NO. 32
Ameriška Domovi ima

£5X1
AMERICAN IN .SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING. FEBRUARY 15, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LX — VOL. LX'
oster protest in med samo stavbo zagrozil, da bo poslal na ceste komunistično delavstvo, če oblasti ne napravijo takoj reda.
Jugoslovansko časopisje dolži za štiridnevne demonstracije oblasti, ki so te demonstracije brez dvoma “želele in bi jih lahko ob samem začetku prenre-čile.’’
* * *
Slovenci v Združenih državah smo preganljanje rojakov pod Italijo redno obsojali in podpirali njihovo borbo za narodne pravice. Tudi zadnji nastop tržaških italijanskih nestrpnežev etro obsojamo in se pri tem čudimo italijanskim oblastem, da takih izgredov pravočasno ne preprečijo.
Če že v Trs'u ne vedo, da je s ■Gsedi najboljše živeti v miru n prijate.|;stvu, to prav gotovo /edo v Rimu in bj morah trža-ke motilce dobrega sosedstva ned Slovenci in Italijani o pra-rem času prijeti za vrat.
Prolisfaveniks demonstracije v Trstu proti uvedbi dvojezičnosti obojestransko obsojene
V petek 3. februarja je prišlo v Trstu do ostrih protisloven-skih demonstracij, ki so se jih udeleževali največ srednješolci. Demonstracija so organizirali nepopustljivi italijanski prenapeteži, trajale so štiri dni. — Vodniki slovenske manjšine so protestirali v Rimu. Jugoslavija je izgrede ostro obsodila.
Trst, It. — V smislu londonske, ga sporazuma je Italija obvezana uvesti dovjezičnost, to jee dovolili rabo slovenščine kot drugega uradnega jezika na Tržaškem ozemlju. Ob zadnjem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra v Rimu se je italijanska vlada zavezala, da bo sporazum končno le uvedla. Komaj je prišla novica o teij nameri tekom debate v parlamentu v javnost, so začeli t r ž aški italijanski Prenapeteži, največ istrski begunci, pripravljati demonstracijo, ki naj bi pokazale, da je tržaška javnost proti uvedbi dvoje-z] mosti.
' ^ petek so otroci namesto v sole šli na ulice in ceste ter v spremstvu policije kričali proti Slovencem in skušali vdreti v poslovne lokale. Tako so vdrli v nedokončano zgradbo “Slov. ku. turnega doma,” poškodovali slovensko knjigarno v ulici sv.
J rančiška, napadli slovensko šolo v ulico Lazzaretto Vecchio in lazgrajali pred Slovensko banko.
Nolicija so ves čas demonstracij in izgredov ni zganila, ampak je niirno gledala, kako so razni huj-s^aei in. vodniki demonstracij, ja-Vno vršili svoj posel.
Nobena šola ni klicala učen-cev na odgovor zaradi sodelo-Vanja pri demonstracijah in zaradi manjkanja v šoli. Le v nekaterih šolah je bil reden pouk.
Na splošno izgloda, da je bil med oblastmi in vodniki demonstra-cij tihi dogovor.
Slovenske organizacije protestirajo
Slovenska demokratska zveza,
‘1° venska Ikatoliška slkupnost,
' ov- kutturno-gcsipodarska zve-Za’ Skupina neodvisnih Siloven-cev in Slovenska krščanslko-soci-^ na zveza so še v soboto posla-0 v Rim vladi ostro protestno rzojavko in zahtevalo nujne u repe za končanje demonstracij.
Z torek je slovensko dijaštvo f 'rstu izvedlo enodnevno pro-estno stavko da pokaže svoje 2pažanje nad italijanskim na-stopom.
Nalijanske organizacije na Ko. rs tem in v Istri so nastop ita-^Janskihm šovinistov odločno ob-ile na javnih zborovanjih po-c arjajoč, da je škodljiv ne sa-0 odnosom med obema narod-tu°®tima na Tržaškem, ampak 1 odnosom med obema naro-lc,ma in državama.
Javnost nejevoljna
š,n talijanska javnost se na splo-zan 23 de'monstracije ni posebno
ževT313 ,Še man;i se udele-
nn \a- Trezni ljudje so jih resno SOddi- T° Je nekako urad-stonl tudi občinski odbor Trna svoji seji.
,°dia 'komunistične stranke v ' u ^‘dali je poslal v Rim
len. 3avin imenovan za jesSanika ZDA v Parizu
WASHINGTON, D. C. — Predsednik je imenoval za poslanka v Parizu gen. Jamesa M. Javina, ki je 1. 1958 stopil pred-asno v pokoj, ko je zvezna vla-!a odklonila njegove predloge ;a modernizacijo armade.
Gen. Gavin je bil vodja ar-nadnega raziskovalnega in raz-ojnega oddelka in se je zavze-nal za to, da bi armada nada-jevala razvoj raket in poskuse irodora v vesolje, pa pri tem icdkušal pridobiti vlado za mo-lernizacijo armade za male voj-ie v Evropi in Afriki.
Imenovanje generala za posla, lika v Parizu, ko je znano, da De Gaulle za vojake ni posebno lavdušen, je izzvalo precej začudenja.
Novi grobovi
Joseph Tekavčič
Po kratki bolezni je preminul v Euclid Glenville bolnici Joseph Tekavčič (Tech), star 69 let, stanujoč na 882 E. 185 St., kjer je bil 21 let lastnik gostilnice Tech Tavern, prej pa 8 let na St. Clair in E. 222 St. Tukaj zapušča soprogo Rose, roj. O-stanek, doma iz Čateža na Dol sina Josepha in hčer Rose De-Salvo, 7 vnukov, brata Edwarda Novince, sestre Celio Heinz, Mildred Novince in Frances Turek in več drugih sorodnikov. Bil je rojen v Dvoru pri Žužemberku, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bil 55 let. Bil je član Društva Janeza Krstnika št. 71 ABZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob desetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Antonija Truden Umrla je Antonija Truden, roj. Jurca, z 850 E. 232 St., in ne Gruden, kot so nas včeraj napačno obvestili.
Frank Zabak
Včeraj je umrl v Doctor’s bolnišnici 65 let stari Frank Zabak 7731 Union Ave., rojen v Jugoslaviji, od koder je prišel pred 48 leti. Pokojni je bil član Društva Dom št. 25 SDZ. Za-bak’s Bar je pokojni kupil pred 13 leti. Zapustil je ženo Mary, roj. Jernejčič, sinove Edwarda, S t a n 1 e y a, Rudolpha, Raymonda in Roberta, hčeri Victorio'Marsolek in Mšry Hrovat, vnuke in vnukinje, sestro Louise Černe tu, sestri Marijo Verbič in Angelo Heglar pa v Jugoslaviji. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v petek zj. ob 8:30, v cerkev sv. Lovfenca1 nato na Kalvarijo.
Kennedy za sodelovanje z vodniki industrije
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kenendy je na seji odbora Narodne industrijske konference napovedali, da bo v nekaj tednih poslal Kongresu nov davčni načrt, ki naj omogoči hitrejšo modernizacijo tovarn in jim da novega zagona.
Predsednik je poudaril, da je potrebno med zvezno vlado in
Tito zopel potuje
Predsednik FLR Jugoslavije Josip Broz-Tito je včeraj odpotoval na topli jug -v Afriko na uradne obiske.
BEOGRAD ,FLRJ. -x- V zadnjih letih je prišlo že v navado, da se Josip Broz poda v februarju na ipot po svetu. Doslej si je ogledal Egipt, Sirijo, Abesini-jo, Indijo in Indonezijo, letos se je napotil v Afriko. Obiskal bo Gano, Togo, Liberijo, Gvinejo ob Atlantiku ter Tunizijo, Maroko in Združeno arabsko republiko ob Sredozemskem morju.
Obisk v vseh državah z izjemo Arabske združene .republike bo uraden.
Jugoslavija z Afriko ni imela posebnih zvez, ker je bila ta pod oblastjo kolonialnih sil. V zad-ij h dveh letih je postala vsa rekdanja francoska Afrika z izjemo Alžirije svobodna. Komunistični in svobodni svet sc borita za njene simpatije. V tej borbi za “dušo črne Afrike” komunist Josip Broz ne more stati ob strani, posebno ker so mu sicer potovanja po tujih deželah velik osebni užitek in zabavo. Za Jugoslavijo, ki hodi s klo-uikem v roki od države do Jrža-vc iskajoč posojila za kritje primanjkljaja v zunanji trgovini, so takale pota draga in nepotrebna potrata. Narod doma priganjajo k varčevanju in “zategova-r;u pasu,” vodniki sami pa razmetavajo s trudom in znojem /.brana sredstva v svojo zabavo in kratek čas!
Tri milijone in pol ljudi dobiva hrano iz federalnih zalog
WASHINGTON, D. C. — Kako hudo je kriza zagrabila prebivalstvo, ,se vidi potem, da prejema hrano iz federalnih zalog že tri in pol milijona ljudi.
Kot hrana pridejo v poštev: molka, koruzna meka, mleko v prahu, riž, maict in maslo. Sedaj je federalna administracija dodala še svinjino v konservah. suho sočivje in jajca v prahu. Lani je bilo razdeljeno okoli 525 milijonov funtov hrane v vrednosti 60 milijonov dolarjev.
MOSKVA ZAHTEVA ODHOD VOJAŠTVA ZN IZ KONGA
Sovjetska vlada je včeraj v posebni izjavi zahtevala odhod čet Združenih narodov iz Konga tekom enega meseca, takojšen odstop glavnega tajnika ZN Daga Hammarskjoelda, razorožitev kongoških čet gen. Mobutuja in Čombeja ter njuno kaznovanje zaradi smrti Lumumbe, priznanje vlade Gizenge v Stanleyvillu kot edino zakonite vlade Konga. — Združene države so sovjetske zahteve odklonile.
MOSKVA. ZSSR. — Smrt bivšega predsednika kongo-ške vlade Lumumbe je njegove pristaše v Moskvi in drugod po svetu silno razjezila. Sovjetska vlada je zahtevala vče-taj v posebni izjavi kaznovanje krivcev, odstop glavnega tajnika ZN Hammarskjoelda, ki ga do'ži soodgovornosti za smrt Lumumbe, umaknitev čet ZN iz Konga ter priznanje vlade Lumumbovih pristašev v Stanleyvillu kot edine zakonite vlade Konga. Sovjetija zahteva razorožitev čet, ki jim poveljuje gen. Mobutu, in čet katanške vlade. Edina obo-rožena sila v deželi naj bi bile čete vlade v Stanleyvillu, ki ji stoji na čelu v Moskvi izšolani Antoine Gizenga, znan levičar. Predsednik Kennedy je sinoči preko poslanika A. Stevensona povedal, da Amerika ne misli kloniti pred sovjetsko zahtevo, ampak bo odločno podprla Hammarskjoelda in delo Združenih narodov v Kongu.
