ULICA STRAHU Kraj dogajanja je Hong Kong, mesto, v katerem se prepletata vzhodna in zahodna kultura, nasilno in očarljivo, bogato in revno. Junaki so pripadniki dete ktivskega oddelka, ki se bori zoper organizirani kriminal. Iz dneva v dan se srečujejo s psi-hotiki, trgovci z mamili, uličnimi barabami, morilci, prevaranti in zato je uspeh že, če detektiv sploh preživi. Pri seriji Ulica strahu je zanimivo, da so v različnih epizodah v ospredju različni detektivi. Kljub njihovi skupni usodi, postopoma izstopajo različni karakterji. 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.0S Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba SUPER CHANNEL 7.00 Dobro jutro 8.30 Rusija enajst -dokumentarec 9.00 Poročila 9.10 Glasbeni miks 13.00 Japonski poslovni dnevnik 13.30 Glasbeni miks 16.00 Vroča zveza 17.00 V programu ste -oddaja v živo 18.30 Modra noč 13-30 Poročila 19.45 Pogled v preteklost 20.00 Ultra šport 22.00 Poročila in vreme 0.30 Modra noč 1,45 Glasbeni miks EUROSPORT 8.30 Eurobika 9.00 NHL hokej 10.00 Plavanje - svetovno prvenstvo 14.00 Eurobika 14.30 Surfanje 15.30 Košarka NCAA 16.30 Ayrton Senna 18.00 Odbojka 19.00 Španski goli 19.30 Športna poročila 20.00 Rokoborba 21.00 Boks 22.00 Rallv Pariz - Dakar 22.15 Plavanje - svetovno prvenstvo 0.15 Športna poročila 0.45 Ralrv Pariz - Dakar 1.00 Smučanje - svetovno prvenstvo TELE 5 6.00 Video non stop 9.20 Modne zadeve, Henderson 10.10 Mladinski magazin 11.00 Bazar 11.35 Henderson 12.00 Throb ali lokalni magazin 12.30 Na zob 13.00 Modne zadeve 14.06 Glasbeni miks 16.05 Scena 17.00 Bim bam Bino, risanke 19.15 Throb 19.40 Na zob 22.00 Kvadrofonija, angleški film 23.45 Start 24.35 Pop koncert 1.30 Glasbeni magazin 3.30 Včeraj 4.30 Video non stop FILMNET 7.00 The Snowqueen 9.00 T R Baskin 11.00 La Marie Du port 13.00 Glo Fri-ends - The Oueest 15.00 Burniog se cret 17.00 Endlles night 19.00 Purple Hearts 21.00 The Principal 23.00 Plan 9 From Ourer Space 1.00 Promised land 3.00 Braddock - Missing in Acti-on III 5.00 The First Time MUSIC TELEVISION 0.00 Veliki hiti 1.00 VJ Pip Dann 3.00 Nočni video 7.00 Dobro jutro s Kri-stiane Backer 10.00 MTV v kinu 10.30 VJ Paul King 14.00 VJ Pip Dann 16.00 Yo! 16.30 MTV klub 17.00 poročilo 17.15 Novice 17.30 Prvič na M RTV 18.30 Veliki hiti 19.30 MTV v kinu 20.00 VJ Ray Cokes 23.00 Sobotni večer v živo 23.30 Poročilo 23.45 Novice ELLEN BETRDC PONOVNO NA NAŠEM TRŽIŠČU Kozmetični saloni, drogerije in specializirane trgovine! Uvažamo in grosistično prodajamo znane kozmetične proizvode ELLEN BETRPC Dobava takoj, ugodne cene in plačilni pogoji! Z vašo pomočjo želimo polepšati prihodnost! ORBICO, d. o. o. Ljubljana, Savije 89 tel.: 061/371-266, int. 252 Bioritem: Peter Havvlina, škofjeloški predsednik Mesečni bioritem škofjeloškega predsednika skupščine za čas od srede, 3. januarja, do 5. februarja letos. Bioritem objavljamo županu v pomoč in njemu podrejenim škofjeloškim občinarjem v vednost in preventivo. Vemo, da bomo za ta koristni trud deležni vrste pohval. Gospod Ha«lina! Živite že 17.681 dni. Najbolj kritični dnevi v prvi polovici meseca bodo 11. in 12. januarja, ko se bo drastično zmanjšala odpornost proti boleznim in ko bo inteligenčni cikel v svoji najslabši inačici. 20. januarja in 4. februarja se napoveduje skrajno slabo razpoloženje, dvomi, razdražljivost in boste daleč od naklonjenosti in prijaznosti. Uslužbencem na občini priporočamo, da se v tem kritičnem obdobju, ki bo zajelo sicer prijaznega in priljubljenega loškega župana, pred njim poskrijejo za občinske omare, za fascikle ali se enostavno zaklenejo v pisarne. Bioritem je bioritem - stvar je resna in nobena preventiva ni odveč! A ni vse tako črno in obupno, kot se vidi: 16. februarja bo fizična kondicija naravnost vzorna in če bo 20. januarja že umanjkala naklonjenost in prijaznost, je zato ta dan idealen za pomembne županske odlo- PRI VAS DOMA Sladek kot kruh Skoraj v poltemi sta sedela Kreguljeva ata in mama iz Ža-belj to mrzlo vetrovno popoldne v kuhinji. Mama se je usedla pod okno, da je bolje videla krpati nogavico. Na peti se je strgalo, luknjo zdaj šiva z z mrežico. Natančno pretika ši-vanko: spodaj, čez, spodaj, čez... Kako malo deklic danes zna takole zašiti nogavico, razmišljam. Namesto da bi jih pri ročnem delu naučili osnov šivanja in pletenja, "šnicljajo" les z žagicami, kot fantje. Včasih je bilo drugače. Vadnico smo morali najprej narediti z vsemi mogočimi šivi, šele potem smo se lahko lotili vezenja, pletenja in podobnega. Kar se naučiš kot otrok, znaš vse življenje. In kaj bodo počele te mlade žene, ko bo treba zašiti žabe otroku? Jih vrgle v kontejner in kupile nove. Tako so vajene danes, zdaj pa prihajajo drugačni časi. Kreguljeve deklice iz Žabelj bo, če ne drug, naučila šivanja stara mama. Da je šivilja pri hiši, priča lep star šivalni stroj ob oknu. Na nekakšnem častnem mestu. Ni sicer tako zelo spoštovana singe-rica, a prav tako lepo je spodaj lita kovina prepletena v nekakšne ornamente. Kdo ve, kolikokrat jo je že v življenju pognala:.. Z nočjo so pričeli v kuhinjo prihajati vnuki. Prvi je bil Aleš. Iz hleva je prišel, z očetom sta bila pri živalih. Za njim je rdečih ličk prihitela Katja. Zraven imajo veliko lepo novo hišo. Toda pri stari mami je najlepše. Drva ji bosta zdajle zložila 3 4 1990 5 6 7 8? 1011 12 13 1415 M 1 INTELIGENČNI CIKEL -■— ČUSTVENI CiKEL ........ FIZIČNI CIKEL: 18 19 20 21 22 23 24 25 2b 27 28 »30 31 1 ž 3 4 5 - SttTUM ROJSTUfi: SOBOTrt 09.C8.1941 ----- MNASNI DATI«!: SREDA 03.01 1990 ZIU1S: 17679 j*tl čitve. Župan se bo odločal strumno, preudarno in v blagor delovnim ljudem in občanom župnije. Če bi na ta dan padla odločitev o loški obvoznici -ha, verjemite, da bi bila po županovi zaslugi sprejeta najodli-čnejša varianta! • D. S, v velik lesen zaboj in Aleš ji bo znova naložil na ogenj. Ko še Barbara pride iz šole, bo stara mama skuhala večerjo. Še prej jim bo pa odrezala kruha. Velik hlebec ima spravljen tamle v škatli. Mama bere iz oči, kaj bi otroka rada. Odreže najprej Alešu, nato še Katji. Zdaj bo stopila še v shrambo po košček sira ali žlico masla, pomislim, da bo bolj teknilo. A nič takega se ne zgodi. Aleš in Katja se posedeta eden na zaboj za drva, drugi k mizi, zagrizeta v kruh in meljeta, meljeta. Mimogrede velikega kosa kruha ni več. Tudi vse drobtinice po-bereta za sabo. Skorajda ne morem verjeti. So še kje otroci, ki bi jedli sam kruh? Tudi brez čaja in brez mleka in brez smetane? Pa očitno so. In tudi, ko pride iz šole Barbara, je sicer najprej na vrsti muc, ki jo že čaka pred vrati, za njim pa takoj velik kos kruha stare mame. Tu se je še ohranil tisti spoštljivi odnos do kruha, ki te kar presune. Nikoli ga ni manjkalo, da bi jim ga morala kdaj odtegovati, jim pripovedovati, da zdaj "kruh spi", kot je marsikatera mati morala, če je hotela prebresti teden. Toda kruh je bil vedno nekakšna hišna svetinja inje ostal tudi pri vnukih. Njeni fantje so danes poročeni okrog, svoje hiše imajo, toda še vedno jim vsak teden mama speče hlebec kruha. Dokler bo zmogla, jim ga bo pekla, kajti tudi ona se zaveda, da je materin kruh najslajši. Naj NOVO! Izdelujemo žaluzije KRPAN in balkonske markize vodene na alu vodilih in upravljane na monokomando! čutijo, kjerkoli že so, da imajo še vedno dom, mater. Ko odhajam, ga tudi meni odreže čez ves hlebec. Tako je dober, da je kar sladak, okušam grižljaj v ustih. Nič čudnega, da ga otroci jedo s tako slastjo in skorajda pravo po-božnostjo. Pravi, domači kmečki kruh. Nisem vprašala Kreguljeve mame, kaj da notri. Do- mačo moko, ki jo sami pridelajo, bi rekla, malo kumine ali janeža, morda da ga celo malo na mleku zamesi. Toda jaz vidim v njenih očeh, ki božajo zdaj tega, zdaj onega: njena ljubezen je tisto, kar vmesi zraven. Te manjka v drugih kru-hih, da ne moremo več reči: "Sladek kot kruh." • D. Dolenc KINO 8. januarja CENTER amer. akcij. kom. MOŽ IZ CADIILACA ob 16. in 18. uri, nem. bi ograf. film STEKLENA TIŠINA ob 20. uri STORŽIĆ amer. akcij, film KLETKA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! DOVJE amer. melodrama DUH ob 18. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. STARŠI IN OTROCI ob 20. uri RADOVLJICA amer. barv. film IZGUBLJENI FANTJE ob 20 uri BLED amer. zab. film VELIKAN ob 20. uri 5316 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9 00 TV Mozaik 9.00 Živ žav 9.50 Pokojnik, komedija TV Beograd 11.35 Prepričevanje, angleška nadaljevanka 14.50 Video strani 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik 17.05 Svet vulkanov, francoska poljudnoznanstvena serija 17.30 Po sledeh napredka 17.55 EP video strani 18 00 Spored za otroke in mlade 18.00 Medvedek Unec, risanka 18.20 Klub klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna. Razsodba, ameriški film 22.10 EPP 22.15 TV dnevnik 22.40 Arsen Dedič (Šanson Rogaška '90) 23.15 Sova Alf, ameriška nanizanka Ulica strahu, angleška nanizanka Zgodovina smeha, francoska dok. serija 1.25 Video strani 2. ITORAMTV SLOVENIJA 900 Satelitski programi, poskusni prenosi 10.00 Bergen: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. teka 10.50 Satelitski programi, poskusni prenosi 13.45 Bergen Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2 teka 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 16 30 Svetovno prvenstvo v plavanju, posnetek iz Pertiha 17.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), posnetek iz Bergna 18.30 Mostovi 19 00 TV Slovenija 2 - Studio Mari- bor 19.00 Poslovna ruleta 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20 30 Operne zgodbe: G. Verdi: Ot- hello 21.20 Svet poroča 22 20 Yutel 23.20 Satelitski programi, poskusni prenosi 1, PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV Koledar 930 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 10.00 Zimski šolski program 10.00 Risanka 10.15 Benji. ameriška nanizanka 10.50 Boj za obstanek 11.20 Risanka 11.30 Po brezkončnosti sveta: Azija, potopis 12.00 Poročila 12 10 Video sirani 12.20 V 80 dneh okoli sveta, angleška nadaljevanka 13.10 Veselje do lepe oblike, nemška izobraževalna serija 13.55 Satelitski programi 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 17.10 Rezerviran čas 17.40 Hrvaška danes 18 25 številke in črke, kviz 18.45 Video boom 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Bounty. angleški film 22.00 TV dnevnik 22.20 Poročila v angleščini 22.25 Dokumentarna oddaja 23.25 Poročila TV AVSTRIJA I 9.00 Poročila nato. Alf 9.30 Zgodovina avstrijskega gospodarstva od 1945 do danes 10.15 TV v šoli 10.30 Sahara, ponovitev 12.10 Reportaža iz inozemstva 13.00 Aktualno 13.10 Mi 13.40 Takrat 13.45 Izdelovalci vina 14.15 Očarljiva Jeannie 14.40 Polna hiša 15.35 Pripovedka Donalda Ducka 16.00 Skrivnostni balon 16.25 Natanko poglej I 16.30 Glasbena delavnica 16.55 Mini CVS 17.05 Elektronski dvojnik 17.30 Mini klub 17.55 Uspavanka 18.00 Mi 18.30 Preko morij in gora 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Uspeh najinega življenja - Dramatična zgodba uspešne pariške modne oblikovalke 21.45 Pogledi s strani 21.55 Noč. v kateri se je rodil strip-tease. ZDA, 1068. igra Jason Roberts. Britt Ekland 23.30 Nočni sokol 0.15 Aktualno TV AVSTRIJA II 8 30 Vremenska panorama 10.00 Bergen: Slalom za ženske - 1. tek 13.00 SP v plavanju 13.45 Slalom za ženske - 2. tek 16.50 Leksikon umetnikov nato. Takrat 17.00 Živeti - misliti - preživeti 17.30 Dežela in ljudje 18.00 Alf 18 30 VVurlitzer 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Argumenti 22 00 Čas v sliki 22.25 1 2 X 22.30 Menažerji 23.30 Disputationes 0.30 Aktualno TV KOPER 16.00 Čarobna svetilka, otroški program 16 30 Zločin na cesti, celovečerni film 1800 Glasba: Evropsko tekmovanje mladih organistov, 2 del 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19 00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka, otroški program 20 30 Družina smith 21.00 Človek in zelja, dokumentarna oddaja 21.30 Justice 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja -15.55 Zabavna glasba -17.00 Studio ob 17. in glasba • 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23-05 Literarni nokturno - Leonardo Boff Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - SUPER CHANNEL 7.00 Dobro jutro 8.30 Zdravo Avstrija - Zdravo Dunaj 9 00 Poročita 9.10 Glasbeni miks 13.00 Japonski poslovni dnevnik 13.30 Glasbeni miks 16.00 Vroča zveza 17.00 V programu ste -oddaja v živo 18.30 Modra noč 19.30 poročila 19.45 Pogled v preteklost 20.00 Pogled v ozadje 20.30 TBA 21.00 Rusija enajst 21.30 Poslovni tednik 22.00 Poročila in vreme 22.15 Športne novice 22.20 Pogled v ozadje 22.50 Poslovni tednik 23.50 TBA 020 Poročila in vreme 0.35 Modra noč 1.35 Pogled v preteklost 1.50 Glasbeni miks šport 21.00 Smučarsko poročilo 22.00 Rally Pariz - Dakar 22.15 Plavanje -svetovno prvenstvo 0.15 športna poročila 0.45 Rallv Pariz - Dakar 1.00 Smučanje - slalom TELE 5 6.00 Video non stop 9.20 Modne zadeve, Henderson 10-10 Start 11.35 Henderson 12.00 Throb ali lokalni magazin 12.30 Na zob 13.00 Modne zadeve 14.05 Plesna hiša 15.05 Hard'n'heavy 16.05 Mladinski magazin 17.35 Bim bam Bino, risanke 1950 Throb 19.40 Na zob 22.00 Za nekaj dolarjev več, italijanski vestem 24.50 Hard'n'heavv 1.50 Včeraj £50 Glasbeni magazin 3.50 Video non stop FILMNET 7.00 Nutracker 7.30 The Wild Svvans 9.00 The Inspector General 11.00 The first tirne 1X00 Murder Smoke and Shadovvs 15.00 Up the Academv 17.00 Promised Land 19.00 Zelig 21.00 The Experts 23.00 Nočni klub special - erotika 1.00 Lottle S hop of Horras 3.00 For Jour Eyes Onlv 5.00 Vrijdag MUSIC TELEVISION EUROSPORT 6.00 Svetovno poslovno poročilo 6.30 To so bili dnevi 7.00 D. J. Kat 8.30 Eurobika 9.00 Smučanje - slalom (ž) 10.00 Plavanje - svetovno prvenstvo 14.00 Eurobika 14.30 Rokomet 15.30 Kolesarstvo 17.00 Konjeništvo 19.00 Svetovno prvenstvo cirkusov 19.30 Športna poročila 2000 Mednarodni 0.00 Veliki hiti 1.00 VJ Pip Dann 3.00 Nočni video 7.00 Dobro Jutro s Kri-stiane Backer 10.00 MRTV v kinu 10.30 VJ Paul King 14.00 VJ Pip Dann 16.00 Yo! 16.30 MTV klub 17.00 Poročilo 17.15 Novice 17.30 Prvič na MTV 18.30 MTV v kinu 20.00 VJ Ray Cokes 23.00 Sobotni večer v živo 23,30 Poročilo 23.45 Novice SAMO MULTIPRACTIC JE PRAVI MULTIPRACTIC BRflun Iskra VRSTE, PIVO, ZLATA PRAGA Dobry novy rok... ...rečejo Čehi in Slovaki, kadar ti stisnejo roko, pritisnejo lubčka ■a lice ia ti zaželijo srečno novo leto. Kar precej Slovencev in Slovenk se je letos odločilo preživeti prehod iz starega v novo leto prav na Češkoslovaškem, pa naj bo to v okviru aranžmajev naših potovalnih agencij, v lastni režiji ali pa pod okriljem slovenske katoliške cerkve. Pa najbrž ne zato, da bi videli in slišali, kako si čestitajo oni iz severovzhodne veje Slovanov. Marsikdo bi Silvestrovo najbrž rajši praznoval v Španiji, Franciji, v Riu, a kaj, ko si, glede na položaj dinarja na svetovnem deviznem trgu, težko privoščimo kaj drugega kot eno poceni Češkoslovaško. "Pa še porcelan, krzno, žlice, hokejske palice, ekonomlonce in podobne zadeve, ki so tam zelo poceni bomo lahko kupili," so razmišljali ljudje, ki so onega dne prihajali na zborno mesto, kjer so čakali avtobusi za smer severovzhod. Mare, sicer strasten kadilec je po naključju kadil na lokalnem vlaku Praga - Kralovv na Vltavou. Pride kondukter in mu tebi nič meni nič zaračuna 40 kron. Zakaj? Kondukter začne z očmi iskati po vagonu, a ne najde. Zato odpre vrata vagona in v hodniku pokaže znak prepovedano kajenje. Mare plača, kaj mu drugega preostane. In si misli: "Ali so češkoslovaški kondukter] i vedno tako strogi ali je tokrat možakarja v modrem premotil vonj denarja?" Čemu na Češkoslovaško Več kot petdeset avtobusov se je zvrstilo ob parku Zvezda v Ljubljani in nemala gneča je bila, ko so jih ljudje polnili. Letos je bil namreč v Pragi tudi shod Evropske krščanske mladine, ki ga Taizejski bratje po zamisli brata Rogerja že dalj časa vsako leto v drugem evropskem mestu, organizirajo ob novem letu. Več kot 2000 mladih iz Slovenije in več kot 80.000 iz vse Evrope se jih je podalo v Zlato Prago. Tisti, ki smo odhajali na Novoletne praznike po nekoliko dražji varianti, preko turističnih agencij, smo sicer bili v precej manjšem številu, ampak po večini trdno odločeni, da ga bomo med našimi slovanskimi brati, za male denarje, dobro žurali. Pa kakšen nakup tudi ne bi bil odveč, saj je večina stvari tam mnogo cenejša kot pri nas, tako da tudi večurno čakanje za prehod preko češkoslovaške državne meje in razne podkupovalne denarne transakcije s tamkajšnjimi cariniki, ki so nedvomno tudi posledica slovenskega nakupovalnega stampeda, ne prevagajo tistega, "splača se". Kako Čehoslovaki Več kot eno uro smo čakali, da se je naš avtobus uspel prebiti čez češkoslovaško mejo. Seveda en kup birokratskih formalnosti in nič drugega. Ko smo le priropotah do hotela v Kralovv na Vltavou* majhno mestece s kakih 30.000 prebivalci, kakih 25 kilometrov od Prage, so na recepciji kar hitro odprli priročno menjalnico, kjer so menjali 2.000 čeških kron za 100 nemških mark, seveda brez vsakih potrdil o menjavi. Tisti, ki niso menjali prvi dan prihoda, so naslednji dan za 100 nemških mark dobili okroglih 200 kron manj, saj se je češkoslovaška valuta čez noč čudežno dvignila. Tako smo veliko raje menjali na črno, kar v P#gi ni bil noben problem. Zgodilo pa se je, da je nekdo od naših menjal 300 nemških mark in je čez minuto opazil, da ima kron le za 100 mark, čeprav je ves čas menjave črno-borzijancu gledal pod roke. Reklamacija ni bila možna, saj je le ta izginil v trenutku, koje v roki začutil nemško valuto. Pred praškimi muzeji in galerijami so bile dolge kolone, še daljše pa pred trgovinami, veleblagovnicami, celo do sanka je bilo težko priti. V prvih kolonah smo stali turisti, v druge pa so morali tudi domačini, če so hoteli nakupiti, darila, pa kakšno steklenico šampanjca za praznovanje. Ob nekem kamionu se je takoj, ko je le-ta pripeljal, razvil pravi boj za... dnevno časopisje. Ljudje so v trenutku razgrabili vse, kar je bilo razloženega s tovornjaka. Zanimanje za politiko, da je tako veliko, mi je pojasnil moški srednjih let. Praga je bila sicer bolj skromno okrašena, tamkajšnjemu standardu primerno, vidi pa se, da se praške kulturno zgodovinske znamenitosti počasi prerojevajo. Stari trg, na katerem je najdaljšo noč preživelo največ ljudi, je danes obkrožen s prelepimi novimi fasa- dami poslopij in cerkva. Pivnice so bile do zadnjega kotička nabite, one zakotne predvsem z možakarji domačini, ki veselo popivajo, medtem ko so njihove žene doma in nosijo premog iz kleti v stanovanje. Kljub občasnemu dežju je bilo silvestrovanje na Starem trgu veselo, predvsem pa internacionalno, saj skorajda ni bilo evropskega jezika, ki ga v veliki množici ne bi slišali. Pokanje šampanjčnih zamaškov in ostalega streliva ter množično čestitanje za novo leto pa tako ali tako sodi zraven. Najdaljšo so to noč zagotovo potegnili taksisti, saj so svoje storitve v primerjavi z ostalimi dnevi zaračunavali tudi po petkratno. Kaj nudi potovalna agencija Odvisno katera. Naša, zasebna potovalna agencija iz Ljubljane, nam je za, resda ne velik denar (kar gre predvsem na račun nizkih cen na Češkoslovaškem) nudila le prevoz in nastanitev v hotelu, medtem ko je bila vodička prvič v Pragi in ni čudno, da smo se že prvi dan izgubili na Praških ulicah. Razumljivo je torej, da smo se ostale dni raje sami potikali po češki prestolnici. Pričakovati bi bilo, da se bodo ob današnji večji konkurenci predvsem zasebniki bolj potrudili za svoje potnike in da ne bi ostalo zgolj pri obvezni prijaznosti, kot je bilo tokrat. • Igor Kavčič, foto: I.K. & M. Sladojevič "avto šour NUMAR organizira tečaj CESTN0PR0METNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji PRIČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK, 14.1„ OB 17. uri PRAKTIČNA VOŽNJA -TAKOJ NA VOZILIH R-5 CAMPUR INFORMACIJE ® 11-035 KINO 9. januarja CENTER slov. krim film DO KONCA IN NAPREJ ob 16 in 18 un, nem biograf, film STEKLENA TIŠINA ob 20 uri STORŽIČ amer trda erot VEČ KOT STRAST ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer melodrama DUH ob 17 45 in 20. uri DUPLICA amer akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE 2 ob 20 uri amer. kom. GRAJSKI DUHOVI bo 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom: STARŠI IN OTROCI ob 18 in 20. uri RADOVUICA sA91angl zab. film PLES V TEMI ob 20. uri BLED amer barv film IZGUBUENI FANTJE ob 20. un 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams, ameriška nanizanka za otroke 9.25 Nadarjeni otroci 9.55 Pustolovščina slikarstvo: Pustolovščina moderne 10.30 Muzzy, angleščina za najmlajše 10.45 Mostovi 11.15 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 14.30 Video strani 14.40 Mozaik, ponovitev, Muzzy, angleščina za najmlajše 15.00 Mostovi 15.30 Žarišče, ponovitev 16.00 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 Mozaik, ponovitev šolska TV 17.05 Nadarjeni otroci 17 35 Pustolovščina slikarstvo: Pustolovščina modeme 18.15 Spored za otroke in mlade 18.15 Kapa nevidnica 18.35 Alf, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19 15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Vojne usode, angleška nadaljevanka 21.10 Tednik* 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Ulica strahu, angleška nanizanka 23.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni program TV Slovenija - studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 21.00 Mali koncert Marina Horak, klavir 21.15 Večerni gost: Dr. Vid Pečjak 21.55 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru«, B. 8recht: Malomeščanska svatba, predstava drame SNG Ljubljana 23.25 Yutel 1, PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Skrivnostno pismo, TV nadaljevanka za otroke 10.00 Zimski šolski program 10.00 Risanka 10 15 Benji, ameriška nanizanka 10.45 Boj za obstanek 11.20 Risanka 11.30 Po brezkončnosti sveta: Azija, potopis 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 V 80 dneh okoli sveta, angleška nadaljevanka 13.10 Veselje do lepe oblike, nemška izobraževalna serija 13.55 Satelitski programi 15.00 Hrvaški pisci na TV ekranu. Beg 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Skrivnostno pismo, TV nadaljevanka za otroke 17.10 Ljubitelji narave: Kari Jones, poljudnoznanstveni film 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke 18.45 Zaščitena narava Hrvaške 1915 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2000 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik 22.40 Poročila v angleščini 22.45 Glasbena oddaja 23.45 Poročila AVSTRIJA I 9.00 Poročila nato. Alf 9.30 Dežela in ljudje 10.00 TV v šoli: Kmetijstvo v Avstriji 10.15 TV v šoli: rezbar - poklic prihodnosti 10.30 Argumenti 21.15 Klub za starejše 13.00 Aktualno 13.10 Mi 13.30 Izdelovalci vina 14.10 Sanjski cilji 14.20 Očarljiva Jannie 14.45 Polna hiša nato, Janioscheva ura sanj 16.00 Am, dam, des 16.20 Uspešnice in nasveti 1655 Mini ČSV 17.05 Elektronski dvojnik 17.30 Mini leksikon 17.55 Uspavanka 18.00 Mi 1B.30 Preko morij in gora 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Show miks 21.00 Jasno do oblačno 21.05 Pogledi s strani 22.00 Tohuvabohu 22.45 Aktualno 22.50 Ples v oblakih, ZDA 1981 0.35 Poročila TV AVSTRIJA II , 9.30 Vremenska panorama 16.35 Leksikon umetnikov nato. Takrat 16.45 Šport . 17.15 Ubijamo, ker ljubimo 1800 Alf 18.30 VVurlitzer 18.55 Loto studio 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Domača reportaža 21 05 Hoteli - zgodovina in zgodbe 21.50 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.25 Klub 2 nato, Poročila TV KOPER 16.00 Čarobna svetilka, otroški program 1*6.45 Družina Smith 17.15 Človek in zemlja, dokumentarna oddaja 17.45 Justice 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19 25 Čarobna svetilka, otroški program 19.50 Aktualna tema 20.30 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 21.30 Justice 22.15 TV dnevnik DIVJI SVET ŽIVALI Veliko jih misli, da je grizli krvoločna žival, le malokdo pa ve, da je tem orjaškim medvedom vedno bolj pri srcu umirjeno življenje. Ukvarjajo se z ribolovom in noben napor jim ni odveč, če se stem lahko izognejo težavam. Snemalec oddaje Bob Landis je dolgo živel med grizli-ji v nacionalnem parku na Aljaski. Življenje se začne spomladi, ko se topita led in sneg in mladi medvedki prvič pokukajo v svet. Tudi ko dosežejo starost dveh let, jih samica še vedno doji in mladiči iz varnega doma opazujejo, kako odrasle živali lovijo losose v ledenih brzicah. 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA ČETRTEK, 10. januarja:_ Prvi program || 4.30-8.00 Jutranji program, gtasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba SUPER CHANNEL 7.00 Dobro jutro 8.30 Poslovni tednik 9.00 Poročila 9.10 Glasbeni miks 13.00 Japosnki poslovni dnevnik 13.30 Glasbeni miks 16.00 Vroča zveza 17.00 V programu ste - oddaja v živo 18.30 Modra noč 19.30 Poročiia 19.45 Pogled v preteklost 20.00 Poročila in vreme 22.15 El Condor - ameriški film 0.10 Športne novice 0.15 Poročila in vreme 0.30 Modra noč 1.30 Pogled v preteklost 1.45 Glasbeni miks EUROSPORT 6.00 Svetovno poslovno poročilo 6.30 To so bili dnevi 7.00 D. J. Kat 8.30 Eurobika 9.00 Rokomet 10.00 Plavanje -svetovno prvenstvo 12.00 Veslanje 13.30 Surfanje 14.00 Eurobika 14.30 Rokomet 15.30 Tenis - Brisbane 18.00 Smučarsko poročilo 19.00 Moto šport novice 19.30 Športna poročila 20.00 Odbojka 21.00 Nordijsko smučanje 22.00 Rally Pariz - Dakar 22.15 Smučanje - slalom (ž) 23.15 Plavanje - svetovno prvenstvo 0.15 Športna poročila0.45 Rally Pariz - Dakar 1.00 Kolesarstvo TELE 5 6.00 Video non stop 9.15 Modre zadeve, Henderson 11.00 Bazar 11.35 Henderson 12,00 Throb 12.30 Na zob 13.00Modne zadeve 14.05 Včeraj 15.05 Glasbeni magazin 16.05 Start 17.00 Bim bam Bino, risnake 19.15 Throb 19.40 Na zob 21.50 Nočna patrola 23,30 Kino magazin 24.20 Jaz 1.20 Top 100 2.00 Video non stop FILMNET 7.00 Mr. Forbush and the Penguins 9.00 Y Cloc 11.00 Circus VVorld 13.15 Der Schimmereiter 15.00 Little Shop of Horrors 17.00 For Your Eves Only 19.00 Midnight Cowboy 21.00 B L Stryker - Blind Chees 23.00 Little Shop of Horros 1.00 Secret Ceremo-ny 3.00 Real Men 5.00 Tropical Snow MUSIC TELEVISION 0.00 Veliki hiti 1.00 V J Pip Dann 3.00 Nočni video 7.00 Dobro jutro s Kri-stiane Backer 10.00 MTV v kinu 10.30 VJ Paul King 14.00 VJ Pip Dann 16.00 Yo! 16.30 MTV klub 17.00 Poročilo 17.30 Prvič na MTV 18.30 Veliki hiti 19.30 MTV v kinu 20.00 VJ Ray Cokes 23.00 Sobotni večer v živo 23.30 Poročilo 23.45 Novice KINO 10. januarja CENTER slov. krim. film DO KONCA IN NAPREJ ob 16., 18. in 20. uri amer. trda erot. VEČ KOT STRAST ob 18. in 20. uri ŽELEZ AR nem. biograf, film STEKLENA TIŠINA ob 18. in 20. uri DUPLICA prem amer. melodrame DUH ob 17.45 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. trda erot. RAZUZDANO DEKLE ob 20. uri RADOVLJICA amer. krim. film ALIBI ZA UMOR ob 20. uri BLED angl. zab. film PLES V TEMI ob 20. uri BOHINJ amer. barv film IZGUBLJENI FANTJE ob 20. uri HOROSKOP KAM NA NEDELJSKO KOSILO K Bidlnu na Breg Stari Kranjčani bodo takoj vedeli, da gre za Aleše vo gostilno na Bregu ob Savi, kjer je bila obcestna gostilna že v času med obema vojnama. Danes je to moderna gostilna, ki pa je znala ohraniti utrip vasi na robu Sorskega polja, tik nad Savo. Tam, kjer ob cesti Kranj - Mavčiče stoji na dvorišču velikanska lesena marela, se ustavite. Aleševa gostilna je