m PHIHOPSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V NEDELJO 2. OKTOBRM na STADIONU 1. MAJ pri Sv, Ivanu v Trstu bo demokratično ljudstvo proslavilo DAN MIRU Začetek proslave ob 14. uri. - Na sporedu sta govora v slovenščini in italijanščini ter kulturna prireditev._ Uto V. no 1 /1 oni \ Poštnina plačana v gotovini «Jtev, 151 (1 Gril J Spcdizione in abbon. post. I. gr. TRST četrtek 29. septembra 1949 Cena 15 lir - 2.50 din I SINDACATI POTEKE POPOLARE t** lotta di libera- lk,“? °Ha ■ totto la testa la classe ope- V massp ouida del pc■ le no~ Stfe TJ™0™,1 Irici hanno di-dnn°tere fuscista , si sono to ejnJi® sfruttamento capita-'topoli >tto han.no costituito il pote- orc. "O Cin i 'otrici eT„ ,e Per le masse lavo-!ere coTn. Pr‘tna impossibile otte-ii Parita de i diritti na-?«Mo r° ossicurato, Veleva-tl miglioramento ecc., “elte C0M.-: llsne onn: economiche l^^zato PC',-che le mas-Ji PonriJ disPOngono da sole f «i n, J ,sorti, provvedono da J-kisjnJ?ri fabbisogni. ielle del potere nelle ma-,5« ;t c?Me lavoratrici con alla ?%!tn»e operaia muta so-larn l'a»cggiamento detle Jti (j,; ra‘rici stcese nei con-Jtoie caSle??0 Potere. Prima in 'Mta cn„! s!ico era necessaria ,‘Jtia, j,.,;1"0 tl potere della boril1 tiiussn j S!i££o sfruttamento i^Ptentn' 0ratržci> per suo 0, Potere « ^ ■per 1’instaurazione p 'oecp. Popolo lavoratore. H pjrf^o U massimo appog-n.Nmtnv e larghe mas-tltDenir1 ,a Qwesto potere dal nt!,i e tutto ^ ^e£ £oro tn- 2t £oro dvvenire. ,3nn r^3°.fanziJJi c crca n nori rap- di 1 n*t confronti dei fttioni> iuzione e tli tutta la Sterne 67', iajr^to del potere po- cn!n?“ao da come sanno es■ ventano nuove teorie per dimostra-re che il potere popolare non e popolare e sabottano la produzione, incitano gli operai alla passivi-ta, al disordine, sviluppando Vin-disciplina sul lavoro, provocando ingiustificate rivendicazioni sala-riali, opponendosl ali’introduzione di nuovi sistemi di lavoro, ecc. Contro guesta manovra si deve reagire con Velevazione ideologica dei lavoratori, con lo sviluppo della loro coscienza di classe. Se i sindacati jaranno un buon lavoro in questo senso i lavoratori sa-pranno iridividuare in ogni monten-fo ed in ogni luogo il loro nemico e sconfiggerlo. Nel campo concreto della produzione i nostri sindacati devono as-solvere il compito del rnigliorc im-piego della mano d’opera, devono mobilitare i lavoratori contro Vin-disciplina e le assenze sul lavoro. Occorre sviluppare Vemulazione mediante l’introduzione di nuovi rapporti di lavoro, come le norme, gli accordi, ecc., mediante i quali gli operai ottengono il salario in base al lavoro effettivo e sono in-teressati a produrre di pni per guadagnare di piu, incrementando c osi la produzione e dil loro g ua-dagno. Non si avra un giusto lavoro da parte dei sindacati se assie-me alla cura per l’elevamento ideo-logico e per lo sviluppo della produzione non si prestera la necessaria cura alle condizioni di vita dei lavoratori. Nel campo dclValimen-tazione occorre sviluppare Vecono-mie aziendali, migliorare la rete di distribuzione, provvedere tn tempo ai fabbisogni degli operai. Bisogna intervenira contro i casi (Nadaljevanje na 3. strani) Govor Vladimira Dedijera v gospodarskem in socialnem svetu svobodi informacij ukrepe v obrambo malih držav Konvencija o sredstvo za uspešne Člani KP Francija pišejo si/oj emu glasilu << Homan ito>> Širili bomo resnico o socialistični Jugoslaviji borec se proti kontrarevolucionarni borbi v mednarodnem delavskem gibanju . Pismo maršalu lilu in Združenju bivših španskih borcev v mednarodnih brigadah Tako na Vzhodu kakor na Zahodu sistematično potvarjajo dejstva, ki se nanašajo na Jugoslavijo - Sovjetska zveza dovoljuje na svojem ozemlju liste, ki pozivajo na strmoglavljenje vlade FLR Jugoslavije, ne dovoljuje pa nobenega lista, ki bi pozival na upor v kaki kapitalistični državi NEW YOR.K, 28. (T.anjug) Med zasedanjem politične komisije se je pojavila težnja nekaterih delegatov, da zmanjšajo važno;1, sovjetskega predloga za «obsodbo priprav za novo vojno ter za sklenitev pakta med petimi velikimi državami za utrditev miru». Ti delegati so zahtevali, naj bi se ta sovjetski predlog vpisal na dnevni red k°t zadnja točka. Glede tega je jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler dejal: «Ne- kvarno za naše stališče do sovjetskega teksta in do duha, v katerem je bil predlog postavljen, smatramo, da bi bilo koristno, da se točka o nobsodbi priprav za novo vojno* preuči med prvimi vprašanji. Vprašanje miru ima splošno važnost in Jugoslaviji ni treba, da gre daleč, da najde dokaze nevarnosti nove vojne. Po kratki diskusiji je politična komisija določila dnevni red, na katerem zavzema vprašanje obtožbe priprav na novo vojno tretjo mesto, takoj za grškim vprašanjem in za vprašanjem bivših italijanskih kolonij. Gospodarski in socialni svet OZN je začel svoje delo s preučitvijo osnutka konvencije o svobodi informacij, ki omejuje razširitev monopolov na področje tiska in hoče preprečiti zlorabo informacijskih organov, da se prepreči širjenje laži in klevet ter pritisk na male države. ZDA, Velika Britanija in Nizozemska so včeraj predlagale, naj bi se ta konvencija ne odobrila. Jugoslovanski delegat Vladimir Dedijer je s tem v zvezi izjavil, da jugoslovanska delegacija nasprotuje predlogu ZDA, Velike Britanije in Nizozemske. Kakšne rezultate smo do sedaj dosegli na področju svobode informacij? Žrtvovali smo mnogo časa, toda rezultati so pičli, skoraj neznatni. Večina na tretjem zasedanju jc odobrila samo eno konvencijo, ki ima bolj ali manj samo tehnični značaj. Ta konvencija omogoča neomejeno prodiranje monopolov v nerazvite- dežele. Sedaj se zahteva, naj se umakne z dnevnega reda osnutek konvencije o svobodi informacij. Kljub svojim težkim napakam predstavlja sedanji osnutek konvencije vendar podlago za diskusijo in po njegovi odobritvi bomo lahko pripravili dokument, ki naj odgovarja interesom borbe za mir v svetu. Z odlaganjem odobritve tega osnutka ne zgubljamo samo časa, pač pa povzročamo tudj škodo načelom listine Združenih narodov. Ali je bila zadnja tri leta vloga tiska za uvedbo bolj prijateljskih odnosov med narodi pospeševana ali zmanjšana? Ali je resolucija glavne skupščine proti lažnim informacijam, za katero je dala pobudo jugoslovanska delegacija, dala odločilne rezultate? Po pravici smatram, da lahko trdim, da se je vloga tiska v svetu, kar sg tiče borbe za mir in za enakopravnost med velikimi in malimi državami, bolj kot kdaj koli zmanjšala. Se nadalje se hujska na vojno, medtem ko postajajo informacije vedno manj verodostojne ter je popolnoma zginilo nače- iwe en„J?ua economia e quin-ioni di vita dei la-bAniJr nde da come sanno es- Atfe i a Produzione, meglio *Dph l°rze proauttive c kjre e “t sindacati di indi-^^bilitare tutte le forze X per la maggiore produ- conte si esprimeva Le- fc 0 riguardo: Princfpate dcl pro-‘V,1 te ht conguista da par- \N£oterc statale, consiste PVmPe la guantitd dei pr o-8eHj,,fliSra coUettica. bucsto compM J Ig ^,ati devono gnzitulto cura alVeleva-*>isoeti ‘deolopica dei la- y, del 1 diffondere tra viarzismo-lenini- to e Sci inv V I® DrnZa. della rlasse bpe-che , Pria cmancipazionc, ° il conoscano profon- 'kjj11 tiUep!0 ,del P°tere p yto tjeia dpni; trrovii po po- hVb? hvn? ,de3i‘ interessi del-6 5‘la a *} 0i. comprender >'J% jSoiei-p^1 rafforzamento di & 'omprendano lo foklVforznl'1* ,ra <'■ piu r' i*i,arnento del dclla tlL1 kdi„JUa economia K’ * de d,Uali M „ l°ro tenore di. vita- Is' potere e gli dei nostri la- ^%te,,lpfeC'!5.a c,le i lavoratori n ^1 coscienti deda m ....... h!' (Jo? (ut(e ,ltec'pare diretta-vfe 'hisf,. .. attivita economi-?Xf°r*i'lhve e culturali del «s,5pondp5i.a^”,chč esse sia-°Perai a°!£ interesi dcl-“ cscrci, ’ ocr°rre che essi C »hrfi ,ien7ii“re. l! l°ro poten c£i: dasse che se ostn netiene aitcora i !i* u0layn « rafforza-NJ9li arato stnta- haesp !’ 7,ella vita cul-r,rndo n ® 1 traditori ,ikt««tl|*S2are la i suecessi del eercn loro Hguidazio-di osUicolare f S %,U,1 Csuccessl, Xrh J1, hSci°Jlvello ideolo- r! jQ.*ni l,lu"UO tdeoto-nOstr’ri? ha I(WC.fat0 N4? c co4c aUOrat<>.n' .. < čgen,- j a 1 10 «ti Vidali, essa i locali in- LAKE SUCCESS, 28. — Rredsed-stvo glavne skupščine OZN je danes razpravljalo o vpisu na dnevni red skupščine pritožbo kuomintan-gove delegacije proti sovjetski vladi. Grški delegat je podprl kitajsko zahtevo. Višinski je v svojih izjavah poudaril, da je ta korak predstavnika kuomintanga samo manever klike kitajskih imperialistov, kj so propadli in skušajo sedaj zvaliti na »tujo intervencijo« krivdo za svoje velike poraze. Ta popoln poraz priznava tudi bela knjiga ameriške vlade, ki analizira ogromno pomoč ZDA kuomintan-gu. Tudi pomoč te močile države, ki ima atomsko bombo (nad katero pa je sicer zgubila monopol), ni dala možnosti kuomintangu, da bi ustavil kitajske ljudske sile. Predsedstvo je nato z 11 glasovi proti 2 sklenilo, da se to vprašanje postavi na dnevni red. V politični komisiji je danes avstralska delegacija predlagala, naj se ustanovi odbor za sprave, ki bi se po svoji uvidevnosti lahko posvetoval z vsemi državami, s katerimi bi smatral za potrebno glede grškega vprašanja, t.j. glede spora med Grčijo ter Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo. Predstavnik ZDA je podprl ta predlog, poljski delegat je tudi izjavil, da je ta predlog vreden preučitve. Pripomnil je pa, da je treba izpolniti prej nekatere pogoje, ki naj dajo dokaz dobre volje grške vlade. Predlagal je resolucijo, ki poziva grške oblasti, naj prenehajo s smrtnimi obsodbami demokratov. Britanski delegat je podprl avstralsko resolucijo, uprl pa se je poljskemu predlogu, ker da predstavlja vmešavanje v notranje zadeve. Grški delegat je dejal, da «želi Grčija sporazumeti se s svojimi sosedi.« Tudi Jugoslovanski delegat Milovan Djilas Je podpri avstralski predlog in dejal, da podpira vse poizkuse, ki imajo namen urediti sedanji položaj med Grčijo in njenimi sosedi. Djilas je tudi podprl predlog poljskega delegata in ob- sodil teror v Grčiji, ki sc izvaja tudi nad makedonsko manjšino. .Sovjetski delegat Višinski je pohvalil poljski predlog, prosil pa je za odlog glede predloga o odboru za spravo Razpravljanje se bo nadaljevalo jutri popoldne. O WASHIN GTON — Predsednik Truman je nocoj odpotoval v Saint Louis v Missouri in v Kansas Ci-ty, kjer bo jutri imel govor. V petek zvečer pa bo Truman ^govoril V Washingtonu po radiu. chill, je zagnala velik krik takoj po razvrednotenju, a to edinole iz strankarskih, interesov. Konservativci skušajo izrabiti nezadovoljstvo, ki je nastalo, .ter povzročiti vladno krizo in tudi razpis novih volitev v upanju, da bodo uspeli dobiti večino. Konservativec Stanlev je včeraj dejal: Nimamo nobenega zaupanja v vlado, ki je zgubila zaupanje povsod po svetu. Danes popoldne .ie govoril Churchill, }ri ie dejal, da je prišel čas, da se izbere nov parlament, ki da bo prav gotovo rešil sedanji položaj. Dejal je, da je Anglija prišla na rob narodnega in mednarodnega propada, in pripomnil, da je vlada porabila 4o odst. narodnega dohodka za upravne stroške. Zlate rezerve pa bodo trajale samo še nekaj mesecev. Konec koncev pa je deial, da je Cripps dobro napravil, ko je z enim zamahom razvrednotil funt, «rajši kakor da bi hruško prerezal na dvoje«. Pripomnil pa je. da bi bilo morda bolje pustiti šterling, naj sam dobi svoj tečaj. Protestiral je tudi proti tajnosti, v kateri so izvedli razvrednotenje, in proti temu, da je bila Francija obveščena samo v zadnjem hipu. Za Churchillom je govoril minister za zunanjo trgovino Wilson. ki je zagovarjal Crippsovo politiko. Današnji londonski tisk obširr.o komentira včerajšnji Crippsov govor. «Daily Mail» piše, da Cripps ..... ni popolnoma zadovoljil laburistov, najboljše sredstvo, toda niti ni povzročil nezadovoljstva med konservativci. «Times» pa pravi v svojem uvodniku, da je Cripps govoril posebno članom laburistične stranke, da jih prepriča o potrebi znižanja življenjske rav- ni. «Daily Wox"ker» poudarja, da davek na dobičke nikakor ne onemogoča dobičkov kapitalistov v škodo delavcev, ter zahteva zvišanje mezd. V imenu liberalne opozicije je Clement Davies poudaril, da je potrebno znižanje vladnih izdatkov, ter je izrazil zaskrbljenost za posledice razvrednotenja na pokojnine in na številne družine. Komunistični poslanec Gallacher je izjavil, da sestavlja vlado ((skupina izrednih akrobatov«. Pravi yzrok razvrednotenja, je deja\ je nudit; ameriškim kapitalistom obljubljeno priliko, da nakupijo imo-vino od Velike Britanije v državi in v kolonijah po čim bolj nizkih cenah. Delavci naše države so podvrženi , velikemu izkoriščanju. Naša možnost rešitve, je zaključil Gallacher, obstaja v prijateljstvu in trgovinskih odnosih s Sovjetsko zvezo in z državami, k; gradijo socializem. Lordska zbornica, ki ima konservativno večino, .je danes s 93 glasovi proti 24 glasovala proti vladni resoluciji, ki je zahtevala odobritev spremembe tečaja funta tac vašingtonskih dogovorov. Odobrila je konservativni dodatek k resoluciji, ki obsoja politiko, ki je nujno povzročila ta ukrep. , Tudi v Franciji postaja vprašanje mezd in cen zelo pereče, ki je zaradi razvrednotenje ie ostrejše. Ze v petek je ministerski svet 7 ur razpravljal o tem vprašanju. ne da bi prišei do kake rešitve. Včeraj se je razpravljanje nadaljevalo, toda stališče posameznih ministrov je ostalo nespremenjeno. Finančni minister skuša preprečiti zvišanje mezd, čemur bi sledilo zvišanje cen, ki se bodo itak zaradi razvrednotenja zvišale. Toda spor med ministri prav gotovo ne bo povzročil padca vlade. Spor obstaja v glavnem pri tem, kako naj se najde da se ustavi val zahtev delavstva po zvišanju mezd, ki sg je začel širiti po vsej državi. Tudi na današnji seji ministrskega sveta ni prišlo do nobene razjasnitve. žito Včeraj smo na tem mestu pose• i O njih seveda kffrninformisti mol-bej poudarili, leako Vidali poziva