Sovjetija dolži odgovornosti
za smrt Lumumbe glavnega tajnika ZN Hammarskjoelda, predsednika katanške vlade ši Čombeja in poveljnika kongo-ške domače vojske gen. Mobutuja. Vsi ti naj bi bili orodje v
rokah belgijskih “kolonistov”, nico neposredno posameznim
narodnim gospodarstvom sodelovanje v korist dežele.
Zato v Moskvi seveda odločno zahtevajo, da morajo Kongo- zapustiti takoj tudi vsi Belgijci.
Po umiku Čet Združene arabske republike in Maroka je o-stalo v Kongu še okoli 18,000 vojakov raznih držav. Sovjetska zveza zahteva, da morajo vsi ti vojaki zapustiti Kongo tekom enega meseca in deželo prepustiti v oblast njihovega podpiranca Gizenge, ki so ga priznali za naslednika Lumumbe.
Moskva izrablja položaj
Nikita Hruščev je že lani na zasedanju glavne skupščine ZN zahteval odstop glavnega tajnika ZN Hammarskjoelda in nje-u'ovo nadomestitev s kolegijem treh tajnikov, katerih vsak naj bi zastopal enega izmed taborov, v katere je svet razdeljen. Sovjetski načrt je tedaj spodletel, ker se je zahodni svet postavil odločno v bran in podprl Hammarskjoelda. Sovjetija je
Predlogu o bolniškem zavarovanju grozi hudo nasprotovanje
cloudy
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno. Najvišja temperatu-
ra 46, najnižja 30.
WASHINGTON, D. C. — Zakonski predlog, ki ga je podal Kennedy na Kapitol in ki obravnava bolniško zavarovanje, se v nekaj točkah razlikuje od predloga, ki je propadel v Kongresu na lanskem poletnem zasedanju. Vanj je vključena tudi skrb za otroško zdravje, česar preje niso predvideli. Nanaša se dalje največ na poravnavo stroškov v bolnicah, ne krije torej zdravniških stroškov in stroškov za zdravila, kot to predlaga znani Forandov predlog. Kjer načrt krije stroške, ne krije vseh, nekaj malega mora bolnik prispevati sam. Spuščati se v podrobnosti ne kaže, kajti nihče ne ve, kako ga bo Kongres predelal, ako ga bo sploh. Noben Kennedyev zakonski predlog ni namreč naletel do sedaj tako hitro in na tako ostro opozicijo kot ravno zakon o bolniškem zavarovanju.
Ni nevarno nasprotovanje v
naši javnosti. Nasprotniki bolniškega zavarovanja so ostali taki, kot so bili, njihove vrste niso ne večje ne močnejše. Nevarnost tiči v Kongresu, kar se je pokazalo že kar prvi dan, ko je predlog prišel na Kapitol. Proti njemu so takoj nastopili vsi konservativci iz o-beh strank. Značilno je, da ga predsednik pristojnega odbora, v predstavniškem domu južni demokratski kongresnik Mills sploh ni hotel podpisati 'kot predlog admjriistracije, dasiravno ga ne bi njegov podpis obvezal na ničesar. Bil bi samo znak vljudnosti do Bele hiše in nič več. Proti zakonskemu načrtu so začeli takoj rohneti vsi vidni republikanci z voditeljem republikanskih senatorjev Dirksenom in vodite-teljem republikanskih kongresnikov Halleckom na čelu. Njim so se pridružili konservativni južni demokratje. Boj za in proti zakonu se ne bo torej vršil po partijski liniji, ampak po tem, kam spada vsak posamezni senator in kongresnik ali v liberalno ali v konservativno
skupino. Mnogi bodo sicer zakon odobravali, toda ga ne bodo upali zagovarjati. Iz njihovih vrst bodo prihajali spre-minjevalni predlogi, ki jih bo čisto gotovo toliko, da bi prekucnili ves načrt na glavo, ako bi bili vsi sprejeti, kar se seveda ne bo zgodilo. Vsekako je za zakon dobro, da ga pozdravljajo taki demokratski veljaki, kot sta predsednik predstavniškega doma Sam Rayburn in podpredsednik ZDA L. Johnson.
Zakonski predlog je že računal z odporom konservativcev, zato je nekatere točke, ki jih navajajo kritiki, že vpošte-val. Ker kritiki trdijo, da zakon ne predvideva kritja za vse stroške, predlaga zakonski načrt ne samo povišanje prtepevika za zavarovanje v višini četrt odstotka, ampak tudi povišanje osnove od $4800 na $5,000. Dalje vključuje obširnejše varstvo za otroško zdravje. Vse to ne bo potolažilo nasprotnikov zakona, ki bodo še naprej govorili o “so-cijalizirani medicini,” ki je pa
gotovo ne bo, kajti izbira zdravnikov in bolnic bo zavarovancem dana na prosto voljo.
Nasprotniki zakona bodo najpreje hoteli zavleči obravnavanje v kongresnih odborih, kar jim ne bo težko, kajti predsedniki odborov se vsi nagibajo na konservativno stran in se jim ne bo nič mudilo, dokler ne bodo predvideli končno besedilo zakona. Boj za zakon bo hud; podoben bo o-nemu, ki smo ga videli ob priliki glasovanja v predstavniškem domu o povečanju števila članov odbora za dnevni red v predstavniškem domu. Boj se bo vlekel tja do poletja, ako ne bo predsednik Kennedy vporabil vsega političnega pritiska, kar ga ima na razpolaga, da pospeši delo v odborih.
Druga nevarnost obstoji v tem, da bodo zagovorniki zakona morali sprejeti mnogo kompromisov, samo da pride do zakona. Zato je danes nemogoče reči, kakšno bo končno besedilo zakona.
sedaj ta napad obnovila v upanju, da so izgledi na uspeh bolj-
Hammarskjoeldu so v Moskv, enostavno umaknili priznanje in so sinoči prvič poslali okrož-
delegatom namesto preko glavnega tajnika ZN.
ZDA podpirajo ZN
NEW YORK, N.Y. — Pošla nik Združenih držav pri Združenih narodih Adlai Stevenson je sinoči izjavil časnikarjem, da bodo Združene države glavnega tajnika ZN Daga Hammarskjoelda prav tako odločno podpirale v bodoče, kot so ga v preteklosti. Poudaril je, da smatrajo Združene države navzočnost Združenih narodov v Kongu se daj še za bolj nujno kot preje. V njih vidijo edino sredstvo za pomiritev dežele.
Izjava Stevensona kaže, di vlada ZDA pred sovjetskim pritiskom ne misli popuščati.
Varnostni svet bo zasedal
Za danes je napovedana seja Varnostnega sveta ZN o položaju v Komvu. Prvi bo govori: poslanik ZDA Adlai Stevenson. Pričakujejo ostrega nastopa zastopnika Sovjetske zveze. Ker sta zavzeli Amerika in Sovjetija popolnoma nasprotno stališče, pričakujejo ostrih nastopov in debat.
Velika Britanija in Francija, stalni članici Varnostnega sveta, obsojata sovjetsko stališče in odklanjata sovjetske zahteve. V Londonu so sovjetske zahteve sinoči označili za izkoriščanje smrti Lumumbe, v Parizu pa so nekako z zadovoljstvom ■ pripomnili, da so tak razvoj dogodkov napovedali že v naprej. De Gaulle je menda od vsega začetka odklanjal poseg ZN v Kongo in je predlagal, naj to vprašanje uredijo zahodne sile v medsebojnem sporazumu same.
Demonstracije v znak protesta
V prestolnicah komunističnih držav je prišlo do večjih demonstracij proti Belgijcem. Take demonstracije so bile v Moskvi, v Varšavi, v Budimpešti, prav posebno pa v Beogradu. Tam je razgrajalo pred belgijskim poslaništvom preko 30,000 ljudi. Vdrli so v samo poslopje poslaništva.
Do manjših demonstracij je prišlo tudi v Rimu, Londonu,
Iz Clevelanda in okolice
Pepelnica—
Danes je Pepelnica, začetek 40-danskega posta, priprava na Veliko noč.
Zadušnica—
V soboto ob 7:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Tomsich ob 24. obletnici smrti.
Rokoborba—
Jutri zvečer se bosta zmagovalca Bearcat Wright in Fritz von Erich znova pomerila za prvenstvo z bratoma Keomuka iz Tokia. Začetek tekmovanj, na katerih nastopa tudi vrsta drugih, je ob 3:30.
K molitvi—
Članstvo Društva Naš dom št. 50 SDZ in Podr. št. 47 SŽZ naj pride molit za pok. Rose Ifsich v Ferfoliev pogreb, zavod jutri zvečer ob osmih namesto nocoj, kot je bilo prvotno določeno. Pogreb—
Pogreb pok. Franka Glavicha bo v petek ob 8:15 iz Grdinove-ga pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob devetih,' nato na Kalvarijo. Pokojni je bil tudi član Podr. št. 6 SMZ.
Pogreb pok. Helen Ustar bo jutri zj. ob 9:15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče All Souls.
Sestanek Kennedya in Hrusčeva določen za
april?
WASHINGTON, D. C. — Poslanik L. Thompson je poročal, da hoče Hruščev na vsak način preje osebno spoznati in otipati novega predsednika ZDA, pred-no se bo odločil za mir v Laosu in Kongu.
Kennedy sicer za sestanek ni posebno navdušen, vendar napovedujejo, da se bo s Hruščevim sestal nemara v aprilu v Združenih narodih v New Yorku.
— Povprečni grm kavovca v Gvatemali da na leto funt kave.
Zadnje vesti
BRUXELLES, Bclg. — B-707 jet potniško letalo družbe Sa-bena je na poti iz New Yorka po preletu Atlantika v bližini mesta padlo na tla, pri čemer so bili mrtvi vsi potniki in moštvo, skupno 72 oseb. Pri nesreči je bil mrtev tudi farmar. na katerega pose tvo je letalo padlo.
RIM, It. — Sončni mrk je bil včeraj lepo viden po vsej Evropi od Vel. Britanije do Rusije.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je čestital Hruščevu k uspehu sovjetskih znanstvenikov in tehnikov, ki so poslali raketo proti Veneri.
