Poštuina plačana m gotovini LETO LX V Ljubljani, v sredo 1. junija 19?2 Št ev. 12*5 a Cena 1 Din Naročnine mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi u!.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 COVENEC Cek. račun: LJubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo Str. 7563, Zagreb št v. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika Usoden korak Demisija državnega kanclerja Briininga, ki jo je izsilil generalfeldmaršal Hindenburg. ie vsekakor dogodek usodnega pomena ne samo za Nemčijo, ampak za vso Evropo. Čeprav jc p0 volitvah v pruski deželni zbor postal notranjepolitični položaj v Nemčiji težak, ker so demokratične stranke xve.imar.ske ustave zaradi narastka ekstremistov na desni in na levi potisnjene v defenzivo, demisija Briininga ne pomeni pravega izhoda iz položaja, kakor ga zahteva zdrava pamet, posebno pa ozir na mednarodna vprašanja, ki prav v sedanjem trenutku čakajo rešitve. V duhu ustave bi BrUning mogel ali moral pasti samo v »reichslagu«, ko bi stopil s svojo vlado predenj, da zableva zaupnico. To pa se ni zgodilo, ampak je' izrekel Briiningu nezaupnico predsednik republike, ko je kancler spričo intrig generalske kamarile proli centrumu Hindenburga postavil pred vprašanje, da-li hoče še nadalje pustiti kanclerju in njegovi, eventualno rekonstruirani vladi vodstvo državnih poslov po dosedanjem političnem pravcu, ali pa si izbrali novo vlado po svoji lastni presoji. Predsednik republike, ki je bil od svoje okolice že' davno na lo prepariran, se je odločilna slednje in s tem storil korak, kojega dale-kosežnih posledic se stari general mogoče sam ne zaveda — ali pa je eden največjih optimistov, kar jih pozna zgodovina. Zakaj padec Briininga znači globoko zarezo v dosedanji razvoj povojne Nemčije, odločitev Hindenburga pomeni nevarnost, da se prelomi trinajstletno politično življenje Nemčije v duhu vveiinarške demokratične ustave in da se antagonizem med demokratskimi elementi na eni ter elementi reakcije na drugi strani poglobi do nepremostljivega nasprotstva. Zakaj edino centrumaš Briining, ki ie imel za seboj brezpogojno podporo notranje najbolj solidne nemške stranke, ki je niso omajale nobene volitve, je bil najtrdnejše jamstvo, da Nemčija prebrodi sedanjo svojo hudo politično in gospodarsko krizo, iz katere bi po njegovih smernicah brez dvoma izšla ne samo zdrava, ampak notranje in mednarodno okrepljena. Briining. mož kmetske vztrajnosti, asketične čis'osti in hladne stvarnosti ni užival samo zaupanja rrlokupne nemške demokracije od največjega meščanskega svo-bodomisleca do najbolj doktrinarnega marksista, ampak je bil tudi edini sposoben, da se toliko časa uspešno upira navalu fašistične reakcije, dokler ne bi bil Hitlerjevih nacionalistov prisilil do trez-nejšega gledanja političnih problemov ter jih tako usposobil za pametno sodelovanje pri odgovornem vodstvu državnih poslov. Hindenburg je storil veliko — upajmo, da ne nepopravljivo napako — da ie najboljšega nemškega kanclerja za Bismarkom žrtvoval nejasnim namenom generalske kamarile pod vodstvom Schleicherja, ki hoče spraviti na državno krmilo Hitlerja ali pa misli — kakor mnogi domnevajo — Hitlerja samo izrabiti v to. da ustanovi diktaturo »Reichswehra« pod svojim vodstvom. Naj bo tako ali tako. generalfeldmaršal Hindenburg se je pustil zapeljati v eksperiment, ki Nemčijo lahko veliko slane, jo lahko vrže v kaos državljanske vojne in jo tik pred lausannsko konferenco, na kateri bi bil Briining gotovo zelo uspešno zastopal interese svoje domovine pred spravljivo in na znatne koncesije pripravljeno Her-riotovo vlado, izroča popolni negotovosti in slepemu slučaju. Pravi vzrok, da se je moral mirni, trezni in ncomajliivo odločni kancler, ki so ga odlikovale tradicionalne visoke moralne in politične kvalitete katoliškega centra, umaknili, je globoka antipatija pruskega protestantskega nacionalizma do katoliško orientiranega državnika, ki je združeval okoli sebe vse one, kateri antidemokracije, krvavih političnih metod in fašističnega reakcionarnega de-magoštva ne smatrajo kot državljanske čednosti, ampak kot pogubne, negativne in razrušujoče faktorje političnega življenja naroda in države. Povod za slrmoglavljenje Briininga so pa reakcionarci našli v njegovih nameravanih novih zasilnih na-redbah. Zaradi rapidno propadajočega nemškega gospodarstva, zlasti pa zaradi naraščajoče brezposelnosti in padanja socialnega zavarovanja je kancler nameraval v korist delavstva in kmetov