čijo, čeprav, gre Za ljudi, kateri po vso italijansko reakcijo, naj sc Z \ mnenju policije bežijo v Trst in njim združi vsaj začasno v skupno J~" '— borbo proti ljudski oblasti cone B. Po vsem je videti, da je ta njegov poziv naletel na dober odmev zlasti pri demokristjanskem tisku. «Gior-nalc di Trieste» je takoj naslednjega dne z mastnimi črkami javil, da je »promet s cono B popolnoma paralizirani). Seveda se tudi tej de-mokristjanski laži prav nič ne čudimo, ker smo podobnih popovskih laži 'že mnogo stoletij navajeni in bi bilo zelo čudno če se popi ne bi lagali tudi na poziv kominformi-stov. No v smislu ie Vidali jev e dir ek-tive 'pa piše «La Voce Comunistan na svoji včerajšnji drugi strani takole■ »Dalla tena del terrore — Crepita.no oltre U conjme le armi da fuocou. Kaj se dogaja? Očitno »gre, kot po navadi, za obmejne jugoslovanske straže, ki so odprle ogenj na kakšno osebo, ki ni mogla prenašati režima v coni B in v Jugoslaviji. in hotela prekoračiti mejo na skrivaj». Tržaška redakcija lista «La Voce Comunistan je prejela in prejema takšne «vesti n od «Civilne policije della Venezia G.iuliau. Toda ta policija javlja da posamezniki ne bežijo samo iz Jugoslavije in co ne B, temveč tudi ig Romunije, Bolgarije, Madžarske, Sovjetske zveze.) i druge kapitalistične države zarad tega ker »ne trpijo tamkajšnjih re-žimovu. ki so režimi ljudske demokracije, t. j. režimi diktature proletariata, To velja med drugimi tudi za tajnika samega Gottivalda, predsednika KP CSR in CSR same, ki je nedavno zbežal iz CSR; to velja za oba slavna češka tenisača, dalje n. pr. tudi za Kravčenka. Ne velja pa trditev, da je zbežal pred ljudsko oblastjo med di-ugimi tudi s procesa proti »Primorskemu dnevniku» dobro znanj krivoprisež-nik Antonio Badovini s podrtega naslanjača, Tudi ta simpatični esulski kri-voprisežnik, ki ga je imperialistična obtožba na našem procesu izbrala 'za prototip esula, ki naj bi že s svojim mučeniškim esulstvom prepričal sodišče da govori resnico. Ta simpatični krivoprisežnik prav tako ne trpi ljudske oblasti v coni B kot jo ne. trpijo komin-lormisti od Vidali ja do Sikamija. Iz vsega tega sledi logični ko-minformistični zaključek: V vseh državah ljudske demokracije in v Soojetski zvezi ni terorja, v Jugoslaviji pa seveda je, v coni B pa še celo takšen, da je demokristjan-ski novinar s paraliziranimi možgani paraliziral celo promet med obema conama, ker se je prestrašil po- licijsko kominformističhe iznajdbe obmejnih strelov. Prav. nič Pa se ni ustrašil miljski kominformistični in socialpatriotič-ui župan Pacco, da se bi pregrešil zoper intemacionalizem, ko je pred-sinoči po dveh slovenskih besedah, spregovorjenih z pravovernim jezikom svojega kominformističnega sosvetnika Zottija, hitro dal besedo nekemu republikancu nato «socialistu», nato demokristjanu in tako onemogočil da bi slovenska govorica okužila italianissimo ozračje miljske občine. Ako Pa mislite, da je po dveur-nem pojbesnelem napadanju slovenščine socialpatriofski župan Pacco ponovno dal besedo slovenskemu svetovalcu, potem se zelo motite! Ce bi to storil, ne bi bil in-tcrnacionalist, kominformističnega socialpatriotičnega kova, t. j. di marca pretta insomma. Pomislite tudi, kako mu sedaj »temu miljskemu županu — prihaja prav, da je tem republiško socialistično demokristjanskim CLN-ovskim občinskim svetnikom že od Prej tako rad petolizil. Tako je pred-sihočnjim lahko z lahkoto, ne da bi trenil onemogočil sloven"ino v miljskem občinskem svetu. Vsa zadeva pa vsekakor spada v okvir veljavnih fašističnih zakonov protislovenske usmeritve, ki jih generala Airčy in Edlemann že več kot štiri leta nočeta ukiniti-. lo odgovornosti tiska za stvar miru v svetu. Male slabo razvitg države so y izredno težkem položaju, ker ne razpolagajo z mogočnimi sredstvi za širjenje informacij, tako da se njihovo stališče ne more slišati po vsem svetu. Vzemite n, pr. mojo državo. Te dni smo izpostavljeni grožnjam, ustrahovanjem in lažem s strani vzhodnega tiska, hkrati pa del zahodnega tiska v veliki meri potvarja naša stališča al; jih nravnost popolnoma pači. Tisk Sovjetske zveze ter določenega števila drugih vzhodnih držav je V zadnjem letu zlorabljal ta načela svobode informacij in odgovornosti tiska, kar se tiče Jugoslavije. V prvi vrsti se tisk in radio Sovjetske zveze, ki podpirata politiko svoje vlade, ki hoče strmoglaviti zakonito jugoslovansko vlado, že poldrugo leto vmešavata y notranje zadeve male države in pozivata jugoslovansko ljudstvo na upor. Skupinam izdajalcev iz Jugoslavije, ki bivajo na ozemlju Sovjetske zveze ali v drugih državah pod njenim vplivom, se še vedno dovoljuje tiskanje listov in uporaba radia. Značilno je, da Sovjetska zveza ne dovoljuje na svojem o-zemlju nobenega lista, ki bi pozival na strmoglavljenje vlade kake kapitalistične države, pač pa dovoljuje edino liste, ki pozivajo, naj se s silo strmoglavi vlada socialistične neodvisne države, katere e-dina krivda je ta, da zahteva uvedbo enakopravnih odnosov in spoštovanje suverenih pravic. V drugi vrsti sta tisk in radio Sovjetske zveze ter nekaterih drugih držav; kriva odkritih jn brutalnih napadov prcfT Jugoslaviji in ogrožajo neodvisnost ter suverene pravice moje države. Tretjič- pa šta tisk in radio Sovjetske zveže ter nekaterih drugih vzhodnih držav objavili in razširili številne klevete in lažne informacije o Jugoslaviji z namenom-da zastrupijo mirne odnose med o-bema državama. Tako postopanje sega včasih do absurdnosti. Četrtič, ker je Jugoslavija mala država in ne razpolaga z mogočnimi informacijskimi sredstvi, se glas resnice o Jugoslaviji ne more slišati v svetu, ker tudi na zahodu monopolistični listi in drugi informacijski organi sistematično potvarjajo dejstva, ki se nanašajo na Jugoslavijo, z namenom, da prika-1 žejo v napačni luči njeno stališče in da nudijo tendenciozne opise o njenem notranjem položaju ter da podžigajo spor med socialističnimi državami. Dovolile mi, da navedem samo dva primera, ki se nanašata, na kar se vam ravnokar rekel. Pred nekaj tedn; je «New York Times« objavil članek svojega beograjskega dopisnika Sulzberge.rja, v katerem je rečeno, da se je v Jugoslaviji ustanovil albanski odbor, sestavljen iz kolaboracionistov in reakcionarjev, ki so Zbežali iz svoje države iz strahu pred ljudstvom Ta kleveta ie bila v Beogradu u-radno zanikana, kakor tudi druge podobne klevete, ki jih širijo na vzhodu, češ da ima Jugoslavija temne namene proti odvisnosti in nedotakljivosti Albanije. Dva tedna pozneje je Sulzberger ponovil iz Aten svojo izmišljotino, ki je prišla v roke vzhodnega tiska, in si je tudi izmislil kleveto, da ima Jugoslavija namen sodelovati pri razdelitvi Albanije. Ta primer dokazuje kakor prvi potrebo dh OZN podvzame uspešne ukrepe da prepreči, da se informacijska sredstva zlorabljajo proti interesom malih držav, proti miru in proti dobrim odnosom med narodi. Pred dvema tednoma je «Mutual Networck» v ZDA oddajal stotinam radijskih postaj trditve nekega Zaharija, po besedah katerega naj bi bilo izvršenih proti predsedniku jugoslovanske vlade sedem atentatov. Komentator ameriškega radia Pearson je očitno mnenja da ko si on izmisli kako laž, jo je treba čim bolj razširiti, tako da ji bo kdo verjel. In tako je prejšnji teden po radiu javil, da je bilo proti predsedniku jugoslovanske vlade izvršenih 27 atentatov Jugoslavanska delegacija je mne-nja, da se ne sme črtati z dnevnega reda naše komisije konvencija o svobodi informacij, ker bi lahko predstavljala sredstvo za dosego uspešnejših ukrepov za obrambo malih nezadostno razvitih držav proti zlorabi informacijskih sredstev. Ker se je bala diskusije o vprašanju svobode informacij, je sovjetska delegacija glasovala z ZDA in Veliko Britani o, naj se vprašanje sprejema konvencije ti svobodi informacij odloži na peto zasedanje glavne skupščine. Na ta način je blok velikih držav glasoval za odložitev vprašanja konvencije na peto zasedanje V pismu, ki so ga poslali uredništvu «Humanite-a», jugoslovan-ki izseljenci poudarjajo, da so tako, kakor tud; nekateri Francozi, s katerimi so obiskali Jugoslavijo, VSi člani Generalne konfederacije dela, Komunistične partije Francije in drugih demokratičnih organizacij in da so «Humanite» imeli za svoj list vse dotlej, dokler ni pred več kot letom dni «Humani-tč» pričel febjavljati najbolj grobe žalitve, laži in obrekovanja proti socialistični Jugoslaviji. «Na straneh vašega lista — nadaljuje pismo — ste objavljali same umazane laži, namesto da bi prihajala na dan resnica. To je resna grožnja proti enotnosti ne samo delavskega gibanja v Franciji, temveč tudi na vsem svetu. Laž nj nikdar m tudi nikdar ne bo zmagala, pa če bi bil kdor koli izza nje. Resnica bo tudi tokrat tnumfirala. Titova Jugoslavija, socialistična Jugoslavija, bo izšla kot zmagovalec iz te neenake, toda častne borbe za pravične in enakopravne odnose med komunističnimi partijami in socialističnimi državami, borbe proti metodam; ki ne delajo časti in so tuje pravim komunistom, Mi smo več kot dva tedna preživel; y. naši domovi- ni kot gosti centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. V tem času smo obiskali Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Makedonijo — vso Jugoslavijo. Fovsod in na vsakem mestu širom po naši domovin; smo lahko videli delovne ljudi Jugoslavije v gigantski borbi za zgraditev boljšega življenja, v borbi za čim Večjo proizvodnjo, za zgraditev socializma — tekmovalnega duha, bratstvo in enotnost med narodi. Ljubezen do vsega naprednega, ljubezen do socializma — napolnjuje vsakega človeka in vsak kotiček socialistične Jugoslavije. Bede in brezposelnosti, zaradi katerih smo morali nekoč zapustit; mačeho Jugoslavijo — danes ni več. Naše geslo bo: «Naša obljuba, dana delovnim ljudem Jugoslavije in tovarišu Titu — širili bomo resnicp o socialistični Jugoslaviji, boreč se proti oportunistični in kontrarevolucionarni borbi v mednarodnem. delavskem gibanju«. Pozdravljamo vas! Živela socialistična Jugoslavija! Skupina 94 jugoslovanskih izseljencev«. Ob vrnitvi iz domovine so jugoslovanski emigranti y Franciji s svojega sestanka poslali maršalu Titu brzojavko, v kateri pravijo med drugim: ((Smatramo, da je naša sveta dolžnost braniti resnico o naš; sociali; stični domovini pred kampanjo nebrzdanih obrekovanj, ki je prekoračila vse meje in ki povzroča o-gromno škodo v prvi vrsti delavske: mu gibanju in vsemu naprednemu človeštvun. Jugoslovanski emigranti so poslali pismo tudi Združenju bivših borcev Jugoslavije mednarodnih brigad v. Španiji, s katerim se pridružujejo protestom proti sodni komediji v Budimpešti. V pismu se med drugim poudarja: ((Jugoslovanski emigranti so moralno in materialno podpirali jugoslovanske borce v mednarodnih brigadah med vojno v Španiji In za časa internacije v Franciji. Ved; no smo bili ponosni, da so ostali borci mednarodnih brigad, prebegli Spanci in odgovorni voditelji mednarodnih brigad kot An drč Marty, zelo pohvalno govorili o naših jugoslovanskih borcih zlasti gle. de njihove borbenosti in visoke politične zavesti«. V pismu se dalje poudarja ,da je bila pod vodstvom Andrča Martyja in njegovih ožjih sodelavcev ustanovljena organizacija, ki je skrbela za pomoč interniranim španskim borcem za njihov beg. organizacijo, kateri so pripadali tudi jugoslovanski emigranti. Zato je oznaka, da so jugoslei-vanski člani mednarodnih brigad gestapovski agenti ali pa v vohunski službi, .ni nič drugega kot divje obrekovanje namenjeno toliko An-dreu Martyju kakor tudi njegovim sodelavcem. DIMITROV JE ŽELEL bratske odnose Tretji članek Moše Pijada o odnosih Jugoslavije z državami ljudske demokracije BEOGRAD, 28. — «Borba objavlja tretji članek Moše Pijada v zvezi s procesom v Budimpešti in o odnosih med Jugoslavijo m državam; ljudske demokracije. V članku govorj o nasvetih, k) so jih člani politbiroja madžarske komunistične partije hodili iskat V Beograd. Zadnji obisk je bil prve dni marca leta 1948, ko so prosili jugoslovansko vlado, naj oprosti Albanijo plačila reparacij. Dalje so želeli spoznati organizacijo Ljudske fronte Jugoslavije. V članku omenja Moša Pijade tudi, da so komunistične partije M državah ljudske demokracije težile za tein, da reorganizirajo svoje ljudske fronte pq jugoslovanskem vzorcu. Nato govori o delovnih akcijah jugoslovanske mladine ter a sodelovanju vse mednarodne mladine. Sovjetski voditelji pa so bili zaradi tega ljubosumi in so skušali na vsak način razbitj enotnost mladine. Pijade govori dalje o odnosih med Jugoslavijo in Bolgarijo in poudarja, da je bil Dimitrov skoraj edini v vodstvu bolgarske komunistične partije, ki je odkrito želel bratske odnose z Jugoslavijo. Zato so ga sumili in so ga potisnili v ozadje tudi na kongresu bolgarske partije in pozneje. Ko je takoj po prvem pismu CK boljševiške partije CK KPJ potoval skozi Beograd, je Dimitrov to pismo kritiziral s kratkim vzklikom. Toda ker je bil bolan, ni mogel tvegati, da bi ga nazvali za trockista. Na koncu poudarja, da so obiski maršala Tita pripomogli k utrditvi notranjega položaja v CSR, Poljski in Romuniji. Vsi ti obiski so bili napravljeni s pristankom Moskve in nekateri tudi na spodbudo Moskve. Toda uspeh maršala Tita je' bil prevelik in je zato povzročil nevoščljivost tam, kjer ni bilo nobenega vzroka zanjo, in tam, kjer ni mogel o njej nihče niti sanjati. Obširnejšr izvleček članka bomo še objavili. Škofijski ordinariat v Celovcu podpira zatiranje koroških Slovencev CELOVEC, 28. — Škofijski ordinariat v Celovcu je izobčil Demokratično fronto na Koroškem in njene kandidate za bodoče volitve ter je hkrati postavil na indeks glasilo koroških' Slovencev ((Slovenski vestnik« in druge demokratične publikacije koroških Slovencev. Cepray so duhovniki dobili ukaz, naj to izobčenje javijo v cerkvi, so številni slovenski duhovniki na Koroškem odklonili pokorščino in ujgotovili, da je ta ukaz zloraba vere" in verskih čustev v politične namene v korist «Volkspartei», ki ne izbira sredstev, da bi si zagotovila čim večje število glasov na prihodnjih volitvah. Nov jugoslovanski prekooceanski parnik REKA, 28. — V ladjedelnicah «3. maj« na Rek; so končali gradnjo motorne ladje «Skapje», ki je druga prekoceanska ladja, zgrajena v Jugoslaviji. Sedaj dela ladja poizkusne vožnje in bo kmalu začela redno službo. Ladjo so zgradili jugoslovanski inženirji z domačim materialom; dolga je 101 m, široka 14 in ima 4000 ton nosilnosti. Ladja ima 4 skladiščne prostore za blago in 12 kabin za potnike. Kakor prekooceanska ladja ((Zagreb« ima tudi ladja «Skcpje» 20 modernih žerjavov, ki so bili zgrajeni v Jugoslaviji, ter moderne prostore za moštvo. Trgovinski dogovor med Anglijo in ČSI LONDON. 