znana po odličnih, pestrih in bogatih nedeljskih kosilih. Tak poudarek jim dajejo, da imajo tudi odprto le še za kosilo, po tretji uri pa ta dan v tednu gostilno zaprejo. In kaj bi vam priporočili? Poleg juhe si vsekakor privoščite nadevana telečja ali svinjska prsa, prazen krompir in solato. Prsa so zdaj po novem pri Lojzki nadevana z mesnim nadevom, kot ji gaje svetovala znana slovenska kuharica Kristina Matjašičeva z Bleda. Prvi so ga lahko okušali gostje na Silvestrovo. Pa tudi dobri telečji ali svinjski pečenki, v kosu pečeni, se ne da odreči. Za sladico se boste težje odločili, kajti izbira je resnično velika: od potice, krhkih fiancatov, gibanice in palačink do nepozabne šarlote in lešnikovega parfaita. Vina so na voljo vsa, tudi na ljubljanskem vinskem sejmu nagrajena, najraje pa gostje segajo po domačih vinih, kot sta briški pinot in ka-bernet. Pa dober tek! • D. D. OBISKALI SMO Papirnica LOTOS Malce skrita je ta Lepenkina industrijska prodajalna na Deteljici. V zadnji vrsti trgovinic novega trgovskega kompleksa, nasproti velike Pekove prodajalne jo boste našli. Domačini že vedo, kje najceneje dobe toaletni papir in še veliko drugega, saj je odprta že od šu-štarske nedelje sem, ostali se bomo pa še navadili. Z inventuro sta oni dan hitela poslovodja Ivan Bertalanič in prodajalka Karolina Kaštrun, Linca za domačine. S toaletnim papirjem sta še najhitreje opravila, hitro so bile poštete rolice in zavitki navadnega Lotos papirja in najnovejšega, nebarvanega mehkega papirja iz programa Natura, še hitreje maxi role za gostince, hotelirje. Veliko več dela je bilo z vsem ostalim programom, kajti pri LOTOSU dajejo velik poudarek pisarniškemu materialu, kot so registratorji, navadni in oni za računalniški papir, ki se drugače vlaga, računski trakovi, telefax in teleprinterski papir, fotokopirni papir, karbonski, indigo papir, zanimive odložne plastične police za odlaganje papirjev, dokumentov, pošte itd. Marsikatera gospodinja, ki ima rada red pri domačih računih in položnicah, bo rada segla po treh malih gospodinjskih registra-torjih, ravno prav velikih za odlaganje plačanih položnic, računov. Tudi šolarji pridejo pri LOTOSU na svoj račun. Vseh vrst zvezkov imajo naprodaj, svinčnike, radirke in podobno. Sicer pa prav ta program še izpopolnjujejo, da bo kar najbolj bogate izbire. Vse bolj zanimiv pa je tudi za graditelje. Malo čudno se sliši, da bi v papirnici bilo zanje kaj posebnega. Pa je! Lepenka Tržič izdeluje v osnovnem programu lepenko. Ta se v velikih polah in v več debelinah dobi v tej trgovini. Tisti, ki gradijo hiše ali obnavljajo podstrešja, jo kupujejo za izolacijski material, da z njo prekrijejo stekleno volno, obrtniki pa jo jemljejo za izsekavanje raznih delcev, kjer razne umetne materiale lahko nadomestita papir ali lepenka. In še nekaj nas je navdušilo v tej trgovinici na Deteljici: sodi iz lepenke: vanje lahko zmečemo otroške igrače, hranimo žito, koruzo, krmila za kokoši, lahko pa preprosto vanj strpamo umazano perilo. Ker je kartonsko, diha in je zračno, bo hramba v njem za vse primerna. Skratka, bogata ponudba. Naj povemo le še, kako je trgovina odprta: od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa samo dopoldne od 9. do 13. ure. • D. Dolenc OVEN Kar nenadoma vas bo obšlo, da se vam godi velika krivica. A brez skrbi, saj se ni treba ničesar bati. In nikar se ne pritožujte, saj niso ostali prav nič na boljšem. Kvečjemu obratno. BIK Nič ni tako stalnega, da se ne bi moglo porušiti. Zato se nikar ne delajte neprizadete, ampak priznajte napako, ki ste jo storili, saj vam bo le na ta način uspelo obdržati tisto, za kar ste se dolgo borili... DVOJČEK Neverjetno hitro vam bo uspelo, da se boste ponovno pobrali in pokazali v polni moči. In to bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo ostali povsem zmedeni. Torej pohitite: tako v ljubezni kot drugod. RAK Odpovedati se boste morali določeni razvadi, a drugače pač ne bo šlo naprej. Partner bo tega zelo vesel in bo tudi pokazal. Poslovne načrte raje pustite nekaj časa pri miru, da dokončno dozorijo. LEV Čimprej poskusite popraviti krivico, ki ste jo storili nekomu, kije doslej vedno pomagal. In predvsem nikar ne zapostavljajte ljudi, ki vam želijo samo dobro, saj se lahko njihova naklonjenost kaj hitro izgubi. DEVICA Igrali se boste s srečo, vendar vam ne bo obrnila hrbta. Partner bo nad videzom navdušen in se bo na lep način želel kar najbolje zahvaliti. Izkoristite priložnost - ne bo vam žal. _ . TEHTNICA Z vami je tako, da vas šele neprijetno presenečenje privede na pravo pot. Razmislite in se poskušajte najprej učiti na tujih in ne na svojih napak, In poskrbite za svoje obveznosti. ŠKORPIJON Doživeli boste nekaj nesporazumov, predvsem zaradi stalnega vmešavanja prijateljev v vaše zasebne zadeve. Proti koncu tedna se vam obeta zanimiva zabava, ki pa se bo končala na nekoliko neprijeten način. STELEC Vaše ljubosumje je povsem neosnovano, vendar pa ste lahko zaskrbljeni zaradi nečesa drugega. Le vprašanje časa je, koliko časa se boste upirali simpatiji, ki vam je že nekoč veliko pomenila. KOZOROG Nikar se ne opravičujte, saj ste konec koncev govorili le tisto, kar vam je narekovalo srce. Je že res, da ste včasih muhasti in nepredvidljivi, toda vaše ravnanje je bilo doslej vedno iskreno. VODNAR Začeli se boste zavedati, da vam previdnost še ne zagotavlja popolne varnosti. In zakaj bi morali vedno za vse skrbeti sami? Nekdo bo sporočil neprijetno novico, ki pa ste jo v bistvu že pričakovali. RIBA Sicer se boste odločili bolj za tvegano varianto reševanja svojih ljubezenskih problemov, vendar pa se morate zavedati morebitnih posledic. Toda mogoče je tudi prav, da greste na vse ali na nič. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve prejšnje križanke: vodoravno: Gorenjka zlati, logaritem, Asolo, editor, Saar, roka, Saba, ii, nravi, un, cr, izna-kaženost, Edvin, Elan, rondo, akter, žad, eon, biser v svetu, km, pal, stanarina, ib, el, lc, lk, raša, cetan, ideal, talk, iri-da, jur, in, rja, vikunja, Ismet, ir, anatol, Ljubovija, Alisa, ra-man, let. Izžrebali smo: 1. nagrada Peter Jankovič, Hrastje 27, Kranj, 2. nagrada Jure Nagode, Alpska 1, Bled in tretja nagrada Simona Ravnik, Bohinjska Bela 118, Bohinjska Bela. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: izdelki BPT Tržič v vrednosti 1.500,00 din 2. nagrada: izdelki BPT Tržič v vrednosti 1.000,00 din 3. nagrada: izdelki BPT Tržič v vrednosti 500,00 din Rešitve pošljite do srede, 9. januarja, na uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). SL SKLADATELJ l-CRNE MASKE-I SLAVNA RUSKA BALERINA namen. NAKLEP rimski BOG LJUBEZNI slov Slikar (fran) rudi omota PESNICA ŠKERL MARŠI-RANJE ZVEZNA DRŽAVA V zda HRANA JED ANTON NOVAČAN GRŠKI BOG VOJNE kraj. mesto NAMENJE NODOLOĆ. DEJAVNOST PESNIK AŠKERC MEDENA ROSA NA LISTJU GRŠKA poKRAJINA AVSTRU TISKOVNA AGENCIJA DRAGO VIOMAR DEL VIETNAMA sleč konček SUKANCA Špansko ŽEN IME (POPEVKA! MESTO v ZAHODNI ROMUNUI NOVCA ■ OROŽJE S PUŠČICO BOJNI strup RIBA sev. m;s;. -;• LENOVKA GR. JUNAK, KI JE bil RANLJIV LE v PETO TRIMESTNO ŠTEVILO KRATEK POŽIREK VODNI VRTINEC trmtr0-t0lu0l ORJAK. VELIKAN ONDREJ NEPELA ANTIKVARIAT SLIKAR MEŠKO DOLGORE-PA PAPIGA sredstvo zavzhaj. TESTA PREBIVALKA IRSKE LUKAV ALŽIRU NEKD uprav1 NA ENOTA ITALU MESTO Mfl DIRKE IZPUŠČAJ v ustih pri DOJENČKIH. GOBICE oskar lange STRUPI NEPALSKJ krau VULKAN NA FILIPINIH PRIMORska p0-NAPAD t £NMW NABIRALEC gozdnih SADEŽEV KROKODIL v TROPSKI AMERIKI ces POTR-DILNICA VISOKA-GORSKA ŽIVAL zapreka SODIŠČE vant ATENAH DREVORED KAREL OŠTIR MESTO NA TAIVANU spomladansko žito cm. RAZJEDA SLUŽABNIK VRSTA JELENA SL GLEDAL REŽISER IMILEl J> najmoćn Šahovska figura emil NOLDt OČAK IT KRŠĆANSKE mit0l del RIBJE KOŽE JAPON NA-BIRALKA BISEROV STARI Slovan AMERIŠKI MIKROBIOLOG TOVARNA URV ZEMUNU italu renesančni kipar 1386-1*66] MESTO v SR ITALU! ESTONEC sod. slov, IGRALEC 1 1 reka NA TAJSKEM HEKTAR sl. literarni zgodovinar IJOSIPl HRVAški PISATELJ ŠENOA holand. SLIKAR (frans) atoiv OTOČJU TUAMOTU AVTOR KRiŽANKE R NOČ PRAVO IME IT SLIKARJA RAFAELA kanadski POPEVKAR (paul} i Petek, 4. januarja 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 15. STRAN ©®®®S3aJ©IEnGLAS V Gozdnem gospodarstvu Kranj Polovica delavcev "na čakanju" Okrog dvesto delavcev Gozdnega gospodarstva Kranj bo januarja in februarja doma, "na čakanju", s 70-odstotno plačo. Kmetje, ki niso oddali lesa, bodo morali plačati prispevek za obnovo, nego in varstvo gozdov, za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest in traktorskih vlak ter tudi stroške gospodarjenja. Kranj, 29. decembra - "Z republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo prejeli dopis, v katerem nam med drugim svetujejo, naj ne glede na nemogoče razmere v zasebnem gozdarstvu razmišljamo o tem, kako bi "tudi v zasebnih gozdovih zadržali čimveč blagovne proizvodnje in kako bi zadržali čimveč dela za zaposlene v temeljnih organizacijah kooperantov". Usmeritev se nam zdi dobra, vendar podatki kažejo, da je realnost drugačna. Že novembra in decembra je bilo desetina zaposlenih zaradi pomanjkanja dela doma, "na čakanju", januarja in februarja pa jih bo približno dvesto ali polovica vseh. Oddaja lesa iz zasebnih gozdov je močno zaostala za načrtom, razlika je znašala okrog dvajset tisoč kubičnih metrov lesa," sta povedala Janez Ponikvar, direktor GG Kranj - TOK Preddvor, in Kari Pečnik, direktor TOK Tržič. Gozdarstvo, še zlasti zasebno, je zdaj v zelo negotovem, težavnem položaju. Čeprav je predstavnik republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na nedavnem pogovoru z gozdarskimi strokovnjaki in kmeti iz GG Kranj napovedal, da bodo stari zakon dopolnili še do konca (minulega) leta, se to ni zgodilo. Zakon, o katerem je precejšnje soglasje za vse nove določbe, razen za to, ali je obvezno odkazilo gozdnega drevja za posek še potrebno ali ne, za zdaj še ni bil v skupščinski obravnavi, zato bo verjetno minilo še nekaj tednov (ali kar mesecev), preden bo začel veljati. "Gozdarji, naveličani negotovosti in razmer, ko - povedano po domače - ne vemo, ali smo miš ali ptič, si želimo, da bi stari zakon čimprej spremenili," sta dejala Janez Ponikvar in Kari Pečnik in poudarila, da Kar zadeva načrt gojenja v zasebnih gozdovih, so se v Gozdnem gospodarstvu Kranj med tremi različicami, kijih je ponudil republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odločili za najbolj skromno: za takšen obseg nege in varstva gozdov, ki brez škode za gozd lahko traja le eno leto. V Gozdnem gospodarstvu Kranj se cene gozdnih sortimentov niso spreminjale že od 1. oktobra dalje, izjema je le celuloza, ki se je pocenila. Kot pravijo, so s cenami konkurenčni drugim gozdnim gospodarstvom. iz takšnega položaja zasebnega gozdarstva izhajajo številna vprašanja, dvojnosti, nesmisli... "Čeprav usmeritev Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke o prostem prometu z lesom ni uzakonjena in še vedno velja zakon, po katerem so gozdni posestniki dolžni les oddati gozdnemu gospodarstvu, pa je bilo lani tako, kot da je bila prosta prodaja lesa že uzakonjena. V Gozdnem gospodarstvu Kranj smo bili zaradi tega ob dobršen del blagovne proizvodnje, po naših izračunih je bilo izpada za okrog dvajset tisoč kubičnih metrov. Ta les bomo obravnavali po sedaj veljavnem zakonu kot manjko oziroma kot les za domačo uporabo in bomo vsem lastnikom, ki bi ga morali oddati, pa ga niso, zaračunali prispevek za varstvo, nego in obnovo gozdov ter za gozdne ceste in traktorske vlake in stroške gospodarjenja. Prispevek je različen, odvisen od gozdnih sortimentov, in znaša 25 do 30 odstotkov od prodajne cene," so povedali v Gozdnem gospodarstvu Kranj, kjer bodo tudi letos odkazovali in odkupovali les vse dotlej, dokler ne bo zakonskih sprememb, in kjer tudi razmišljajo o zmanjšanju prispevkov za obnovo, nego in varstvo gozdov ter o ukinitvi Iz (kmetijske) preteklosti Preklicujem živilsko nakaznico Kakšna je bila vsebina malih oglasov davnega, 1951. leta? • Preklicujem živilsko nakaznico SD-a na ime S.M., Tiskanina Kranj • Sindikalna podružnica Tiskanina Kranj preklicuje za neveljavne sledeče izgubljene sindikalne izkaznice na ime: Sajevic David, Jeglič Marija, Mrak Jožefa, Debeljak Marija... • 15. januarja so se izgubile tri mlade kokoši. Prosim poštenega najditelja, da sporoči proti nagradi na P., Kranj, Cankarjeva... • 5. januarja izgubljeno osebno, OF in sindikalno izkaznico na ime P.M., Šenčur, proglašam za neveljavno. • Preklicujem veljavnost potrdil o oddanih svinjskih kožah št. 56.031 in 51.802 na ime H.L., Orehek. • Od Mohorjevega klanca do Primskovega sem 22. februarja izgubila rdečo rokavico s prsti. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne N.P., Primskovo. • V noči od 3. do 4. marca so bili v KLO Smlednik izdani plakati, ki ne odgovarjajo resnici. Kdor bo o njih še nadalje govoril, se bo moral sodnijsko zagovarjati. 