izvesti širokopotezno agrarno reformo, in sicer naj bi se razlastilo tri milijone juter veleposestniške zemlje v vzhodni Prusiji v namene kolonizacije. Ta načrt je izrabila reakcija, da je nahujskala proti Briiningu vzhodnopruske agrarce, ki imajo velik vpliv na svojega sodeželana, predsednika republike. Veleagrarci so skupaj z generali in s težko industrijo, kateri se je kancler zameril, ker se je vztrajno upiral demontaži socialne zakonodaje, kanclerjevo pozicijo res izpodkopali. Ali je Hitler s svojimi fašističnimi bataljoni v tej igri glavni akter ali pa samo lutka v rokah Brtinin-govih sovražnikov, ki sedijo v upravnih svetih velebank in v kabinetu vojnega ministra, to se bo kmalu pokazalo. Nn vsak način je ta igra skrajno nevarna. Kaj namerava Hindenburg sedaj, oziroma na katero pot ga bodo tirale osebe in dogodki? Optimisti — Bog daj, da bi imeli pravi — menijo, da bo slari general postopal pri sestavi nove vlade strogo ustavno. Toda izsiljenje Rriiuingove demisije že samo na sebi lako malo odgovarja duhu ustave, da ]cM Iroba na nadaljnji »ustavni« razvoj sedanje nemške krtač gledati jako skeptično. Vrhtega je centrum po takem postopanju s svojim kanclerjem lako zelo briskiran, da je zelo malo verjetno, da bi bolel podpirali novo vlado. Urez eentruma pa noben nemški kancler ne dobi večine. Nn drugi strani pa niti podpora eentruma ne bi mogla nove vlade obvarovali nezaupnice; da, eelo eventualno sodelovanje cenlra in Hitlerjevcev — ki je pa spričo sedaj nastalih razmer sploh Romunska vlada odstopila Jorga ie vrgla gospodarska kriza — Titulescu poklican domov Profesor Jorga Bukarcšt, 31. maja. tg. Po kronskem svetu, v katerem je kralj Karel izjavil, da mora od svojega kabineta zahtevati, da bo znal skrbeli za izplačilo mesečnih prejemkov uradnikov in vojakov, je ministrski predsednik Jorga zahteval privatno avdi-jenco, v kateri je, ne da bi se bil prej posvetoval s svojimi ministrskimi tovariši, izročil kralju de-inisijo vsega kabineta z utemeljitvijo, da se ne more opirati na veliko stranko in da se tudi ne čuti sposobnega, premagali velike obstoječe lež-koče. Kralj je demisijo sprejel. Časnikarjem je potem izjavil Jorga, da ne more prevzeti odgovornosti za to, da bi se uradnikom še nadalje ne plačevali mesečni prejemki in da tudi ne more dobiti nobenega posojila za Romunijo. Pristavil je: »Do-.bili boste vlado Titulescu, morda se bo drugim posrečilo dobiti posojilo.< Nato Jorga niti ni več vstopil v svoj uradni avtomobil, ki ga je pustil na dvorišču kr..ljeve palače, temveč je odšel domov peš. Kralj je brzojavil londonskemu poslaniku Titulescu, ki se nahaja v Švici, mu sporočil odstop Jorge in ga prosil, naj se lakoj vrne v Bukarešt. Nova politična orientacija ? Belgrad, 31. maja ž. Iz Bukarešte poročajo nocoj, da se je danes dopoldne sestal ministrski svet k izredni seji, ki je trajala par ar in ministri so se posvetovali o ponovni ponudbi nemške vlade, da se pogodba o preferenrijalnih ugodnostih, ki je bila sklenjena lansko leto med Romunijo in Nemčijo, a na pritisk zapadnih velesil na Romunijo, kakor tudi odpornega stališča Argentine in Kanade, ni mogla do sedaj stopiti v veljavo, takoj uveljavi, ker so imenovane te/koče odstranjene. Ministrski svet ni mogel priti do enotnega stališča, akoravno je večina ministrov bila za to, da se nemška ponudba sprejme, ker prinaša dejansko pomor romunskemu gospodarstvu. Nekateri ministri so naglašali, da bi stopanje v veljavo te, pogodbe baš v sedanjem treuotku sicer nekoliko olajšalo gospodarsko stanje, toda hi na drugi strani zadelo na zelo hladen sprejem od strani onih držav, ki sn do sedaj veljale za iskrene prijateljice in zaščitniee Romunije. Preferenčna pogodba med Romunijo in Nemčijo s stališča mednarodne politike ne pomeni nič druzega, kakor popolnoma nor kurz romunske zunanje politike in porušitev vseh mostov med Romunijo iu med njenimi dosedanjimi zaščitniki na evropskem zapadu, ali z drugo besedo, končna zmaga nemškega vpliva v Romuniji uud dosedanjim vplivom francoske politike. Iz krogov romunskega zunanjega ministrstva prihajajo tudi vesti, da so nekateri ministri naglasih, da hi se Evropa nikakor nc smela začu- Titulesru diti, ako hi Romunija v zunanji politiki šla iskat novih smernic, ker po definitiviii odklonitvi romunske prošnje za posojila v Franciji, Romuniji tudi nobena druga pot ne preostaja. Ministrski svet se bo sestal ........... da c tem vprašanju pride do definitivnoga sklepa. Po ministrski seji jc francoski poslanik 