28. — Danes so pod; sali v Londonu angleško češkos vaški trgovinski in finančni do; vor. Hkrati so podpisali dva di ga dogovora. Prvi likvidira mi državama dolgove, drugi pa se i naša na odškodnino za britans imovino v CSR, ki je bila nacior lizirana. Na podlagi dogovora odškodnini bo CSR plač-ala Vel: Britaniji v prihodnjih desetih le skupni znesek 8 milijonov funt šterlingov. Kar se tiče meddržs nih dolgov, določa dogovor nai za povračila s strani CSR skup 28 milijonov funtov šterlingov,. katerih 15 milijonov v prihodnj petih letih. Da omogoči CSR plačevanje ti dolgov, se je Velika Britanija c vezala, da bo na podlagi trgovi skega in finančnega dogovora uv šala iz CSR vsako, od prihodnj petih let industrijske proizvode vrednosti 5,750.000 funtov. Razi tega bo Velika Britanija prejela Prvem letu proizvode v vredno: 4,8 milijonov funtov, med katerii tudi _večjo količino mehkega les za 250.000 funtov strojev, 25.0i ton sladkorja in druge surovine t prehrambene in industrijske proi vode. V prihodnjih štirih letih t izvoz CSR v Veliko Britanijo zn; sal 4,5 milijonov funtov letno j bo vseboval les, stroje fn še p, sebno prehrambene proizvod PRIMORSKI DNEVNIK 29. TRŽAŠKI DNEVNI K Slavlia pomorščakov ie končana IZ MIE) Sindikalni predstavniki prejeli poročilo, da je bil v Rimu sklenjen sporazum Zato je stavka pomotščakov prenehala - Kakšni so pa «uspehi» te dolge stavke? Na glavni skupščini pomorščakov in pristaniških delavcev, ki se je vršila v torek v Domu pristaniških delavcev, so sindikalni predstavniki javili, da so se razgovori med CGID. predstavniki FILM in lastniki ladij ugodno nadaljevali teč da je bil sklenjen sporazum, ki predvideva takojšnjo prekinitev protestne stavke, ki je trajala že približno tri tedne. Prav takb so sicer vedeli, da bo stavke takoj konec, ni pa nihče vedel za določbe sporazuma, na podlagi katerih je bila sklenjena prekinitev stavke. Sedaj se pa vprašujemo: ali so pomorščaki v svoji dolgi in odločni borbi dosegli uresničitev svojih u-pravlčenih zahtev? Kot pomorščaki, tako tudi mi nismo poučeni o določbah tega sporazuma, zato tudi ne moremo trditi, ali so te za de- V nedsljo 2. oktobra vsi na proslavo DNEVA MIRU na stadionu MAJ“ pri Sv. Ivanu Začetek ob M. uri na skupščini sindikalni predstavniki javili, da so se vršila v teku istega dne pogajanja z lastniki ladij, ki go biil pripravljeni ukiniti svoj krvičen ukrep glede svobodnega kretanja stavkajočih pomorščakov. Obenem s temi novicami s« sindikalni zastopniki javili, da se stavka v tržaškem pristanišču po položaju, ki je nastal v Italiji, takoj preneha. Včeraj zjutraj so odšle posadke treh ladij: «Gerusalemmei), «Abba-zla» in »Barletta« k lastnikom ladij, da bi se dokončno dogovorili, kdaj bodo te odplule. Kot smo izvedeli, je bilo sklenjeno, da bodo ladje odpotovale čim prej, morda celo tudi danes. Fredno se je stavka zaključila, so lastniki ladij poizkusili vsakovrstna sredstva, da bi prisilili pomorščake h kapitulaciji. Poslužili so se tokrat policijskih organov, ki šo odšli v torek zjutraj na zgoraj dmehjene ladje ter prepovedali Stavkajočim pomorščakom vsak odhod z ladje. Pristaniškim delavcem kot tudi nekaterim pomorščakom, ki niso bili na ladjah, je bilp prepovedano prinesti posadkam teh ladij kakršno koli hrano. Vsem pomorščakom, ki so pred tem ukrepom odšli v mesto, bo cb njihovem povratku v pristanišče odvzelj vse dokumente ter jim niso dovolili, da bi ponovno odšli na svojo ladjo. Tako so morali stavkajoči pomorščaki ves dan kolovratiti po mestu brez dokumentov, medtem ko šo ostali njihovi sotovariši do večera brez hrane. Kot smo že omenili, so se še istega dne vršila pogajanja med sindikalnimi predstavniki ter lastniki ladij, na katerih so lastniki ladij preklicali svoj ukrep in dovolili, da so se lahko vsi pomorščaki ponovno vrnili na svoje ladje ter da so lahko ostali dobili hrano ali odšli v svoje menz#. Kot za vse ostale stavke, ki jih v zadnjem času tako »odločno« vodijo predstavniki Enotnih sindikatov, tako lahko označimo tudi to kot haVadno kapitulacijo. Tukaj ni izgovorov, češ, Delavska zbornica se te borbe ni hotela udeležiti, sami bi borbo šc nadajje težko vodili itd, Delavska zbornica še nikoli hj podprla zahtev delavskega razreda in tržaško delavstvo je znalo kljub temu voditi sVOjo borbo do konca — zakaj torej samo večni neuspehi in kapitulacije. Morda bi kdo pripomnil — saj je bil vendar dosežen sporazum. Vprašali bi ga — kakšen sporazum in "ali so določbe tega sporazuma prejeli tudi pomorščaki treh ladij v tržaškem pristanišču — to seveda preden je bilo določeno, da bo stavka zaključena. Kako lahko sindikalna organizacija sklene prenehati s stavko, preden so pomorščaki, ki so stavkali, obveščeni o določbah sporazuma ter o rešitvi svojih zahtev. Pomorščaki, ki so bili navzoči na glavni skupščini dne 27. t. m. so lavce uspeh ali neuspeh Prepričani pa smo, da lastniki ladij prav gotovo niso v tako kratkem času toliko popustili, da bi bili pripravljeni ugoditi zahtevam svojih uslužbencev, če ves čas stavke niso hoteli sprejeti niti ene od navedenih zahtev. Ce bi bili pripravljeni popuščati, potem bi bilo njihovo stališče v času, ko je stavka trajala popolnoma drugačno. Kakšnega pomena so .torej za. delavski razred stavke, kj ne privedejo do zaželene zmage njegovih najosnovnejših pravic in al; jih lahko imenujemo uspešne? Prav gotovo ne. Takih stavk so sg danes delodajalci že kar privadili in posledica tega je tudi njihovo vedno bolj ostro stališče do reševanja vseh 3pornih vprašanj. Danes so delodajalci, ki vodijo ofenzivo, in delavski razred tisti, ki mora njene posledice čutiti na svoj; lastni koži. Sindikalni voditelji bi morali to vedeti — kaže pa, da ne vedo ali vedo, da jim taka «borba» bolj prija. V petek glavna skupščina pekovskih delavcev Včeraj sb se sestali predstavniki Enotnih sindikatov in predstavniki Delavske zbornice, da bi razpravljali d položaju, ki je nastal po po- teku tudi drugega roka, do katerega bi moralo biti sporno vprašanje že rešeno. Na tem sestanku so sindikalni predstavniki določili, da bodo sklicali za petek dne 30. t. m. od 17.30 glavno skupščino vseh pekovskih delavcev, na kateri bodo obrazložili celotni položaj, ki je nastal po krivičnem stališču delodajalcev glede rešitve najbolj perečih problemov, ter bodo pozvali kategorijo pekovskih delavcev, da sama odloči o nadaljnji borbi, ki naj bi privedla do zaželene zmage. Kot smo že poročali, sO pekovski delavci postavili delodajalcem rok, v katerem naj bi bild končana dolgotrajna pogajanja za uresničitev upravičenih ždhtev. Na prvi pdzlV, ki so ga pekovski delavci poslali delodajalcem, so ti odgovorili z molkom; prav takšen je bil tudi od-jalceV pbložaj te kategorije delav-govor na drugi poziv. Jasno je, da se je zaradi takega stališča deloda-jolcev položaj te kategorije delavcev zelo zaostril in verjetno je, da bo prišlo tudi do splošne stavke vseh pekovskih delavcev, ki bj pa zaradi svoje važnosti lahko zajela tudi druge kategorije delavcev, kateri se prav tako borijo za svoje pravice. CLNovshe in vidalijevske spletke proti uporabi slovenščloe t občinskem siiotii Pod krinko Vidalijevega internacionalizma se skriva italijanski šovinizem Danes zvečer se bo nadaljevala v Miljah izredna seja občinskega sveta. Kakor smo že poročali v včerajšnji številki našega lista, se je na torkovi seji občinskega sveta v Miljah ponovila gonja proti slovenskemu jeziku, kakor na prvi seji občinskega sveta v Trstu. Razlika je le v tem, da na tržaški občini gospodarijo demokristjani, v miljski pa Vidalijevi »internacio-nalisth). V občinskem odboru v Miljah bi morali biti zastopani sorazmerno tudi Slovenci, o katerih sami vida-lijevči trdijo, da jih je v miljski občini 30 odst. vsega prebivalstva, čeprav je odstotek precej večji. Zakaj nišo korninforrbistlčni ob-čiriski svetovalci izbrali^ vsaj it svojih vrst, vsaj enega Slovenca v upravni občinski odbor? Jasno! Zato ker ne marajo Slovencev v občinski upravi. Zato ker je njihov «internacionalizem» le varljiv plašč, pod katerim se skriva grob italijanski nacionalizem. Vse besede vidalijevcev o obrambi našega jezika itd. so puhle fraze. Eno govorijo, drugo delajo! Lep dokaz za to smo imeli v torek zvečer .Neki občinski svetovalec dobi na seji besedo, Utegne spregovoriti le pičli dve slovenski besedi. Naenkrat, eden za drugim začno dvigati roke, socialist, demokristjan, republikanec itd. Vsak hoče imeti besedo. Kaj se zgodi? Mislite da vidalijevski župan Pac. co, ki je vedno bil CLN-ovski pe- tofiznik, pusti goVoriti svojega političnega somišljenika dalje po slovensko. Ne. Enostavno mu vzame besedo, ker jo da najprej nekemu republikancu Viezžoliju, nato . bivšemu županu asočiallštbV)! Robbi in vsem, ki govorijo po italijansko. Zupan, vida-iijevfeC Racčb, ki vodi sejo, naenkrat pozabi slovenskega govornika ih njegbvfe praVlee. Iž tega slčdi, da je bilo vse dogovorjeno. Dolga besedna bitka. So nastal vihar? Kaj -e. Vse se lepo pomiri, tudi stari, stihi demokristjan, ki se je prej začel tresti od jeze. Resolucija je sicer sprejeta od vidalijevske večine. Pa nič za to, si mislijo eni in drUgi, saj slovenska beseda je vtihnila. Komedija, besedna bitka se j« dobro končala z obojestranskim zadovoljstvom. Ce se tako dogaja v miljski ob- čini, kjer ima ogromno večino Vidalijeva skupina in je občinski upravni odbor sestavljen le od vidalijevcev, kaj vse bi se šele dogajalo na tržaški občini, če bi imeli v občinskem svetu vidalijevci večino. Slovenski svetovalci bi morali molčati in ne bi bili zastopani v odboru, kakor niso y Miljah. Miljski demokristjani, socialisti, republikanci, so se izkazali za enakovredne svojim tržaškim pajdašem. Vse druži le sovraštvo do vsega, kar .je slovanskega, posebno do slovenskega jezika. V tem so si vsi edini, Vidalijevi «interna-cionalisti« pa jim prikrito pomagajo in se poslužujejo le hinavskega besedičenja, da mečejo prah t oči tistim Slovencem, ki so se jim pustili zapeljati. To so dejstva! Ob šesti obletnici mučeniške smrti Simčič Vili ustreljen 28. IX. 1943 Včeraj je minilo šest let, odkar so zverinski SS-ovci pri Steverjatiu ustrelili prvega treh bratov Simči-čev-Simčiča Vilija, potem ko so ga zverinsko močili v kleti župnišča skupaj s petimi ujetimi partizani. Ob tej priliki se spominjamo tudi obeh Vilijevih bratov: Radisla-va, ki je bil ustreljen 18.VIII.1944 in Ljubomirja, ki je bil ustreljen 28.IV.1944. Ljubomir je bil ujet pri Podgori, ustrčljen pa na gori-škem gradu, Rado pa je bil aretiran na goriškem kolodvoru, prepeljan v Trst in ustreljen 18. avgusta 1944. Slava padlim borcem ža svobodb! (Ob šesti obletnici mučeniške smrti svojega sina Vilija daruje oče treh padlih partizanov za plačilo krivične globe «Primorskega dnevnika» 500 lir). S PROCESA O TRAGIČNEM DOGODKU V BORŠTU DANES BODO 60V0RILI BRANILCI Psihiatri pravijo, da je bila blaznost glavno gibalo pri umoru Karla Pitterija Na razpravi o umoru Karla Pit-terla je včeraj zjutraj sodišče zaslišalo policijskega narednika Vi-talija Maria. Omenjeni policijski funkcionar je sodišču predložil fotografske posnetke in topografske skice krajev, kjer so se vršile posamezne faze tragičnega dogodka. Priča je predložila sodišču vse te dekumente, razdeljene na tri dele. Prvi del je gostilna, kjer je nastal pretep, drugi del je vodnjak, kar mor so vrgli truplo Pitterija in tretji del je kraj, kjer je bil pokojni pokopan. Sodišče je nato še Težak položaj v ladjedelnici Sv. Roka Vprašanje ladjedelnice Sv. Roka ostaja še vedno nerešeno. Po zadnjih množičnih odpustih v tržaškem Arzenalu, pri katerih je izgubilo zaposlitev 114 delavcev, je problem ladjedelnice Sv, Roka najbolj pereč ter zahteva zato tudi takojšnjo rešitev. V teku današnjega dtie bodn odšle k vodstvu ladjedelnice delegacije delavcev, ki bodo zahtevale, da Se to vprašanje reši V korist prizadetega delavstva, ki bi g prenehanjem obratovanja te velike ladjedelnice izgubile svojo zaposlitev, kar bi pomenilo zvišanje že tako dovolj visokega števila brezposelnih ha Tržaškerti ozemlju za nič manj kot 800 ljudi. Prebivalstvo Milj, že prav posebno pa delavski razred norega ozemlja, je zaradi položaja v ladjedelnici Sv. Roka zelo zaskrbljen. Iz Celotnega poteka dogodkov po prvi objavi načrtov glede prekinitve dela v tej ladjedelnici, je jasno razvidno, da Vodi delodajalce pri Izvajanju tega načrta jasen hamen. Oni nočejo, da bi se delo v tej ladjedelnici, je jasno razvidno, da vodi delodajalce pri izvajanju tega načrta jasen namen. On, nočejo, da bi se delo v tej ladjedelnici nadaljevalo, he zaradi tega, ker bi morda primanjkovalo novih naro- čil, temveč zato, ker so pač takšni Ukaži ljudi, ki širijo ttdbbrote« Marshallovega načrta na tlašem ozemlju. Ce bo ostalo pri izvrševanju teh načrtov In direktiv 800 delavcev brez posla, to ni tako važno: važni so le interesi kapitalistov in še prav posebno ameriških kapitalistov. Ladjedelnica Sv. Roka je bila vedno znana in cenjena zaradi svojih izdelkov; Zato smo prepričani, da bi se trenutno pomanjkanje novih naročil lahko rešilo s tem, da bj bili popravljeni ali pa prenovljeni nekateri oddelki, ki so bili za časa vojne poškodovani. Vse le predlogo so jasnili vodstvu ladjedelnice že delavci sami, a vodsvo jih