Kairu, New Delhiju in nekaterih drugih prestolnicah azijskih in afriških držav.
V Kongu mir
LEOPOLDVILLE, Kongo. — V tem mestu in okolici vlada tišina. Javnost radovedno pričakuje razvoja dogodkov. V Ka-tangi nadaljuje vojaštvo čiščenje severozahodnega dela pokrajine, kjer se je pleme Balu-ba uprlo vladi in se priključilo lumumbovcem.
Vladne čete so zavzele več središč in preganjajo uporne domačine. Predsednik Katange Čombe se za proteste pristašev Lumumbe v svetu ne meni dosti.
XMERISKA DOMOVINA, FEBRUARY 15, 1961
R
Ameriška Domovina
-/% /V« E	(%J—»lO/Vt I
«117 St OUir A ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland I, Ohia
National and International Circulation
PubUsbwl daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
PdbUshcr: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA t
Za Zedinjene države:
112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav;
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATESi
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries;
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 month* Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 32
Wed., Feb. 15, 1961
Kennedy in Kongres
Kennedy bi rad pokazal povsod, da hoče biti politično močen predsednik ,akoravno je pri jesenskih volitvah dobil komaj pičlo polovico vseh glasov. V federalni administraciji se bo že uveljavil ,saj je tam gospodar in nima tekmeca; brez kriz pa ne bo šlo. Prve že napovedujejo v bližnji bodočnosti. Uveljavil se bo lahko tudi v tujini, saj tam dolar in ameriško orožje še zmeraj nekaj pomenita. V domači javnosti bo moral gledati, da bo sedanje simpatije, ki jih uživa povsod, spremenil v političen vpliv na politične kroge. Najtrši oreh je postal zanj že sedaj Kongres.
Če trezno presodimo političen položaj na Kapitolu, moramo reči, da se je tam malo spremenilo. Na ključnih pozicijah srečujemo same stare obraze; na svojih mestih so ostali večinoma tudi vsi senatorji in kongresniki. V odbo-i ih je bilo le malo sprememb. So to stari prebrisani politiki, ki se ne dajo lahko zapeljati od gesel, duhovitih domislekov, lepih besedi; tudi takrat ne, ako prihajajo iz Bele hiše.
Kennedya ne presojajo tam samo s strankarskega stališča, morda še bolj po tem, kaj hoče doseči. Fo, kar Kennedy hoče doseči, se ne da vkleniti v strankarski program. Hoče biti ne samo demokratski, ampak še bolj napreden predsednik. Po tem ga sodijo na Kapitolu in ne po strankarski pripadnosti. Kennedyevi somišljeniki se zato zbijajo v vrstah naprednih ali liberalnih kongresnikov in senatorjev, pri čemer moramo vzeti besedi “napreden in liberalen” bolj v socijalnem kot političnem ali svetovnonazor-nem smislu. Kennedyevi nasprotniki so v konservativnih vrstah. V obeh skupinah, napredni ali liberalni in konser-vatvni, so senatorji in kongresniki obeh strank. Skratka: v Kongresu sta dve skupini, liberalna in konservativna, prva podpira Xennedya, druga mu nasprotuje, v obeh so pa demokratje in republikanci.
Ta delitev se je v senatu pokazala prvič takrat, ko je senat glasoval o poslovnem redu, namreč o tisti točki, ki naj omeji pravico do obstrukcije. Konservativci so bili proti omejii'vi, toda videli so, da nimajo večine senata na svoji strani. Zato so južni konservativni demokratje začeli z obstrukcijo, ki je prisilila del liberalnih senatorjev na kompromis s konservativci: predlog o omejitvi pravice do obstrukcije je bil poslan v pristojni odbor, kjer počiva do nadaljnjega.
Za predlog je glasovalo 52 senatorjev, 45 liberalnih senatorjev je bilo proti. Boj za in proti omejitvi pravice do obstrukcije je pa pokazal, da imajo liberalni senatorji večino in da se konservativni morejo boriti proti njim samo z obstrukcijo.
Delitev duhov na liberalce in konservativce je postala jasnejša v predstavniškem domu. Tam se je izklesala na vprašanju, kdo naj gospodari v odboru za dnevni red. Pri glasovanju ,ki bo z debelimi črkami zapisano v naši politični zgodovini, so Kennedyevi pristaši zmagali nad njegovimi nasprotniki z 217 proti 212 glasovi. Številčna zmaga je torej zelo skromna, še manj veselja pa nudi, ako jo razbijemo na njene sestavne dele.
Na Kennedyevi strani je glasovalo 195 demokratov in 22 republikancev. Ako seštejemo vse skupaj, ne dajo niti absolutne večine v predstavniškem domu, ki znaša 219.
Pri tem moramo vpoštevati, da so stali vsi kongresniki, naj so glasovali tako a’i tako, pod izredno močnim pritiskom Kennedyevih prijateljev in njegovih nasprotnikov. Tako močan pritisk se ne da stalno izvajati. Med demokrati in republikanci, ki so glasovali za Kennedya je, kot je že navada nekaj omahljivcev, ki se lahko glasovanja vzdržijo ali pa kar umaknejo iz Washingtona, kadar čutijo, da je dan glasovanja blizu. Prav isto velja seveda tudi za Kennedye-vo opozicijo. V njej je 148 republikancev in 64 južnih demokratov. Tudi tam je nekaj omahljivcev, ki se bodo verjetno s časom udali pritisku sedanje administracije, ki jim lahko postane neznosen.
Kennedy je takoj ugotovil, da je Kongres razklan v dva skoraj enaka dela, da torej nima tam sigurne večine. Ve pa tudi, da je ravno tako tudi dežela razklana v dva skoraj ena ka dela, kot so pokazale jesenske volitve. Ni torej še daleč v tako ugodnem političnem položaju, kot je bil F. D. Roosevelt, ko je prišel v Belo hišo. Kongres mu je takrat v prvih ICC dnevih odobril vse, kar je hotel imeti. Kennedy sc bo mora1 trdo bojevati za vsak svoj zakonski načrt.
Vse to je jasno priznal na svoji drugi tiskovni konferen ci na televiziji. Rekel je, da je dežela politično razklana in da hoče on dati Kongresu možnost, da se svobodno odloči, kaj hoče odobriti od njegovega političnega programa. Ra čunal je pa s takim političnim razvojem že pred glasova .njem v predstavniškem domu. *
Ko sta se namreč v senatu borili med seboj radi pravice do obstrukcije liberalna in konservativna skupina senatorjev, je kar na tihem iskal zveze s konservativci in jih tudi
ustvaril. Obljubil jim je, da se mu z novo zakonodajo o civilnih pravicah ne bo nikamor mudilo, da jim ne bo jemal privilegijev, ki jih imajo pri stopnjah za davčne odpise pri naftnih vrelcih in ki so za južne bogataše zelo donosni, da Jih ne bo preziral pri federalnih investicijah itd. Res je, da so konservativni senatorji glasovali takrat proti njemu, toda niso s tem rekli, da bodo zmeraj njegovi nasprotniki. Ima torej odprto pot, da jih pridobi zase pred vsakim glasovanjem ; v skrajnem slučaju vsaj ne bodo glasovali proti njemu in se vzdržali glasovanja. Po podobni poti bo moral Kennedy hoditi tudi v predstavniškem domu.	z
Olajšan mu bo položaj šele takrat, ko si bo utrdil političen ugled v deželi. Barometer za to bodo nudile volitve v 1. 1962. Takrat se bo videlo, koliko se bodo kandidatje za kongresnike in tretjino senatorjev sklicevali na njegov režim in na zveze z njim; seveda bo še bolj važno, koliko njegovih prijateljev bo izvoljenih. Do takrat bo marsikdaj hodil po trdnjevi politični poti.
| BESEDA IZ NARODA
Slovenska Šoh pri Sv. 311 domovini ie mnogo lepega,
1	novice, povesti, Zdravje m Zen'
VldU	s'ka košarica. ‘Beseda sladka do-
movina, ne prideš več mi iz spo mina!” Bodite mi prisrčno pozdravljeni in Bog z Vami!
Ljudmila Sljukič. * * *
Willowick, Ohio. — Pošiljam Vam naročnino za leto 1961. Povem Vam, da mi list ugaja in da komaj čakam, da ga dobim, četudi sem večinoma v bolnišnici. Rada ga berem, četudi težko in mislim na minule čase, ko sem bila aktivna pri raznih društvih, Vse je minilo in kam si odšla, mladost?
Zelo me veseli, da objavljate sestavke pokojnega urednika Jaka Debevca. Posebno všeč mi je bila njegova kolona “Naša Micka ima tudi besedo.” želim da bi še naprej tako pisali in da bi objavljali kake lepe povesti. Z naj lepšimi pozdravi ostajam Vaša zvesta naročnica
Mary Coprich.
Cleveland, O. — S skrbjo se rojaki na tujem vprašujemo, ali nam. bo uspelo ohraniti v naši mladini naše najdražje: živo vero in trdno slovenstvo. Ko smo šli pred leti kot politični emigranti v svobodni svet, sta nam bili pred očmi vprav ti dve največji naši duhovni vrednoti. Varovati ju še naprej z vso ljubeznijo v sebi, zraven tega pa ju brezpogojno vcepiti tudi v srca svoje mladine, to je bilo naše prvo in glavno vodilo.
Glavni, ki med nami na tujem skrbi za to, da ostane naša mladina zvesta idealom vere in slovenstva, je domači dom, jc domača družina, so naši starši. Silna je ta odgovornost naših družin na tujem! Pa tudi težka je, saj živimo sredi najbolj zmate-rialvziranega sveta. Mnogo je staršev, ki se te dolžnosti resno zavedajo, nekaj pa jih je žal, ki so malomarni.
Pri izvrševanju narodnostne vzgoje pomaga staršem, vsaj v večjih slovenskih naselbinah, slovensko šolstvo. Sicer je kaj skromno; komaj nekaj uric vsako soboto ali pa morda tudi v nedeljo. Nekaj je pa le. Človeku se zdi, kot da je nad tem v tako pičlo odmerjenem času opravljenem delu poseben božji blagoslov.
Slovenski starši v Clevelandu se vsa leta na moč prizadevajo, sami zase po družinah, kot tudi skupno združeni pod okriljem vsakoletnega odbora staršev Slo-vemslkih šol, kako bi ta naš naj-hujši problem prav in dobro rešili. Hvaležni so vsem, ki jim pri tem pomagajo.