1'uaiiv »opet obiskal finančnega ministra \rgetoiauna, pri katerem je ostal zelo dolgo ča-a. O vsebini razgovora se ne ve ničesar, toda vsa znamenja kažejo, da sta se oba državnika razgovarjala o političnih posledicah, katere zna izzvati odklonilno stalisčc francoske vlade napram romunski prošnji za posojilo. Zdi se, tla jc borba med francoskim in med nemškim vpli vom v vzhodnem delu Evrope stopila v odločilno fazo in da sc bo pokazala v najkrajšem času tudi že na drugih področjih evropskega vzhoda. Strašno neurje v Slavoniji Toča ubila več ljudi — Vsi nasadi uničeni Belgrad, 31. maja. 1. Iz Slavonije prihajajo čim dalje hujša poročila o strašni škodi, katero je prizadejalo tem pokrajinam neurje, ki sc je včeraj vsulo na vse Posavje ter obiskalo tudi severni del našega Priinorja. Vsi vinogradi v gornjem delu jadranske obale so uničeni in škoda znaša več milijonov Din. Še hujše pa jc bilo neurje, spremljano s riklonom in točo, v Slavoniji, kjer je napravihi j sedaj škode za 45 milijonov I)in, kar je tem! strašnejše, ker je Slavonija komaj prebolela uničujoče povodnji in je morala sedaj žrtvovati še ono, knr niso uničili savski valovi. Iz teh krajev jc do sedaj javljenih sedem smrtnih slučajev vsled poškodb toče, ki jc kakor kamenje udarjala na zemljo tor rušila vse pod seboj. V vasi Bračanci je potolkla na tla 42 hiš in jih razdejala. Lahke si jc predstavljati, kako izgledajo sedaj vinogradi, sadovnjaki in žitna polia po tako strahovitem obisku ledene toče. Od Osijeka do Vukovarja je 81 hiš težko poškodovanih. 39 pa jih je porušenih do le-mclja. Notranje ministrstvo je izračunalo, da znaša materijalna škoda samo v valpovškem okraju nad 30 milijonov Din. V tem okraju sta bili ubiti tudi dve osebi, petnajst pa jih je težko ranjenih. Franc, socialisti hočeio v vlado Pariz, 31. maja. Ig. Danes je bila na izrednem zborovanju socialistične stranke skoro soglasno s 3826 proti 154 glasovom in 38 praznim listkom sprejeta resolucija, da se stranka udeleži dela r levičarski meščanski vladi, stavila pa je rolo vrsto pogojev. od katerih se osrm bori s smrtjo. Tudi nino;o živine je poginilo, ker se ni mogla pravočasno rešiti v varna zavetja, ter je bila od toče neusmiljeno pobita na tla. Vinogradi so v vsem okraju popolnoma uničeni za daljšo dobo let, ker ho treba nadomestiti večino trtnih nasadov. V Viikovru in pri Sv. Križu so vinogradi popolnoma opustošenj. V Osijeku je umrlo oil ran po toči pet oseb. med njimi tri odrastle. Fantastni načrti Romunski minister pri papežu Rim, 31. maja. Ig. Sv. oče je danes sprejel v privatni poslovilni avdijenci romunskega ministra Popa in izjavil svoje veselje o tem, da s« je katoliško vprašanje v Romuniji rešilo na način, ki zadovoljuje obe strani in kaže na obeh straneh brezprimerno popustljivost. Papež je izročil poslancu Popu odlikovanje velikega križa na Iraku, ki ga je ustanovil papež Pij IX. Zagrebška vremenska napoved: Precej oblačno in spremenljivo, temperaluar zmerna, vreme se bo najbrže zboljšalo, lokalne plohe /. grmenjem. »generala" Gajde G odo je hotel poslati češki kralj Praga, 31. maja. češke oblasti so, ko so razpustile fašistične mladinske organizacije, zaplenile veliko materijala, ki kompromitira celo vrsto uglednih meščanov mesta Pardubice, predvsem pa bivšega generala Gajdo, ki je vodja fašistov. »Češke Slovo« prinaša veliko podrobnosti Tz delovanja tajnega fašističnega sveta, ki je imel svoj sedež v Pardubicah. Gajdo samega so zaprli pri nekem prijatelju na vasi in ga potem po več-urnein zaslišanju zopet izpustili Proti njemu kakor ludi proti mnogim drugim fašističnim kolovodjem se bo uvedla preiskava po zakonu o zaščiti države. Veliko papirjev, ki obremenjujejo Gajdo, so zaplenili pri pardubiškem zdravniku dr. Kučeri. Iz tega materijala izhaja, da je hil Gajda v zvezi z ruskimi belogardisti v Mandžuriji, kateri so ga pozvali, naj se postavi na čelo belogardističnih izključeno — ne bi pomenilo trdne garancije za obstoj nove vlade, zakaj meščanska demokracija bi v takem slučaju gotovo šla skupaj s socialisti, da ne govorimo o komunistih. Ne ostane torej drugega, kakor da dobi nova vlada pooblastilo, 'la parlament razpusti in razpiše nove volitve. Drugi menijo, da bo predsednik republike poveril vlado genernlom »Reichsvvehra«, ki bi neodvisno od parlamenta vladali s pomočjo desnice in ob svojem času sklicali narodno skupščino, ki naj bi temeljito izpremenila ustavo. Čeprav se danes noben demokratičen Evroper ne more desinleresirati na tem, kakšna