seveda ni upoštevalo, kaj še, da bi jih sprejelo. Proizvodnja se je v zadnjem času zelo skrčila in pričakovati je, da se bo prav zaradi tega položaj v kratkem zaostril. Ce ne bodo odgovorne oblasti posegle vmes ter zahtevale ukinitev tega tega krivičnega ukrepa, potem ne bo prizadetemu delavstvu preostajalo drugega kot edinole odločna borba v obrambo pravic, ki naj bi prisilila vodstvo ladjedelnice, da prekliče vzelo na znanje poročila psihiatrov, bodisi od scdičča imenovanih kakor tudi onih s straii; obrambe, ki so predložil; poročila o duševnem stanju Obtožencev Petarosa, Caha ift Ivana Kende. Iz teh poročil je razvidno, da imamo opravka s patološkimi tipi. Blaznost je bila oho flesrecho gibalo, ki je privedlo fante do krvavega zločina. Blazen je Petaros Dušan, glavni obtoženec. Ta blaznost, kaže, je že V krvi njegove družitTe. Njegova stara mati v materinem kolenu je umrla v norišnici. Sicer pa je tudi obto-ženčeva mati nevrastenična in se je že morala pogostoma zdraviti. Prav za prav pred vojfto Petaros hi kazal posebnih znakov blaznosti. Znano je bilo le, da mu alkohol škoduje, ker je po zaužitju tej ga izgubil razsodnost, Preden je bil fant deportiran v Dachau, kjer je doživel vse mogoče peklenske muke, telesne in duševne, je fant jecljal le redko kdaj. Sele odkar se je Vrnil domov iz tega pekla, jeclja stalno. Živčni napadi so stalni, glavobol prav tako. V zaporu pri Jezuitih so ga zdravili z bromom. Enaki blaznosti so se večkrat ponavljali. Neko noč sc je skušal obesiti s pasom. Kar se tiče Caha, pravj poročilo, da sicer Hi blazen, pač pa da je psihopat in da iitla V takti do ča*a znake hi-slerizma. Histeričnost pride do izraza posebno kadar pije, Tedaj namreč izgubi tudi precej razsodnosti Ivan Kenda jg duševno zaostal ln trpi od časa do časa zaradi motenj v glavi. Zaslišan b; moral biti tudi psihiater dr. Amos Chiabov, ki bi moral poročati o duševnem stanju. Ker pa psihiater včeraj zjutraj ni bil na razpolago, je sodišče razpravo odgodilo do danes zjutraj ob 9,30, ko bo zdravnik lahko pričal. Druga skupina Tržačanov odhaja na ohlsh zagrebškega velesejma Predvčerajšnjem smo pisali v našem dnevniku ob ogromnem zanimanju, ki ga je vzbudil v Trstu zagrebški velesejem zlasti po vrnitvi prve skupine 800 Tržačanov. Organizatorjem obiska velesejma se jš v teh dneh prijavilo Zopet ogromno čteVilci ljudi, ki bi hoteli obiskati velesejem; vendar pa bo zaradi prevelikega navala obiskovalcev odšlo samo okrog 450 Tržačanov v soboto zjutraj v Zagreb, kjčr bodo ifSell pfliikb na lastne oči pregledati uspehe požrtvovalne bofbe jugoslovanskih narodov za socializem. O obisku bcrtno še poročali. V jutranjih urah so policisti morali Z emergpnzo v ulico Sara Davis 28, kjer sta se spoprijela Vitto-rio Vidšmari in njegov sin Lionello. »voj krivični ukrep ter zagotovi za-, Prihod agentov pa je spet povrnil poslenemu delavstvu novega dela. | mir v družinskem ozračju. MIHmnilllllll,lllllll, ................................................................................................................................................................................................................... II.......Illllllllllllllllllllllllllllllll in ]0t SPISAL: ILUSTRIRA M. ‘BAM-BIČ 69 pred vojašnico čakat Azbada skrivnostne novice. Natanko ob enajstih je prijezdil magister equltum. Lep je bil na iskrem arabcu v pozlačeni o-pravi. Kakor žarek Je švigal v veselem diru po široki cesti. Po-jezdil Je med vrstami votakov gor in dol in nazadnje obstal pred zborom stotnikov in višjih častnikov. Azbad Je potegnil izza pasa zvito listino, jo ra^motai in z neizmerno mogočnim pogledom ošinil zbor pred seboj. Hotel je, da mu bero iz oči, v čigavem imenu bo govoril. «V imenu despota, zmagalca narodov, imperatorja zem']e In morja...« Vsem je zamrgoieio po životu. «Ne vseh, centurioi Pravi krščeniki so zlato.« «Da, pravi, resnico govoriš.« Iztok se je domislil Irene. »Pravi krščeniki so biseri!« »Med Vandali sem našel dragulje človeških src!« — »Dobro. Verjamem ti. Torej poslušaj!« Skrbno se je ozrl, ali ni koga blizu, da bi ju slišal. Pokazal mu je z roko na sosedne griče, kakor bi mu razlagal načrt o na* skoku. »Dnevi mojega bivanja v Bizancu so šteti. Odidemo prav gotovo v osmih dneh.« Slovenu Je Sinila od radosti kri v lice, da Je poslnel dolgi obrunek na Čelu. »V osmih dneh, pravim. Povej Jim, naj bodo pripravljeni. To »e pravi, kadar dobiš pismo od me- ne ali sporočilo ali kar koli — morda od nekoga drugega, ki naroča v mojem imenu, tedaj pojdite na večer vsi v Bizanc, kakor da greste v pivnice, brez o-rožja. Na Teodozljevem loru krenite z Osrednje ceste V desno ozko ulico, in ko dospete blizu morja, pridete k velikemu hlevu. Tam potrkajte — odpre se vam — In me počakajte! Drugo vse zveste. Razumel?« »Razumel, centurio. Se nocoj poiščem oni hlev, še nocoj, da se ne zmotimo. To Je hlev onega gospoda, pri katerem bivaš; bogat Je in vilo ima. Slovit je po vsem Bizancu!« eVeš resnico. Pojdi, delaj in molči!« Posamezne stotnije so izvedle še nekaj vaj in nato odkorakale S Eni so se prestrašili, drugi taz-veselili. Jasno je bilo, da carski reskript razglasi vojsko ln odhod. Zato strah onih, ki se jim je — gizdalinom — prilegalo bizantinsko življenje, in veselje tistih, ki so si želeli boja in ropa V tujih deželah. »Vsemogočni despot je obljubil po zmagi nad Vandali sijajno mesto v svoji vojski tistemu, ki bo prvi mojster lokostrelec v hipodromu.« Častniki so se ozrli na Iztoka. Njemu pa se je zgrozilo pred očmi. Ce ga Je carica zatožila, da zavaja poštene dyorjanke — In ga v trenutku zgrabijo ln obsodijo... Oklenil se Je trdno ročnika na težkem meču. »Znano vam Je, kdo je bil tedaj zmagalecl« Azbad je obmolk-nli In gledal na častnike. Tl so v en glas vzkliknili: »Mnoga leta Iztoku!« »In kakor je oseba despota sveta, tako je sveta njegova obljuba. Ni bila obljubljena čast cen-turija zmagalcu, toda ker je bil on barbar ln neuk vojne, se ni mogla izpolniti obljuba. Sedaj se je izkazal dobrega vojaka, dobrega poveljnika in danes se Izpolnjuje sveta carska obljuba: Iztok, ki se poslej ne nazlvlje več barbarski, temveč po naše Orion, Je od danes magister peditum!« Častniki so za trenutek onemeli, nato so vsi po vrsti čestitali Iztoku ln mu izkazali vojaške časti. (Nadaljevanja sladi) Nervozen ponočnjak Rogli* Franc iz Ulice Cavana 7 in njegov prijatelj Bozzi Vincenc iz zgornjega Sv, Ivana 945 sta se včeraj zadržal« izven domačega okolja. Silo je pol dveh zjutraj, ko sla se nadobudna fanta vračala domov. Vračala pa sta sc precej dobre volje. Skoroda še preveč. Njuni visoki glasovi šo tako močno odmevali v nočni tišini, da so privabili policijsko patruljo, ki je tedaj krožila po trgu Rosario. Kajpada sta policista takoj ustavila vesela ponočnjaka in jima prisodila globo zaradi kaljenja nočnega miru. V trenutku, ko je polcija vzela osebne izkaznice obeh ponočnjakov, je Bozzi razburjen začel zmerjati agente in jim iztrgal iz rok svojo osebno izkaznico, katero je malo PrCje izročil. Ker sta policista videla, da imata opravka s trmastim človekom, ki ga ne bo mogcžte hitro ukrotiti, sta poklicala na pomoč efnergenco. Bozzaja so pridržali na policiji in to zaradi nadaljnjega postopanja pToti njemu. * * * Malo pred drugo ur0 zjutraj so morali posredovati policijski agenti z emergenco v baru Cattaruzza v ulici Miramare 1. Tam sta se sporekla lastnik bara Cattaruzza Vir-gil in šofer Šerpo Guido iz Ulice Toro 9. Agentom pa se je posrečilo moža zopet pdmiriti. Četrtek 29. seotenit)« Mihael, Stojan Sonce vzide ob 6.00, zatone j ob 17.51. Dolžina dneva m . Prvi krajec vzide ob ■ zatone ob 22.26. j Jutri, petek 30. septembra Hieronim, Jekica SPOMINSKI DNEVI 1865 je bil rojen Jovan Cvijič, znameniti jugoslovanski geograf. Umrl je 9.71.1927. 1930 je umrl 1. E, Repin, slavni ruski slikar. Rojen je bil leta 1844. PRESKRBA Delitev olja in testenin. Danes bodo pričeli v mestu in podeželju deliti vsem potrošnikom za vse kategorije po 4 del olja fia osebo na odrezek V. in I. navadne živilske nakaznice. Prav tako bodo pričeli deliti po 1 kg belih testenin na odrezek XI. in Xll. Konec razdeljevanja 10. oktobra. Cena za olje 350 in 352 za liter, za bele testeriine 100 in 102 liri za kg. OF OF I. okraj - Barkovlje. Krajevni odbor OF vabi vse elane in simpatizerje na množični sestanek, ki bo danes ob 20.30 v Franklovem pri Gregoriču (Mandrija). OF IV. okraj. Danes ob 20.30 seja okrajnega odbora. - Tajništvo. DELAVNOST ZAM Mladina I. okraja ima jutri, petek 30. t.m. ob 20 množični sestanek v ul. R. Manna 29. Poziv pevcem K proslavi tniru, ki bo v nedčljo 2. oktobra na stadionu »Prvega maja«, vabimo vse pevce, da se je v čim večjem številu udeleže. Zapeli bomo skupno Adamičevo: »Našo pesem« in Venturinijevo: »Zdravico«. DAROV! IN PRISPEVKI Za povračilo krivične globe Za plačilo krivične globe, na katero je bil obsojen odgovorni urednik Primorskega dnevnika smo prejeli: Od II. okraja OF, sektor Portici, IV. seznam lir 1.450; - od Simčiča Valerija očeta treh padlih partizanov ob priliki šeste obletnice smrti svojega sina Vilija namesto venca na grob - 500 lir. (Olje) In s tremi izredno spretnimi in okusnimi risbami žensk (tuš), ki izdajajo sigurno potezo in estetično subtilnost. LUCI ANO FURLAN je v {{Zboru*, v katerem prikazuje pevski zbor žensk, izrazit ekspresionist. Celo barva mesa ženskih teles se mi zdi Zgolj abstraktna. Manj izrazita, čeprav dobro izdelana je njegova pokrajina (Fa-brike, železni žerjavi, košček morja, zelen grič). Najbolj všeč ste. mi njegovi temperi ((Veselični prostor* in rProcesija*. Tudi Furlan še tiplje in Išče, toda po obeh temperah sodeč mislim, da je na dobri PO ti. LUISA RENATO kaže v svojih dekorativnih, geometričnih, barvno ploskovnih oljih vpliv Npacala, toda le njegov šibkejši del. Zaenkrat mu manjkajo SpacalovR lirlčnor.t, teža in globina. Najti bo moral osebnejšo pot. Nekaj socialne motivike ali vsaj note je V treh oljih NINA F'ERFOGLlE. Prva slika prikazuje družino brezposelnih, mož dviga stisnjene pesti proti nebu, kar učinkuje ilustrativno in tudi nekoliko banalno. Večja poglo- bitev bo dala mlademu slikarju prilik«, da se bo tudi umetniško močnejše uveljavil. Zanimiv je njegov «Harmonikar» s pivci in pivnico v ozadju, ki se vidijo kakor skozi meglo. Dobra je ({Glava starca*. Pri tem slikarju prevladujejo siifi toni, ki učinkujejo depresivno. Slikarju sc vidi resnost, pridobiti si bo moral večje tehnično znanje. Neka} virtuoznega ie nasprot- no pri 1RENU RAVALLlCU, Njegova dna portreta sta videli, kot bi bila gledana v vekslrnem zrcalu, kar je po mojem mnenju samo po sebi nesmiselno deformiranje. Bol) sta všeč njegovi precej svojevrstni tihožitji. RIVA BRUNO razstavlja tri dokaj spretne in rahlo občutene akvarele, ki pa ne kažejo še na posebno Izvirnost in osebno noto. eZelena skupina» se je prav lepo predstavila občinstvu. Razen Černeta, Maovza in Manettija so Po večini še začetniki, toda kažejo se že nekateri izrazitejši talenti. Vsi potrebujejo Je po-globljenega študija, jasnejše koncepcije in tehnične izpopolnitve. VLADIMIR BARTOL Sola Glasbene matice Vpisovanje v šolo Glasbene matice bo od 3. do vključno 8. oktobra od 10 do 12 v ul. S. Francesco 22 I. nadstropje. Predmeti, ki se bodo poučevali v prihodnjem šolskem letu, so: 1. klavir, 2. violina, 3. solo-petje, 4. harmonika, 5. teoretski predmeti, 6. pevovodsivo. Največjo pažnjo bo glasbena šola polagala vzgoji mladih pevovodij. V okviru pevovod-ske šole bodo poučevali klavir, teorijo, harmonijo in po potrebi tudi druge predmete. Vodstvo Glasbene matice Dramska šola Slovensko narodno gledališče v Tr. slu bo 13. oktobra ponovno odprlo dramsko šolo. Lanski in novi učenci naj se pismeno prijavijo upravi SNG v Trstu, ul. San Vito 1?. 15. in 16, oktobra izlet na Nanos Planinsko društvo v Trstu prlic dl 15. in 18. oktobra Izlet na Na nos, kjer bodo izletniki lahko prenočili v novi Vojkovi koči. Vpisovanje vkl jučno do 8. oktobra v Rojanu v čevljarni Gre, Trg tra Rivi 2. Jutri seja kolesarskega odseka ZDTV SLfltENSKll .1 (i L KI) ALI ku Tržaško Jutri 30. t.m. ob 20 gostovanje v dvorani za m ga doma V MAREZIGAH z D’Usseaiijevo ižf0 Globoko so koreni oD 2 V soboto 1. oktobra gostovanje v dvorani ga dotna v ŠMARJAH z D’Usseauj«vo !Sr0 Globoko so koren®* Nočna služba * Sv. Depangher, ul. — _. ,,, 94155; Gmeiner, ul. Giul'a ‘.j 6108; Tamaro-Neri, ul. Da»V 7623; Signori, trg 93006; Harabaglia v A tel. 5728 in Nicoli v 93245, imata stalno ndcB "1 Rojstva, Pi SMRTI IN P0B°: Dne 28. septembra Trstu rodilo 5 otrok. F°r * 11 in umrlo je 8 oseb. .jglJ Civilne poroke: Porn°^flO»! Martinis Tommaso in * Orlando Marija, kitnaf Vittorio in gospodinj3^ Gianna, delavec-težak L Mario in šivilja Dev°* a uradnik Bianco Enf*co„,ihani nja Vecchiet AlicS, »n sani Luciano in gospo3™ fli* Iginia, tehnični ura®i2J{*t Ivan in učiteljica BedP pleskar Kaučič Silvano ^ dinja Longhi Jolanda.:-tulila Galgaro Cornelio, in uC7tj0’i8tiS lacco Livia, železničar ; J*' ciano in uradnica • i11 električar Marion Oior wjkd^ Nerina. frizerka vilja Legovini Nerina. V Medici Aldo in liana. Umrli so: 51-letni M** #5 87-letni Babjan Mari", M Stopper vd. Gauss GdHfgtjgg Degrassi por, Mariani jjJL 70-letna Sigoni doiel»' p Trinchero Jožef, 89-k' y|j. * Angela, 63-letna Ongaro chini Albina. TRŽAŠKA BO^ Zlati šterlir.'g 92(^ Jci>r ,a šterling 1900, tclegr;ii*% dolar 690, švicarski i^. -min* francoskih frankov šiling 26, zlato 1200, 110,sV 4, ]|;RADI0> ; muli JUG. CONA (Oddaja na srednjih ali 1250 kO ČETRTEK 2M-** A 12.00: Lahek updd^fjk.jj 12,30; Slavni violini*"1 čila (v ital. in siov-h ^ saksofonist Srečko V )4,0"jii Našim ženam (v it*1*;.' blrM zabavni orkester ram3 f i sLc?JM m 14.30: Tiskovin prčl (v ital. in slov ). jjV lahka glasba. 18.15: /J KF 8TO. 18.45: J»Sj Pravljic« o milijdnerp. 0 jti<5 del sonce. 19.00: Gla*B, ju 19.15: Poročilu (v hfTrfevO 19.45: Arije tk PUSein«n>, 20,00: Glasbene sliKP-. .pj* (J v slov.: »Čudež Tia J-nrK' M - - ' 21.30: SloTSM 2.00: iz zg pieitie *'* v Nini Cuk. ansambli. 