V vrsti teh prizadevanj clevelandskih slovenskih staršev ter vseh prijateljev slovenskega šolstva je tudi prihodnja nedeljska prireditev Sloven, šole pri Sv. Vidu. Njen namen je, da se ta večer kot ena velika družina zberemo vsi ter da drug drugemu damo moralne opore v skrbi za najvišje dobro naše mladine. Skupna skrb nas kliče skupaj. Ljubezen do tega, kar nam je naj dražje, nas povezuje.
Odbor staršev otrok Sloven.
šole pri Sv. Vidu.
Zato jaz vsak dan nestrpno Dričakiujem Ameriško domovino in jo z užitkom prečitam. Vsem sotrudnikom želim mnogo zdravja in uspeha pri njihovem delu, listu samem pa mnogo novih naročnikov. Naj lepše pozdravljam vse čitatelje!
William Margan.
* * *
Imperial, Pa. — Prejela sem Vaše obvestilo in Vam pošiljam naročnino za celo leto. Ameriška Domovina se mi je zelo pri-jubila, piše resnično in lepo. Zelo rada čitam sestavke pok. u-rednika Debevca “Če verjamete al’ pa ne” in kako škoda, da ga ni več med nami. Vse lepo pozdravljam in želim, da Vas dobri Bog ohrani še mnogo let. Zbogom!
Marija Pogan.
* * *
Akron, Ohio. — Zahvaljujem se za sporočilp in Vam prilagam naročnino za eno leto. Zelo rad prebiram in čitam ta naš list, v katerem je vedno dosti novic. Zato bom ostal stalni naročnik Ameriške Domovine. Z najlepšimi pozdravi!
Vinko Curk.
* * *
Waukegan, 111. — Tukaj Vam pošiljam naročnino za celo leto in se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje. Brez Ameriške domovine bi mi bilo res dolg čas. Prav lepo pozdravljam vse naročnike, Vam pa želim mnogo uspeha pri Vašem delu.
John Gabrovšek.
De Gaulle se je poslovil od Eisenhowerja
PARIZ, Fr. — De Gaulle je pisal pismo Eisenhowerju ravno 18. januarja, Eisenhower mu je odgovoril 20. januarja. Iz Pariza je šlo poslovilno pismo, iz Washingtona pa zahvala. V Parizu sta bili sedaj obe pismi objavljeni. Vsebina obeh pisem odgovarja danim prilikam. Je pa zanimiva po začetku DeGaullovega pisma.
De Gaulle ga je začel z u-radnim uvodom; Dragi g. predsednik, takoj pa ga nadaljeval z besedami: Moj dragi prijatelj! V pismu obuja spomine na dobo pred 20 leti in filozofira o starosti, čuti se pa med vrsticami: Ti odhajaš, jaz pa ostanem. Eisenhower ni pred 20 leti gotovo mislil na kaj takega.
Stroh Brewerv Company
Johnstown, Pa. — Vaše cenjeno obvestilo glede naročnine sem s hvaležnostjo prejel. Ameriška Domovina je list, ki stoji na temelju pravice in resnice ter zasluži gmotno in moralno podporo vseh Slovencev. Da bi še mnogo let vstrajal na svoji težki poti! To jc, kar Vam iz srca želim ter prilagam denarno nakaznico za naročnino za nadaljne leto. Pozdravljam vse osubje pri listu, vse dopisnike za njihovo požrtvovalno delo in vse naročnike m čitatelje lista ter ostajam Vaš zvesti naročnik
Frank Mole.
* * *
Akron, Ohio. — želim ostati naročnica Vašega cenjenega lista. Danes Vam pošiljam naročnino za celo leto. V Ameri-
Little Falls,	N.	Y.	—	Ker	je
moja naročnina potekla, Vam zapet pošiljam denarno nakazilo za leto 1961. Ameriška Domovina mi je zelo všeč in težko bi bila brez mje, ker rada čitam novice, posebno tiste iz starega kraja.
S spoštovanjem ostajam zvesta naročnica
Mary Gabrovšek.
*	*	*
Lynden, Wash. — Spoštovani Pošiljam Vam celoletno naročnino, katera mi bo kmalu potekla. Ameriško domovino zelo rad čitam in mati tudi. Lepe pozdrave vsem!
Frank Škerjanc.
*	*	*
Chicago, 111.	—	Pošiljam	na-
ročnino, katera mi bo kmalu potekla in nočem, da mi list u-stavite, ker bi ga preveč pogrešal. Z veseljem jo prečitam, posebno dopise iz raznih slovenskih naselbiri po širni Ameriki. Le včasih se sprašujem, kje leži krivda, da ne dobim dva ali tri dni nobene številke, potem pa vse skupaj. Pozdravljam vse Slovence po Ameriki in Kanadi, posebno moje štajerske rojake in želim uspehov polno novo leto 1961. Vaš naročnik
Otmar Tasner.
*	* V
West Allis, Wis. — Cenjeni!
Pošiljam Vam naročnico za leto 1961. Nočem, da bi mi list ustavili tudi za en dan ne, tako nam je drag in ljub. Vse novice 'in dopise preberemo do zadnje vrstice. Ugajajo nam sestavki pokojnega urednika Jaka Debevca Ce verjamete al’ pa ne, da se mora človek od srca nasmejati, ko čita. Vsem iskren pozdrav!
John Jaklich.
*	* *
Rosim, Ont. — S tem se Vam javljam in pošiljam mojo letno naročnino, katera mi poteče meseca februarja, ker ne bi mogel pogrešiti tudi ene same številke. Dovolite, da povem svoje mnenje o Ameriški Domovini. 1)
List je zelo objektiven, nevtralen in ne strankarski, kot so razni drugi listi. 2) Prinaša veliko poučnega čtiva. 3) V kratkem prinaša vse važnejše svetovne novice in novice iz starega
kraja. 4) Priobčuje lepe in po- drobni vejici, pa s krili mahaj učne povesti in romane.	in žvrgoleti moraš zraven!”
M
i l »
The Stroh Brewery Co. je objavila, da je Irving R. Jaffee napredoval za direktorja za posebne dejavnosti. Družbi se je priključil 1. 1952 kot distriktni manager v oddelku za mestno predajo. Pred štirimi leti je bil premeščen v oddelek za odnose z javnostjo.
Na novem položaju bo nadziral delo na konvencijah ki se jih družba udeležuje, pa vodil tudi obiske in druge dejavnosti. Jaffee je bil v drugi svetovni vojni, je rojen Detroitčan in porečen. —--------------o-------
Pa naj poskusi
“Piloti smo ptiče že zdavnaj prekosili,” se je pobahal mlad jadralec.
“Skromen pa ravno nisi,” mu je odgovoril šofer. “Kar poskusi v svojim letalom pristati na
V Trstu so italijanski prena-peteži štiri dni vprizarjali demonstracije proti Slovencem
Štiri dni prvega tedna v mesecu je imela večina srednješolcev italijanskih šol v Trstu nepredvidene počitnice; teh ni določal šolski zakon, ampak so jdj narekovale politične potrebe.
Kot je primorskim rojakom znano ,je fašistični zakon prepovedal uporabo slovenščine pred sodiščem in v uradih sploh. Ta zakon bi morala Italija na temelju Londonskega sporazuma ukiniti in uvesti na Svobodnem tržaškem ozemlju dvojezičnost.
Tekom razgovorov v Rimu ob obisku jugoslovanskega zunanjega ministra lani v decembru je italijanska vlada obljubila, da bo Londonski sporazum končno izvedla. Zunanji minister je v parlamentu izjavil, da bo to izvedla “previdno in stopnje-ma, da ne bi porušila mirnih odnosov med večino in manjšino.”
Komaj je bila ta izjava v Rimu podana, že so se zganili tržaški narodni nestrpneži in organizirali s tihim soglasjem, če ne celo s podporo oblasti demonstracije, ki so pa bile v glavnem omejene na srednješolce. Ti so od 3. do 7. februarja razgrajali po cestah in ulicah, kričali, naj se Slovenci poberejo iz Trsta in skušali vdreti v slovenske ustanove, med drugim v še nedokončano stavbo Kulturnega doma v ulici Petronio in v slovensko solo.
Prve dni je policija demonstrante spremljala, pa nikomur nič storila Ko so v Slovenski banki v ulici FUzi uradniki hoteli legitimirati razgrajača, ki je delal škodo, ga je policija potegnila na ulico in ga izpustila.
Vpričo policije so vodje drhali nemoteno oddajali svoja povelja po radijskem oddajniku.
Sedaj po teh dneh se marsikdo hvaR, da je že v začetku, obsojal to početje, piše slovenski “Katoliški glas,” toda dijaki so brez dvema uživali potuho svojih predstojnikov. Nobeden od njih, ki so izostali, ni bil namreč kaznovan. Res so bili nekateri predstejmiik na svojem mestu.
V tiistih učnih zavodih so dijaki obiskovali pouk.
Da so bili Slovenci zaradi demonstracij skrajno ogorčeni, ni treba posebno poudarjati. Vse slovenske politične organizacije so skupno protestirale pri vladi v Rimu, slovenski visokosoici na tržaški univerzi so demonstracije javno obsodili, slovenski . ^ v ail srednješolci pa so v znak prote-j gafke sta izvedli v torek 7. februarja enodnevno stavko.
Tudi trezni Tržačani italijanskega rodu so bili nejevoljni zaradi protislovenskega nastopa narodnih nestrpnežev; predobro se zavedajo, da Trst brez sloven-ikega zaledja tostran in onstran meje ne more dihati. Kdor kali odnose med obema narodoma izpodkopava Trstu temelje, mu dejansko streže po življenju. To so posebno razločno povedale tržaškim italijanskim narodnim nestrpnežem italijanske narodne organizacije s Koprskega in Istre na jugoslovanski strani meje.
Ostre obsodbe demonstracij v trezni italijanski javnosti in protesti z jugoslovanske strani so Oblasti prepričali, da so demonstracije zgrešile cilj, da so dejansko napravile veliko škodo ugledu same Italije, ki ima trenutno hude spore že z Avstrijo zaradi Južne Tirolske.
Sam župan je pod vtisom tega demonstracije na seji mestnega sveta obsodil, policija pa je med
tem naglo s pendreki pregnala navdušenje po razgrajanju po cestah.
V tej zvezi je zanimivo omeniti, da je vodja komunistične partije v Trstu Vidali zagrozil, da bo poslal svoje pristaše na ceste, če ne bo policija napravila reda. Vidali je bil v času Titovega spora s Stalinom na strani Stalina!