smer z.a-vlada v notranji politiki te ali one evropske države, vendar v sedanjem momentu, ko stojimo tik pred konferenco v Lousanni, ni poglavitno vprašanje, to, ali bo Nemčija ostala demokratična republika ali ne, ampak lo, ali se bo nemška zunanja politika nadaljevala v pravcu Briininga ali pa bo sledila nacionalno-demagoškim geslom »nemškega Mussolinija . Ni samo naša želja, ampak tudi zaupanje v zdravo pamet večine nemškega naroda, v katero nikakor nismo še obupali, ki nas kljub izredno usodnemu koraku Hindenburga nagiba k mnenju, da katastrofalen prelom zunanjepolitičnih smernic Nemftije, kakor se ga mnogi bojijo, ni lako siguren in neizogiben. Ve- liko bo odvisno tudi od Evrope, če bo znala mirno in hladno počakati nadaljnjega razvoja v Nemčiji, ki je zelo obžalovanja vredno dejstvo, ni pa popolnoma nerazumljiv, ako hitlerjevstvo gledamo pod vidikom čuvstvene reakcije nemške psihe na ne vedno srečno politiko Evrope napram Nemčiji. Če ostane Evropa mirna in če bodo na drugi strani oni nemški faklorji, ki niso Hitlerjevi pravi pristaši, čeprav ga podpirajo, znali lega moža postaviti pred nalogo sodelovanja pri vodstvu države tako, da se je bo moral lotiti s čuvstvom potrebne moralne odgovornosti, potem še ni vse izgubljeno — da, potem bi se iz zla lahko rodilo še dobro za Nemčijo in za Evropo. Evropa se mora samo varovati, da ne bi na usodni dogodek v Berlinu reagirala po diktatu nepremišljenega nagonskega čuvstva, in osebnost ler politična miselnost bodočega voditelja državne politike Francije, g. Ilerri-ola. je močno jamstvo za to, da bo ludi Pariz gledal na izvršeni preobrat v Nemčiji s potrebno stvarno mirnostjo. Na vsak način pa je hudo obžalovati, da je predsednik nemške republike zamenjal dosledni, premišljeni in mirni kurz Brfiningove polHike s kurzom, ki je tako neopredeljen, poln negotovosti in usodnih možnosti, da ga more Evropa sprejeli samo s skrbjo in nezaupanjem. čet v Mandžuriji in naj prevzame vodstvo ruske monarhistične armade v borbi proti Sovjetski Rusiji. Gajda pa se temu pozivu ni odzval, ker ima z. Rusi žalostne izkušnje (oni z njim pa še žalostnejše — op. por.). Nadalje so zaplenili korespondenco Gajde z nekim Schinidtom, ki je eden izmed Hitlerjevih pajdašev. Iz te kores|Kmdence je razvidno, da Gajda ni imel zvez samo z nacioualnosocialistično zvezo čeških Nemcev Volkssport, am|«ik tudi z hitlerjevci v Nemčiji saini. Kakor poroča »Češke Slovo', je tajni fašistični svet nameraval tudi prevrat na Češkoslovaškem, ki naj bi se izvršil lelos na praznik sv. Vaclava. Po ustavnem načrtu eeskili fašistov naj bi (>ajda postal kralj. Fašisti v tem načrtu imenujejo (iajdo .deželnega gospoda Češkoslovaške«, ki hi imenoval in zunanjega ministra in kraljevega komornika okrajnega sodnika v Parduhicali dr. Važnega, za poljedelskega ministra veleposestnika Zvonička, zn ministra notranjih zadev pa pardubiškega arhitektu Mnnirlin. Tn naj hi postal tudi prvi ailjutnnt in dvorni kancler kralja Gajde. Isti list poroča tudi, da so našli med Gajdovo korcnspondetico načrt češkoslovaške poštne znamke, ua kateri jc Gajda naslikan v kraljevskem ornatu. Gajda je preiskovalnemu sodniku izjavil, da mu je ta načrt poslal nek nadaljeval koufereure s parlamentarci iu drugega za drugim sprejel poslanca centralna Kaa-sa in Perlitiusa, tajnega svetnika Hugenherga ia poslanca liVinterfeldta od nemške nacionalne stranke, poslanca ljudske stranke Dingeldavja ter zastopnika gospodarske stranke DrewiSza in Mot-latha. Popoldne je sprejemal zastopnike zmerne desnice. Kolikor se je doznalo sedaj, bo Hovi kabinet desničarska uradniška vlada, ki bo vpoštevala centrum. nemške nacioaalee, narodne socialista in »Iroge manjšo stranke ter skušala rešiti najnujnejše politične naloge, predeu se. bo: odločevalo o tem, da se razpusti nemški državni zbor, razpišejo nove volitve in končno odloči o norem kuriu državne politike. Kar se tiče centrmna, nikakor ne pride vpo-štev pri udeležbi v novi iladi. ker jc slej ko prej označil dr. Briiniuga za svojega zaupnika. Centrum bi bil sicer pripravljen k temu. da ae bi takoj z »stro opozicijo nastopil proli uovemu kabinetu, v državnem »boru pa se bo skoro gotovo vsaj od-egoval glasovanja. Kavno take: so nastale težkoče i Hugenbergom, ker njegova stranka ne zahteva vam« osebnih izpreinemb. temveč tudi temeljito zpremembo sistema. Narodni socialisti pripovedujejo, da je bil razgovor Hitlerja s Hindcnbttrgom ladovoljiv in da Hindenburg ue hi bil proli temu, dati desničarski vladi pooblastilo za razpust državnega zbora. Komentar inozemskih listov Pari«, 31, maja. AA. »Journal« priobčuje članek o lausannski konferenci v zvezi s padcem nem- Pariz, "f. maja. V A. Po vesteh iz Aten je grški minister pravde imel s svojimi višjimi iradniki sestanek, na katerem so razpravljali u ukrepih, ki naj jih izdajo proti delovanju Pangalosa iu njegovih prijateljev. Grški lisli poročajo, da so na tem gesiaaiku sklenili izgnati generala Pangalosa na kakšen grški otok. Atene. 