22. narodov (v ital.). na glasba. 23.40: jjgi. i11 23.00: Zadnje vesti b0 kolesarska dirka za Pokal miru v nedeljo 9. oktobra, kot stno že včeraj omenili. Vpisovanje v slovenske osnovne šole v Trstu in okolici VPISOVANJE V SLOVENSKE OSNOVNE SOLE V TRSTU IN V OKOLICI SE VRSI DO. 30. SEPTEMBRA OD 9 DO 12 NA VSEH SEDEŽIH OSNOVNIH SOL. STARSI MORAJO VPISATI SVOJE OTROKE V VSE RAZREDE. SOLSKA MASA BO 8. OKTOBRA, REDNI SOLSKI POUK NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH PA SE PRIČNE 10. OKTOBRA. Vpisovanje v otroške vrtce ODBOR ZA SLOVENSKI OTRO-SKI VRTEC NA KOLONKOVCU SPOROČA STARSEM, DA SE VRSI VPISOVANJE V SLOVENSKI OTROŠKI VRTEC NA KOLONKOVCU DO 30. SEPTEMBRA VSAK DAN OD 9 DO 12 V PROSTORIH VRTCA. KiNO 1/ A ROSSETT1. 16.00: y;n tj nje«, Clark Gable, LH(|Gre,f porls J. j/ s!'-'*] EXCELSIOR, 15.30: Vltorio Gassmahli, p*' ji FENICE. 21: «Plcs p1’ v izvedbi skupine * nazionale«. (H): KILODRAMMATICO. ' ’ £. nje generala Custc O’ De Havllland. ITAL1A. 10.30 ((Norčij3 Loliobrlglda, CW™?. ,u(l ALABAHUA. 15.30: (P, Ferk, Ro,la Slra^f,uDUenW IMPEHO. 14,30: «**'&Z- f !■ Felljt, Pcdro Arme1 ■ Fernandcz. pas ' ,i VIAl,E. 16.00: ePUSli^ r a. Durant, Richard »3 tol*t/5lf2 GARIBALDI. 15.30: pc f \ morju«, j. Fontani*- g,t)a MASSIMO. 16.00: »Ati Jo)10 f v parjev«, M. Monte - vjj>lc1|.. ARMONIA. 15.00: ‘°S Andrevvs, B. I»nl%Ki»ž p)' NOVO CINE. 16.00: «■ - i. - A4č)i ■»- »»•-• _ n ga razbojnika M°f£sn» ! A l/AM A 1*7 «KAhC*1 SAVONA. 17.30: ,. sallnd Russei, Bria3 ODEON. 18.00: «a#ip« * , 9 p». A. FabriZl. I^V*’' y IDEALE. 16.00: jt 9 A n dr ms. 0retcKl° a MARCONI. 16.00: & set let«, Irene Du' jg.30. KINO OB MORJI ■ i ryjjr f ODBOR ZA SLOVENSKI OTROŠKI VRTEC V ROCOLU OBVEŠČA STARSE, DA SE VRSI VPISOVANJE V SLOVENSKI OTROŠKI VRTEC V ROCOLU PRI LOVCU VKLJUČNO DO 30. SEPTEMBRA VSAK DAN OD 9 DO 12 V PROSTORIH VRTCT. VABIMO STARSE, DA PRIPELJEJO SVOJE OTROKE K VPISOVANJU. Češkoslovaški f,Im' rSKi Kvil 18.00: «Noi!?10r Je‘rv. 18.00: «F !.»r Tr»5 ih/ ADUA. 18.00: RADIO. 18.00: ,r «• 'K| spod Hyde», ^,Fe,.«trast’ VITTORIA. 16.00: S|H»' F. Romeo, O’ Br -0ff»F {». .) AZZURRO. 18.30: 08^,1 BELVEDERE. 16 3° Jutri«. Dlck_P3^cllji: GRAD SV. JUSTA. ^ njegove tr) žene»r resa VVright. supi»’ „,s: i iffT 10.30; npfl SKOLJET. KINO NA koles«. Zahtevamo dostojno gledališko dvorano za predstave našega S fMMOBSKl DNEVNIK — 3 — 29. septembra 1949 organizacije koprskega okraja avljajo centralni komite J" 8T0 ob II. kongresu 1. n^'~ne organizacije so posla-komiteju KP jt t ? Trstu sledečo izjavo: •ttofn ■ ® zborovanja okrajnih Jccn,T mo*ičnih Organizacij iz oijii okraja vam pošiljamo jfcSff*KP ST0-ja nnše ISTRSKI DNEVNI K najtbptejše po- ^ Posebnih in stvarnih za-8 11 JkMi % ftj, STO-ja je fias okraj ‘Nftili""" tistim, ki skušajo Hosnorf!, ifV6j iak° na p0li' t^^rskem, kakor tudi so- l«ai. a Področju, naglo okrepil 11,1 e ObsPOdarstvo. STno dosegli v w°« tri v prvi vrsti 5Pjph/e na čast 11. kongresu ii *id5on'a !er delovni polet vse-in G-etdvštva, so najboljši 'tiri' tul. Us. na pravi poti. pi- oodi na&^lavn^n^H ^ STO j710 ^mhumstičn^pn^l jj£* 8«b.. Mie vsem obrekovalce™ la interni *er tako imenovane-] Jfd5e „r=jtotalistu Vidaliju. ?ohončno na^(l -bno’:n so m njej ha čelu te)i 2: Istočasno je to naj- 'tCsfetfi ^ei mednarodnim de-Jleoi)lucionarno in proti- ,fo razgalile vso ti iS ■L- ................. ^kvrm° kominformi- imamo stranko ,p0*obno j te tako vztrajno in 3 j’ a Zna pravilno voditi T® ftetirJ* boriti za obrambo >zrn-a in leninizma. fickih0a T' d“ hom° še S Ingres dneh, ki nas ločijo L J“ znr^-1Zastavil1 VSe svoje jJSo no‘ .ev novih Objektov, l1" * tem Prostovoljno de-k in vrl azaH našo poveza-lco*anOSf .do Komunistične v°diteljice delovnega fhivi p . »i > Hm , Pgres KP STO-ja! ^ iJ°v. ~ PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTlSTI 301/a PRITL. TEL. i >i 70 Gradili zadružni dom in izvedli kanalizacijo v Dekanih s prostovoljnim delom v trimesečnem tekmovanju S tekmovanjem na čast II. Inmffcg« hodo delo še pospešili Kp sfo,1' Branko Babič, taj- n huia! lznu - svobodo narodu! Kot ostale vasi Istrskega okrožja, tako je tud; ljudstvo vasi Dekani že pred meseci sklenilo, .da bo pri trimesečnem tekmovanju prispevalo s prostovoljnim delom čim več. S tem je hotelo pokazati svoje zaupanje do ljudske oblasti, do nate politične voditeljice KP. kakor tudi do njenih predstavnikov. Tak'o so se domačini ponovno zbrali dne 6 avgusta na množičnem sestanku in se odločili, da bodo v zadružnem domu dvignili dvorano 1 meter čez plan, bar so tud; izvršili stoodstotno Glede na naknadne obveznosti, prevzete na čast partijskemu kongresu, pa bodo ta načrt prekoračili na l4o odst. Tako so delovni prostovoljci izkopali in odstranili 162 metrov zemlje več, kakor pa so predvidevali v začetku del. Skupno ba so pripravil) 900 metrov kamenja, 35 metrov gramoza, 22 metrov Peska, 22 metrov gradbenega lesa, 4o stotov apna in 130 stotov betona. Vse to gradivo se seveda uporablja pri gradnji zadružnega doma. Zato skrbijo naši prostovoljci, da je V rezervi pripravljenega vedno dovolj potrebnega gradiva. prj gradnji našega zadružnega doma je bilo od 12. julija ih do 12. septembra Udeleženih 849 oseb, ki so prispevale skupno 2.786 prostovoljnih delovnih ur Med temi so se zlasti izkazali tudi vojaki in častniki JA, ki so zaznamovali 385 udeležb z 963 delovnimi urami. E-nako je sodelovala tudi narodna zaščita iz Valmarina, od katere je 37 tovarišev žrtvovalo 133 delov- ?A KMETOVALCE Jfoiiu?se za dvi8 pridel-Mifotji j6ltl° snmo novih nači-'J8*® tehnike, temveč je li Itlni'8 *Ucb zadostno in pra-V'ktr,;, Iln?°- Zlasti hlevski gnoj Ut k /''ji važne j še mesto, ker organskih tudi vse snovi, katere potrebuje 2^ in! ,Voi obstoj in razvoj. t*1 ik,ga, mora vsak napredni s* bo pripravil Važnega gnojila. Rav-C* C va2n0' da ve kako da bo vseboval čim več potrebnih o gnojišča in gnoj S° na'T1 nUd‘ k“j tij, ‘cli, y "• Gnoj je razmetan po vročih poletnih mese-»v.:> čemer se dušik pre- til St in hlapi v zrak ■ ' flj gnojilne snovi. Včasih i^ii, gojišču in zgublja na v'4 k«lr„ir'H 7.200 ha ali Ša^Čukru6 zetT|l.ie. To kaže, K Ja gnoja zelo nizka, vi' V ,sm° na vsak način po-iti110) a., namcn je treba vsak Nui 0 rv,(1Sn°^5Ču lepo zložiti VV' ^ trlt Ce -in suh in pt i. W , a gnoj od časa do ■&1* s? Ui z vodn- Sc bolje V Čti K Polijemo z gnojnico. V.V Dl, °) dobro stlačimo in 1» ^9, l!1,P,,e'!|nio izhlapevanje P V škodo dušika, S** *nn3"n. \i„ hlevst. Zem,j° dovoljno bfidel., gnojem. Zato pa *‘l gnoja vsaj sto od- stotkov več. To je potrebno zlasti v Istrskem okrožju, kjer izkoriščajo kmetje svojo zemljo intenzivno. Pomr.-iti moramo, da smo žemlji, na katero smo vrgli na primer 250 kg hlevskega gnoja, dali poleg organske sprštenine še 125 kg dušika, 120 kalija in 3,5 so 5 kg fosforja, kar zadostuje komaj za silo, ni pa dovolj za večjo dosego pridelka. Ce tega ne moremo doseči samo z hlevskim gnojem, dalje kompostom in zelenim gnojem, po-'tem moramo dodati umetna gnojila. Glede na to, da pognojimo s hlevskim gnojem komaj dobro tretjino plodne zemlje, moramo ostali del pognojiti z umetnimi gnojili. Toda pri tem je slabo to, da z uporabo umetnih gnojil poslabšamo strukturo zemlje in s tem njeno plodoVitosl. Zato morajo naši kmetje povečati količino hlevskega gnoja, kakor tudi komposta in zelenih gnojil. (Samo na ta način bo mogoče zboljšati zemljo, ki je sedaj v zelo slabem stanju. Pozabiti ne smemo tudi na tekoče gnojilo ali gnojnico, ki je polna dušika. Pri sedanjem stanju živine pridobivamo letno približno 525.000 lil gnojnice. Če bi jo pravilno in do zadnjega izkoristili, bi lahko pognojili letno najmanj 130 ha polja in travnikov, medtem ko pognojimo z gnojnico letno zelo majhno površino. V bodoče bo treba dali veliko pobudo za zgraditev gnojničnih jam, da Se gnojnica ne bo razlivala in zgubljala po vaških poteh, s čemer izgubljamo tudi milijone narodnega premoženja. Ljudska o-blast ima v načrtu gradnja modernih gnojišč in gnojničnih jam. Kmetje, pripravite si čim Več gnoja, da boste dali zemlji snovi, ki jih potrebuje rastlina in S lem dvignili pridelek, kar bo v korist gospodarskega položaja vsega ljudstva. G- T> Vpisovanje v vse letnike slovenskega učiteljišča v Portorožu bo 29. in 30. t. m. Popravni in naknadni izpiti se bodo vršili 29. t. m. ob *. uri Začetek rednega pouka I. oktobra. RAVNATELJSTVO ISINDACATI ^ l‘OTUKE POPOLARE nili ur. Razume se, da so jim prebivalci iz Dekanov za to radovolj-no pomoč v korist bodočega zadružnega doma izredno hvaležni. Poleg dela pri gradnji zadružnega doma se je ljudstvo y. Dekanih oprijelo z vso vnemo tudi kanalizacije. Tu je delalo 229 tovarišev skozi 1-687 ur; s tem delom so očistili in na novo pokrili 410 metrov kanala in na novo postavili 218 metrskih škrli, kar pomeni, da je delo pri kanalizaciji v okviru trimesečnega tekmovanja izvedeno do 00 odst. S tekmovanjem na čast partijskemu kongresu pa bo to važno javno delo, ki se seveda dnevno nadaljuje, popolnoma dokončano. Tudi vas Rižana, kj spada pod krajevni LO Dekani, je bila delavna. Tam so napravili 6 metrov dolgo, 2 in pol metra visoko ter nekaj nad pol metra širbko Vodno zatvornico, ki bo služila v to, da reka Rižana v času velikega deževja ne bo poplavljala polja in zalivala hiš. Pr; tem važnem delU je sodelovalo 48 prostovoljcev s 223 delovnimi urami, ki so poleg tega popravili tudi 1 most na Rižani. V svojem delokrogu jg pokazala aktivnost tudi Kmetnaproza v Dekanih. Njeni elanj so napravili dve apnenici za gašenja apna in na novo zgradili stavbo za kovačnico ter hlev za sVinjerejo s 14 prostori, kuhinjo in stanovanjem ter dvorišče. Tako dela naše ljudstvo v coni B, mgdtem ko mislijo klevetniki m nasprotniki naše ljudske oblasti, da spimo in čakamo križem rok na rešitev gospodarskih vprašanj od strani angloameriških imperialistov. Ljudstvo v Istrskem okrožju dela Venomer za skupnost, kot delajo to narodi v. Jugoslaviji, in sicer za srečnejšo in boljšo bodočnost vseh nas. Vse to predstavlja trud naših ljudi, ki še dobro zavedajo, da se da samo v enotnosti napraviti velika dela, kakor jih zahteva sedanja doba. Ce pa vprašamo Vidalijevce, kaj so Ohi napravili za njihov II. kongres, potem nam bodo znalj pokazati samo: tisoče in tisoče izgubljenih ur za klevetanje po tisku in radiu ter na milijone potrošenih lir za papir v propagandistične namene, ki pridejo prav zapadnim imperialistom in zapadni reakciji. F. Z- ku Smo si ogledali otrbški vrtec id VSi domačini so priznali, da je za&r nje Sas§ nastopila pri nas Velika sprememba. Eod vodstvom ljudske oblasti je življenje ha vaši bolj razgibano, popravljene ter očiščene so ceste ter vodovodi in Vse to s prostovoljnim delom. Ko sb nekateri pravili, da smo izvršili že mnogo Udarhiškega dela, se je oglasil možak In dejal, da b0 treba za večji uspeh partijskega kongresa storiti še Več in napraviti 6 km ceste. Tako kažemo tudi mi v KrkaVcah neprestano voljo dq dela. G. I. II Basanili pri sauudrili so ustanovili Krneči obdelovalno zadrugo "Bodočnost,, V Bujščihl je bila 20. septembra ustanovljena nova kmečka obdelovalna zadruga, in sicer v Baseniji. Ustanovitelji so ji dali ime ufio-doenost». S tem je napravljen zopet korak naprej v naši novi gospodarski dejavnosti. Istočasno je doprinesen doka.z, da imajo poljedelci vedno večje zaupanje V nb-ve proizvajalne metode. V razgovoru so nam tov. predsednik Busdaehin Mihael in njegovi sodelavci Stckovac Ivan. Gri-sohlj Kafael, Covo Anton, Alesslo Ivan -n Stokovac Erminij pojasnili. da so pred tem že dvakrat poskušali ustanoviti kmetsko obdelovalno zadrugo, toda obakrat jim je načrt spodletel. To pot se je končno uresničila njihova želj?, in sedaj imajo v zadovoljstvo vseh članov zares lastnb kmečko obdelovalno zadrugo. Na vprašanje, če imajo dane pogoje z? razvoj in napredek zadruge, je tov. predsednik kot dober kmet in strokovnjak dejal, da je zemlja Ugodna za obdelavo ih da je zadrugi uspeh zagotovljen. Njegovi tovariši pa so še dodali, da sb vstopili v nbvoustanovljeni kolektiv že iz nagnjenja in ljubezni do poljedelstva, poleg tega pa so vložili v zadrugo tudi nekaj glav živine, ki jim bo pri obdelavi v veiikb pbrnoč in korist. Eri vsem pa sb se navdušili za skupno obdelavo zemlje, ker so videli neizpod- bitne uspehe drugih enakih in podobnih zadrug. Spoznali so tudi, d?, je zadružni način kmetovanja vsekakor najdonosnejši in hkrati najsocialnejši. «Tako smo prišli do odločitve, da ustanovimo tudi mi ta kolektiv, in prepričani smo, da bodo kmalu pristopili k nam še mnogi drugi kmetje ih da n?s bodo v sosednjih vaseh prav gotovo posnemali. Pri tem se nismo pustili begati in odvrniti od fnaloduš-nelev, ih vemo, da smo na pravi poti)>. S temi odločnimi besedami so pokazali novi zadrugarji zaupanje v svoje delo in V ljudsko oblast, ki podpira kmečke obdelovalne zadruge. Za začetek bo imel kolektiv ((Bodočnost« 60 hektarjev skupne zemlje, 5 krav, 1 vola in 4 junice in junčke. Na razpolago ima že hlev, v katerega grč 30 glav živine. Zadrugarji so Italijani in Hrvati in živijo v najboljšem soglasju. Ko so nam v slovo izjavili, da so bili še do včeraj koloni in d? so prepričan-, da bo okoli njihovega gospodarskega poslopja kmalu brnel motor traktorja, smo videli. da imamo pred seboj prave ((pionirje zemlje« nove dobe! Koštabona Zavednost istrskega ljudstva Ob proslavi II. obletnice ustanovitve kmetske obdelovalne zadruge v Pučah-Koštaboni so domačini nabrali 1.136 dinarjev prostovoljnih prispevkov v korist Primorskega dnevnika ter za fond plačila denarrift globe, na katero je bil kaznovan ob zadnjem procesu. * * rt V kritje izdatkov za globo in stroške, na katere je bil Primorski dnevnik obsojen na nedavnem kazenskem procesu, je skupina tovarišev in tovarišic na sestanku članov okrajnih odborov množičnih organizaciji nabrala prostovoljnih prispevkov 367 din. Vpisovanje na slovenski nižji gimnaziji v Portorožu Vpisovanje v