Alojzijevišde v Gorici obhajalo 70-letnico
Katoliški vzgojni zavod Aloj-zijevišče v Gorici obhaja letos 70-letnico svojega obstoja. Gojenci zavoda so priredili v nedeljo, 5. febr., proslavo na Placuti, ki so se jo udeležili tudi njihovi starši in ostala slovenska javnost.
Papež Janez XXIII. je poslal za to priložnost predstojnikom, sodelavcem in gojencem zavoda svoj blagoslov.
Tržaška odvetniška zbornica pokazala svojo narodno nestrpnost
Tržaška odvetniška zbornica, v kateri morajo biti včlanjeni tudi slovenski odvetniki na Tržaškem, je na občnem zboru izglasovala resolucijo, v kateri se izraža proti uvedbi' slovenščine kot drugega uradnega jezika na sodiščih.
Slovenski člani zbornice so izjavili, da je resolucija neveljavna, ker ni bila stavljena na dnevni red razprave in o njej ni bilo nobene debate.
Obmejni promet živahnejši
Obmejni promet preko tržaških prehodov je v januarju v primeri z lani narasitel za 20,000 prehodov. V Trst je prišlo 208,-000 Jugoslovanov, v Jugoslavijo pa je odšlo 180,000 Tržačanov.
Nenavadni vzroki požarov
Precej požarov, ki so izbruhnili “tako rekoč brez vzrokov,” kakor so ljudje trdili na prvi pogled, je uastalo zaradi slabih okenskih šip ali kakega drugega nepravilnega oblikovanega steklenega izdelka. Zadostuje že to, da je steklo izbočeno na obeh straneh in je torej v tistem delu neke vrste leča. če je v bližini obsijanega Stekla vnetljiv predmet, nastane požar.
Tako lahko na primer povzroči požar zaobljena črepinja pivske 'steklenice v suh! travi.,V Haagu je nedavno do tal pogorelo polno skladišče. Požar je nastal zaradi stek’e-nice, ki je podobno kot povečevalno steklo zbirala sončne in jih pošiljala v lahko Vnetljivo okolico. Ko je bila neka nizozemska družina v Italiji na počitnicah, je v stanovanju sredi sončnega dne izbruhnil požar. Sprva so mislili na okvaro električne napeljave, čez čas pa so ugotovili, da je začelo goreti zaradi nepravilno oblikovane o-kenske šipe, ki jo je obsijalo ■sonce
Dunajčani in alkohol
Po uradnih statističnih podatkih je na Dunaju več pri-, merov “delirium tremensa” kot v New Yorku, ki ima vec.1 prebivalcev kot vsa Avstrija.
Ob otvoritvi! ,nove klinike za alkoholike je izjavil dr. Hoff, da je Avstrija v svetovnem merilu že dolgo na prvem mestu glede poskusov samomora in prometnih nesreč, zdaj pa si je pridobila tudi sloves dežele z največ alkoholiki.
Lani so zdravili na dunanj-ski psihiatrični kliniki 15c: ljudi zaradi “delirium tremensa.”	•	-	•	•	‘
SEDEM PRELEPIH DNI V JUGOSLAVIJO ...
s Cunard veleladjami do Cherbourga

..U^.^,!.,1^^.. ^,...-^-,...,...„.„.^«,..1..^..,.... ............■>'.y^.'.‘
zrps-'** *	♦ *-v^-
^S"P'
Za hitro in prijetno prekomorsko vožnjo potujte v Evropo na veleladjah Queen Elizabeth in Queen Mary! Vaše petdnevne počitnice na morju se zaključijo s pristankom nekaj ur od Jugoslavije ... in priliko, da spotoma obiščete Pariz!
Vaša karta vključuje izvrstno postrežbo in hrano (glejte za vaša priljubljena jugoslovanska jedila!) — in tudi prijetno druž-
bo in zabavne aktivnosti na ladji. Pa dovoljenje za dosti proste prtljage (275 Ibs.)
Poslužite se znižanih sezijskih cen in 10% popusta pri obratni vožnji za potovanje v Evropo pred 25. aprilom ali po 23. avgustu; povratek pred 22. junijem ali po 1. novembru. Turistični razred do Cherbourga in nazaj od $362; Kabinski razred od $476; Prvi razred od $763 (z dodatno francosko prista-niščno takso za vse.)
„J****'
ŽELEZNIŠKA VOZNINA IZ PARIZA
*3

* s . L' ,.	„ .-v-	is iasasa: j
	Čas	I. Razred	II. Razred
Beograd	31 ur	$40.55	$26.55
Zagreb	24 ur	$35.40	$23.10
Ljubljana	21 ur	$33.40	$21.70
S'
I
DOBITE VAŠE DRAGE V AMERIKO!
Cunardova predplačana služba je priročna, zanesljiva. Pomaga vam z ureditvijo vseh podrobnosti odhoda, prihoda, potnega prostora — nudi osebno pomoč emigrantom. Znižane cene za bona fide emigrante na vseh potovanjih na zapad, razen od 1. julija do 14. oktobra.
CUNARD
1
Obiščite vašega lokalnega potrtiškega agenta, da vam posreduje potovanje prav do vašega cilja!
Aleksander Petofi:
KRVNIKOVA VRV
ROMAN
“Da, toda takrat sem bil še Dežen. Bog mi odpusti ta greh! Toda od takrat so bili zame zgolj temačni dnevi.”
“In kje si pustil svojo dobro obleko?”
“Ti še vprašuješ? Ali pa še ne veš, kakšni pogani so ti krčmarji? Najprej izvabijo človeku de-nar iz žepa, a nato mu potegnejo še obleko s telesa.”
“No, nič ne de. Dobiš drugih oblek, kar jih boš hotel. In zdaj govoriva o prihodnjosti, prija-Dlj Gašper. Ti si bil temeljni kamen velikega poslopja moje sreče delil si z menoj siroščino, deli tudi bogastvo. To si zaslutil radi omenjenih dveh razlogov. Pri meni ostaneš do smrti *n jaz ti bom izpolnil vse želje. Le za eno te prosim, dragi prijatelj, da nekoliko opustiš pijančevanje ..
“Ostanem pri tebi,” je odgo-Voril Hiripi, “ostanem pri tebi do smrti, četudi mi ne izpolniš vseh želja, toda ne zahtevaj od ttiene tako velike žrtve, prija-telj.”	,
“Torej si res nepoboljšljiv, Gašper?”
“Prijatelj, človek mora imeti značaj, krepek značaj”
No, v božjem imenu! Delaj, kar hočeš, le ostani!”
Sklenila sva, da bova skupaj živela in skupaj umrla.
Čez nekaj dni je prišel in mi 3e rekel z važnim obrazom:
“Veš kaj? Jaz sem si nekaj iz-raislii..( . . “Kaj?”
‘To mirno življenje ni vredno Počenega groša. Pojdiva zopet skupaj p0 svetu.”
“Zakaj?”
Da se bova zabavala kot nekdaj.”	;
“Kot nekdaj?”
“V tistih lepih, starih časih, Vgš, ko sva ...”
“Česa si ne izmisliš? Ali ti tu cesa manjka?”
Baš tega mi manjka, da mi Ničesar ne manjka.”
Bodi pameten, Gašper.” ‘Dragi prijatelj, pri tako mir-hem življenju človeku zastane kri.. ”
Bodi odkrit, Gašper, morda L kaj ne ugaja, ali ti česa ne ^hjka • • • Govori, vsaka želja ti do izpolnjena ...”
Kar praviš, je samo bajka, ragi prijatelj. Z Gvadanyijem ahko rečem, da: ‘—ko stiskala J116 mati na srce, mi dobro ni ako bilo, za res, saj se izpolnijo Di vse želje, živim tu v izobilju °1 kak knez’, toda oditi moram JUb temu. In ker se ne more-Va ločiti drug od drugega, Ppam, da pojdeš z menoj.”
D, Gašper, kaj pa misliš? In ’Poj sin?”
Ba, res, ti imaš sina. Torej se ’Porava ločiti. Srce se mi trga,
v°da> hrorava se ločiti, prijateljček . ”
Nič te ne more zadržati?” ‘!prav nič.”
N°, torej pojdi. A obljubi I; da se zopet vrneš.”
Obljubim ti, na to lahko pri-s°ženi, prijatelj!”	i
( Če boš česa potreboval...” Di’idem takoj!”
Jokaje, ihte se je posjovil in bdšel svojo pot. Po preteku ne-
kaj mesecev se je vrnil, ostal nekaj dni pri meni in zopet odšel. In to se je ponavljajo osem let. Prikazal se je dvakrat, trikrat na leto, toda nikoli ga ni vzdržalo več kot pet dni. Nekoč se je vrnil, bolan in ni mogel več oditi. Po štiritedenskem bolehanju je umrl. Ko je ležal v zadnjih vzdihih, sem poln sočutja stal ob njegovi postelji. Njegove poslednje besede so bile:
“Dragi prijatelj, ničesar ne obžalujem v svojem življenju, le eno, da moram prav jaz, ki sem tako sovražil vodo, umreti za vodenico.”
Nato je začel navajati nekaj iz Gvadanyja, a mu je smrt zaprla ustnice. Pripravil sem mu sijajen pogreb, a na grob sem mu dal postaviti velik marmornat steber, a nanj vklesati besede:
Tukaj počiva:
PIJANČEK DOBROVDLJCEK.
Njegovo ime je neizbrisno zapisano v srcu
njegovega edinega prijatelja.
Pokoj njegovi duši!
20.
Bilo je nekega jesenskega popoldneva, ko se je zdelo, da mesto in priroda šumita, ali sta zatopljena v misli... ko se človeku zdi tako nenavadno, če mu pride kak šum do ušes. Navadni človeški glas, bitje ure, vse je drugačno kot Po navadi, kakor bi se ne glasilo v sedanjosti, ampak je iz daljne prihodnjosti utrujeno priromalo do nas. V takih trenutkih se, kdor se more, umakne v svojo sobo, zakuri v peči, a nič ne govori, ampak da besedo svojim spominom.
Dva sva bila v sobi. Jaz in Janez. Ta je sedel nem poleig peči, kadil, od časa do časa pokladal na ogenj. Zatopljen v misli sem meril sobo od enega konca do drugega. Nazadnje sem sedel k oknu in gledal brez cilja skozi šipe. Pogled mi je obstal na velikem drevesu sredi dvorišča.
“Janez,” sem začel. “Prijatelj Janez, poglej, ni vetra, a vendar pada listje z drevesa ...”
“Kakor z naših glav lasje,” je dopolnil Janez.
i “Nekoč,” sem pristavil, “je bilo listje še zeleno, a zdaj je tako rumeno.”