3f. maja. ž. Ljudska stranka Kalda-rlsa je sklenila, da ne bo sodelovala * parlamentu, Včeraj so se pričele širiti vesti o panga-Hsfiinl akciji. Policija je aretirala Več oseb. ilinbtrski predsednik Papanastasiu je izjavil dopisniku agencijo llavas, da ves pokret nima Belgrad. St. maja. 'KK. 7. odlokom ministra 7,a trgovino in industrijo bosla zastopata ministrstvo za trgovino in industrijo na konferenci držav, ki se začne 0. junija t. L, dr- Jnraj 'Eomičič, ravnatelj Zavoda za pospeševanje zunanje^rgovine^in dr. Milan Marinovič, um i v. prof. dz.;,Belgrada.' • V naši delegaciji tbodo Mazen uradnih' 'delegatov še gg. dr. Milan IJimanski, generalni ravnatelj šipada«, Jnženjer Milan Lenarčič,!predsednik gozdno-goepodarskegaf sveta Slovenije^v Ljubljani, m Albert Doje-Maceljski, predsednik Zvezo indu-0b-server« pa se kar vprašuje, ali ho odslej zavladala v Nemčiji prosto vojaška in nacionalistična kasta, kakor jo to bili!, pred vojno. Glede flll sedanji razvoj dogodkov v Nemčiji ai pričakovali, da bi lausannska konferenca prinesla posebnih rezultatov. »Daily Herald« prosto ugotavlja, da je maršal Hindenburg postal diktator Nemčije. Lausannska konferenca ogrožena London. 31. maja. tg. Ko jc došla vest, da. jc tir. Briining odstopil, se je včeraj angleški kabinet med trajanjem seje poslanske zbornice sestal v parlamentu in se posvetoval o tem, kako bo Briinitigov odstop vplival na lor.nilsko konferenco. Sklenilo se jc, da bodo počakali na nadaljni razvoj dogodkov v Berlinu. Vsekakor se smatra že naprej, da lozanska konferenca ne bo imelo uspeha, če hi v Nemčiji prišla do moči narodno-socialistična vlada, in da hi bilo bolje, če bi se lozansfca konferenca odgodila. Listi soglasno obžalujejo odstop dr. Briininga, v katerega so imeli zaupan je. Washington, 31. maja. ž. V službenih kro- mnogo pomena. Atene, 3t. maja. 1. Danes dopoldne so liri e velike demonstracije častnikov pred stanovanjem generala KaacLilisa. Demonstrante je vodil general Pangalos, ki jc z n jimi vred vzklikal proti sedanji vladi iu zahteval, da se mora lako,j proglasiti vojaška diktatura. Vladi Papa-liastasiua se jc posrečilo, da je dopoldne razgrnila voditelje, katere bo napravila odgovorne za v.se nerede. Vlada je nato objavila komunike, du sc čuti zadosti močna, da zutre vsak prevratni poskus, in da naj zato državljani ohranijo mirno kri ter zaupanje vladi, ki ve, kakšne dolžnosti ima. tgih ponovilo naglasa jo. da Združene ameriške držav e ne bodo'.sodelovale na lozanski konferenci, čeprav je hotel Mac Donald pri zadnjem telefonskepi pogovoru s Sliiusononi dušeči, da bi se konferenca pečala tudi z, vsoiiii ostalimi vprašanji, od katerih je odvisna splošna tiiuuičntl in gospodarska obnova sveta. London, 31. maja. ž. Vesl o padcu Briininga je izzvala zelo mučen vlis, zlasti, ker se je to ugodilo pred lausansko konferenco. Evropa jo- s1'-daj pred popolnoma novim položajoni, ki ne bo brez posledic za politiko velesil in za mednarodne odnošaje. Značilno je, da vsa teža sedanjega položaja leži v tem, da je moral nemški državni kancler pasli ne zato, ker ui imel zaupanja v parlamentu, temveč, ker je izgubil vanj zaupanje predsednik države. Socialistični - Daily Herald« smatra dogodke v Nemčiji kot tragičen konec dvanajstletno demokratske uprave. ' Financial Nevvs : piše, da so smatra dr. Briining kot močna osebnost, pod vodstvom katere bi Nemčija gotovo pre-bredla vse ložkoče, z njegovim padcem pa izgine ludi obrambni zid proti radikalizmu na desni in na levi. Vendar pa je list prepričan, da Nemčija na lausauski konferenci no bo izgubila glave. Preiskava radi veleizdaje hitlerjevcev - ustavljena Leipzig, 31. maja. AA. Proti bivšim napadalnim oddelkom liacijonalnosocijalistične stranke je bila nedavno tega uvedena .preiskava zaradi veleizdaje. Obtožbo v tem smislu je zahtevalo prusko notranje ministrstvo na podlagi gradiva, ki ga je tekoin preiskave našlo redarstvo. Vrhovni državni tožilec je sedaj zavrnil obtožbo, češ da gradivo, ki ga je redarstvo