vse razrede slovenske nižje gimnazije v Portorožu bo 29. in 39. septembra do 12. ure. Dijaki naj prineso s seboj zadnje šolsko spričevalo in rojstni list. Reden pouk se začne dne 1. oktobra ob 8. uri. RAVNATELJSTVO Krkavče V tekmovanju za partijski kongres bodo preuredili hišo za otroški vrtec Tudi v Krkavčah Emo zagrabili z veseljem za delo, ko se je pričelo tekmovanje v počastitev II. kongresa KP STO-ja. Odločili smo se, da bomo za otroški vrtec preuredili neko drugo hišo v vasi, ki ne bo tako tesna kot bivša stavba, kjer je bil otroški vrtec do sedaj, in ki bo tudj bolj zavarovana proti mrazu. V ta namen smo imeli dne 26. septembra zvečer množični sesta nek, na katerem je nova vrtnarica pojasnila pometi te socialne ustanove za vzgojo naše dec® in pomen, ki ga im« otroški vrtec tudi za starše, Danes že vsakdo uvi-deya, da otrok mora prejeti že v zgodnji mladosti primerno in ro-dobno vzgojo, zlasti pa morajo biti matere, če bo zaposlene na pN lju, v tovarni ali Uradu, brez skrbi, da je njihov otrok v času njihove odsotnosti v najboljših rokah. Iz istega razloga je tov. vrtnarica pozvala starše naj vpišejo otroke, ki so starj od 3 do 6 let čimpreje v Vrtgc. V stavbi, kjer bo dobil otroški vrtec svojo novo streho, bo lepa kuhinja, soba za igranje otrok; s stališča zdravstva je poskrbljeno tudi to, da bodo v hiši čista stranišča, v času sitne pu bo vrteo toplo zakurjen. Eod kuhinjo bo nameščeno prostorno skladišče za drva. Vsi vaščani šo s; edini v tem, da morajo tako rekoč nov otroški vrtec v vsakem oziru olepšati in to še ta teden, kajti odprli ga bodo prve dni oktobra. Po končanem množičnem sestan- GORIŠKI IN E V N I K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749 HflZPHflVfl o jjjžjgjug ornimi Spremembe, ki jih namerava predložiti davčna komisija občinskemu svetu V torek ipopoldne ob 17.30 se je sestala občinska davčna komisija k svojemu drUgemu. rednemu zasedanju. Glavni predmet razgovorov so bile tudi tokrat spremembe, ki jih je treba vnesti y predlog o družinskem davku, preden ga začnejo V praksi izvajati. Debata o posameznih točkah je bila precej živahna in je zasedanje trajalo nad tri ure. Nekatei-i člani komisije niso bili popolnoma na jasnem, kakšne so njene pravice in njen delokrog v tem vprašanju, končno pa so se le sporazumeli, da ima komisija za nalogo preučiti razpis novega davka jn predlagati občinskemu SVetu vse tiste popravke, ki bi se jim zdeli potrebni in umestni. Pri podrobnejšem preučevanju teh predlogov so se zedinili v tem, da naj se v letu 1949 ugotove dohodki posameznikov, davek sam pa naj se uvede na podlagi teh ugotovitev šele od i. jartuarja 1950 dalje, ker bi bilo krivična pobirati davek tudi za nazaj. Prav tako so sklenili, da bodo predlagali oprostitev davčne osnove do zneska 240.000 lir. Od dohodkov, ki presegajo to vsoto, pa naj bi plačevali svoibodni poklici in trgovci družinski davek V višini 100% po predloženi postopni lestvici, obrtniki bi plačevali po 70% in delavci in U-radniki s stalno plačo pa po 30% od tega odviška. Praktično bi to bilo takole: ako im-o kdo letnih dohodkov 360.000 lir, se mu odbije 240.000 jn ostane za obdavčenje višek 120.000. Od te vsote bo plačal tisti, ki ima svoboden poklic po lestvici (1%) 1200 lir, obrtnik 840 lir In delavec ali uradnik pa 800 lir letno družinskega davka. Poleg te uredbe bi morali pstati v veljavi tudi VSI Olaj- ševalni pogoji za tiste, ki imajo številno družino. Na ta način smatra davčna komisija, da bj bil družinski davek mnogo bolj pravilno razdeljen ■ med posamezne sloje, kakor pa je bilo to napravljeno v prvotnem osnutku. Vpišite otroke v slovenski otroški vrtec Lansko leto jč obstajal v Pod-gorj poleg italijanskega tudi slovenski otroški vrtec, ker je bilo vpisanih dovolj otrok za slovenski oddelek. Ko se je začelo te dni vpisovanje za tekoče leto, se je razširil med materami glas, ki ga je morda, kdo raztrosil tud i zlobno, da letos ne bo slovenskega oddelka in posledica tega je bilo, da so le redke tno** tere Vpisale svoje otroke. Naš občinski svetnik se je te dni pozanimal pri vodstvu otroških vrtčev t’ Gorici in tam so mu zagotovili, da bo tudi letos odprt poseben slovenski oddelek tukaj v Podgori, ako bo priglašenih zanj dovblj otrolc. Ker je danes zadnji dan za vpisovanje, tabitno vse matere, da naj pohf-te z vpisovanjem in naj pn tem zahtevajo Vpis v slovenski otroški vrtec, za katerega imamo v PodgOri več kot dovoli otrok, ki bodo tam med igranjem, dobili tudi prvi pouk. Pomnite torej, da je danes zadnji dan za vpis, Sindikalni razbifaCi in nlihov gospodar Od Delavske zbornice siiio prejeli v objavo! Ze mesec dt'i se je mnogo govm Pričetek trgovine s Slovenijo Trgovci ii vozniki naj prijavijo stvojc potrebe po blujutu Is l.lt Slovenijo Kakor smo žc včeraj poročali, je posvetovalna komisija pri Trgovski zbornici v Gorici razpravljala pretekli ponedeljek o ikbiri blaga, ki bi prišlo v poštev za uvoz in izvoz na podlagi videmskih sporazumov. Zveza trgovcev za gorlško pokrajino je tudi javila, da je stopil končno v veljavo videmski sporazum za obmejno Izmenjavo blaga. Zato vabi vse tiste tvrdke goriške pokrajine, da bodisi da bo članice zveze ali ne, ki mislijo navezati trgovske stike v okviru tega sporazuma, da naslovijo rin Zvezo trgovcev (ul. IX. avgusta 11, I.) prošnjo ra prostem papirju, v kateri ttaj navedejo za katero blago Iz seznama «B>>, ki jo priložen trgovskemu sporazumu, se zanimajo in bi ga radj uvozili. Obenem naj 1. strani) ."tlsjej0 bur°crazin, speete %*\(>pProvm0!,0v'ici’ ch« dan' ‘ det Z ‘a,iommento e la ■ ,ob emt dei lavora-.. ttppare tullc le far a vere ai ottuol- 1*0 Sv ■ VS s- ’smci tutJ)oter Qid 6 'hž deyono c(, ,7V/U'‘U avere t sul problema de- daj - -■« '-id clie tl d c°8tru?- *ho*to. Qui ji Sl'di ca,; ope-Iti1' 1 oporafmerenza per U1' e pro- Pgft «* -...........- lanne dat0 SU>' Questo '»%»le in° »‘»ducate. cJa®«artze depli it ti%ri Si quali \ % (I?nzo e(, , qui uri ,e9lf on“na certa osti- V a oh* Bub ai che »i la- 9 tel0c«>a, 8a*are nn d!' *er -ctl 1 airidacati. Co,‘to ch« i nosfri uperai sono stati soggdtli ali in-fluenza capitalistica ed alVoscuran-tismo par cul non p ud essere a tut-11 chiaro e comprenstbtle cio che e chiaro c comprensiblle alVavan-guardia delta classe operaia. Proprio ai sindacali spatta il compito cli /ar comprendere anclic a guest i opera i «ritardatari» i loro compitl nella nostra societd, aovi-cinarsi ad essl, ascoltare le loro la-gnanze, sjrultare guelle utiti e »ple-parc guelle nocive ed ingiusti/icate in modo da contribuire al lom ele-varnento tdeologlco, avvtcinarli ai slndacatl e non staccarli da essl. L’atteggiamento dcgli operai verso i sinducati non st puo batare solo sulla coscienza politica, ma deve essere pure il frutto della consta-tatione che i slndacatl risolvono alornalmenta i loro problemi. Nelle imprese dev essere curato lo svlluppo del giustl rapporti tra Vorganlzzazione smdacale e le ai-rezioni Si nota in gnesti rapporti urrn snecie dl democratismo marci" secondo il gnale si črede che, data l eslstenza del potare demo-Tatico sli posti d; po stano tutti al medeslmo llvello, tanto il direttore, guanto il meno respoosebile nella produziont. Questo democratismo marci o rovin a la disci- plina del lavoro, sviluppa 1’unar-cliia, a danno della produzione. Per il migtiorc rendimento delte nostre imprese occorre la masslrna responsabilita individuale da par te del dirigenti e percid i sindacati de-vono introdurre nella vita della impresa giustl rapporti nci con-fronti di questl dirigenti e realiz-zarc i complti dt cul essi hanno riceouto la responsabilita dal petere. Vero e che d’altro canto si mani-jestano delle incomprrensioni da parte di certe direzioni nel con-jronti delVorganlzzazlone stndaca-le. In guesto caso i sindacati devonu risolvere il problema in sede di riunione della direzione con i rap-presentanti delVorganizsazione sin-dacale. yuesta linea sul compitl che spetlano ai sindacati con il potere popolare ha gld doto i suot risul-tati che hanno dimostrato tale linea come giusta, ed hanno avuto ripvrcuBsioni immediate suli eleva-mento del tenore di vita ..egli opc-rai (magglori assegnazloni 3. oktobra t. l, Zainteresirani trgovci si tudi lahko ogledajo celotno besedilo sporazuma s priloženimi seznami blaga za Uvoz m AZVo® na sedežu Zveze trgovcev. Is Krmitta Urnik za trgovine Za področje knmnske občine Je bil določen naslednji urnik za trgovine na drobno in debelo; Pekarne od 6,30 do 12.30 in od 18. do 18; mlekarne od 7. do 12.30 in od 15.30 do 19.; jestvinske trgovine in drogerije: od 8. do 12.30 in Od -5.30 do 19.; tekstilne trgovine in druge, ki niso navedene, od 8.30 do 12.30 In od 15. do 19.; trgovine z železnino od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30; sadje in zelenjava Od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19.; trgovine no drobno z gorivom, le-*°m In gradbenim materialom: od 8. do 12. ter od 13.30 do 17.30; av-tomobil.nke potrebščine od 8. do 12. in od 14. do 18.: kolesa in pritikline; od 8. do 12.30 in od 15. do 18.30: cvetličarne od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19.; deželni pridelki od 8. do 12.30 in od 15. do 18.30; slaščičarne brez policijskega dovoljenja od 7.30 do 21.30. OPOZARJAMO VSE SLOVENSKE STARSE, DA SE JE V PONEDELJEK 26. T.M. ZAČELO VPISOVANJE ŠOLOOBVEZNIH O-TROK NA VSEH SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH. VPISOVANJE BO TRAJALO DO PETKA 30 T.M. V NAVEDENIH DNEH SE BODO VRŠILI TUDI PONAVLJALNI IZPITI JESENSKEGA ROKA. NATANČNEJŠA POJASNILA DOBIJO STARSI IN OTROCI LAHKO PRI SOLSKEM UPRAVITELJU SVOJE SOLE. REDEN POUK SE BO PRIČEL PO VSEH ŠOLAH 10. OKTOBRA. rilo o neki združitvi ((svobodnih« sindikatov in tako imenovanih «fi-lonov«. Vendar se zdi, da njihovim gospodarjem ta združitev ne ugaja. Gosbod Thomas, predsednik Post War Councila je namreč povabil državni depaftment (ki je plačal sindikalno razkolnlštvo). da naj uvede preiskavo ih dožene kdo je izvrševal epritisk«, da bi prišlo do združitve. Pazite svobodni, republikanci in saragatovei. Gospodar se ie začel vznemirjati in lahko še zgodi ne samo, da vas bo natepel, ampak da vas bo tudi odpustil zaradi premalo prebrisanega službovanja. Kdor plača, zahteva, da se mu služ: tako. kakor on zahteva in služabnikom ni dovoljeno drugega, kakor to. da imajo lahko vedno le takšno mnenje kakor tisti, ki jih plač.?. Bolje bi bilo. da poslušate naš nasvet: predsodke o svobodi in druge podobne drobnarije, ki vam nfe prinašajo dobička, je bolje, de prepustite onim od Delavske Zbornice. Sporazum med delavci in obrtniki za novo delovno pogodbo Prejšnji večer so se sestali v prostorih urada Zq delo Zastopniki Žveze obrtnikov in sindikalnih organizacij. da bi razpravljali o delovni pogodbi za uslužbence te stroke. Po prisrčnem in temeljitem razgovoru sp končna dosegli sporazum ih zaključili pogajanja s podpisom pogodbe h? podlagi razgovorov V prejšnjih dhen, Vendar pa so pustili odprto vprašanje povišanja plače m se obvezali, da ga bodo zopet Obravnavati, kadar bo lo vprašanje končno rešeno za industrijske delavce, B to pogodbo so delavci omogočili sprejem vajencev v obrtniška podjetja in so v ta namen precej popustili zahtevam obrtniškr-ga združenja, Kar se odraslih delavcev tiče, bodo imeli odslej nekatere splošne priboljške pri plači in deiovm uredbi, ki pa bodo le malo izboljšali sedanje prejemke. Vendar daje nova pogodba fttOžttOst boljše uredbe glede božične nagrade, odškodnine za odpust ih za izredno ali nadurno delo. Prosta trgovina s premogom Pokrajinski urad z« industrijo in trgovine je spremenil predpise glede nabave inozemskega premoga za ogrevanje pozimi in s tem v zvčzi javlja naslednje: Urad za prej nog za severno Italijo jc sklenil, da odpr&Vj omejitve pri nabavi inozemskega premoga za zimsko ogrevanje. Iz tega sledi, da si bodo lahko potrošniki vseh vrst nabavili inozemski premog vseh kakovosti in iz katere koli dežele direkltilo v prosti trgovini. Kar »e tiče ogrevanja zaprtih prostorov z inozemskim premogom, ki ima visok odstotek odpadkov posebno v malih in srednjih ogie-valnih napravah, kjer uporabljajo peči in navpične kotle iz etiega Ba-intga kosa, opozarja urad za premog, da je to gorivo neekonomično iti škodi ogrevalnim napravam. Poleg tega bi uporaba take nižje vrste premoga lahko povzročila nevšečnosti in motnje v mestnih središčih in zato svetuje potrošnikom, da v podobnih primerih nabavijo in rabijo premog z manjšim odstotkom odpadkov, kakor je n. pr. koks ali antracit. Trgovci s kurivom so dolini izstaviti na vidnem mestu napis, na katerem morajo bit j navedene vse vrste kurive, ki ga imajo naprodaj, vštevii tudi tisto, ki ni prikladno za ogrevanje. Na računih, ki jih izdajejo potrošnikom, morajo navesti od kod prihaja blago, kakšne vrste je in v kakšnih kosih ga prodajajo. Naročite semensko žito pokrajinski agrarni konzorcij v Gorici vab; poljedelce, da naj do 30. t. m, naročijo semensko lito za svojo potrebo. Naročila sprejemajo podružnice v Gorici, Lečniku, Kr-mlnu, Gradiški. Romansu j n Ron kah. Konzorcij zatrjuje, da bo imel letos n* razpolago seme najboljših semenogojskih podjetij. IZ SLOVKSSKE BEBfEClJE Cesta v Platišča h je se i/edim i/ obupnem stanju Vojaki so popravili samo tisti dol, ki gre do meje Te dni so dokončali s popravilom ceste, ki vodi iz Platišč proti Nadiži. Cesta je bila namreč že leta 1943 na dyeh krajih minirana in zato se je zelo poškodovalo nasipno zidovje in skala, preko katere je speljana. Prebivalstvo je kmalu po tem razdejnhju cesto za silo popravilo, tako da je bjl omogočen prehod pešcem, voziti po rtjej pa ie vedno ni bilo mogoče. Mnogi ljudje iz Platišč imajo na tej strani vasi senožeti in zato jim jfe bilo delo zelo težavno, ker so morali prenašati tovore n,- ramenih ves tisti del ečste. čez katerega niso mogli z vozom. T.a tovor so potem na drugi strani naložili rta drugi voz, ki jih je tam čakal. Občinska uprava v Tajpanl je