90 Prodam straniščno školjko z vsemi pritiklinami (angleški klozet). Pod značko "ugodna cena". Naslov v upravi lista. Razpis za "ulov" majskega hrošča Koloradski hrošč se je v Sloveniji prvič pojavil 1946. leta na Krškem polju, v kranjskem okraju pa so prvo okužbo ugotovili na treh njivah v Šenčurju. Po dveh letih "zatišja " so ga ponovno opazili 1950. leta v Šenčurju in v Brebovnici pri Hotavljah. Ker je tudi 1951. leta pretila velika nevarnost pred "koloradarjem", je okrajni ljudski odbor za "ulov" hroščev razpisal nagrade, ki naj bi jih prejeli najboljši pionirski odredi in posamezniki. Za odrede je bila prva nagrada 10.000 dinarjev, za pionirje in pionirke pa 3.000 dinarjev. Za lažjo predstavo povejmo, da je časopis Gorenjski glas tedaj stal pet dinarjev. prispevka za gozdne ceste in traktorske vlake. Zakaj je gozdno gospodarstvo ostalo brez načrtovanih dvajset tisoč kubičnih metrov lesa iz zasebnih gozdov? Nekaj je temu kriva napovedana sprostitev prometa z lesom, nekaj pa tudi slabi plačilni pogoji. V kranjskem gozdnem gospodarstvu se dobro zavedajo, da ni sprejemljivo, da morajo kmetje na plačilo za les čakati več kot dva meseca. "Plačilni pogoji so naša šibka točka, vendar smo precej zavezanih rok in odvisni od lesne industrije, ki si prizadeva, da bi rok plačila še podaljšala. V celulo- "Gozdarski strokovnjaki smo mnenja, da naj odkazilo gozdnega drevja za posek ostane. Tretjina kmetov bi verjetno lahko sama odkazovala drevje, tretjino bi morali "zavirati", da ne bi sekala preveč, tretjino pa "pospeševati", da bi sekala vsaj tisto, kar je že primerno za posek in nevarno za razmah bolezni in škodljivcev. " V GG Kranj lani skorajda niso povečevali plač. Nasprotno: decembrska izplačila bodo celo za več kot deset odstotkov nižja. zni industriji se zavzemajo, da bi les plačevali šele po štirih mesecih. Kmetje, ki jim je les le rezerva za hude čase, to še nekako prenesejo, ni pa sprejemljivo za tiste, ki so življenjsko odvisni od gozda in zaslužka v gozdu," je dejal Karel Pečnik. • C. Zaplotnik Rekli so: Odkazilo je poniževalno dejanje Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke in član predsedstva Republike Slovenije: "V kmečki zvezi se strinjamo, da ima država glede na to, da gozd ni pomemben samo za lastnika, ampak tudi širše, pravico urejati gospodarjenje z gozdom, oporekamo pa temu, da je treba vsak posek lesa odkazati, še posebej zato, ker je bil to politični ukrep, sprejet v času najhujših pritiskov na kmete. Takratni režim gospodarjenja z gozdovi je bil dejansko prikrita nacionalizacija: kmetje bil še vedno zemljiškoknjižni lastnik gozda, ni pa bil več gospodar, ampak samo delavec v svojem gozdu. Trdim, da noben zakon in gozdarski uslužbenec ne more preprečiti škodljivih posegov v gozd, če se sam lastnik ne zaveda, da gospodari zase in za svoje potomce. Država naj kmetom le zagotovi strokovno pomoč, sicer pa naj odkazilo prepusti lastnikom in gospodarjem! Obvezno odkazilo je za kmeta poniževalno dejanje. Gozdarji priznavajo, da večina kmetov dobro gospodari z gozdom in da se bojijo malih posestnikov, ki da bodo slabo gospodarili. Dopuščam, daje to mogoče, ne more pa to biti razlog za obvezno odkazilo, saj je njihov delež v skupni površini gozdov razmeroma majhen. In končno: vsi priznavamo pravico gozdarski službi, da nadzira gospodarjenje z gozdovi. Vse države vodijo strog nadzor in lahko slabe gospodarje tudi omejujejo; ni pa treba omejevati tistih, ki dobro gospodarijo in koristijo storitve gozdarskih strokovnjakov." Popolno soglasje za komasacijo Janez Černej, poslanec zbora občin, na predzadnjem lanskem zasedanju republiške skupščine: "V Sloveniji je veliko primerov, ko so zaradi komasacije cele vasi ali posamezne kmetije medsebojno na smrt skregane. Preteklo prakso, ko se lastnikov zemljišč ni dosti spraševalo, je treba popraviti in doseči, da komasacije brez soglasja lastnikov ne bi bilo." Prvo- in drugorazredni kmetje Marko Stadler, poslanec zbora občin, na predzadnjem lanskem zasedanju republiške skupščine: "Vem za konkretne primere komasacij, ko sojo bolje odnesli tisti, ki so bili bližje komasacijski komisiji. S takšno prakso, ki je delila kmete na prvo- in na drugorazredne, bi v sedanji pluralni družbi lahko prekinili. Podpiram komasacije, ampak s pametnim, človeškim pristopom in enakovrednim upoštevanjem vseh, ki so dali zemljišča v komasacijski sklad." Kmetje in zeleni Slovenska skupščina je na decembrskih sejah obravnavala tudi predlog zakona o finančnih intervencijah v kmetijstvu, proizvodnji in ponudbi hrane. Že to, da so nekateri poslanci opozarjali, češ - zakon je treba sprejeti, sicer bo kmetijstvo z novim letom ostalo brez zakonskih možnosti za razne oblike intervencije, je pri drugih vzbujalo dvome in vprašanja, ali se splača za ceno naglice ogniti nekaterim perečim problemom. Čeprav je ob razpravi marsikdo dobil vtis, da gre za nasprotja med Zelenimi in "kmečkimi" poslanci, pa se je dalo razbrati, da so si v nečem vendarle povsem enotni: ne prvi in ne drugi niso zato, da bi še finančno spodbujali ukrepe, ki bi škodovali naravi, predvsem tistemu delu narave, ki je nadvse pomembna za kmetijstvo in za pridelavo hrane. Kopja so se najbolj lomila o tem, ali kaže tudi v prihodnje posebej spodbujati agromelioracije, hidromelioracije, komasacije in druge kmetijske posege v narave. Res je, da so komasacije zasejale veliko sovraštva med "stare" in "nove" lastnike kmetijskih zemljišč, da je bil marsikateri intervencijski dinar vržen proč, ker so bile hidromelioracije narejene nestrokovno in niso dale načrtovanih rezultatov, res je tudi to, da so nekatere agromelioracije grobo posegle v kmetijske površine in povzročile erozije ali drugo obliko ekološkega neravnove-sja, pa vendarle - iz posameznih primerov še ni mogoče sklepati na splošno. V Sloveniji so znani tudi primeri, ko so izsu-ševanja dobro uspela, ko je zložba (majhnih parcel) in ponovna razdelitev zemljišč (v večje obdelovalne kose) minila brez omembe vrednih zapletov, ko na opravljene agromelioracije niso imeli pripomb ne naravovarstveniki ne kmetijski strokovnjaki in ne kmetje... Problem je torej v (ne)strokovnosti načrtovanja in uresničevanja načrtov, problem je tudi v pomanjkljivosti nadzora in neučinkovitosti kaznovalne politike. Poslancu, ki je dejal, da imamo v Sloveniji dobre strokovnjake za posamezna področja, ne pa tudi ekip, ki bi znale celovito obdelati področje hidromelioracij, velja kar verjeti, prav tako tudi tistemu, kije na primeru dokazoval, kako funkcionira država. Podjetje, ki je v času od novembra 1987. leta do aprila 1988. leta v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem in ureditvenim načrtom izvajalo melioracije je bilo s sodbo, izrečeno novembra lani, kaznovano s 450 dinarji (!), njen predstavnik pa s 25 dinarji. # C. Zaplotnik Ocene Domusa Kranjski jogurt standardne kakovosti Ljubljana, 28. decembra - Center za zaščito potrošnikov Do-mus je septembra in oktobra med drugim ocenjeval tudi kakovost mleka in mlečnih izdelkov. Med 35 vzorci jih je bilo 27 ustrezne kakovosti, osem pa ne. Med vsemi izdelki se jih je šest uvrstilo v ekstra kakovostni razred, več izdelkov ni doseglo nobenega kakovostnega razreda, za nekaj pa so v Domusu z več zaporednimi ocenjevanji ugotovili, da so standardne kakovosti in da bi zato zaslužili blagovno znamko kakovosti. Med temi izdelki je tudi jogurt v PVC lončku M-Mlekarne Kranj. MEŠETAR V Gozdnem gospodarstvu Kranj so cene lesa nazadnje spreminjali l. oktobra lani. Za lastnike gozdov so predvsem pomembne prevzemne cene, ki se oblikujejo tako, da od prodajne cene odbijemo sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo, sredstva za tehnične naložbe in stroške gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Pri hlodovini iglavcev in listavcev z gozdnih površin je odbitek 25-odstotni, pri ostalem lesu 33 odstotkov, pri prostorninskem lesu listavcev 17-odstotni, pri lesu iglavcev in listavcev z negozdnih površin pa I3-odstotni. Prevzemne cene, kijih navajamo, veljajo za les, dostavljen na najbližjo žago, železniško postajo ali v določeno skladišče. In še pomembno opozorilo: cene gozdnih sortimentov se lahko, odvisno od tržnih razmer, ustrezno znižajo, temu ustrezno pa se lahko znižajo tudi prevzemne cene. Prevzemna cena za obeljeni les iglavcev cena (v din) vrsta sortimenta gozdna negozdna površ. površ. hlodovina smreka/jelka R 2.858,50 3.308,98 F 2.126,50 2.459,86 I 1.305,25 1.507,21 II 1.052,50 1.214,02 HI 802,00 923,44 hlodovina rdeči in črni bor F 2.904,25 3.362,05 L 2.188,00 2.531,20 I 1.305,25 1.507,21 II 990,25 1.141,81 III 802,00 923,44 hlodovina macesen F 2.904,25 3.362,05 L 2.254,00 2.607,76 I 1.369,00 1.581,16 II 990,25 1.141,81 III 802,00 923,44 piloti iglavcev — do 7 m 867,77 1.113,97 — nad 7 m 1.060,06 1.363,66 tehn. les igl. za predelavo 816,85 1.047,85 celulozni les iglavcev 516,69 658,09 celulozni les smreka/jelka I 573,64 732,04 II 470,46 598,06 III 359,91 454,51 celulozni les bora 290,90 364,90 jamski les iglavcev 590,39 753,79 . •^m©ji?j:GLAS 16. stran SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 4. januarja 1991 - AVTO MOBIL ~SKI TRG Avtomobilski trg Cene goriv ponovno višje Novoletno darilo, ki ga bodo vozniki deležni na bencinskih črpalkah, verjetno ne bo prav nič razveseljivo. Komaj smo se dobro navadili nekoliko nižjih cen goriva, so te spet poskočile. Tako je na Petrolovih črpalkah po novem treba za liter super bencina odšteti 11,90 dinarjev, neosvinčen bencin je 10 par cenejši, dieselsko gorivo D2 pa stane 9,80 din. Na samopostrežnih črpalkah je gorivo še 10 par cenejše. • M. G. Končno zastave na kredit? Tudi v prvi novoletni številki moramo omeniti kragujevško Zastavo. Medtem ko so do konca lanskega leta neuspešno sabirali z zvezno vlado glede prodaje vozil na kredit, naj bi se v prihodnjih dneh ta prodaja končno pričela. Ker pa je še kup nejasnosti, so se pri ljubljanskem Zastava avtu odločili, da bodo s prodajo na kredit pričeli sami. Odplačilni rok bo tako kot pri Zastavi 12- ali 24-mesečni, kupec pa bo vozilo, če bo to mogoče, dobil takoj (Zastava zagotavlja dobavo v 90 do 110 dneh). Če dobava ne bo zagotovljena, bodo pri Zastava avtu kupcem odprli hranilne knjižice in denar obrestovali po bančnih obrestih. V Zastava avtu se bodo tudi direktno povezali s torinskim Fiatom, tako da bo dobava vozil iz konsignacije neposredna in pestrejša. • M. G, General Motors v Jugoslaviji Potem ko se je podjetje General Motors lani odločilo za ustanovitev podjetja G M Jugoslavija, je IDA Kikinda ob zastopniško pogodbo za vozila opel. Čeprav je GM načrtoval, da bo novo podjetje začelo poslovati že s 1. januarjem, pa se stvari očitno zapletajo, saj naj bi se po zadnjih napovedih poslovanje začelo s 1. aprilom. Domači kupci kljub vsemu ne bodo povsem prikrajšani za Oplova vozila, saj bo ljubljanska Avtotehna sodelovala pri prodaji vsaj do aprila sodelovala z IDO. Do takrat naj bi prodali nekaj nad 800 vozil, kupci pa trenutno lahko vplačajo trideset odstotkov cene petih izvedb kadettov in treh izvedb vectre. Kupci bodo avtomobile dobili ta ali prihodnji mesec, cene pa žal niso zajamčene. Skoraj vse je jasno tudi glede opla calibra. Vozilo bo pri nas naprodaj v obeh izvedenkah od marca dalje, cena pa še ni znana. Maloprodajne cene oplov pri ljubljanski Avtotehni: Opel Kadett 1.4,3 vrata 194.578,00 Opel Kadett limuzina LS 1.4,4 vrata 203.118,00 Opel Kadett karavan LS 1.4, 5 vrat 208.913,00 Opel Vectra GL 1.6,4 vrata 281.262,00 Opel Vectra G L 2.0,4 vrata 377.195,00 Opel Vectra GLS 1.6,4 vrata 341.124,00 Vpričetku novega leta bomo v rubriki Avtomobilski trg poleg vesti, kijih pripravljamo vsak teden, pričeli tudi z objavljanjem zapisov s testnih voženj. Potrudili se bomo, da bomo v izbor zajeli tržno najbolj zanimive avtomobile. Teste bomo objavljali vsaj enkrat mesečno. Poleg tega boste v tej rubriki lahko zastavljali različna vprašanja s področja avtomobilizma, na katera bomo s pomočjo strokovnjakov poskušali odgovoriti. Vsa vprašanja lahko pošiljate na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijade 1, 64000 Kranj, s pripisom Avtomobilski trg. S kranjske tržnice Ikg cena dinl ■ kg cena din česen 50 mandarine 20-25 čebula 10 pomaranče 20 solata 20-35 banane 25 radič 40 grozdje 40 korenje 25 jabolka 15 peteršilj 40 kivi 40 zelje 12 orehi 120 cvetača 25 fižol 40 limone 20 jajca 2,2-2,8 Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 1. januarja država velja za srednji tečaj Avstrija 127,2687 Nemčija 900,0000 * Italija 1,11940 Švica 1055,4112 ZDA 13,4459 Japonska 9,99673 / devize 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 100 JPY Dinar Čez mejo - Dinar v sosednji Avstriji je imel zadnje dni tako nizko ceno, da so se nakupovalci vračali razočarani. Marsikje ga tudi ni več moč zamenjati. Crna borza - Odkar ni moč kupiti deviz na naših bankah, so na svoj račun spet prišli črnoborzijanci. Nekaj dobička so jim odvzeli nakupi obveznic republike Slovenije, ki so jih vsi, ki jim je ob koncu leta ostalo kaj denarja, pokupili, kolikor jih je bilo na naših bankah moč dobiti. Sicer pa je trenutno pre-plačilo okoli deset odstotkov (seveda po novem tečaju). Za sto mark je tako največkrat treba odšteti tisoč dinarjev. Na bankah še ni moč kupiti deviz Kranj, 3. januarja - Marsikdo je po devalvaciji pričakoval, da bo na napih bankah spet moč kupovati devize. Kot je danes povedal pomočnik direktorja Gorenjske banke v Kranju Vasilij Koman zaenkrat pri prodaji in nakupu deviz ni sprememb. Tako kot pred zadnjimi ukrepi deviz namreč ni moč kupovati na banki, moč jih je le dvigovati iz deviznih hranilnih vlog, pa še to le,dokler ne poidejo dnevne zaloge deviz. Devizni trg pri nas namreč po novem letu še ne dela, na banki pa pričakujejo, da se bo stanje postopoma uredilo. Več težav pri tem bo tudi zato, ker je dinar izgubil svojo konvertibilnost tudi na svetovnih borzah. v Za tiste, ki ste lani kupovali obveznice republike Slovenije, naj zapišemo, da jih je te dni težko vnovčiti, saj imajo na bankah precej dela tudi s terminalsko obdelavo, vendar pa naj bi bilo stanje že prihodnji teden normalno. Obveznice pa je že moč kupiti - seveda za devize ali dinarsko protivrednost po novi vrednosti tečaja. Kako uspeti? Investicija v znanje je vedno prava pot Brnik, decembra - "Dolgo časa je trajalo, saj drugo leto praznuje Adria Airways svojo tridesetletnico, da smo spoznali, da nam pilotov ne bo vzgajal nihče drug, če jih ne bomo