“Nekoč,” je rekel Janez, “so bili naši lasje črni, a zdaj so tako sivi.”
“Starava se, prijatelj, starava se počasi. Kdaj si bil rojen?”
“Letnice ne vem, a to vem, da sem pred kratkim dopolnil ena in štirideseto leto.”
“Zdaj je leto 1818, torej si bil rojen leta 1777. Dve leti pozneje kot jaz. Meni je tri in štirideset let.”
“In žlahtnik Valentin?”
“Leto manj ima, kot sem jih imel jaz, ko je bil on rojen. Ena in dvajset.”
“Moj Bog! Zdi se mi, da je bilo včeraj, ko ste se vrnili po dolgi odsotnosti. In vendar je že danes ali jutri enajst let. Kako beži čas!”
(Dalje prihodnjič)
------o-------
— V Indiji umrje na let0 okoli 750,000 ljudi zaradi malarije.
EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA

zveza v Ameriki
Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM. ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid 23 O I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3 6 H. podpredsednik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19 O Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 178)5 Neff Rd., Cleveland 19 O Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19 O Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19,0
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: ANTON KRAMPEL, 961 E. 67th St.
Drugi nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave.^udid"^’©0' Tretji nadzornik: JOHN LESKOVEC, 1111 Ward Ave., Girard, O
PROSVETNI IN KULTURNI ODBOR:
JOHN STRAUS, 1071 E. 61st St., Cleveland 3, O.
MARTIN VALETIC, 15331 Clcncoe Rd., Cleveland 10, O. * DAMJAN TOMAŽIN, 18900 Kildeerr Ave., Cleveland 19, O. LOUIS SAMSA, Direktor atletike: 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA”, 6117 St. Clair Ave Cleveland 3, O.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — iv 1-3345
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
Kakor sem omenil v januarski izdaji naše kolone, da bom priobčil lestvico izplačil ža pogrebne strošlke v slučajd smrti elana Mladinskega oddelka. Tu je iz-črpek iz pravil S. M. Z.
MLADINSKI ODDELEK
1.	V mladinski oddelek se sprejema mladeniče v dobrem zdravju od 1. do 16. leta starosti, ki plačujejo po 10 centov mesečno. V slučaju smrti, Zveza pla. ča pogrebne stroške po sledeči lestvici:
1.	polno leto članstva .. $ 10.00
2.	polne leti članstva .... 15.00
3	polna leta članstva .. 20.00
4	polna leta članstva .... 25.00
5	polnih let članstva .. 30.00
6	polnih, let članstva . 35.00
7	polnih let članstva .. 40.00
8	polnih let članstva .. 45.00
9	polnih let članstva . 50.00
10	polnih let članstva .. . 55.00
11	polnih let članstva .. ... 60.00
12	polnih let članstva .. . 65.00
13	polnih let članstva . 70.00
14	polnih let članstva . 80.00
15	polnih let članstva   90.00
16	polnih let članstva	$100.00
2.	člani mladinskega oddelka se lahko udeleže seje podružnice, ampak ne morejo glasovati.
Ko član dopolni 16. leto, postane redni član podružnice in prične plačevati 40 centov asesmen-ta kakor drugi odrasti! člani. Vendar pa se v slučaju smrti izplača $100.00.
Mladeniči imajo priliko se zavarovati za $200.00 za pogrebne stroške proti plačilu 65 centov mesečno.
Ta pravila so bila ponovno odobrena na konvenciji dne 29. maja 1960 v Girardu Ohio.
Tu vidite kake lepe udobnosti nudi Slovenska moška zveza našim mladeničem. Rojaki uporabite to priliko in vpišite vaše mladeniče v to zabavno organizacijo!
Za pojasnila pišite ali pokličite glavni urad, 17815 Neff Rd. tel. IV 1-3345 (Cleveland, O.), in Vam bo glavni tajnik pojasnil ali dal naslov od podružnice v vaši bližini.
Boljar iz Hotina
Gospodarske razmere v komunističnem svetu so od razmer pri nas zelo različne. Včasih jih je naravnost težko razumeti. Neki jugoslovanski (titovski) časnikar je takole opisal delo neodvisnega trgovca — “boljara iz Hotina” v dopisu iz Moskve.
MOSKVA, ZSSR. — Trg šumi kakor panj. “Kupite lovorje-vo listje! Pravo moldavsko vino! Nikjer ne boš našel take hersonske pomaranče, abhaske mandarine, bukovinska jabolka, slajša kakor krimska, sočne hruške, orehe in grozdje! Navali ljudstvo!”
“Kdo to vzklika?” vpraša miličnik, ki se mu pogled ustavi na prodajalcu v belem plašču. “Kdo je to?” vpraša ljudi, ki so se znašli v bližini.
“Boljar iz Hotina. Kolhoznik iz černoviške pokrajine.”
“Kako boljar?”
“Kaj naj storim, ko imam tak priimek?” mu pojasnuje Anton Jelisejevič Boljarin, prodajalec, ki si popravlja svoj beli plašč in nadalje vzklika:	“Navali ljud-
stvo!”
Anton Boljarin je zelo spre-
Z bratskim pozdravom
John F. Jadrich, glavni tajnik.
------O------
Mužnica št. S. i. Z.
Članstvo podružnice št. 5 je vabljeno na redno mesečno sejo v soboto, 18. februarja ,v navadnih prostorih Slov. Nar. Doma. Radi zaprek je bila zadnja seja nesklepčna in se zopet ni poslovalo, kakor bi se moglo. Ako je vam podružnica pri srcu in želite, da bo obstala, “PRIDITE GOTOVO” na to sejo. Tudi glavni odbor bo navzoč!
Z bratskim pozdoravom
John Sever preds.
DOPOLDANSKE PREDSTAVE sobota, 18. in 25. feb. $2.50—2.00—1.50
MATINEJE
v delavnik, 21. in 24. feb. — $2.00—1.50 na Washingtonov rojstni dan 22. feb. $3.00—2.50—2.00—1.50 v soboto 18. in 25. feb. $3.50—3.00—2.50—2.00—1.50
VEČERNE PREDSTAVE v delavnik, 16., 20., ,21., 22., 23. feb. $3.00—2.50—2.00—1.50 v petek in soboto, 17., 18., 24. in 25. feb. $3.50—3.00—2.50—2.00—1.50
NEDELJSKE PREDSTAVE v korist Ameriške družbe za borbo proti rakul
ČAS
CIRKUSA
zjutraj ob 10:15
matineje ob 2:15
zvečer ob 8:15
19. feb. — 1:30 in 5:30	26. feb.
$3.50—3.00—2.50—2.00—1.50
2.r>

:TTTTTTTYYTTrnXrXXX3IIX^2:XZXXIXXrXXXX
XXZwXT.
xxxxxxxxxxx:
Izleti v Evropo - - Obiski domovine 1961
LETALA:
14. maja Jet — Sabena 28. maja Jet — Sabena 11. junija Jet — KLM 25. junija Jet — SAS
Predvideni so skupni izleti z avtobusu po domovini, Avstriji, Italiji, Švici, Nemčiji in ostali zahodni Evropi — romanje v Lurd in Fatimo.
Skupine spremlja do Ljubljane J. Suhadolnik, lastnik Bled Travel
Za vse informacije se obračajte na:
LADJE:
4. maja S.S. America 18. maja Colombo 25. maja S.S. United States 11. junija Hanseatic
BLED TRAVEL
6113 St. Clair Ave. — EX 1-8787 Cleveland 3, Ohio
ten in iznajdljiv človek. Danes je tukaj, čez nekoliko dni pa se bo pojavil na trgih od Dnjestra do Severnega morja. Iz žepa potegne trgovsko-geografski priročnik, sede v svoj “Moskvič”, blago natovori na tovorni avtomobil — taksi in se odpelje naravnost v Leningrad ali kakšno drugo mesto, kjer pravkar primanjkujejo pridelki, ki jih ima na razpolago.
Vse to ve vnaprej in se po tem ravna. Sprehaja se vzdolž in poprek dežele, ustavlja se na kolhoznih trgih in uspeva zelo dobro. Žepe ima polne denarja. Zato se lahko poslužuje za prevoz svojega blaga ladij, vlakov in letal. Odkod ima toliko sadja? “Presežke prodajam. Delam za vse ljudstvo. — Skušam vas oskrbovati z vitamini!”
Anton Boljarin je ustanovil družinsko trgovsko firmo. Sam kupuje sadje od kolhoznikov na jugu in ga prodaja na severnih trgih. S “splošnimi zadevami” se ukvarja njegova žena. Zet — miličnik opravlja ne brez uspeha dolžnost agenta za “posebne nabave in dobave”, “tašča predeluje in suši sadje. List “Pravda”, ki je objavil podlistek o špekulantu iz Hotina, piše, da bi lahko zavidale burni delavnosti njegove firme tudi mnoge kooperative.
Kako je mogoče, da ta “firma” lahko obratuje in preprodaja sadje po desetkrat višjih cenah? Kolhozna skupščina pusti Boljarind*'^ri miru. .Finančni organi nikdar ne prodro do njegove vasi, milica pa samo skrbi, da nosi ob prodaji bel plašč.
Res je, Boljarina so začele plašiti hude skrbi. “Ali bodo, kar ne daj Bog, padle cene? Ali niso že v soseščini razširili podobno trgovino. Človeku kratko malo ne dopuste, da bi se razmahnil!” O podobni temi se je pojavilo več člankov tudi v drugih listih, ki močno obsojajo takšne primere špekulacije in imenujejo ljudi, kakršen je Boljarin iz Hotina, parazite, ki jih je treba likvidirati. Bralci radi berejo takšne podlistke.
Eden izmed teh bralcev je tudi V. Ošeiko, ki vprašuje v ča-sapisu “Partijnaja Žiznj”: “Kako je mogoče, da se mesec dni po objavi primera Boljarina iz Hotina vidi podoben položaj tudi na, stalingrajskem trgu. Peščica špekulantov zbira milijone, in sicer ne samo na stalingrajskem trgu, razlezli so se tudi po drugih mestih.”
V. Ošeiko odgovor j a sam na to vprašanje: “To je zaradi tega, ker se pri nas po kakem članku v listu ukrepa samo v danem primeru, ne mobilizira pa se javnost, da bi razčistila vse podobne pojave. Dotlej špekulanti, o katerih še ni bilo ničesar napisanega, mirno nadaljujejo svojo trgovsko delavnost.”