Večkrat Zaprosila pristujne oblasti, ki jim je poverjeno plačilo vojne čkode. da bi nakazale potrebne fonde za popravilo te ceste, kar bi bilo tudi v korist brezposelnim, ki jih prav ta občina ima lepo število. Dolgo let je ljudstvo čakalo, da jim popravijo Vsaj najpotrebnejše ceste, posebno nestrpno so pa čakali tisti, ki so brez dela v u-pahjU, da bodo š tetfli popravili prišli vskj do začnsne zaposlitve. Končno se je odločila vojaška oblast, da popravi to cesto in je pri teb delih zaposlila bataljon vojakov. ki so delali dva meseca. Dela so končali ravno te dni in cesto so posuli Z drobltim peskom tako, da lahko po njej sedaj vozijo brez nevarnosti tudi težki tovorni avtomobili. Toda zadnji kos ceste tik pri Blatiščah je ie vedno V zelo slabeiu stanju. Že od Tajpane dalje le ta pot pri-Va kalvarija za pešče in avtobus, ki vozi iz Vidma V Platišče, je vedno v nevarnosti, da ne zleti v kakšen jarek. Tega dela ceste se vojaki sploh niso dotaknili, ker ga ne rabijo. Popravili so samo tisti del, ki vodi iz Platišč proti mostu čez Nadižo, kjer poteka jtalijansko-jugoslovan-ska meja in jo zato smatrajo za vojaško. Prebivalstvo Platišč je sicer zadovoljno, da sq mu popravili vsaj del poti, vendar čuti še večjo potrebo po popravilu ceste, ki vodi V vas, katere se poslužujejo prav vsi in tudi avtobus vozi po njej. A za popravilo vse ceste bo treba najbrže če dolgo čakati. Brezposelni so izgubili še zadnje nade za morebitno zaposlitev. Električni tok ga je ubil Na delu pri Ronkgh se je pred dnevi smrtno ponesrečil 29-lelni električar Bruno Brešan iz Lobnika. Mladi delavec, k je bil zaposlen prj gradbenem podjetju inž. Perko, je pomagal delavcem električne družbe Selveg pri nadomeščanju gnilega električnega droga v bližini Ronk. Nadel si je usnjeni pas in splezal na vrh droga, da bi pripel odtrgane žice. Tokia že pri prvem poskusu je njegovo telo omahnilo nazaj brez življenja. Ta električna proga, ki je prej bila brez toka, jc bila tisti hip zopet v napetosti. Elektrika je prešla Brešanovo telo in močan pretres ga je usmrtil. Delavci Belvega so truplo sneli z droga. Preiskovalna komisija jc že pričela s preiskavo, ki bo privedla do ugotovitve krivca te grozne nesreče. IZPRED SODIŠČA Epilog incidenta pri snu/nanju zastavo na Uslavju Največ časa na razpravi na go-riški sodniji je včeraj zavzel sodni postopek proti petim- fantom in dekletom iz Oslavja. Na zatožni klopi so sedeli l?-ietni Velliček Bruno, 21-letna Kodermac Jolanda, 22-letna Mikluš Jolanda in 17-letni Kodermac Jožef, Vsi so bili obtoženi, da so dne 4. aprila letos iz dvorišča Kodermrcove kmečke hišo na glas zasmehovali in žvižgali vojaški edihici, ki se je s kamionom pripeljala pred sončnim zahodom pred spomenik in svečano snela zastavo. Kakor smo o tem že ob svojem času poročali, so se dekleta in fantje po delu zbrali v Kodermacovi hiši in se na tamkajšnjem dvorišču šalili. Pri tem so se seveda zaradi nekega dovtipa glasno smejali in nekdo med nj-mi je celo zažvižgal. Oficir, ki je vodil vojake, ki so opravljali sv.ojo nalogo, se je ob tem glasnem in neprisiljenem smehu zdrznil, tekel na dvorišče in tam legitimiral veselo mladino, češ da so zasmehovali italijansko zastavo. O tem je obvestil orožnike iz Podgore, ki so omenjene prijavili sodnim oblastem. Čeprav so obtoženci pred sodnikom odločno zanikali obtožnico in čeprav sodnik ni imel niti enega dokaza, ki bi potrjeval obtožbo, jih je vendarle kljub mladoletnosti dveh obtožencev vse obsodil na stroge kazni. Eri razpravi je zaradi nepomembne netočnosti pri izjavi dveh prav tako mladih prič, ki so bile pred sodnikom nekoliko v zadregi, skoraj obdolžil en0 krivega pričanja. Ko pa se mu to ni posrečilo. je izrekel proti obtožencem sledeče obsodbe: Sosol Edvard. Velišček Bruno in Kodermac Jožef vsak na 6 mesecev zapora, Kodermac Jolanda in Mikluš Jolanda pa vsaka na 8 mesecev zapora. Za vse je kazen pogojna za dobo petih let. Kaznovani povratniki iz Jugoslavije - krez vsakega dovoljenja šel junija letos v Jugoslavijo, od koder so ga vrnile tamkajšnje obmejne oblasti, so obsodili 23-letne-ga AntenuceJo Rosaria iz Gele (Caltanlsetta) na 5 mesecev in 10 dni zapora ter 25.730 lir globe. Zaradi istega prestopka so obsodili 23-lelnega Angorella Alojza D Neaplja, ki so ga prav tako jugoslovanske obmejnfc oblasti vrnile italijanskim, na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe pogojno. Na 20 dni zapoja so nato obsodili 49-letnega Salvadorja Viljema iz Valvassone pri Vidmu, ker se ni pokoril izgonskemu listu, ki mu ga je izdal komisariat iz Gradiške za njegov rojstni kraj Salvador namesto, da bi se, kakor so mu veleli, odpravil domov je prišel v Gorico na letovanje, katero so mu zdaj proti njegovi volji podaljšati za dvajset dni. Izid balincarshsga tekmovanja v Sovodnjah Balitieafskih tekem, ki jih je organiziralo Mednarodno balincar* sko društvo iz Gorice ob ljudskem taboru v Sovodnjah, se je. Udeležilo skupaj 49 bahnCarskih parov iz raznih krajev gori.ške in videmske pokrajine, ki so zastopali sedem društev. Borba med posameznimi pari je bil 2elo ostra in med tekmovalci so Se izkazali kot najmočnejši pari' iz Ronk in Vidma. Pokal ((Napredek« ai je priborilo Goriško balin-carsko društvo po zaslugi svojih parov Novellj - Scšol Roman in Gismano - Petterin, kateri so si priborili drugo in peto mesto. V ostalem so bile razdeljene naslednje nagrade: par Gobet - Plesničar iz Ronk, prvo nagrado; par Novelli • Sošol Roman od Goriškega balinegrskega društva, drugo nagrado; Pizzo - Revelant iz trži* ških ladjedelnic, tretjo nagrado; Graebri - Moretti društva «Gra-bizlo« Iz Vidma, četrto nagrado. KINO VERDI. 17; «Velika nagrada« M. Boney in E Taylor. VITTORIA. 17; ((Poroka je resna stvar«, M. Lockwcod. CENTRALE. 17; (iMehikanske bikoborbe«, Gianni in Pinotto. MODERNO. 17: ((Jetnik« T Po-wer. EDEN. 17: ((Roparsko Cbdy. srce«, B. PRIMORSKI DNEVNIK — i — 29. »eptemtaS ® Si avverano le previsioni leniniste La gravissima manifestazione di crisi del sistema economico impe-rialistico ha giustamente messo in allarme le masse lavoratrici, i pic-coli rcdditieri e i pensionati che, tutti, si vedono, chi in un modo e chi nelValtro, decurtati i guada-gni. L'avenimento e le sue conse-guenze hanno diffuso un senso di panico e di pessimismo su tutto il complesso della vita produttiva delVEuropa marshallizzata. 11 fronte sindacale dei lavoratori, investito in pieno, accusa il col-po e denuncia Vulteriore aggravar-si della situazione della classe ope-raia per il cedimento delle retri-buzioni rispetto al costo della vita, il cui divario gia. forte si viene ad aggravare ancora. La guestione che si pone per tut-te le masse proletarie e guella se c i potra essere compensazione. La esperienza dice di no, Il regime capitalista «sistema» le proprie contraddizioni sempre ai danni dei lavoratori, a le compensazioni, quando ci sono, avvengono sempre in misura inferiore al danno effettivo e sono ottenute nei limiti che le forze lavoratrici orga-nizzate riescono stabilire contrap-ponendo all'azione capitalistica una propria controazione. Si delinea dappertutto la pre-parazione di una grossa battaglia sindacale. E in Italia e nella zona A del Territorio di Trieste che co-sa si fara? Quali sono le prospelti-ve per i lavoratori italiani e per quelli di Trieste di fronte a, que-sta seria minaccia alla loro esi-stenza? I risultati negativi delto sciope-ro dei marittimi nella Repubblica Italiana indicano quanto sia fero-ce ed agguerrito il capitalismo di 0 Ure Isonzo e co me Ig demagogia e Vintolleranza sindacale, di cui la cricca giuliettiana ne e maestra, possano pregiudicare ogni seria a-zione di difesa dei lavoratori. In-fatti i marittimi si vedono rifiu-tare il diritto alle otto ore per le vategorie di bordo, di camera e cucina. Agli equipaggi, a co loro che battono le onde del mare si negano condizioni elcmentari di vita ci vile sulle navi e si minacciano ancora posizioni di trattamento normativo acquistato, mentre ad esempio la Societa di Navigazione «Italia», nel 1948 ha speso per la sua regia 450.000.000 di lire, Altro indice della situazione e delle intenzioni reazionarie del govorno di De Gasperi k quello delle leggi sulla disciplina sindacale. Ver Vindirizzo che i proponenti vo-gliono dare a queste leggi, le atti-vita sindacali sarebbero discipli-nate da articoli dei regolamenti di Pubblica Sicurezza, secondo i principi del sindacalismo del Diparti-mento di Stato americano e di quello papalino, che reclama per bocca del Papa stesso la eelabora-zione di statuti di diritto pubblico della vita economica e sociale secondo 1’organizzazione professio-nalen, mentre altri soloni del deri-calismo reclamano che ugli scio-peri e le serrate aventi carattere non economico siano considerati nocivi alla collettivita e i respon-sabili sottoposti alle sanzioni di leggen. C orne si vede siamo sulla autentica strada del corporativismo mussoliniano e delle leggi di op-pressione fascista. Ma šara il II congresso della Confederazione Generale Italiana del Lavoro clic prendera certamen-te posizione al cospetto degli indu-striali e del governo, cosl co me il congresso dei lavoratori della terra di questi giorni ha detta la sua parola severa e decisa agli agrari. Per caratterizzare ancor meglio la situazione dei lavoratori e la natura dei rapporti di classe in Italia, diremo che al co ngresso era-no rappresentati 1.700.000 aderenti alle 12.000 leglie confederali, tra 1 quali i braccianti dei feudi sici-liani, i mezzadri, i coloni, i pic-coli proprietari. Dai dati del con-gresso si hanno ancora queste edi-ficanti cifre: meta della superficie agraria di tutta Italia č posseduta da soli 57.000 proprietari, mentre 1'altra meta č in possesso di nien-temeno chc undici milioni di mi-nuscoli possidenti. II rendimento della terra per oltar o risulta tanto piii basso quanto piii grande č la proprietd. Autenti-co feudalismo! I salari risullano di farne, i redditi miserevoli, la schia-vilti, tasse esosc e le abitazioni da trogloditi. Qucsta e la situazione dei lavoratori della terra italiani. Sara cosl fino a che i lavoratori della campagna uniti a quelli della citta, dal Nord al Sud non auranno redenta la terra dallo sfruttamento e dall’oppressione co-si c orne hanno fatto ad esempio i lavoratori della Jugoslavia. Nella zona A, a Trieste la situazione dei lavoraori si aggrava con-tinuamente con l’aggravarsi della situazione sindacale. Le condizioni •di vita dei lavoratori saranno ul-teriormente peggiorate dalla sva-lutazione delle retribuzioni e la si-tuazione contrattuale si compliche-ra. Sono queste le conseguenze della politica sindacale revisionista ed opportunista dei vidaliani, e tutta la classe lavoratrice triestina pagu salata oggi la disastrosa esperienza. lnfatti i padroni fanno quello che vogliono ed i licenziamentl si fanno periodici. Alla FMSA, alVAr-senale, al cantiere S. Rocco, alla fabbrica Kozmann e nel settore dei portinai si toglie il lavoro ad altre schiere di lavoratori. Lg vertenza dei panettieri, per la sua barbosi-ta, diventa proverbialc c la grande’ categorla dei marittimi č sempre senza navi sufficienti per lavo-tare, senza contratto definito e senza premio di avvicendamento. «La disoccupazione nella zona A — si afferma vistosamente sul ca-merale „Lavoro” — si mantiene co-stante su proporzioni spaventoset, che 1'apertura delle frontiere del TLT ha aggravato — diciamo noi ed cggiungiamo che H politica delle tiqaalificczioni e una pre,a in gi ro. I lavoratori poligrafici di Trie-ste intanto ricevono la prima le-zione dalla rinuncia ad una lotta autenoma. II famoso patto di ami-cizia e di collaborazione voluto da-gli irredentisti vidalisti aveva a suo tempo indotto i poligrafici ad accettare la sospensione delVagita-zicne in attesa che la vertenza contrattuale fosse risolta in Italia. Son passati molti mesi nelVattesa e le trattative di la sono State inter-rotte. Oggi i poligrafici sono co-stretti a riprendere la vecchia strada della lotta diretta, a Trieste, dimostrando cosi quanto giuste siano state le nostre opposizioni alla politica della passivita, delVoppor-tunismo e delVagganciamento. I lavoratori di Trieste traggano almeno profitto delle lezioni dei fatti, Alla politica socialdemccrati-ca ed irredentista dei cominformi-sti, alla line a sindacale della ca-pitolazione contrappongono la vo-lonta di una lotta unitaria dei lavoratori della zona A e della zona B per affrontare il male alle sue radici; difesa del trattato di pace, applicazione dello statuto, ripresa dei rapporti di amicizia e solida-rieta, di aiuto e di scambi di ogni genere con i lavoratori della RPFJ e con quelli della Repubblica Italiana, ma sulla base di un organi-smo sindacale classista, del Territorio di Trieste, autonomo cioe. I lavoratori della zona A, prati-camente disorganizzati, devono porsi la questione di ricostruire una simile organizzazione terri-toriale. E’ tempo di agire: la manif estazione dei lavoratori per la pace che si fara al campo l.o Mag-gio di Trieste domenica 2 ottobre potra segnare un punto di parten-za per Vinizio di un ritorno in lotta dei lavoratori triestini. B.P. ( FRANCIJA JE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU RAZSTAVILA TUDI DEL SVOJE INDUSTRIJE. — NA SLIKI VIDIMO FRANCOSKE TRAKTORJE. GOSPOD1KS TJLfl fjnaNCU | TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET O jugoslovanskem Jugoslavija ima dosti pogojev za kulturo trte: statično evropsko klimo, ki jo označujejo mediteranska, alpska in panonska struja ter dober geološki in ge-omorfološki terenski sestav. Vinogradi so deloma na vulkanskih terenih, na apnencu, na peščenih tleh, na hribovitih in ravnih terenih. Vse to omogočuje proizvajanje raznih vrst vina, ki se med seboj razlikujejo po alkoholu, barvi, aromi in vseh ostalih karakteristikah. Proizvodnja v Jugoslaviji se je razvijala skozi stoletje, medtem ko se je začelo vino v poslednjih desetletjih izvažati tudi