vzgajali sami. Dolgo časa je tudi trajalo, da smo spoznali, da je za pilota potrebno znanje, višješolska, oziroma visokošolska izobrazba. Rezultat tega pa je bil dogovor s Strojno fakulteto, da se v letu 1979/80 prvič razpiše šolanje* pilotov. V začetku je bil to višješolski študij s štirimi semestri, kasneje pa so ga podaljšali na pet semestrov," je na decembrski slovesnosti ob deseti obletnici organiziranega izobraževanja pilotov poudaril direktor Adrie Airwaysa Janez Kocjančič. Od leta 1979 do danes se je na letalsko smer Strojne fakultete vpisalo 165 študentov, od katerih jih je 58 tudi že diplomiralo in se jih od teh 40 zaposlilo pri Adria Airwaysu. Na letalski smeri pa morajo študentje poleg izpitov, diplome in 200 ur letalskih vaj, ki jih pripravlja Izobraževalni center Adrie, opraviti še izpit pred zvezno komisijo. Tako si pridobijo dovoljenje poklicnega pilota. "Imeli smo možnost vplivanja na študijske programe, saj je bilo med nami in Strojno fakulteto ves čas sijajno sodelovanje. To namreč ni bilo šolanje strojnih inženirjev kar tako, ampak šolanje za povsem odrejenega kupca, uporabnika. Ta izkušnja nam je dala ne le veliko razlogov za hvaležnost, ampak tudi veliko razlogov, da s takšno investicijo v znanje nadaljujemo še naprej. To je prava pot, ki bi jo kazalo slediti tudi na drugih področjih, da bi prišli do visoko usposobljenih strokovnjakov. Razvojne bitke namreč ne bodo dobili le veliki investicijski kompleksi in vlaganja denarja v nova osnovna sredstva, v našem primeru letala, hangerje in podobno. Bitke bodo dobili ljudje in njihovo znanje. In Adria Airways bo toliko vredna, kolikor bo vredno znanje ljudi, ki se bodo v njej zaposlovali. Zato desetletnico šolanja naših pilotov praznujemo kot veliko delovno zmago," je tudi dejal Janez Kocjančič. • V. Stanovnik, Foto: G. Sinik Obrt na Gorenjskem Četrti v Sloveniji Kranj, januarja - Do novembra je bilo na Gorenjskem ustanovljenih 1.124 zasebnih podjetij, ki zaposlujejo 505 ljudi. Po gostoti zasebne obrti je Gorenjska v Sloveniji na četrtem mestu, pred nami je ljubljanska, kraška in obalno-kraška regija. Veliko zasebnih podjetij še ne posluje, v lanskih devetih mesecih je 523 zasebnih podjetij ustvarilo 1,7 odstotka celotnega prihodka gorenjskega gospodarstva. Izgubo je zabeležilo 131 zasebnih podjetij v skupnem znesku 6.298.000 dinarjev, kar je predstavljalo 0,3 odstotka skupnih izgub gorenjskega gospodarstva. V zasebnih podjetjih z izgubo je zaposlenih 137 delavcev. Največjo izgubo so imela industrijska zasebna podjetja, sledijo poslovne storitve, gostinska in trgovska dejavnost ter obrtno-storitvena dejavnost in gradbeništvo. V minulem desetletju so na Gorenjskem zasebne obratovalnice beležile 7- odstotno povprečno rast, lani je bila le 1-odstotna, na Jesenicah so zabeležili celo 4-odstoten izpad števila zasebnih obratovalnic, v Radovljici pa 3-odstotnega. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 3 odstotke, kar je toliko bolj pereče, ker se zaposlenost v zasebnih obratovalnicah zmanjšuje že nekaj let. Lani je najbolj poraslo število zasebnih trgovin, kar za 39 odstotkov, slede tehnično poslovne storitve obrti z 9-odstotnim porastom, zasebno gradbeništvo je upadlo za 3 odstotke, promet za 4 odstotke. • M. V. Nov program GEA Collega Bohinj,januarja - GEA College, podjetniško izobraževalni center v Bohinju, je lani pripravil več podjetniško naravnanih tečajev, s katerimi so spoznali potrebe in možnost uveljavljanja podjetniških veščin pri nas. Tako je njihova skrb vzgoja že uveljavljenih in novih podjetnikov ter podjetnih menedžerjev za potrebe malih in srednje velikih podjetij. Tudi v novem letu so se odločili, da bodo programe tečajev prilagodili najaktualnejšemu tržnemu povpraševanju pri nas. Tako bo že januarja petdnevni tečaj na temo "Valilnice podjetij" (podjetniški inkubator). Februarja bodo organizirani: tečaj angleščine za podjetnike, tečaj podjetništva v javni upravi in tečaj na temo privatizacije podjetij in izdajanja vrednostnih papirjev. Marca so na sporedu GEA Collega tečaji o metodologiji vrednotenja in ocenjevanja podjetja, računovodstva in financ v malem podjetju ter tečaj o uveljavitvi franšiznega sistema. Na posebnem tridnevnem tečaju bodo predstavili pot do uspešne male zasebne trgovine in način, kako z malim in srednjevelikim podjetjem zaslužiti profit. Aprila bodo na sporedu teme: program prestrukturiranja podjetij z notranjim podjetništvom, kako do učinkovite kadrovske strategije v malem in srednjem podjetju in razvijanje podjetniških pobud. Maja in junija se bodo udeleženci tečajev v Bohinju seznanili s tem, kako priti do uspešne turistične agencije, kako organizirati podjetniško delavnico za družinske podjetnike in obrtnike, kakšen je učinkovit marketing v malem in srednje velikem podjetju ter kakšno je strateško planiranje in vodenje malih in srednje velikih podjetij. O podrobnejših programih se lahko pozanimate na naslovu GEA Collegu v Ljubljani na Kardeljevi ploščadi 17, ali po telefonu (061) 345-326, 345 - 161 int. 321. • V. S. CARINIK ODGOVARJA Rubrika je namenjena vašim vprašanjem s področja^arine - od možnosti uvoza, do'carinskih dajatev in dokumentov, ki so potrebni za uvoz posameznih artiklov Na vaša vprašanja odgovarja sef carinske izpostave v Kranju Mladen Mo-kotar, pošiljajte pa jih na naslov Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pi-jadeja 1, 64 000 Kranj, s pripisom [\ Carinik odgovarja. Vprašanja sprejemamo tudi po telefonu, vsako sredo od 10. do 12. ure. VPRAŠANJE: Franc z Bleda pravi, da namerava odpreti gostinski obrat. Zato ga zanima uvoz gostinske opreme in strojev. Zanima ga tudi, kakšna je carinska stopnja, in ali imajo obrtniki kakšne oprostitve dajatev in katere dokumente je ob carinjenju treba predložiti. ODGOVOR: Uvoz je dovoljen na osnovi 3. odstavka 118 člena Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list SFRJ 63/89). Obrtnik mora ob uvozu priložiti obrtno dovoljenje. Kdor obrtnega dovoljenja še nima, mora pri svoji občinski upravi dobiti potrdilo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti - razen opreme, ki jo namerava uvoziti. V-roku enega leta od uvoza pa mora carinarnici, kjer je carinil opremo, dostaviti obrtno dovoljenje. Oprostitve carinskih dajatev po zveznih zakonih za obrtnike niso predvidene. Dajatve so za različne aparate različne in so odvisne od uvrstitve blaga po carinski tarifi. Zato je najbolje, da se uvoznik osebno oglasi s prospektom za opremo na najbližji carinarnici in se pozanima za znesek dajatev. Trgovske knjige Od začetka letošnjega leta bodo morale vse trgovine v državi, v skladu z zakonom o trgovini, voditi trgovske knjige. Knjige bodo javni dokument, v njih pa bodo morali biti zapisani vsi podatki o nabavi in prodaji blaga, pa tudi o cenah in spremembah cen. V te knjige bodo obvezno vpisovali davčne stopnje vrednosti blaga. Tiste, ki ne bodo vodili trgovskih knjig, čakajo visoke kazni, celo zaporne. • V. S. Petek, 4. januarja 1991 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK 17. STRAN @®SMlM©)EHGLAS V nedeljo, 13. januarja, prireditev v Dražgošah Tekmovanja in pohodi Letošnja prireditev v Dražgošah bo organizirana v spomin 49. obletnice boja v Dražgošah in 50. obletnice vstaje slovenskega naroda. Kranj, 4. januarja - Priredi- Kokrškega odreda na relacijah naj bi prišli v Dražgoše ob pol Besnica - Dražgoše ali tev v Dražgošah, po evidenci organizatorjev bo to že 34., bo obdržala spominski, športni in rekreativni značaj. V nedeljo, 13. januarja, bo več športnih tekmovanj in pohodov. Na sporedu bo 20. jubilejno tekmovanje smučarskih patrulj teritorialne obrambe, ZRVS, milice in vojsko, pohod rezervnih vojaških starešin od Selc do Dražgoš, tekmovanje gorskih kolesarjev na relaciji Nemilje -Dražgoše (start bo ob 11. uri v Nemiljah), smučarski tek borcev na 3 kilometre dolgi progi v Dražgošah (start ob 11. uri pred šolo), če bodo ugQdne snežne razmere, z vrha Dražgo-Ške gore pa bodo poleteli gorski padalci. Tudi tokrat bodo do Dražgoš organizirani množični pohodi: po poti Cankarjevega bataljona od Pasje Ravni do Dražgoš, po poti Gorenjskega odreda od Krope do Dražgoš (start ob 9.30 v Kropi), po poti Kranj Čepulje - Mohor - Dražgoše (do Nemilj bodo vozili avtobusi, odtod pa bodo pohodniki krenili ob 8. uri), po poti Škofjeloškega odreda od Selc do Dražgoš (start ob 10. uri pred šolo v Selcah, po pohod po poti Prešernove brigade od Železnikov do Dražgoš. Začetek pohoda bo ob 10. uri v Železnikih, izurjeni planinci pa bodo krenili po težji poti. Pohodniki dvanajstih, pol ure kasneje pa bo pri spomeniku osrednja svečanost. Oprema pohodnikov naj bo primerna vremenu, čim več ljudi naj pride v Dražgoše peš, priporočajo organizatorji, napitke in hrano pa bo mogoče v Dražgošah kupiti, sicer pa je oboje pametno imeti tudi v nahrbtniku. Vsa pojasnila daje Občinski odbor ZZB NOV Škofja Loka, Kidričeva 1, telefon 620-006. • J. Košnjek Načrti tržiških smučarjev Pred dnevi so se na rednem občnem zboru zbrali člani Smučarskega kluba Tržič, da bi pregledali svoje delo v preteklih dveh letih ter se ozrli vnaprej. V poročilu o delu alpske sekcije je bilo rečeno, da je dejavnost zadnjih dveh sezon krojila narava, saj je pomanjkanje snega v domači okolici otežkočilo organiziranje treningov in posledično tudi dodobra izprazni- Tomo Česen je prejel najvišje priznanje GTZ Kranj, 27. decembra - Med številnimi priznanji, ki jih je naš najboljši alpinist Tomo Česen dobil v minulem letu je tudi najvišje priznanje Gorenjske turistične zveze, velika maskota. Planšarja Jaka in plaketo mu je izročil predsednik GTZ in podpredsednik Slovenske turistične zveze Andrej Babic • V. S., Slika: J. Cigler Odbojka Svarunov turnir v Škofji Loki Škofja Loka, 23. decembra - Na plebiscitni dan je odbojkarski klub Termo Lubnik iz Škofje Loke organiziral odbojkarski turnir v spomin na pokojnega Svaruna Terpinca, dolgoletnega predsednika kluba, igralca in velikega prijatelja športno usmerjene mladine. Turnir bo odslej tradicionalen. Sodelovali so odbojkarski klubi Bor iz Trsta, Tovil Olimpija iz Ljubljane, Triglav iz Kranja in domači klub Termo Lubnik. Pokrovitelj turnirja je bila občina, kjer je bil Svarun Terpinc zaposlen. Pomagali pa so številna podjetja in posamezniki, na tekmovanju pa so bili tudi pokojnikovi najbližnji sorodniki. Zmagal je Bor iz Trsta pred Termo Lubnikom, Triglavom iz Kranja in Tovilom Olimpijo. Zmagovalcu je izročil prehodni pokal predsednik škofjeloške skupščine Peter Havvlina, vsa moštva pa so prejela priznanja in praktične nagrade. Sodila sta Janez in Tone Pevc iz Škofje Loke. • I. Križnar V Trgovsko-gostinskem centru ob magistralni cesti v Kranjski Gori je nova športna trgovina, katere lastnik je Jure Žerjav iz Kranjske Gore. Specializirana športna trgovina Jure Šport je založena z rekviziti in opremo za zimski in letni šport ter prosti čas. Veliko stvari je iz uvoza, cena teh izdelkov pa je praktično enaka ali celo nižja od trgovin pri sosedih v Avstriji in Italiji. Na zalogi so gorska kolesa, oprema za tenis, tekaške copate Karhu, izdelki Reusch, kolekcije YL! SKI TEAM, angleške jakne za jadralce Henri Lloyd, puloverji, jakne in hlače Bik bok in Poco lo-co ter standardna zimska oprema za smučanje. Novost pa so medicinska toplotna varovala Vulkan, ki se uporabljajo za profilakso, terapijo, rehabilitacijo, dolgotrajno terapijo in šport. Besedilo in slika: Lojze Kerštan lo klubsko blagajno. Treningi in tekmovanja so morali biti v glavnem v tujini. Kljub temu pa so alpinci SK Tržič zadovoljni z doseženimi rezultati. V svojih vrstah imajo še vedno pet reprezentatov in močna pionirska vrsta, ki ji sledi, je porok, da bo tudi v prihodnje tako ali celo bolje. Prav tem mladim bo v prihodnje potrebno posvetiti glavno skrb in jim omogočiti kar najboljše pogoje za delo. Brez tega, so poudarili, novih kvalitetnih tekmovalcev ne bo, saj gredo drugi z razvojem naprej z veliko hitrostjo. Strokovno delo v klubu so v preteklem obdobju opravljali profesionalni trener Roman Rozman ter Franc Perko in Tomaž Čadež kot stalna honorarna trenerja ter občasni sodelavci Anže Štucin, Peter Meglic in Stane Sova. Omeniti velja tudi stalno pomoč trenerja Pavla GrašiČa kot sodelavca SZS. Minulo dveletno obdobje je bilo uspešno tudi za smučarje skakalce. Velika rast zanimanja za ta atraktiven šport je garant, da kvalitetnih tekmovalcev tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. Velik porok za to je tudi izgradnja skakalnega centra v Sebenjah, ki prehaja z dograditvijo manjših skakalnic in brunarice v zaključno fazo. Tekmovalni dosežki preteklega obdobja pa so tudi zavidanja vredni, v klubu je cela vrsta mladih, perspektivnih tekmovalcev, veliko reprezentantov in članov perspektivnih selekcij. V novi sezoni bodo v različnih tekmovanjih nastopali najmanj s 25 mladimi skakalci, rezultati le-teh pa kažejo, da se v tem koncu Slovenije razvija kvaliteten skakalni center z dobrimi tekmovalci. Za strokovno delo z njimi skrbi trener Peter Jošt, ki mu pomaga še Viktor Jekovec, oba pa sta bila nekdaj odlična tekmovalca. V nadaljevanju občnega zbora so v razpravi sodelovali številni člani kluba, skupaj so se dotaknili dela v prihodnje ter po sprejetju sprememb pravil kluba razrešili staro vodstvo, ki mu je šest let uspešno predsedoval Dušan Koren. Za novega predsednika so izvolili Janeza Bedino. J. Kikel Tudi letos s Pasje ravni Planinsko društvo Škofja Loka in njegov odbor za pohod Pasja ravan - Dražgoše, vodi ga Miloš Mrak, bosta tudi letos izpeljala ta težak pohod. Kdor bi želel zraven, naj bo v soboto, 12. januarja, do 19.15. ure na avtobusni postaji v Škofji Loki, od koder bo posebni avtobus odpeljal do