Navade letalskih potnikov
Mednarodne letalske družbe skušajo prilagoditi jedilnike o-kusom potnikov raznih narodnosti. Belgijsko podjetje Sabena je izvedlo povpraševanje o okusu ljudi, ki se vozijo z njegovimi letali. Izidi so bili naslednji:
Letalski potniki iz Južne A-frike ne marajo francoskih vin, Amerikanci ne pijejo radi trpkega šampanjca, Francozi imajo v čislih le francoska vina, A-merikanci zahtevajo šibko kavo, Italijani pa zelo močno.
Belgijci imajo radi debeli “e meriški zrezek”, Izraelci pa L redko jedo svinjsko meso. Za te goste pripravljajo na letalih hrano iz konzerv, ki imajo potrdilo v r h o vnega belgijskega rabina, da je bila živina zaklana po judovskih obrednih določilih.
Angleži marajo v glavnem tisto, kar se zdi Francozom slabo ali slabo pripravljeno. Nizozemci imajo najraje pečeno raco v pomarančni omaki.
Južnoafriška letalska družba pa deli potnikom slušalke, s katerimi lahko poslušajo na magnetofonski trak posnet spored, ki obsega vse, od klasičnih skladb do modernih popevk, kakršne poje Frank Sinatra.
Razen tega so vključeni v spored recitirani odlomki iz del raznih pesnikov in pisateljev. Potniki so zelo zadovoljni z novostjo, vendar pravijo, da je hrup motorjev še vedno prehud, da bi lahko v miru poslušali.
Oglašajte v “Amer. Domovini'
MALI OGLASI
Stanovanje oddajo
Na 782 E. 154 St. blizu Holmes Ave. oddajo Petsobno stanovanje s kopalnico. Kličite UL 1-2127.	(32)
VICTOR P. ZALETEL 814-818 E. 185 St.
above General Furniture i Call IV 6-0200 for appointment ! ACCOUNTING — AUDITS — j INCOME TAX SERVICE 13 Years of Experience
Registered by Accountancy ' Board of Ohio
Naprodaj
Enodružinska, 8-sobna hiša za dve družini, s pohištvom, je prav poceni naprodaj na 1741) E. 31 St., blizu Payne Ave. Kličite PR 1-8250.	—(34)
Hiša naprodaj
Velika enostanovanjska hiša s 6 spalnicami, v celoti podkletena, plinski ogrev na 1400 E. 49 St. HE 2-1534, EX 1-2405.
____	-(34)
Naprodaj
Da se uredi zapuščina, Colonial hiša s 3 spalnicami, blizu Grovewood Ave. Moderna kuhinja in kopalnica. Kličite K . 1-0047.	(32)
Delo dobe
Iščemo moške in ženske za čiščenje v velikem javnem zabavišču. Tri izmene. Javite se po 4. uri pop. v Eastgate Coliseum SOM Center & Mayfield Rd. Zadaj za Bailey Co.	(34)
V CoIIinvvoodu
Dve lepo opremljeni sobi s souporabo kuhinje in privatna l kopalnica se odda zakoncema z i enim otrokom ali samcu. Na 15929 Saranac Rd.	—(36)
Sobe se odda
Dve sobi s kuhinjo in 3 sobe s kuhinjo se oddajo na 1003 E. 66 Pl. EX 1-2419.	—(34)
tXXXXTX XXXXXTTTYYTTTTTTTUTTTT X X XX X TTTYTTTT YTl
Močno izhlapevanje
Koruzna stebla, ki dajo bušel pridelka, izhlatpe v ozračje poldrugo tono vode.
Hitra prodaja
Nov dohodninski zidan bun-i galovv na 710 E. 162 St., blizu Holmes Ave., 4-4, dvojna gar -! ža. Popolen z razvedrilno sobo. j Kličite stavbenika IV 6-2610. Odprto v soboto in nedeljo od | 1. do 5. ure.	(34)
S

Višarska polena
spisal Narte Velikonja


Na videmski postaji je segel v žep, da bi dal napitnine fantu vozniku.
“Da sem mu res vse dal? Glej, fant, nobenega denarja nimam več pri sebi, da bi ti dal. Ali ni onega nikjer?” •
Klančarja ni bilo nikjer.
“Na, fant, pa vzemi ta tolar od Marije Terezije,” se je domislil ter odtrgal od verižice
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — FEMALE
EXPERIENCED WINDERS
With at least a high school education.
WINDER TRAINEES
At least 5 to 10 years exp. on hand winding of transformers from 3 K.V.A. to 2000 K.V.A.
PRECISION
TRANSFORMER CORP.
2483 Greenleaf
Call Mr. Sorley	HE 9-1900
Elk Grove Village
(32)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEWORK — CHILD CARE Good home and salary to reliable, energetic, intelligent woman. Own room, bath. Recent references. ID 3-1063.	(34)
Srebrnjak.. “Ko pridem domov, ti ga spet odkupim in ga pošlješ na moje stroške! K sreči, da imam že listek za nazaj! Kaj, če me Klančar ne bo ubogal!”
Vstopil je v voz; obšel ga je spet čuden mraz in v prsih ga je zbadal suh kašelj.
“Prehladil sem se, malo prehladil. Pa še za čaj nimam. Niti za čaj nimam!” je razmišljal in se je še bolj stisnil v kot. ‘Tn se oglaša tvoja levica! Ali ji je kaj mar? Nič ji ni mar!”
Ko je izstopil na zadnji postaji, ni bilo nikogar. S trudnim korakom se je pognal navkreber proti fari, vsakih sto korakov je počival.
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED MALE
WINDER TRAINEES
With at least a high school education.
EXPERIENCED WINDERS
At least 5 to 10 years exp. on hand winding of transformers from 3 K.V.A. to 2000 K.V.A.
PRECISION
TRANSFORMER CORP.
2483 Greenleaf
Call Mr. Sorley	HE 9-1900
Elk Grove Village
HELP WANTED — MALE
•	FOOD CHEMISTS
•	FOOD TECHNOLOGISTS
•	ORGANIC CHEMISTS
•	BIOCHEMISTS
•	CHEMICAL ENGINEERS
Career positions are available in a leading food company for those with B. S., M. S., Ph. D. degrees in an expanded program of basic and applied research on foods and food products.
Experience in any of the following is desirable: Food Products and Processes (Development and/or Evaluation), Enzymology, Aroma and Flavor Recovery Processes, Statistical Designs for Experimentation, Unit Operations, Biochemistry of Microorganisms, Cereal Chemistry, Analytical Chemistry.
Modern laboratories located in suburban Stamford, Conn. (The “Research City”) 35 miles from New York City.
Excellent opportunities for personal and professional growth, with excellent benefit program.
Send resume including salary requirements in confidence to:
O. E. Marshall, Personnel Director The Fleischmann Laboratories
Standard Brands Incorporated
BETTS AVENUE	STAMFORD, CONNECTICUT
.	(32)
BUSINESS OPPORTUNITY
GAS STATIONS
SINCLAIR REFINING COMPANY
wants men who are interested in operating their own business in the north and northwest area of Chicago. For information without obligation	i
CALL MR. TIERNEY
NAtional 5-9400	HEmpstead 7-4000
(34)
INVESTMENT OPPORTUNITY
CHOICE OIL AND GAS INVESTMENTS
Send for free information on oil and gas economic and tax advantages, and full information on latest offerings of both producing and drilling interests.
OFFERING SHEET FILED WITH SECURITY EXCHANGE COMMISSION.
ADMIRAL OILS, Inc.
Bettes Building Oklahoma City 6, Oklahoma
“Pa me je le ociganil!” ga je obhajala slabost. “Da me je Klančar ociganil!” In bolj kakor opešanost, mraz in vročica, ki sta ga kuhala, mu je jemala moči trpka zavest, da je bila njegova pot zaman. “Zakaj nisi držal izgubljene ovce, zakaj je nisi držal!” je vzklikal od silne bolečine, ki mu je kljuvala v srcu. In kakor je kljuvalo srce, tako so se mu vžigali žareči kolobarji, da je komaj videl cesto pod nogami. Taval je, spotikal se ob grušč in kupe blata na cesti. Od slabosti in, vročine, ki je puhtela iz zemlje, je bil ves premočen od potu.
32.
Tine je gledal rosnato travo in svoje raztrgane čevlje. Obšla ga je jeza in nejevolja. “Da si nakopljem revmatizem!” Vrgel je svoje čevlje nazaj ter izvlekel izpod klopi Matijčeve. “Če sem že pri hiši za hlapca, naj pa mi dajo kakor hlapcu. Ali naj svoje tržem? Saj je gospodar in zapazil tudi ne bo!” je modroval, ko si jih je natikal. Sklenil je, da poišče Kosmača., Oprezoval je za njim, ko je Klančarka pripovedovala, da je šel orat za ajdo v svojo globoko kotlino za vasjo.
Toliko, da je Tine stopil na stezo, je srečal Blaža.
“Ali že imaš dokaz?” je drzno stopil proti njemu.
“Tine, ne skušaj Boga!” je žalostno dejal Blaž. “Ne skušaj ga! Da ne bo mera polna. Dobro veš, da si knjižico sam dvignil.”
“Da ti veš?” je osupnil Tine. “Vem!” je potrdil Blaž. “In zdaj ko imaš zadnji dokaz, ti pravim kot oče: ne izzivaj božje jeze! Delaj sam pokoro! Kdo naj jo dela zate, če ne sam!” “Ali morem kaj jaz za to?” se je besno otresel Tine. “Kje si bil, Blaž, ker si moj oče, ko sem očeta Potreboval? Kje si bil? Ali bi bilo prišlo do vsega tega? Zakaj nisi prišel, ko je bil še čas? Zdaj, na stara leta se mi obešaš na vrat! Ne maram nikogar! Jaz sem sam zrastel. Brez očeta zrastel! Bil tepen od tuje roke, bil zmerjan od tujih ljudi, pri tuji mizi rastel in si svoj kruh sam odslužil. Ali imam tvoje ime? Nimam. V tej knjižici ni tvojega denarja. Materin je in mežnarjev, denar prisiljenega botra! Tri goldinarje mi je dal! Ali si mi ti dal tri goldinarje? Niti imena mi nisi dal. Martin Božič sem. V tej knjižici je moje ime! Jaz sem jo vzel zaradi spomina na mater in nisem dvignil denarja. Da zapade čez par let. Naj zapade! Toda ta spomin ne zapade!” je ves razburjen bruhal, kakor da sili dolgo prikrita bol na dan. Blaž ipa je lezel v dve gubi ter se krčil ob vsaki besedi, ki jo je govoril Tine.