zaplenilo, ni zadostno za podobno obtožbo proti bivšim napadalnim oddelkom narodnosocijalistične stranke. O tem sklepu je bila obveščena tudi politična policija na Pruskem. Ta sklep pa ne zadeva prepovedi teh napadalnih oddelkov, ker je razpustit-veni odlok liemšlia državna vlada izdala iz drugega razloga,- iz razloga namreč, da poleg državne brambe ne sme obstajati še posebna zasebna vojska. Inozemski študentje zapuste Dunaj DnnaJ, 31. maja. A A. Pri včerajšnjih izgredih na dunajski univerzi je bilo ranjenih tudi več inozemskih študentov. Nevarnejše je ranjen neki češkoslovaški študent, ki je dobil udarec s palico po glavi in udarec s pestjo v obraz, dalje neki leton-ski študent in še mnogo drugih. Zalo jc klub poljskih študentov sklenil, da bodo po koncu tega semestra poljski študenti brez izjeme vsi zapustili Dunaj in da pojdejo na drugo univerzo, kjer bodo varni pred udarci in napadi. I z istega razloga se sestanejo konec tega tedna tudi klubi drugih inozemskih študentov, v prvi vrsti češkoslovaški študenti in študenti iz Baltskih držav na višji trgovski šoli. Pričakuje se, da bodo tudi oni sprejeli tak sklep, tako da bo večji del inozemskih študentov demonstrativno zapustil Dunaj. Angleški rudarski zakon Stev. 123. ^iiiiiiiniiiniiiiiiiiHiiuiiumiiHiiiiiiimiiiniiiiiiiiuiiuiiiMmiiiiMiiHuiiii'.' 5 /^j/VsIfe Vsak trgovec, obrtnik, I | /\4ag ^fetfSfc gospodar in gospodinja | I (■jSCfik XII. Ljubljanski I I velesejem Zakaj 7 1 | Ker nudi največji pregled vseh potrebščin v I gospodarstvu, orijentacijo cen blaga. 1 | Polovično vožnjo ua železnici, popust na 1 ^ parobrodih. | r 700 razstavljalccv, 40.000 m* razstavišča, 1 | Izdelki celokupne industrije, pohištvo, oficijelna = | razstava, Poljske, republike, lugijenska razstava, i = razstava perutnine in kuncev, tiijsko-prometna i | riiastava, razslava Prijateljev prirode v stano- | = vanju. — Legitimacije po Din 30'- se dobe pri I = vseh večjih denarnih zavodih, žnpnih in občinskih | | uradih, večjih postajah Dravske banovine in bilje- I | tarnali ..Putnika". — Prenočišča preskrbljena. | ^IIIIIHIIIIUIIIIMIUIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIimtlllllHHH^ Akademska omladina v Nemčiji Miinchen, 30. maja Od 1J. do 27. maja fce jc v Berlinu vršil aka-< demsiki tečaj, na katerem so izrazite osebnosti sodobnega nemškega življenja k obstoječim duhovnim problemom zavzele stališče. Zborovanje je pokazalo strašno razrvanost v sodobnem du« kovnem življenju. Kdor ima priliko občevati z akademskimi kropi, ve, kako obupen jo položaj sodobnega iiiteligenta. V njeni gumeni m okrog ajegu. ui ničesar več gotovega in trdnega, kar )ji mu služilo za oporo v življenju. Čuti se pod pritiskom in kakor oropan svojih dragocenih pravic. V Nemčiji imate stotisoče mladih dostudiranili ljudi na cesti, kjer stradajo brez službe, čisto prepuščeni sluča ju. Univerze so postale fabrjko za .brezposelno inteligenco. Izgoiovljenc studijo pomenijo novo stradanje .in nov boj za obstanek, čisto gotovo pa ne nudijo nobene možnosti, da bi si mlad inteligent ustvaril družino. Pri tem nima mladina nobenega pravega upanja, da .sc bodo razmere na bolje obrnile, ln t:i občutek je najstrašnejši. Predavanja niso bila drugega, kakor sli« kanje duhovnih razvalin. Eden prvih gospodarstvenikov in najboljših poznavalcev gospodarskega življenja prof. Sombart je klical: Brezmiscln je brezciljni tehniški napredek« brczmiselni so koncem i in velemesta. Konec ja ekonomskega stoletju in materijalističnega zgodovinskega pojmovanja. Vse to jo treba zavreči. Edgar Jting: s Brez in ise In je parlamenta li« -/.eni, bojevali in umirali smo za nekaj veriž-nikov z vojnim orožjem.« Dr. Fritz Klati: Li« bcralni vzgojni ideal nima nobenega smisla.« Frank Thiess: : Prazna in abotna je vera v gospodarska nebesa na zemlji.« Pater Mfucker. malin: -Brezmiselna jo iluzija brezverstva.