Loga. Pohodniki bodo nato peš krenili na Pasjo ravan do kmeta Koširja, kjer morajo biti do 22. ure in se javiti organizatorju. Glede na pogoje bo določenn začetek pohoda. V Breznici pod Lubnikom bo počitek pri lovski koči, kjer bo mogoče dobiti topel napitek. Od tod gre pohod v Dražgoše. Pred šolo bodo dobili pohodr ni ki značke in plakete, čakal jih bo čaj, lahko pa bodo kupili tudi hrano. Pohod bo voden in varovan. Bo zahteven, zato naj se ga udeležijo le sposobni za tak napor. Če bodo razmere zaradi snega pretežke, bo organizator pohod pravočasno odpovedal. tudi za vinogradništvo MASE in SERGISON iz Anglije Informacije od 8. do 19. ure tel.: 064/622-147 Pentagram d.o.o. trgovina Janez Pintar je osvojil najvišje priznanje AMZ Slovenije, zlato čelado. Motokros in CHD Zlata čelada Janezu Pintarju Kranj, decembra — Letošnja motociklistična sezona je končana. Gorenjski tekmovalci so tekmovali v motokrosu in cestno-hitrostnih motociklističnih dirkah. V motokrosu so zabeležili naslednje rezultate. Pionirji motokrosisti so imeli štiri tekmovanja za republiško prvenstvo, edini gorenjski predstavniki pa so tekmovali v kat. do 80 ccm z menjalnikom. Prvo in tretje mesto sta osvojila člana AMD Tržič Robert Golež in Aleš Rozman, na 16. mesto pa seje uvrstil član AMD Kranj Mitja Kavčič iz Škofje Loke. Tekmovalci v kat. do 125 ccm so imeli sedem tekmovanj za rep. prvenstvo. Na 10. mesto se je uvrstil Andrej Ahačič AMD Kranj, na 14. mesto Aleš Kunčič AMD Tržič in na 31. mesto Matjaž Perčič AMD Kranj. Tekmovalci v kat. do 250 ccm pa so imeli pet tekmovanj za rep. prvenstvo, edina predstavnika pa sta bila člana AMD Ziri Vid Mlakar na 19. mestu in na 25. mestu Sandi Sedej. Motociklisti pa so imeli štiri dirke za državno prvenstvo in eno dirko za republiško prvenstvo. Rezultati republiškega prvenstva so sledeči: v razredu do 80 ccm je 2. mesto osvojil Janez Pintar iz Kranja član AMD Domžale, isto mesto pa je osvojil tudi v razredu do 125 ccm. Edina predstavnika smo imeli še v kat. F/ TT-1, v kateri je drugo mesto osvojil Brane Lipnik iz Most pri Ži-vornici AMD Domžale in 3. mesto Darko Katrašnik iz Radovljice član AMD Tržič. Na dirkah za državno prvenstvo motociklistov pa so uvrstitve gorenjskih tekmovalcev sledeče: v kat. do 80 ccm je novi državni prvak Janez Pintar iz Kranja, ki je v tej kat. osvojil tudi »zlato čelado« AMD Jugoslavije za trikratno osvojitev državnega prvenstva. Zlata čelada se je Janezu Pintarju izmuznila iz rok v kat. do 125 ccm, kjer je tudi zmagovalec, vendar se dirke niso štele za državno prvenstvo, ampak za pokal Jugoslavije, to pa zato, ker je bilo vedno na startu manj tekmovalcev, kot predpisuje pravilnik. V tej kat. je 6. mesto osvojil Albin Štern AMD Kranj. V kat. F/TT-1 je 9. mesto osvojil Brane Lipnik AMD Domžale in 15. mesto Darko Katrašnik AMD Tržič. V nedeljo pa je bila svečana razglasitev treh tekmovanj motociklistov za pokal Alpe Adria v italijanski Gorici in to v organizaciji Primotor - Dolomiti moto kluba iz Trsta. V kat. do 125 ccm je odlično 3. mesto osvojil Albin Štern AMD Kranj, v kat. serijskih motorjev do 750 ccm pa je zmagal Brane Lipnik iz Most pri Žirovnici član AMD Domžale in to na motorju znamke kawasaki. S tem je letošnja bera gorenjskih tekmovalcev zaključena, kako pa bo za naslednje leto tekmovalna sezona, pa bomo videli v prvih mesecih novega leta. ^ Jenkole Ligaški izidi Košarka - Košarkarji Triglava so v l.B zvezni košarkarski ligi doma gostili ekipo Alkarja iz Sinja in zasluženo zmagali z rezultatom 93 : 81 (44 : 43). Z osemnajstimi točkami so tako na dvanajstem mestu v ligi, v prihodnjem kolu, to soboto, 5. januarja, pa gostijo četrtouvrščeno ekipo NAP iz Novega Sada. • V. Stanovnik Kegljanje Prvenstvo Triglava Kranj, 25. decembra - Kegljaški klub Triglav je organiziral klubsko odprto prvenstvo. Med starejšimi Člani so bili najboljši Milan Bernik 1651, Brane Kuralt 1605 in Polde Balažič 1582 kegljev, med članicami Marija Cej 1565, Jožica Jerala 1564 in Ema Zaje 1562 kegljev, med člani pa Tone Česen 2538, Vane Oman 2521 in Vinko Šimnovec 2516 kegljev. • J. K. Plavanje Novoletna mitinga Kranj — Domala 70 kranjskih plavalcev je prejšnjo soboto nastopilo na dveh novoletnih mitingih - v Trbovljah, kjer so se zbrali starejši tekmovalci, in v Mariboru, kjer so plavali pionirji in mlajši pionirji. V Trbovljah seje zbralo 106 plavalcev iz 14 slovenskih klubov in zagrebškega Medveščaka, v Mariboru pa več kot 300 iz 14 slovenskih klubov. V Trbovljah so se zbrali praktično vsi, ki v slovenskem plavanju kaj pomenijo - manjkali so le državni reprezentantje, ki so že v Avstraliji, kjer se bo čez nekaj dni začelo svetovno prvenstvo. Triglavani so štirikrat stali na najvišji stopnički, dvakrat na drugi in trikrat na tretji. Rezultati (zmagovalec in najboljši Tri-glavan oziroma Radovljičan): 100 m kravi: Zekanovič (BP) 54,14 (3. Kirbiš 56,19) in Sanda Mladenovič (TK) 1:01,69; 400 m kravi: Delonga (MZ) 4:14,28 (2. Božikov 4:15,80) in Natalija Repec (CK) 4:27,19 (2. Jamnik Ma. 4:37,84); 200 m prsno: Medvešek (FR) 2:36,37 (5. Lavrič 2:54,37) in Eva Breznikar (FR) 2:42,97 Jana Demšar (Radovljica) 2:47,97; 200 m hrbtno: Božikov (TK) 2:14,50 in Tanja Blatnik (TK) 2:30,72; 200 m delfin: Masten (1L) 2:11,23 (10. Slavec 2:34,05) in Eva Breznikar (FR) 2:23,16 (2. Rob (RR) 2:23,49); 200 m mešano: Božikov (TK) 2:16,46 in Nataša Kejžar (RR) 2:25,98. Točkovno je bil največ vreden dosežek Natalije Repec (CK) na 400 m kravi - 760 točk, med moškimi pa je največ točk dobil Zekanovič (Biser Piran) za rezultat na 100 m kravi, in sicer 715. Po dvakrat sta stala na najvišji stopnički Ra-venčana Eva Breznikar in Krešo Božikov s tem, da Eva plava za tamkajšnji klub Fužinar, Krešo pa za kranjski Triglav. Mlajši plavalci pa so v Mariboru kljub naporni tekmi (trajala je več kot pet ur) dosegli šest državnih rekordov za mlajše pionirje in en republiški, pet so jih pobrali domači plavalci Branika, dva pa Govše iz Ljubljane. Kranjčanom se ni uspelo povzpeti na najvišjo stopnico, Radovljičani pa so po zaslugi Kejžarjeve bili pred vsemi dvakrat. Rezultati - mlajši pionirji: 50 m kravi: Paher-nik (BM) 29,82 (5. Hribar 30,60) in Petra Verhovčak (BM) 31,29 -rek SFRJ (11. Butina 35,85); 50 m prsno: Govše (LL) 37,68 - rek. SFRJ (2. Hribar 39,33) in Petra Draganič (BM) 38,43 - rek. SFRJ (2. Omejec 39,12); 50 m hrbtno: Medvešek (BM) 34,97 (5. dolžan 37,72) in Katja Jordan (RRT) 37,86 (7. Omejec 40,70); 50 m delfin: Pahernik (BM) 32,66 - rek. SFRJ (6. Škunca 36,21) in Petra Nadj (BM) 35,39 - rek R Slovenije Lovrečič 41,20; 4 x 50 m mešano: Branik 2:26,13 - rek. SFRJ. Pionirji: 100 m kravi: Jurak ,(KNC) 57,93 (9. Grobovšek 1:04,10) in Štuhec (BM) 1:04,60 (2. Suhadolnik 1:06,21); 100 m prsno: Jurak (KNC) 1:13,85 (5. Pipan 1:19,57) in Alenka Kejžar (RR) 1:17,95 (3. Suhadolnik 1:26,04); 100 m hrbtno: Markovič (LL) 1:09,55 (7. Oberstar 1:14,08) in Alenka Kejžar (RR) 1:15,75 (4. Urška Bregar 1:21,37); 100 m delfin: Roblek (IL) 1:06,40 (11. Aberšek 1:14,32) in Anja Štrovs (RRT) I : 16,65 (2. Urška Bregar 1:16,80); 4 x 100 m mešano: Ilirija 5 :41,35. j|jja Bregar ©gmigSSOTESGLAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 4. januarja 1991 STANOVANJSKI SKLAD DELAVCEV V SAMOSTOJNEM OSEBNEM DELU V OBČINI KRANJ PONOVNI RAZPIS iz sredstev za leto 1990 ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO POSOJILA ZA NAKUP, GRADITEV TER PRENOVO STANOVANJA I. SPLOŠNI POGOJI 1. člen 1. Razpisna vrednost posojil predstavlja načrtovana razpoložljiva sredstva, ki so se, oziroma se bodo natekla na osnovi razpoložljivih in planiranega pritoka sredstev STANOVANJSKEGA SKLADA do konca leta 1990. in sicer za: - dodelitev posojil za novogradnjo - dodelitev posojil za adaptacijo, rekonstrukcije in revitalizacijo - dodelitev posojil za nakup etažnega stanovanja. Dodelitev 1.500.000 din razpoložljivih sredstev se izvede ob izdelavi predloga prednostnih list. 2. Družbena najemna stanovanja se ne razpišejo. 2. člen Razpisa za posojilo se lahko udeležijo naslednji delavci v samostojnem osebnem delu občine Kranj (v nadaljnjem besedilu delavci): 1. obrtnik, pri katerem SO zaposleni tekoče združuje sredstva, po določeni stopnji za leto 1990 (IN DA IMAJO PORAVNANE OBVEZNOSTI za leto 1989). 2. so sami ali njihovi zakonci lastniki ali solastniki objekta, za katerega se potrebuje posojilo, 3. niso sami ali njihovi družinski člani lastniki primernega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše, ki presega 50 kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine, 4. da bo stanovanje oziroma stanovanjsko hišo, za katerega potrebuje posojilo uporabljal za stalno bivanje, 5. uporabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanjske enote, za katero potrebuje posojilo, 6. da pri nakupu stanovanjskih enot zagotovi lastna sredstva v obsegu predvidenih s tem pravilnikom. 3. člen Delavci iz 1. člena lahko uporabljajo posojilo za graditev, nakup, adaptacije, rekonstrukcije in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občine Kranj. Posojilo lahko uporabljajo tudi izven teh območij, pod pogojem, da se dne- vno vozijo oziroma, da se bodo vozili na delo iz kraja, kjer gradijo, kupujejo, adaptirajo, rekonstruirajo ali prenavljajo stanovanjsko enoto. 4. člen Delavci morajo poleg splošnih izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje za pridobitev pravice do posojila iz sredstev sklada: 1. pri gradnji veljavno gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od 10 let, 2. pri adaptacijah ali rekonstrukcijah in prenovah gradbeno dovoljenje ali priglasitev del potrdilo, da le-to ni potrebno (samo za objekte starejše od 10 let), 3. pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše sklenjeno kupno oziroma soinvestitorsko pogodbo, 4. pri nakupu montažne hiše pogodbo o nakupu montažne hiše (skladno z gradbenim dovoljenjem). 5. pri gradnji stanovanjske hiše mora biti dokončana prva plošča (ne upošteva se nabavljeni material, razen pri gradnji montažne hiše), 6. pri adaptacijah, rekonstrukcijah in prenovah se upošteva vsa dela, s katerimi se poveča stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov, kakor tudi dela, s katerimi se izboljšajo stanovanjske razmere z ureditvijo ali posodobitvijo sanitarne ali ogrev;ilne opreme in dela, s katerimi se izboljša zvočna, toplotna ali hidro izolacija stanovanj in stanovanjskih hiš ter obnova ali zamenjava gradbenih kontruk-cij. Če je delavec sam ali njegov družinski član že lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše, dobi posojilo le za razliko v KVADRATNIH METRIH standardne stanovanjske površine. 5. člen Delavci, ki imajo družbeno stanovanje, lahko dobijo posojilo iz sredstev sklada, če se zadolžijo, da bodo po vselitvi v nov ali prenovljen objekt izpraznili družbeno stanovanje. 6. člen Pri dodeljevanju posojil delavcem za nakup stanovanja, adaptacijo, rekonstrukcijo in prenovo se upošteva največ 90 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Delavcu pripada posojilo za standardno površino do 70 kvadratnih metrov, ne glede na to, da trenutno šteje družina manj kot štiri člane ali je delavec sam. 7. člen Maksimalna vsota vseh posojil, ki jih dobi delavec pri nakupu etažnega stanovanja ali gradnji montažne hiše je 80 odstotkov, pri zadružni gradnji je 75 odstotkov, pri ostalih vrstah gradnje pa 60 odstotkov in pri adaptacijah, rekonstrukcijah in prenovah 50 odstotkov od predračunske vrednosti oziroma končne cene po kupoprodajni pogodbi, upoštevaje standardno stanovanjsko površino. Posojila iz namenskega varčevanja in posojila do višine vezanih sredstev so izvzeta iz maksimalne vsote posojil. 8. člen Upoštevaje načelo, da mora delavec pri gradnji, adaptaciji, rekonstrukciji in prenovi izkoristiti vse možne načine pridobivanja posojil, se iz sredstev sklada kredita največ 70 odstotkov maksimalne vsote vseh posojil, upoštevaje ekonomski in socialni položaj. Delavec lahko dobi posojilo upoštevaje prvi odstavek v naslednji višini: Najnižja višina posojila, ki ga delavec še dobi z upoštevanjem tega razpisa, je 16.000,00 din. Celotno posojilo se upravičencem praviloma dodeli v dveh razpisih. Posojilo se ne dodeli, če je stanovanjska komisija ugotovila na osnovi dokumentacije in ogleda, da vrednost del, ki še niso opravljena na osnovi prijave, ne presega vrednosti treh kvadratnih metrov stanovanjske površine. 10. člen Gradnja, adaptacija in prenova se mora izvajati v skladu z gradbenim dovoljenjem ali priglasitvijo del oziroma potrdilom, da le-to ni potrebno. 11. člen Pri adaptaciji, rekonstrukciji in prenovi se poleg obstoječih kriterijev upošteva: a) potreben obseg del in materialov kot za novogradnjo, tako da se ugotovi manjkajoče v primerjalnem odstotku, b) upošteva se faktor težavnosti - revitalizacija starega mestnega jedra faktor 1,5 - objekt starejši kot 40 let faktor 1,3 - objekt starejši kot 15 let faktor 1,2 - nov objekt (izdelava podstrešnih prostorov) faktor 1,1 c) ne upoštevajo se vzdrževalna dela. 12. člen Osnove za določanje kriterijev za dodelitev posojila so predvsem naslednje: - najdaljša doba vračanja posojila je 20 let, - obrestna mera je 7 %, ki se po poteku 5 let za neodplačani del poviša na 12 %, Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim OD na zaposlenega delavca v RS za obdobje julij - avgust - september 1990, ki znaša 5.649,00 din Možno posojilo do 50 % do 70 % do 100% nad 100% do 2.825,00 din do 3.955,00 din do 5.649,00 din nad 5.650,00 din 70 % 60% 50 % 40 % Če sta zakonca oz. partnerja z dalj časa trajajočo življenjsko skupnostjo oba delavca na področju samostojnega osebnega dela v občini Kranj, se možno posojilo poveča za 40 odstotkov. 