“Vse to je res, Tine, sin moj vse to je res!”
“Zato pravim, da boš vedel da si nisva ničesar dolžna! Prav ničesar! In sam ne morem za to če sem se znašel v tem vrtincu. ‘Delaj pokoro!’ praviš. Zato sem še premlad. Da, premlad! Ali misliš, da nisem mislil, da bi se naznanil? O, in kako mislil! Koliko noči mislil in trpel in trpel Toda jaz sem še premlad. Ali
CHICAGO, ILL.
As long as you live
you will receive a DEPEND ABLE and GOOD INCOME, if you invest your savings in our S. V. D. ANNUITY PLAN.
You also share in the great work of the Missions and help in educating Priests and Brothers for the Missions.
Certain tax advantages. A lasting Memorial and remembrance in many Masses and Prayers.
Write for free information:
ANNUITY DEPT.
Society Of The Divine Word Gerard, Pa.	(32)
naj se živ zagrebem v jamo? Tudi ti si prišel na pokoro šele zdaj, na stara leta, ko si betežen. Za pokoro je še čas. Saj ne rečem, da se ne bom naznanil, toda zdaj, zdaj je še prezgodaj. Ali ti ni dovolj, da sem zdaj poročen s Franco, ki že vse ve in sem njen. mož, pa je vrnila grunt in sem hlapec? Ali ni to že dovolj pokore? In moram iti po svetu, da je ne bom več gledal!” se je gnal ves razgret in prsi so se mu hrupno dvigale.
“Da Franca ve?” se je zgrozil Blaž.
“Franca ve!”
‘Tn si ji povedal pred poroko?”
“Ne. Ali ji nisi ti povedal?” “Nisem! Nikomur in nikoli!” “Da nisi?”
“Nisem! In te bo ovadila?” “Ne bo!” je trpko dejal Tine. “Morda bi bilo prav, če bi me. Toda ti, ti me nimaš pravice o-vaditi, da veš. In če me ovadiš, bom dejal, da vidiš prikazni!”.
“Da vidim prikazni!” je kimal Blaž z glavo ves potrt in uničen. ‘To je moja strašna pokora! Toda, Tine, ne pozabi, da tudi veter ve!”
“In žival, kajne!” se je spet zakrknil Tine. “Pram je mrtev, ta ne bo pričal!”
Toda, sin moj, četudi nimam oravice, praviš, zaradi tvoje duše te prosim, ne pozabi na pokoro, ne pozabi nanjo!” je lovil sinovo roko,
Zdaj je še prezgodaj. Jaz rad se živim in gledam sonce. Ali nisem bil dosedaj zmerom v vlažnih hlevih in šupah? Bil. Toda čez dan je le bilo sonce. V ječi, tam pa ni sonca!”
“Ampak tudi v tvoji duši ga ni!” je trpko dejal Blaž.
Po tvoji krivdi ga ni bilo še nikoli!” je odvrnil Tine ter iztrgal roko iz njegove desnice. ‘Po tvoji krivdi ga ni bilo nikoli!”
“Po moji krivdi!” se je obtoževal Blaž. “In po moji krivdi ga ni v srcu Francke ubožice, ki zaradi naju obeh nosi svojo Pokoro. Zaradi naju nesrečnikov!” Tine je naglo prekinil pogovor ter se vrnil proti domu, poiskal je svoj vojaški kovčeg na hlevu ter sedel nanj:
“Zdaj pa le odromava v širni svet! Proč moram odtod, da me ne zmrvi, da me ne zdrobi.” Dolgo je sedel. In ko se je do dobra premislil, je spet zlezel na stezo proti Matevževi kotlini. Matevž je že branal ter glasno obračal kobilo.
“No, Tine!” se je nasmejal. “Kdaj prepiševa njivo? Dobro so te oplazili! Premalo odločen si, veš, premalo odločen. Ti bi bil moral stopiti na noge. Kdo bi si bil mislil, da je Matijec v taki milosti. Ali razumeš žensko? Tebe vzame za moža, onemu pa da grunt. Nekaj nerazumljivega. Za moža te pa je le vzela! Vidiš, k lepi ženi smo ti pa le pripomogli, kajne? Šest ur naokoli so ti nevoščljivi zanjo. No, seveda, zdaj je bolna. Pa si bo že pomagala. In doto si je tudi izgovorila. No, seveda, dota ne zgori. In pa za njeno delo tudi nekaj zahtevaj. Ali je bila zastonj dekla pri hiši? In obresti od dote tudi! Obresti od dote. — Oba, tak stopi no, kaj boš grizla okoli sebe!” se je jezil nad kobilo.
“Nič ne maram!” je dejal Tine. “Jaz pojdem po svetu!”
“Po svetu? I, seveda! Kaj pa bi. Ali boš hlapec, kjer je bila žena gospodinja?”
“In sem prišel po tisto svojo knjižico!”
“Po knjižico? Ali misliš knjižico od hranilnice?” se je pone-vedal Kosmač.
“Da!”
“Do te nimaš več pravice!” je pomežiknil Kosmač. “Do te nimaš več pravice! Ne samo, da smo ti ženo priskrbeli. Ne samo to! Tisti denar je že poravnan s posojilom. Ali ti nisem posodil za poroko dvanajst tisoč dinarjev? Celih dvanajst tisoč? In sem že poračunal obresti. Vsega skupaj je v knjižici komaj toli-
ko, da to poravnava. Komaj toliko. In za posredovanje ne dobim niti pare. Pa saj tudi ne maram!”
“Vi se šalite? Meni ste dali dva tisočaka, samo dva gola tisočaka! Dvajset stotakov!”
“Ti se motiš, ti se motiš, Tine!” je pomežiknil Matevž ter obračal kobilo. “Gotovo se motiš. Ali si bil pijan? I, seveda od mojega tepkovca si bil pijan in si pozabil. Položil sem na mizo dvanajst tisočakov in ti si podpisal, da si jih prejel. Še rekel sem ti: ‘To bo pa preveč za poroko!’, pa si rekel: ‘Beračiti ne morem za stroške!’ — Ali se ne spominjaš, Tine? I, seveda, če si bil pijan! Pijan pa si bil. Na vratih sem ti še rekel: ‘Pazi, Tine, tema je!’ — In si šel v šupo! Morda si pa izgubil v šupi. Tam poišči! Škoda bi bilo denarja! Celih deset jurjev.”
“Goljuf!” je bruhnil Tine. “Sreča, da nimaš prič!” se je ozrl. “To je dobrota, to je moja dobrota! Ampak pred ljudmi mi tega ne reci, jaz imam pisano in podpisano črno na belem in te bom tožil za vsako besedo čez čast! Tu imam potrjeno! mu je pomolil list Pod nos.
“In rečem, da ste goljuf! In še stokrat goljuf!”
(Dalje prihodnjič)
------o------
MAPLE HEIGHTS POULTRY & 0ATER8H0
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY H0GEVAR In SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3 7733 — na domu MO 2-2912
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. 11002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
■V; ' ' v!

F blag spomin
OB PRVI OBLETNICI SMRTI | ODKAR JE UMRL LJUBLJENI SOPROG IN OČE
John
Videnšek
Preminul je 15. februarja I960
UT 1-8429
JOHNNY’S RADIO & T.V. REPAIR
1149 Norwood Road Cleveland 3, Ohio
Sladko spavaj v tihem grobu, Eno leto je že minilo, na kraju večnega miru,	odkar si Ti zapustil nas,
pa prosi za nas milosti	črna zemlja Te pokriva,
pri večnemu Bogu!	a mi mislimo na Te vsak čas.
žalujoči:
SOPROGA IN OTROCI
Cleveland, O. 15. februarja 1961.

‘gmžmš.

1875

£5
- >1
-
m
1961
JVa.zna.nilo in j&ahnJala
TL globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dolgi bolezni nenadoma umrl naš ljubi cče, stari in prastari oče in tast,
ANTON LAURIČ
Previdem s sv. zakramenti in zadnj imi tolažili sv. vere je zatisnil svoje trudne oči na dan 15. januarja 1961. leta.
Rojen je bil 13. junija 1875 v Zatični na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1900.
Pogreb se je vršil 18. januarja 1961 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za mir njegove duše tila darovana sv. maša za-dušnica. — Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče sv. Paula na Chardon Rd. in ga tam položili k večnemu počitku.
Bil je član društva Kat. Borštnarjev št. 1640, Janeza Krstnika št. 71 ABZ in podr. št. 3 SMZ.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Jageru za molitve v pogrebnem zavodu, a Father Varga za obiske pokojnika na domu, za podelitev sv. zakramentov, za darovane sv. mašo zadušnico in za spremstvo na pokopališče.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše.
Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše zaduš-nice in ga potem spremili na pokopališče.
Posebej se zahvalimo članom društev, ki jim je pokojnik pripadal za lepo in ginljivo slovo od svojega umrlega sobrata.
Hvala pogrebcem, ki so nosili nje-
govo krsto in to: Charles St. James, William Champa, Victor Vene, Edmund Salete!, Roy Streetz in Robert Sokol.
Iz srca se zahvalimo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Posebej se zahvalimo Mr. Frank Lorber-u za veliko požrevovalnost, ki jo je izkazoval našemu dragemu pokojniku v toku njegove dolge bolezni. Bog mu povrni stotero!
Iskrena hvala vsem, ki so nam izrekli svoje sožalje ustmeno ali pismeno, kakor iudi vsem, ki so nam v dnevih bolezni pokojnika bili na pomoči.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki sc darovali ali prispevali. — Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo!
Ljubi oče, stari in prastari oče in tast, počivajte v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Vam bo gruda te Vaše druge domovine!
Vaši duši pa daj večni Bog pokoj in Vas sprejme na kraj luči in miru!
Mi, ki smo ostali, žalujemo za Vami in se z globoko hvaležnostjo spominjamo velike ljubezni, ki ste jo Vi in naša umrla mati imela do nas vseh, ko ste nas od-gajali za težko pot življenja. Z ljubeznijo se Vaju bomo vedno spominjali v naših mislih in molitvah, dokler se končno vsi ne združimo na kraju večnega veselja!
Vaši žalujoči:
ANTHONY, JOHN, sina
ANNA por. KOVACH, ANTONIA, por. ST. JAMES, hčerke ALICE, ANGELA, FRANCES, snahe 8 vnukov in vnukinj	5 pravnukov in pravnukinj
Sin LUDVIK je padel leta 1944 v borbah v Franciji OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 15. februarja 1961.
*■;. " -z