« Tako so predavatelji naštevali drug za dni« jrim same nezmiselnosti sodolmega življftlij« ■skega .sistema. Kako naj se mlatlina v ioni :-sisteniu nezmiselnosti« spoznal Toda kljub te« mu so čuti, tla stojimo na prelomu časuv. Nov red prihaja, ki ga bo izvojevala mludina, ki n uda no ponižnostjo veruje v osebnega Bogo. Vedno bolj čutimo: Brez vere v Boga nc morcinu imeti vere v bodočnost naroda in bodočnost domovine. Vera je edina rezerva, ki nam je ostala. Iz vseh predavanj je zvenela ta potreba po močni veri v živega Boga. Zopet se moramo približati božjemu. Prof. Jung nam je to zelo nazorno slikal. .Srednjeveški religiozni teoeen-tl ični človek sc je živo zavedal, da mu jc zemlja. solzna dolina. Računal je s tem dejstvom, vendar pa si- mu jo polagoma posrečilo, tla si jo življenje ipak razmeroma udobno uredil. Ker je veroval v Boga, je bil brez iluzij, iker je bil realist. Moderni človek, ki je šol b kozi šolo pro-.svitljonega liberalizma, pa misli, da si bo zemljo spremenil v nebesa, da bo s pomočjo tehnike v solzno dolino pričaral paradiž.. To je bila največja iluzija človeštva. Posledica je bilo strašno razočaranje, ki odseva iz življenja modernega človeka. Treba se je zopet povrniti nazaj k teo-( cntričiicinu pojmovanju človeka. Tudi profesor Sombart je govoril v leni smislu, ko je navajal evatigeljsko mesto: Kuj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo t tipi.« 1/, vseh govorov je odsevala ista misel: Biti religiozen, toda hiti brez. ko n lesi j c — to spada k duhu preteklega .stoletju. Seveda — kakor jo lepo omenil Muckermanu— isaino s tem, du gledamo v nebo, še ni ničesar storjenega. Napačna jo, čc kdo reče: molite, molite, drugače pa mirno prekriža svoji roki, češ, Bog bo osttki pre-skrbcl. Bog skrbi lo za one, ki so tudi v praktičnem življenju dobre volje in pomagajo iu se bore za lepšo bodočnost. Po katoliškem pojmovanju je treba človeka zopet uvrstiti v stanovsko urejeno družbo, ki nc bo razklana r razrednim duhom, ampak bo tvorila med seboj spopolnjujočo družbo. Vsi predavatelji šo usmerjali svoje misli v to, tla jc treba iskati izhode iz sodobnega socialnega kaosa v stanovsko urejeni družbi. Vse je. zanimalo vprašanje, ki ga jo načel dr. Chalefelcl: Je-li treba, tla sc spremene zunanje razmero, da bo človek boljši, ali pa jo nravstveno poboljšan jo človeka predpogoj zjft zboljšanje zunanjih razmer. Predavatelj je zahteval, naj si vsak pošteno in hrabro izobliku je svoje življenje s pogledom na osebnega Boga. Vsak naj prične s samim seboj, kajti sodobna kriza jo duhovna kriza človeštva. -Seveda jo treba mnogo pogumu. Marsikateremu mlademu človeku, ki |Ni oblikovati, kajli poklicana je, tla sebe in svojo dobo preu-stroji z novim redom. Dr. W. . .., Drobne vesti Varšava, 31. maja. tg. Predsednik poljske republiko jo izdal zasilno uaredbo, s katerim se morajo na Poljskem znižati plače ravnateljev, predsednikov in nadzorstvenih svetnikov 18 družb iu velopodjetij. Varšava, 31. maja. Ig. V Rovnu se je začela velika sodna razprava radi veleizdaje proti 43 Ukrajincem, ki so pripravljali ločitev Volituije od Poljske, Povabljenih je 200 prič. Peklenski stroji iz Madžarske Belgrad. 31. maja. 1. Razburjenje, katerega ,;e povtročfio odkritje štirih peklenskih strojev, od kaiterih sta dva tekom noči eksplodirala, se je poleglo in z zadevo se bavi sedaj sodišče. Vsi tukajšnji liflrfi so z ogorčenjem zavrni!i takšne metode boja, ki spravlja Življenje ;n premoženje državljanov v nevarnost, ter so našli pravilne izraze. da označijo kriminalno početje zločinske sktrpme. ki je odgovorna za te atentate. Opazilo sc je, tla so atentati prebudili javno mnenje tudi v pogledu odnošujev med našo državo in Madjarsko, ki je krrva za vse te zločine, ker je zločincem ne aaino nudila azil, ampak jim dajala tudi potuhe. da so mogli izvesti vse svoje zlobne nakane. Dosedanji rezultati sodnega razi skovan.i,i in tasliievanja popolnoma dokazujejo, tla so ti peklenski stroji prišli iz Madjarske ter da jih je izdelala neka holandska tvrdka. Eksploziv, ki je bil v peMensJvih strojih, je istega sestava kakor oni, ki ga uporabljajo edinole na Madjarskem in so ga oblasti našle ludi pri bombah, ki so bile svoje dni položene v Belgradu in Ze-munu. To je bilo wvožem> t biKtimpešta-nskegn trga obenem /. drugim. To to prve sodne ugotovitve. Sodni in po- Dopolnilni dogovor k trgovinski pogodbi z Italijo BelgTad, 31. maja. AA. Z izmenjavo not med italijanskim zunanjim ministrstvom in poslaništvom kraljevino Jugoslavije v Rimu, dne 28. t. m. jo sklenjeno, da stopi dopolnilni dogovor k pogodbi o trgovini in plovbi med kraljevino Italijo jn linšo kraljevino z dne 14 jutija 1924, pod-oisan v Rimu dne 25. aprila 1932, začasno v veljavo ine 1. junija 1932. Besedilo dopolnilnega dogovora jc objavljeno v . Službenih novtnati« dne 31. maja 1932. (Iz ministrstva an trgovino in industrijo. Mednarodna konferenca za les litični organi delajo noč in dan, da razčistijo ozadje atentatov. Aretiranega Ljttbimkoviča, 31 letnega delavca iz Zetnuna, je policija dolgo izpraševala, toda ničesar ni bilo mogoče iz njega spraviti. Pozvani so