9. člen Osnovan za izračun višine posojila je pri nakupu cena na prodajni oziroma soinvestitor-ski pogodbi, pri graditvi in prenovi pa 16.000,00 din za kvadratni meter standardne stanovanjske površine. - najnižja mesečna anuiteta je 850,00 din, - vračanje posojila se kasneje prilagaja spremenjenim ekonomskim razmeram posojilojemalca, tako da se anuitete povečujejo, - sredstva se lahko koristijo le v okviru natečenih oziroma združenih. IV. OSNOVE IN MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE 13. člen Osnove in merila za sestavo prednostnih listin so bile obja- vljene v Uradnem vestniku Gorenjske 16. 6. 1987, spremembe in dopolnitve 1. 3. 1988, sklad pa jih je poslal tudi na naslov vseh obratovalnic. 16. člen 1. Vsi prosilci, ne glede na vrsto priloge priložijo: - potrdilo o številu družinskih članov gospodinjstva, - potrdilo, od kdaj stalno prebivajo na območju občine, - potrdilo o dohodku vseh članov gospodinjstva za obdobje julij - avgust - september 1990. V dohodke občana ali njegove družine se štejejo vsi dohodki družine ali posameznika: dohodki iz dela iz delovnega razmerja, honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske dejavnosti ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev ali vojaških vojnih invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja, preživnine. - potrdilo o času skupne zaposlitve v obratovalnicah samostojnih obrtnikov v občini Kranj, - potrdilo o premoženjskem stanju oz. o dohodku od tega premoženja, - podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah, - mnenje obrtnika, pri katerem je delavec zaposlen, lahko tudi mnenje krajevne skupnosti, ali organizacije sindikata, - udeleženci NOV odločbo o udeležbi v NOV, - invalidi odločbo o stopnji invalidnosti, - mlade družine poročni list oziroma potrdilo Centra za socialno delo o izvenzakonski skupnosti, - vprašalno polo udeleženca razpisa, ki jo dobijo na mestu zbiranja vlog, - potrdilo o zdravstvenem stanju ali socialnem stanju prosilca, Če prosilec uveljavlja posebne okoliščine. 2. Prosilci za posojilo predložijo tudi: - prodajno pogodbo za nakup stanovanja ali soinvestitorsko pogodbo, - gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo, pri gradnji prizidka pa še lokacijsko dovoljenje, ki ne sme biti starejše od 10 let, - potrdilo pristojnega organa občinske skupščine o priglasitvi, z opisom del, ki jih obsega prenova stanovanja oz. stanovanjske hiše, - predračun prenove stanovanja ali stanovanjske hiše, - zemljiški knjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od treh mesecev, - fotokopije posojilnih pogodb za že odobrena posojila za objekt, za katerega prosijo (fotokopije pogodb sklada po prejšnjih razpisih so že priložene dosedanji dokumentaciji in jih ni ponovno potrebno predložiti, razen manjkajočih), - dokazilo o namenskem varčevanju DELAVCI, KI SO ŽE PREJELI POSOJILO IZ STANOVANJSKEGA SKLADA DELAVCEV V SAMOSTOJNEM OSEBNEM DELU V OBČINI KRANJ PO RAZPISU MAJA 1990, PREDLOŽIJO SAMO DOKUMENTE, KI SO SPREMENJENI: -ZEMLJIŠKO KNJIŽNI IZPISEK, - NOVO VPRAŠALNO POLO UDELEŽENCA RAZPISA, -POTRDILO O OSEBNIH DOHODKIH IN ČASU SKUPNE ZAPOSLITVE V OBRATOVALNICI SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV. J7. člen Delavčeva prijava na razpis, v kateri je navedel netočne podatke oz. predložil dokumentacijo, krtii resnična, se obravnava tako, kot da bi bila prošnja nepravočasno vložena ali pa kot prošnja brez potrebnih dokazil za odločanje in se zavrže. Sankcije pri že porabljenem ali odobrenem kreditu se predvidijo s pogodbo. 18. člen Vse informacije in sprejemanje vlog po tem razpisu opravlja Stanovanjski sklad, katerega sedež je v prostorih Sveta kranjskih sindikatov Trg revolucije 3, vhod št. 4 (Čisto na vrhu) v času uradnih ur vsak ponedeljek in petek od 9. do 15. ure in ob sredah od 15. do 18. ure. OD 4. JANUARJA 1991 DO VKLJUČNO PETKA, 18. JANUARJA. Predsednik skupščine sklada Bojan Cepin s. r. - ŠPORT, Tavčarjeva 31 IZREDNA PONUDBA SMUČARSKIH VEZI MARKER M6 TVIMCAM M26 FD MR- RAC M46 TVIMCAM samo 449,00 din samo 309,00 din samo 790,00 din samo 990,00 din URARSKI SERVIS TRGOVINA Seiko. Junghaus, Zlatarne Celje Rudi Hlebec Titov trg 1, Kranj, tel.: 21-041 EVROPSKA NOVOST: radi|Sko vodene ure Junghaus \2 Franklurla Odprto od 9 do 12 m 15 do 18 ure. soboia od 9 do 12 ure ISKRA TEL Podjetje telekomunikacijskih sistemov, Kranj K sodelovanju vabimo MLADE INŽENIRJE IN INŽENIRJE z izkušnjami za razvojna dela na komutacijskih sistemih SI 2000 in EVVSD. Zagotavljamo vam samostojno razvojno raziskovalno delo, možnost za strokovno usposabljanje in napredovanje. Oglasite se v Iskri TEL pri g. Eli Križnar, tel.: 064/28-861, int. 2823 ali pisno na naslov Iskra TEL, kadrovska služba, Ljubljanska 24/a, Kranj. Anton Marolt ZLATAR-PASAR Titov trg I, KRANJ BOGATA IZBIRA ZLATEGA IN SREBRNEGA NAKITA izdelava po naroČilu - TUDI IZ PRINESENEGA MATERIALA Odprto: od 8.30 do 13. ure in 16. do 18. ure sobota od 8.30 do 12. ure sreda dopoldne zaprto! MALI OGLASI 27-960 Cesta jLfl 16 APARATI STROJI Prodam barvni TV Gorenje, ekran 63 cm, star 7 let. *g 50-538 3 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika], star 2 leti in pol. *St 28-549_6 Prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin) in PRALNI STROJ Gorenje, po ze lo ugodni ceni. flf 74 258, od 15. do 19. ure 17 KUPIM_ Kupim kotno SEDEŽNO GARNITURO ali kavč z dvema foteljema, ■g 622-854, po 15. uri _32 OBVESTILA FRIZERSKE STORITVE nudim tudi na Vašem domu. flf 10-861, od 7. do 8. ure 0 Petek, 4. januarja 1991 MALI OGLASI 19. STRAN @@®®5^©IEHGLAS PONUDBE VELJAJO, DOKLER IMAMO ZALOGO KONEC AKCIJE 21.1. 1991 bauflla* Dobro, da veš, za tebe je vedno nekdo tu! VODILNI AVSTRIJSKI GRADBENI MARKETI KAR 43 X V AVSTRIJI! BELJAK, MARIA - GAILERSTRASSE 28, Tel.: 9943-4242-32559 TUKAJ SO NAŠE ODLIČNE OTVORITVENE CENE! (OTVORITEV 7. 1. 1991 20%MA ■*W /U M AHAIAI SAMO V PETEK, 11.1.1991. IZVZETE ŽE ZNIŽANE PLOŠČICE. MERILO SO DOSEDANJE NORMALNE CENE. 99.^ 189*- KOMFORTNA SMUČARSKA KO- ČA (8 - 9 oseb) na Nassfeld-u še prosta: 20. januarja do 2. februarja 1991; 750,00 ATS na dan, 23. februarja do 16. marca 1991; 1.500,00 ATS na dan. Informacije nag 9943-4248-2396_36 Vsem voznikom želim SREČNO VOŽNJO v Novem letu. Avtokle-parstvo Branko Lacko, Radovljica POSESTI_ Nujno prodam PARCELO, 450 kvad. m., primerna za vrtiček ali brunarico. Gradnikova 2, stan. štev. 19, Kranj (pri Zdravstvenem domu) 2 STON, OPREMA Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Informacije na Ur- 68-018 18 Ugodno prodam KUHINJO in nov štedilnik (2 plin, 2 elektrika), šir. 50 cm, 20 odstotkov ceneje. ® 12-253 _18664 VOZILA Prodam Z 101, letnik 1977. zelo ohranjena. Cena po dogovoru. ^ 39-061_5 Prodam R 4 GTL, letnik 1983. ® 48-264__7 Prodam VVARTBURG, letnik 1982. Cena 1.600 DEM, g- 84-378 8 Prodam TOYOTO Starlet, letnik 1987, prevoženih 20.000 km in JUGO 45, letnik julij 1989. lfi> 12-203 ExpIeo G&A tel.:24-911 računovodski servis: ustanovitev podjetja, vodenje poslovnih knjig, izdelava zaključnega računa in davčnih napovedi posredovanje nepremičnin in vozil nizka cena in visoka kvaliteta pri nas nista obratnosorazmerni! Uradne ure: po., sr., pet. od 10 do 12. ure to., čet. od 17. do 19. ure STANOVANJA V najem oddam popolnoma novo 2-sobno STANOVANJE z dvema kabinetoma, na Planini III., v Kranju, pošteni družini. Možnost odkupa! g 39-992 ali 994181516549 (Švica) 18640 ZAPOSLITVE Prodam GOLF diesel, letnik september 1985, S paket, prevoženih 66.000 km. Cena 11.000 DEM. Ogled po 15. uri. Bauer, St. Rozmana 11, Kranj 13 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985 in FIAT 126 P, letnik 1978. •» 79-631__14 Prodam karambolirano HONDO Civic CRX 1.6, 16 V, letnik september 1990. Janez Ogriz, Luže 70, Šenčur, g 43-014_23 Prodam Z 101 Super, letnik 1978, registrirana do julija 1991. ® 57-233__24 Prodam ŠKOLJKO za Jugo, letnik 1989, cela. Janko Kuhar, Visoko 119/g, Šenčur 18679 Prodam YUGO 45, letnik 85 odli-čno ohranjen. Sv. Duh 40, Skofja Loka po 16. uri DELO na domu. Izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z znamko ter vašim na-slovom. Šifra: TUJINA 12 Iščemo POMOČ pri negi starejše, pokretne upokojenke, vsak delavnik med 9. in 14. uro, na Deteljici pri Tržiču. Plačilo po dogovoru. Šifra: DETELJICA 16 ~ DELO na vašem domu. Delovne iz- ŽIVALI kušnje niso potrebne. Pošljite kra- _ tek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Matjaž Oblak, Stara Oselica 56, 64224 Gorenja vas 19 Starejšemu ali mlajšemu čevljarju, ki zna ročno ŠIVATI, oddam pripravljeno delo na dom - copati iz filca. Ljubno 84, Podnart, (pri cerkvi),-g 70-570_29 DELO na domu, delovne izkušnje niso potrebne - PAKIRANJE kuvert; 1 kuverta - 1 DEM. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z znamko na naslov. Marinka Bobnar, Lahovče 26, Cerklje 33 Nudim vse računovodske in administrativne STORITVE za obrtnike in podjetja. «2f 75-706 ali 85-077. DELO na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Vanja Pivk, Hotavlje 41, 64224 Gorenja vas 18666 Sprejemam naročila za 1-dnevne PIŠČANCE. Peternel, Globoko 2/a, Radovljica, g 79-037_28 Prodam polovico GOVEDI. Zg. Br-nik 100, Cerklje 30 Prodam težkega PRAŠIČA za za-kol. Jože Sluga, Grad 5, Cerklje 31 Prodam 8 mesecev staro TELICO. ■g 79-702___34 Prodam 14 dni starega TELIČKA. 51-559_35 Prodam PRAŠIČA za zakol ali po-lovico. Dvorje 28, Cerklje 18669 Nudimo vam zanimo DELO in dober zaslužek s prodajo artikla, ki ga boste Vi prvi ponudili. U 633-430_22 DELO na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne! Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Katarina Zupančič, Boh. Bela 91, 64263 Bohinjska Bela 26 Prodam TELICO simentalko, breja 8 mesecev in dve breji KRAVI, po izbiri ter PEČ za centralno ogrevanje Stadler, 35 kkal., z vgrajenim bojlerjem. Bergant, Sv. Tomaž 6, Selca, g 64 213_10 Prodam več TELET, starih od 7 do 30 dni. Lahovče 57, Cerklje 15 Prodam 65-099 polovico KRAVE. ® 20 Polovico JUNETINE prodam. Zavrh 9, Šmartno pod Šmarno goro, Ljubljana 25 Prodam mlado OVCO z jagnjetom. ® 45-373 27 ZAHVALA Tiho je odšla od naju, tja, kjer ne bo več bolečin, trpljenja, najina dobra mamica, stara mama, tašča, teta . .. VERONIKA VERBIČ Iskreno se zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano sožalje, darovano cvetje. Posebna zahvala velja sostanovalki — mami Lukeževi, dr. Sajevcu in vsem zaposlenim v Domu upokojencev na Planini, ki so ji na kakršenkoli način stali ob strani in lajšali njene bolečine. ŽALUJOČI: hčerki Ida in Saša z družinami Kranj, 26. decembra 1990 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta KARLA HLADNIKA roj. 24. oktobra 1933 se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem za podarjeno cvetje, izrečene besede sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Za skrb med njegovo boleznijo se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Gorenja vas in bolnišnice Golnik. Posebna hvala sosedom Mrak in Jezeršek, delovnima organizacijama LTH in VVO Škofja Loka ter Gasilskemu društvu Gorenja vas. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, še enkrat najlepša hvala. ŽALUJOČI: žena Kati, hčerki Brigita in Tatjana ter ostali njegovi Gorenja vas, 26. decembra 1990 ZAHVALA Ob izgubi dragega, nepozabnega moža, strica, svaka ANTONA LOTRIČA iz Zasipa se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala govornikoma Alojzu Kosu in Viktorju Dolžanu, za lepe poslovilne besede, pevcem za ubrano petje, praporščakom in trobentaču za zadnji pozdrav. Zahvaljujemo se primariju dr. Rudu za zdravljenje. Posebna zahvala pa sosedom za pomoč. Še enkrat vsem iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame FRANČIŠKE ŠETINA roj. Rozman se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč, izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in vence ter denar za obnovo cerkve v Zbiljah. Zahvala velja tudi dr. Ani Notar za pomoč ob njeni bolezni, zahvala predsedniku TD Zbilje za tople poslovilne besede in pevcem ter g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČA: sinova Franci in Janko, z družinama *Zbilje, 14. decembra 1990 NOVICE IN DOGODKI Srečanje klekljarskih generacij na Žirovskem Kje vrtec v Železnikih Vse vec mladih spet kleklja Vrtec ali hotel? Žiri, 22. decembra - Leta 1907 se je v Žireh začela prva čipkarska šola. Takrat je bilo vanjo vpisanih 58 učencev in učenk. Od teh jih živi še pet in Štirje so prišli tudi na srečanje, ki so ga minulo soboto pripravili na osnovni šoli v Žireh. Poleg razstave, s katero so prikazali razvoj čipkarske šole in pokazali najlepše čipke, so učenci skupaj z mentorji pripravili tudi prisrčni kulturni program. "Današnje srečanje na naši sko življenje. Tradicije so mal- šoli je srečanje treh, štirih generacij. Tukaj so zbrani vsi od tistih, ki so prvi hodili v šolo pred več kot osemdesetimi leti, do današnje generacije mojih najmlajših učencev, ki so stari od šest do štirinajst let," je povedala Marica Albrehtova, ki na žirovski šoli uči že več kot osemnajst let: "Čutila sem se dolžna, da najmlajšim povemo, odkod izvirajo korenine čipkarske šole pri nas. Otroci so bili za pripravo prireditve, srečanja klekljarskih generacij na Žirovskem, zelo navdušeni. Seznaniti smo jih s tradicijo kle-kljanja, predstavili smo jim običaje ob klekljanju, ki je včasih močno povezovalo družin- ce pozabljene, mi pa se trudimo, da bi to doto zapustili mladim." Na sobotni prireditvi je nastopalo vseh sto učencev kle-kljarske šole, ki so med uprizoritvijo čipkarskih običajev zapeli tudi pesem Julke Fortune "Le klekljaj, dekle klekljaj". Učenci turističnega podmladka so pripravili skeč o starem načinu klekljanja in prodaji čipk, na sto lipovih listov pa so mlade čipkarice napisale svoje želje in jih obesile na božično drevo. "V ponos in čast nam je, da imamo še mlade ljudi, ki so se resno zavzeli za klekljanje. Rabimo pa predvsem dobre vzgo- Srečanje in razstavo je obiskalo precej domačinov in nekdanjih učencev čipkarske šole. Kaj bi bilo, če bi bila nesreča? Bojni strupi na Jesenicah Jesenice, 3. januarja - Zvezni sanitarni inšpektor nI dovolil prevoza strupov preko Jugoslavije, zato so ostali v skladiščih na Jesenicah. Strupi prve skupine, ki se lahko uporabijo za izdelavo bojnih strupov. Na minuli seji vseh treh zborov skupščine občine Jesenice poslanec Anton Miklič ni bil zadovoljen z odgovorom na vprašanje, zakaj se v skladiščih Interevrope na Jesenicah zadržuje kar 400 ton nevarnih snovi. Menil je, da se to ne bi smelo zgoditi, kajti varnost občanov je ogrožena in bi zato morali nujno nekaj ukreniti. V jeseniški občini se prevozi iranskih tovornjakov opravljajo že tri leta. V teh letih so prevažali predvsem mleko v prahu in druge prehrambene artikle, v zadnjem času, predvsem pa oktobra pa se je Iran z nemško firmo Bayer Dormagen dogovoril za nabavo in tranzit večjih količin anzifos metila. Spedicijska posla pa naj bi zanj opravila Interevropa, ki si je pridobila vsa potrebna dovoljenja. To blago je v Jugoslavijo prihajalo z vagoni in kamioni, pošiljke so bile ustrezno označene na kamionih in vagonih. Dodali so tudi navodilo v treh jezikih, kako je treba ravnati v primeru nezgode. Vendar pa so bili v Interevropi mnenja, da kamioni niso ustrezno označeni in zato tranzita niso dovolili. Ko so se sestali pristojni inšpektorji, so končno kamione ustrezno opremili in je bil tranzit spet dovoljen. Ob koncu novembra pa seje na Interevropi oglasil Zvezni sanitarni inšpektor, z odločbo zveznega sekretariata za delo, zdravstvo, vojaška vprašanja in socialno politiko o prepovedi prevoza pesticidov. Obrazložitev je bila, da gre za strupe prve skupine, ki se lahko uporabljajo za izdelavo bojnih strupov in ki lahko v primeru nesreče hudo ogrozijo okolico. Prepoved je veljala do konca lanskega leta. V skladiščih Interevrope se je tako nahajalo - in se verjetno še nahaja - 400 ton strupa. • D. Sedej jiteljice in mentorice, ki bi poskrbele za širjenje te tradicije. Tako sem ministru Venclju že povedala, da je klekljarstvu potrebno posvetiti več pozornosti. Menda je tudi ta predmet že našel prostor v šolskih programih," je povedala Julka Fortu-na, ena najbolj znanih čipkarskih učiteljic pri nas. Sicer pa je med mladimi na* žirovski šoli veliko zanimanje za klekljanje. Šolo klekljanja obiskuje sto učenk, šestinosem-deset pa jih čaka, da bodo prišle na vrsto. "Pred dvema letoma sem že imela pomočnico, vendar zaradi neplačevanja Domeksporta, smo to učiteljico za klekljanje izgubili in spet uči matematiko. Jaz pa sem ostala sama in bojim se, kaj bo čez dve, tri leta, ko grem v pokoj. Kaj pa bo potem, tudi meni ni vseeno. Kajti zanimanje je veliko in prav je, da se klekljanje ohrani in razvija naprej," razmišlja Marica Albrehtova. • V. Stanovnik O ogrevanju naselja Pod Plevno tudi izvršni svet Veljajo toplotne črpalke Škofja Loka, 3. januarja -Okroglo dvajset stanovalcev iz novega naselja Pod Plevno je s problematiko ogrevanja s toplotnimi črpalkami oziroma z odstopanji številnih sosedov od tega zapovedanega načina seznanilo občinski izvršni svet. Ta sistem je namreč za vsakega graditelja obvezen in opravičuje tudi veliko gostoto hiš v naselju. Po treh letih delovanja sistema dvajsetero uporabnikov ostaja tako rekoč na cedilu. Voda iz Čistilne naprave, ki prek skupnega črpališča v naselju priteka do hišnih toplotnih črpalk, je namreč preslabo očiščena, tako da uničuje čr- Ealke in onemogoča popoln iz-oristek. Voda je prehladna, ima prenizek pritisk, neurejen je tudi obratovalni čas skupnega črpališča, stroški padejo le na dvajset uporabnikov, medtem ko drugi kurijo s trdimi gorivi in s tem onesnažujejo zrak. Izvršni svet je zadolžil sekretariat za družbeni razvoj, da pravno prouči, ali je mogoče prisiliti nedisciplinirane graditelje v naselju Pod Plevno, da spoštujejo veljavni dokument o ogrevanju s toplotnimi črpalkami, ki so ga podpisali. Sekretariat tudi ne bo izdajal uporabnih dovoljenj graditeljem, ki ne bodo priključeni na ta sistem ogrevanja. Stanovanjska zadruga Sora je dobila nalogo, da se poveže s projektanti in preveri tehnično izvedbo ogrevanja; če se bo pokazalo, da projektantskih napak ni, je izključna skrb zadruge, da zagotovi nemoteno delovanje tega ekološko čistega ogrevanja. • H. Jelovčan Škofja Loka, 3. januarja - Lanskega junija je bivši lastnik zemljišča ob Dašnici, kjer je po zazidalnem načrtu predvidena gradnja vrtca, prosil, da bi na teh površinah, za katere od občine še ni sprejel odškodnine, smel graditi hotel. Hotel je z zazidalnim načrtom sicer zarisan med bazenom in blagovnico v Železnikih. PARK HOTEL Vse, ki ste na Silvestrovo delali, vabimo na tradicionalno GOSTINSKO SILVESTROVANJE 7. januarja ob 20. uri v plesno dvorano KAZINA in TAVERNO. Za ples bo igral ansambel ROLET, zabaval pa vas bo MOPED SHOVV s Francem Koširjem in ostalimi gosti, s PRVO JAVNO INVENTURO AKTUALNIH DOGODKOV DESETLETJA. Vstopnice bomo žrebali - čakajo vas bogate nagrade! Informacije in rezervacije po telefonu 0&4/77-945 Zavod za družbeni razvoj Škofja Loka je za občinski izvršni svet izdelal primerjalno analizo možnih lokacij vrtca in hotela v Železnikih. Če na kratko povzamemo zaključke, je po normativih za gradnjo najboljša lokacija tako za vrtec kot za hotel (v primeru, da bi ne bil namenjen le prehodnim gostom) ob Dašnici, v sklopu športnega parka. Možna lokacija za hotel bi bila tudi na Je- senovcu ali v Selcih na mestu sedanjih Alplesovih skladišč, vendar se z njima potencialni investitor ne strinja. Tudi za vrtec obstaja druga, žal, slabša možnost, in sicer na prostoru ob osnovni šoli v Železnikih, vendar bi tu ob upoštevanju veljavnih normativov lahko zgradili vrtec le za približno sto otrok, medtem ko bi glede na prognozo porasta prebivalstva v Železnikih do leta 2000 rabili vrtec za okrog dvesto otrok. Razen tega bi za to varianto morali pridobiti še zemljišča od sedanjih lastnikov, opraviti geološke raziskave terena, dobiti poročilo Zavoda za raziskavo materiala, idejne zasnove, nakar bi morali novo lokacijo opredeliti v planskih in izvedbenih aktih, kar pomeni ponovno usklajevanje v kraju. Delavci Zavoda za družbeni razvoj niso mogli postreči izvršnemu svetu s takim strokovnim predlogom, da bi se lahko nedvoumno odločal. Izvršni svet je iz sklada stavbnih zemljišč namenil 120.000 dinarjev za preverko možnosti gradnje vrtca ob šoli oziroma sedanjem vrtcu, od potencialnega graditelja hotela pa zahteval program gradnje z dinamiko aktivnosti, da si bo olajšal odločitev. • H. Jelovčan 'Garje" od izpadajoče kamene volne Poiajnarjevo stanovanje bodo popravili Škofja Loka, 20. decembra - V začetku meseca smo v Gorenjskem glasu pisali o petčlanski Polajnarjev! družini v solidarnostnem podstrešnem stanovanju na Mestnem trgu 30 v Škofji Loki. Zaradi slabo zaščitene kamene volne pod opažem stropov in mansarde se jim, zlasti še trem otrokom, pojavljajo na koži gnojni in srbeči alergijski izpuščaji. Stanislav Polajnar je zavrnil, da bi delavci Obrtnika pozimi odpravljali napake in zahteval od komisije za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu drugo stanovanje. V občini za težave družine niso ostali gluhi. Žal Polajnarjev!m trisobnega stanovanja v Podlubniku ne morejo ponuditi, ker ga preprosto nimajo. V občinski strokovni službi so (danes) poslali strokovnjake, da si stanovanje na Mestnem trgu 30 natančno ogledajo, ugotovijo, kaj je narobe po izvajalski plati in napake v primernem času odpravijo. Če jim seveda Stanislav Polajnar ne bo (spet) zaprl vrat. Ali je nadležna kožna alergija resnično posledica izpadajoče kamene volne, naj bi povedal specialist dermatolog iz kranjskega zdravstvenega doma, kamor je Stanislav Polajnar nameraval peljati otroke na pregled. Dr. Nataša Ažbe-Go- lob je dejala, da je 13. decembra, ko naj bi otroci po očetovih besedah prišli na pregled, ni bilo v službi in da njihovih kartotek nima. O tem, ali je mogoča alergija na kameno volno ali pa gre za kaj drugega, ne more soditi, dokler jih ne vidi. Nad to možnostjo pa so začudeni v škofjeloškem Termu, kjer izdelujejo kameno volno. Inž. Jože Kunaver je dejal, da si je ogledal Poiajnarjevo stanovanje. Na mestu, ki ga je pokazal Stanislav Polajnar, res manjka polietilenska folija, ki sicer preprečuje prodiranje delcev tervola v prostor in hkrati ščiti volno pred vlago in toplotnimi izgubami skozi špranje. V Termu so pripravljeni strokovno pomagati pri pravilnem izoliranju stanovanja. »Termo-rervol je eden najkvalitetnejših materialov za toplotno, zvočno in protipožarno zaščito podstrešnih stanovanj,« pravi inž. Jože Kunaver. »Izmed sedemnajstih najbolj znanih toplotnih izolacijskih materialov je prav na vrhu lestvice, samo za šest tisočink enot slabši od najboljšega. Odlično vsrkava zvok in prenese temperature do 750 stopinj Celzija. Pravilno izvedeno izoliranje na Mestnem trgu 30 bi omogočilo, kljub podstrešnemu prostoru, zdravo, gospodarno In prijetno bivanje. Poraba toplotne energije bi se zmanjšala do 45 odstotkov, ob pravilno prezračevanl strehi bi moralo biti poleti prijetno hladno, hrup s ceste bi se moral zmanjšati za 43 do 49 decibelov, ostrešje bi bilo varno pred požarom.« Inž. Kunaver je še dejal, da njihovi delavci zaradi stika s kameno volno nimajo kožnih alergij. • H. Jelovčan GORENJSKA NOČNA KRONIKA Pijana noč Prometni policisti so v nočni akciji na gorenjskih cestah, kije trajala od 20. ure 28. decembra do dveh naslednje jutro zalotili 36 močno okajenih voznikov. Rekorder med njimi je imel v krvi celih 4,2 promile alkohola. Trinajst voznikov, ki so bili v podobnem stanju, je preizkus odklonilo. Torej so policisti, ki so bili glede na praznično razpoloženje dokaj tolerantni (95 voznikov so samo opozorili), dobili za volanom skupaj 49 pijanih voznikov. 43 voznikom so vzeli vozniška dovoljenja, 53 pa prepovedali nadaljevati vožnjo. Sicer pa je bilo med novoletnimi prazniki na gorenjskih cestah dokaj mirno. Hujših nesreč ni bilo, omenimo le tri lažje, ki so jih povzročili pijani vozniki. V Kranju je eden trčil v vozilo avto-Šo-le, na Jesenicah je drug na prehodu za pešce zadel pešca, nato pa je na kraj nezgode pridrvel še tretji pijani voznik in podrl, kar mu je bilo "napoti". Padel z lestve V sredo, 2. januarja, dopoldne sta oče in sin, oba Jerneja Polajnar, iz Kokre obiagovala sadno drevje v domačem sadovnjaku. Sin je na lestvi žagal vejo, ki je padla na lestev, zaradi česar je sam kakšnih deset metrov na tla. Huje ranjenega so odpeljali v ljubljanski UKC. Pretep v novoletnem jutru Ob štirih zjutraj na novega leta dan se je v novem naselju Tr-novlje v Cerkljah steplo okrog petnajst ljudi, razdeljenih v dve nasprotni skupini. Opazovalci so poklicali policiste, ki so razgrete-že pomirili. Prijavili jih bodo tudi sodniku za prekrške. Krogla v otroški sobi Po novoletnem veseljačenju je bilo po Kranju razbitih več ste- Z nožem v sestrinem stanovanju Posebej razburljivo pa je bilo I. januarja zvečer v pritličnem stanovanju na Janeza Puharja v Kranju. Stanovalko so obiskali sorodniki iz Bosne. Veselo vzdušje je pretrgal njen brat, doma iz Ključa, ki je začel razgrajati in druščini grozil z nožem. Razumljivo, da je v stanovanju ostal sam in da so ogroženi poklicali policijo. Možak z nožema v rokah je celo uro razbijal po sestrinem stanovanju, nakar sta ga izkušenejša policista - ob zbadljivkah številnih gledalcev - vendarle obvladala. Na policiji bodo proti njemu napisali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Rahel ukor pa vsekakor zasluži tudi občinstvo. • H. Jelovčan kel izložb, zlasti zanimiv pa je primer iz Vodopivčeve ulice, kjer so stanovalci v otroški sobi našli izstreljeno zrno iz pištole. Očitno je nekdo v sosedstvu s pištolo nazdravljal novemu letu. V zrak izstreljeno zrno se je od nekod (najbrž od strehe) odbila, predrla šipo stanovanjske hiše in ob zavesi padla na tla. Kraje, samomora, plaz... Pred novoletnimi prazniki je marsikateri zmikavt izkoristil gnečo v prenapolnjenih trgovinah. Pri Arvaju v Kranju je neznanec ukradel bronasti kipec, vreden okrog deset tisočakov, v kranjskogorskem Razorju so izginili štirje pari smuči, v Šorlije-vem naselju je bilo vlomljeno v osebni avto, med obiskom dedka Mraza na Trgu revolucije v Kranju je rokohitrec žensko olajšal za denarnico, v kateri je imela 300 din, 100 mark in enajst srečk loterije 3x3. Med prazniki je nepričakovano kosila tudi smrt. Kap je zadela vratarja v kranjskem Gradbincu in smučarja na kranjskogorskem smučišču, dva mlada človeka sta storila samomor. Na Bledu je požar izbruhnil v kozolcu s senom in vozom, v Davčije plaz podrl gospodarsko poslopje Staneta Bička. V hotele brez orožja? Jesenice, 3. januarja - V jeseniški skupščini je dal poslanec Mijo Dasovič pobudo, naj miličniki Postaje milice Kranjska Gora pri obiskih v hotelih v Kranjski Gori ne bi nosili orožja. Menil je, da je to nepravilno in odbijajoče za hotelske goste. Iz Uprave za notranje zadeve Kranj, inšpektorata milice pa so odgovorili, da poslanski pobudi ni mogoče ugoditi. Delavci milice opravljajo svoje naloge v skladu z določbami Zakona o notranjih zadevah in so pri tem oblečeni in oboroženi tako, kot določa ustrezna uredba. Pri opravljanju uradnih dolžnosti in nalog pa miličniki kontaktirajo samo z osebjem hotelov, ne pa tudi z gosti. Izkušnje pri nas in tudi v tujini kažejo, da navzočnost miličnikov - policistov v ničemer ne moti gostov, celo nasprotno: večina poštenih ljudi se prav zaradi tega počuti bolj varno. • D. S.