bili sodni psihiatri in specialisti za duševne bolezni. ki so ugotovili, tla je jetnik abnormalen. Njegova preteklcost je že sama dokaz za to, kajti v h i Uelgra.jčani, Iti posečajo Zcmun, poznajo tega slaboumneža, ki so ga lahko vedno srečali na obali Save. Ljubinikovič je v svoji mladosti dobil revolversko kroglo v glavo, kalero so mu vzeli šele, ko je bil star 26 let. Operacija ni uspeta, ker se mu je zlila kri v možgane in je njegov um popolnoma zatemncl. Zločinci so sc torej posluževal i pri svojem delu lega ubogega revčka, ki se ničesar ne more spomniti, ki niti ne ve, kako mu je ime, in ki se ne more spomnili ljudi, ki so mu izročili peklenske stroje z nalogom, naj jih raznese po mestu. Nadaljnja preiskava je ugotovila. da je prijeti L.jubtmkovič poleg vsega tega še epileptik. Sodna preiskava bo zatorej ubrala novo pot, Id bo brez dvoma kmalu pokazala, kje so pravi krivci, ki pridejo pred sodišcc za zaščito države, da dajo zadoščenje pravici. rahli tajnik Zveze industrijcev in trgovcev gozdnih proizvodov v Zagrebu. Naša delegacija še sestane 7. juntja t. 1. ob na našem poslaništvu na Dunaju na predkon-ferenco. Mednarodna konferenca za les se začne 0. junija in bo trajala do 1-1. junija t. 1, Velik poraz Kitajcev London, 31. maja, tg. Iz Tokia se poroča, da >o kombinirano japonske in mandžursko čete pod vodstvom japonskega generala Honja v 20-urni bitki pri Harbinu premagale Kitajce, katero je vodil general Ma in ki itnajo 4080 mrtvih. Zverinski umor Trsf. .ai^ja^jpBarasBB^^S^f^i 0 mesecilizguii 1 '•'•posestink Ivan ""Givlic, ki je stanoval pri Luki In Mariji Quaranta. Zadnja dva sla ga takrat prijavila policijskim .oblastem, da jo brez dovoljenja^ pobegni t ».v* Jugoslavijo ter jima je policaja to tudi verjela, ker je čivjiča obsodila na večjo globo in contumaeiam. Te dni pa so našli v neki jami popolnoma razmesarjeno truplo, ki jo bilo Civlioevo, katerega sta Luka in Marija Quaranta oropala in umorila. Glavo sta mu odsekala ter jo vrgla v neko luknjo, truplo pa sla vrgla v neko jamo pri reki Kaši, Morilca s0 ob' lasti izročil« pjdjskcmu sodišču. London, 31. maja. AA. Pred drugim glasovanjem o rudarskem zakonu je vodja trgovinskega ministrstva sir Waller Runciman imel govor, v katerem je izjavil, da silijo sedanje delovne in gospodarske razmere na to, da bo na mestu. 7 in pol urnega delavnika stopil 7 urni delavnik. Ženevsko konvencijo o 7 in pol urnem delavniku jo dozdaj sprejelo 7 držav. Novi angleški j zakon bo zaenkrat ta čas znižal na 7 in četrt ure. Glede mezd so lastniki rudnikov dali zagotovila in jamstva, da bodo ostale v prihodnjih 12 mesecih nespremenjene. Mezde so bodd izplačevale na dosedanji višini. Sploh pa jc vlada sklenila uveljaviti zakon, ki bo za dobo prihodnjih petih let odrejal staluosl bistvenih elementov, ki so merodajui za ceno in s leni tudi za mezde. To bo sredstvo, ki naj omogoči lastnikom premogovnikov, da obdrže dosedanje mezde. Spomin bitke pri Skageraku Berlin, 31. maja. tg. Danes je bil spominski dan na veliko pomorsko bitko v Skageraku. Ta dan po navadi vrši službo častne straže pred palačo predsednika republike nemška mornarica. To priliko so porabili narodni socialisti za izgrede v okolišu predsednikove palače. Zbrali so sc v veliki nmožini in metali na policijo kamenje, tako da je morala policija streljati. Pri tem je bila ranjena v ramo 20 letna deklica, več policistov pa je bilo ranjenih e kamenji. Policija jc prijela 0 narodnih socijalistov. Pariška konferenca finančnikov Pariz, 31. maja. tg. Finančna komisija Zveze narodov za Avstrijo in jugovzhoduc evropsko države -jo danes nadaljevala posvetovanja O avstrijskem vprašanju sc sploh ni govorilo, na današnji seji so referirali o Madjarski iu Grčiji. Do sedaj šo ni videti, kalera tendenca bo prevladovala nn konferenci. Osebne vesti ,, ^Belgrad. 31. maja'. 1. ,V oddelku državnega računovodstva pi;i finančnem ministrstvu je imenovan višji računski inšpektor dravskega finančnega ravnateljstva Franc Lenarčič', ki jc istočasno napredoval v 5. položajno skupino. V resoru ministrstva za gozdove in rudnike je v 7. položajni skupini imenovan za višjega rudarskega pristava ing. Slavko Trobej pri ravnateljstvu državnega rudnika v Velenju. V 8. položajno skupino jo napredoval Ivan Cešmlga, knjigovodja pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani, Za učitelja 5. polo-žajne skupine v radarski šoli v Celju jo imenovan Franc Košutujk. > Pangalos bi rad uvedel vojaško diktaturo Vlada ga bo izgnala