v inozemstvo, kjer je dobilo priznanje in pohvalo na mednarodnih izložbah. Izvoz vina se je posebno razmahnil po vojni. Odlična kakovost jugoslovanskih vin ter solidno delo jugoslovanskih izvoznih podjetij sta pripomogla k boljšemu spoznavanju vin v inozemstvu. V Dalmaciji je vino najvažnej- 2e v starih časih so pri raznih narodih poskuševali dobiti sredstva, ki bi olajšala porodniške bolečine; vsi ti poizkusi pa so o-stali brez uspeha do iznajdbe kloroforma in etra, katere je kot prvi uporabil angleški zdravnik James Simpton točno pred enim stoletjem. Od tistega leta naprej je znanost v tej panogi zelo napredovala, tako da imamo sedaj na razpolago že kar dobra sredstva proti porodnim bolečinam. Pri porodu pa lahko uporabljamo samo tista zdravila, ki imajo te tri r.eobhodno potrebne lastnosti: ne smejo škodovati materi niti otroku, ne smejo ovirati normalnega poteka poroda, (to se pravi, da ne smejo zmanjšati število in moč popadkov in s tem podaljšati čas poroda) pustiti morajo mater pri popolni zavesti. Kloroform, ne samo da je škodljiv materi in otroku in da m J) zmanjša moč krčev, ampak u-spava tudi ■ popolnoma porodnico. Tako stanje popolne nezavesti je idealno, posebno pri trebušnih operacijah, kjer je neobhodno potrebna sproščenost mišičevja, je pa v škodo pri porodu,' kjer mora žena budno pomagati z vsem mišičevjem, da so krči maternice bolj učinkoviti. Ce bi ona-pod vplivom kloroforma zaspala, bi ves njen doprinos odpadel in porod bi moral biti dovršen stoodstotno umetno s kleščami. So tudi drugi pripomočki, ki povzročajo samo lahko omotico, Si Il s ^ t t f OGROMNI KOPAČ, NOVO DELO JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU. po kateri se porodnica nič ne spomni, čeravno zavesti ni izgubila. Slaba stran teh zdravil je, da zmanjšajo moč krčev, tako da se mora porod končati umetno (s kleščami) in da napravijo ženo medtem ko je v omotici, tako nemirno, da mora biti pod stalnim nadzorstvom. Ta sredstva se zato lahko uporabljajo samo v. bolnicah in še tam v zelo majhni meri. Imamo potem tudi lokalno a-nestezijo, z injekcijo, v spodnji del hrbtenice ali v bližini živcev samih. V prvem primeru je odstranitev bolečin popolna, je pa injekcija nevarna za mater, v drugem primeru navadno ni zaželenega uspeha. Pridemo tako do zadnjega sredstva, in to je do tistega, ki daje v zadnjih letih najboljše u-spehe. To je dušikov dioksid. Tako imenovani veseli plin; že ime samo nam pove način delovanja tega plina. Njegovo vdihavanje povzroči veselost, neko vrsto vesele pijanosti, v kateri žena ne občuti nobene bolečine, čeravno se vsega dobro zaveda. Porodnica je ves čas poroda v veselem razpoloženju, aktivno pomaga kadar čuti krče, ki ji ne povzročajo bolečin, sama si stavi masko pred usta in vdihava plin. kadar čuti, da jo veselost popušča. Aparat sam ni kompliciran, saj je sestavljen iz maske, katera je povezana s\stekleno kroglo, v katero pride plin iz rezervoarja. Na Švedskem, kjer imajo že okoli 1.600 aparatov, država sama skrbi, da bo v bodoče vsaka babica opremljena s tem aparatom, ki ga bo uporabljala pri porodnicah na domu. Seveda tudi to sredstvo ni popolno, kar je vzrok, da se njegova uporaba še ni razširila, kakor bi pričakovali. Zdi se, da so porodi vseeno precej daljši, kar postane dostikrat usodno za življenje otroka irj cena plina ni pristopna vsem slojem. V Franciji in Ameriki se uveljavlja mnogo bolj praktičen in naraven način poroda brez bolečin, ki sloni r.a sledečih temeljih: poučite bodočo porodnico natančno kako poteka porod, katere mišice morajo delovati v vsakem času poroda in ona bo s tem pravilnim delovanjem svojih mišic pripomogla, da bo povod kratek in istočasno bosta njcr.a zaposlenost in pazljivost zmanjšali zavest bolečin. Mogoče, da bo združitev obeh teh sistemov omogočila najbolj srečno materinstvo brez bolečin. Dr. Sonja Mašera KHMctiiifiii rujsti/fi Matku Mandiča Dne 28. septembra 1849 sc je rodil v Mihotičih, občina Kaslav, profesor Matko Mandič kot sin revnih kmetskih staršev. Prof. Matko Mandič je dovršil teologijo'. Ko je pa videl krivice, ki jih je moral slovenski in hrvatski narod že ta čas na istrskem in tržaškem ozemlju trpeti zaradi Nemcev in Italijanov, je vse svoje si]e in velike sposobnosti posvetil borbi za dosego tistih pravic, ki vsakemu narodu po vseh zakonih pripadajo. Boril se je.za jezikovne pravice v javnih uradih. Dasi po rodu Hrvat, vendar je bil pok. Mandič kot predsednik - tedanjega političnega društva «Edinost» v Trstu od 1891. do leta 1906. Bil je tudi poslanec za slovenski del Istre v datrdkem deželnem zboru in kot poslanec v državnem zboru na Dunaju. Prof. Matko Mandič je bil markantna oseba, velike inteligence, odličen govornik in naša starejša generacija ga ima gotovo v najlepšem in najhvalež-riejše^n spominu! Rojen revež — je umrl kot revež 15. maja 1915. ši kmetijski proizvod prebivalstva. Izrazita sredozemska klima ter zelo primeren teren dajeta dalmatinskim vinom posebne karakteristike V barvi, jakosti in aromi. Eno od najbolj znanih dalmatinskih vin je <«Plavac». Ta vino je sorodno francoskemu vinu «Bordeaux», je temnordeče barve in doseza 12 . 14 stopinj alkohola. Povpraševanje po tem vinu je inozemstvu zelo ve-, liko, ker ga rabijo za križanje s slabšimi vini ter uspešno služi tudi za proizvajanje sladkih desertnih vin. Zelo znana so tudi vina «Dalmatinski o polo«, eVugavav, izrazita posebnost pa odlikuje vino «Dingač» ki se proizvaja iz trte na polotoku Pelješac. To vino je močne črno-rdeče barve, doseza 14-15 stopenj alkohola, ima specifično aromo bouquet in okus. Vina «Maraškin» in «Prošek» nista nič manj znana. Pogoji terena niso v Istri drugačni od dalmatinskih, kljub razliki v klimi. V Istri je zelo razvito kletarstvo. Po jakosti so istrska vina nekoliko slabša od dalmatinskih, imajo manj stopinj ekstrakta z večjo količino kisline. Toda istrska vina, med katerimi so najbolj znana (dstr-ski terans, ePinot beliš, ePinot gris», sTraminac» in druga odgovarjajo tako po okusu, kakor po barvah vsem mogočim inozemskim zahtevam. Prav tako je omogočena široka proizvodnja kvalitetnih vin v Sloveniji. Temu doprinašata sorazmerno mila klima ter sveža poletja. Slovenska vina so po okusu lahko trpka «sec» in pol-trpka sdemiseo), po svojSstvenih karakteristikah pa se ta vina lahko primerjajo z najboljšimi madžarskimi in sauternskimi vini. Od slovenskih vin se največ proizvajata «Rizling» in «Chifon». Rizling doseza 14 do 15 stopinj alkohola in je zelo cenjen zaradi izrednega bouqueta, lepe zelenkaste barve ter zelo nežnega vonja. «Chifon» pa je znano vino, ki je po mnenju strokovnjakov celo boljše od madžarskega «To-kajcas. Visoko kvalitetna so tudi vina «Silvanec» in «Rulandec», elo priporo««^ za katera se . , verni kraji. Renomiran J ^ Muškat« iz okolice ga svetovna vinska ^ imenuje kot najboljšega pi. Posebno črno vino ki se V omejenih 'količi^ izvaja na Krasu. Ne vse>>^ft od U stopinj alkohol, znatne količine ekstrakt -ne kisline. j„in d Srbska vina se ostalih po kemičnih sesJfl!L|t po specifičnosti ter®"“v.nr ^ njena so tako črna vina. Srbska vina P' !...(> danes še pravo tainos > p popolnosti zajeta r* našnjega kletarstva. na srbska trta je «P>0 --'sfopis) doseza jakost od 12 do ,»j. Za njim ne zaostala žica», ki se odlikuje po barvi in vsebuje znatno sladkorja. j-beto1*1 Srbija proizvaja tudi predvsem pa v pokra1 ^ ^ vodina in Smederevo, ska vina so pretežno barve. Izredno kvalitetne^ pa tista, ki jih proi zvajai na Fruški gori. To so 0 Si!/ minec», «Burgundec», * jjr in vRizlingu, ki se Pa ’ ^ no razlikujejo tako V° ^ sestavinah, kakor P° bouquetu. V V Hercegovini F0'-n odlični vrsti vina: m) doseza 12 do 13 slopi9Jj.jiM ter aZilavkan z kohola. "ittr&m Na koncu je treba P°l s}$ izvaža Jugoslavija ve' . desertnih vin, kakor 61 aNIalagas, «Port» in goslovanska desertna v' * ttif’ kvaliteti lahko kosajo inozemskimi vini. . um Vinogradništvo m ; stalno napredujeta _ v- pi# proizvodnje pakiranja eri|!' žanja vin po na j sodobni ^ til' čipih. V zadnjih ^ F zgrajene nove kleti trebnimi napravami, d bodpVtft , jtf gradniška področja, letnega plana pa se še druge, razširila se - f ,«• gradniška področja, (f p, j#' povečala uporaba teimc sflf step. Fse to v. cilja « razmaha jugoslovanski stva. Razlogi za razvretM belgijskega frarfff Ko se je pripravljala finančna konferenca v \Vashingtonu, in se je pričakoval pritisk Mednarodnega denarnega fonda na angleški funt in c elo vrsto evropskih in izvenevropskih valut, so strokovnjaki v. Evropi izvzemali iz usodne operacije švicarski frank, belgijski frank in portugalski skud. Belgijski frank je splošno veljal za trdno valuto. Vendar se je relacija belgijskega frankg. napram dolarju spremenila z 22. septembrom 1949 od 43,8275 na 50 belgijskih frankov, toraj za 12 odst. Na prvi pogled je jasno, da ni Belgija pristala na razvrednotenje v Sled finančno tehničnih razlogov, ampak iz čisto trgovskih. Močno industrializirana zemlja ie navezana na izvoz in že v preteklosti ji je povzročale določene težave relativno visoka vrednost franka. Proizvodni stroški so bili relativno višji kot v mnogih evropskih državah. Velike žrtve je prizadevala Belgiji, v zadnjih letih znatna brezposelnost. Morajo računati s preveliko konkurenco evropskih izvoznih držav, kjer se je izvedlo tako nalito razvrednoten J® im Zmernejše razv.rednoi .j »•; škega funta bi mord? časa odložilo belgijsK° notenje franka. fje Švicarski ^ p Uil V. Č Švicarski frank le g# f ko je Cripps naznanil m. vrednotenje angleškega m , ko čvrst, da mu je ‘“ jj, fC v, - ■' ,,j.piu n carska vlad a pri n® ti 1" Čaj proti dolarju. vodov ZDA bizdau ■v riškega blaga so b n* (C i nabavljali dolarje kakor ga je določile■ ^ bil znatno višji, * j ic Pridemo na gradilišče velikanske večnadstropne palače, 'bodočega parlamenta. Tudi na tem objektu delajo v zamenjavah dan in noč. Naš spremljevalce nam pojasni, da se glavna teža dela polaga vendarle na čim prejšnjo zgraditev velikega bloka stanovanjskih hiš za nameščence po uradih glavnega mesta in za dovršitev študentovske naselbine, objektov, ki so oddaljeni dobrih pet kilometrov od bodoče narodne skupščine. Preko vsega gradilišča so napeljane ozkotirne proge, po katerih prevažajo brigadniki v va-gončkih gradivo do stavbišč. Naletimo na slovenske mladince in mladinke iz okolice Celja in Kranja. Navežemo pogovor z nekaterimi izmed njih. Vsi so prišli prostovoljno na delo. Med njimi so tudi prav mladi in zlasti nekatera izmed deklet si že močno želijo domov. V taborišču so že dober mesec dni. Nekateri morajo v šolo in se boje, da bodo zamudili začetek pouka, če ostanejo še dalje v brigadi. Toda njihova skrb je bila prazna, kot smo se pozneje prepričali. Vsi, ki so morali v šolo, so bili pravočasno odpuščeni domov. Nikjer na vsej poti nisem pozneje naletel na take izraze malodušja. Govoril sem povsod z vsakomur, kjer koli in kadar koli sem ga srečal. Srečal sem premnoge mladince, ki so se udeležili doslej že mnogo ali pa tudi vseh, večjih akcij v državi.. Našel sem jih v nekakšnem mrzličnem ognju za delo in zatrjevali so mi, dg. komaj čakajo na naslednjo akcijo. Zato sem moral verjeti besedam nekega brigadnega vodje, ki je dejal, da Reportaža o graditvi Novega Beograda in Dr. V. BARTOL avtomobilske ceste ..Bratstva in enotnosti" Tako se v staii Jugoslaviji ni nikoli gradilo (ILUSTRIRA AKADEMSKA SLIKARKA UTA POTOKARJEVA) so bili med omenjenimi mladinci tako imenovani #paničarji», ki so zastrupljali ozračje okrog sebe s svojim malodušjem. Dalje, da so bila v omenjenih brigadah po uc-čini še zelo mlada in dokaj šibko razvita dekleta. Vse je odvisno od zornega kota, s katerim gleda mladinec na življenje in delo v brigadi. Ce je njegov pogled veder, pozitiven, so mu napori, premagovanje ovir in težav, prostovoljna disciplina in uspehi pri delu v radost, zadoščenje in spodbudo za nadaljnje odločitve. Zavest o visokem pomenu opravljenega dela, o izvršitvi skupno zastavljene naloge, zavest o tovariški medsebojni pomoči, o življenju v skupnosti in za skupnost, vse to in še toliko drugega ga navdaja z radostnim ponosom. Ce pa kak mladinec nima te zavesti, če gleda mrko in sovražno na življenje in delo v brigadi, potem mu bodo seveda vsi napori in vsa odrekanja odveč ter postane godrnjav in nezadovoljen. Prav kot nekdanji filister, ki ni mogel verjeti, da so pravemu plezalcu premagovanje sten, nevarnosti in napori v planinah v resnično radost in ponosno zadoščenje, marveč je, puhloglav in domišljav, Po sebi sodeč mislil, da se pogumni ple- m RASTE NOVI JUGOSLOVANSKI PARLAMENT, zalec pretvarja ter iz nekakšne smešne nečimurnosti samemu sebi laže. PREOBRAZBA DEŽELE V NOVO SOCIALISTIČNO SKUPNOST. Splezali smo na vrh na pol dograjene stavbe bodoče narodne skupščine (parlamenta), od ko- der se nam je pokazal v svitu mesečine in električne razsvetljave veličasten pogled na mrzlično dejavnost brigad. Od vseh strani so brzeli vagončki proti gradiliščem in dovažali pesek in ostalo gradivo. Velikanski stroji so ubrano brneli in na tekočem traku pre-sejavali grušč iz dna reke. Po- šastne roke mogočnih jeklenih žerjavov so prekladale svoje tovore z obrežja in ga stresale pred stroje na tekočem traku, kjer so brigadniki, urni in marljivi kakor mravljinci, z lopatami zajemali naneseni grušč ter ga metali na tekoči trak. V takih razmerah se v stari Jugoslaviji ni nikoli gradilo. Dano nam je bilo prisostvovati velikanskemu revolucionarnemu procesu preobrazbe dežele v novo socialistično skupnost. Naslednje jutro smo vstali z brigadami, pozajtrkovali v skupni kuhinji kavo in velik kos kruha z maslom (drugič smo dobili namesto masla marmelado) ter sc odpravili vsak na svoje delo. Cita je odšla s svojim slikarskim orodjem na eno stran gradilišča, midva s Potrčem na drugo. Potrč je pri prvi skupini potegnil beležnico in svinčnik ter navezal pogovor s tem in onim brigadni-kom ali brigadnico, jaz, ki mi je bilo še vse novo, sem se pa šele trudil, da bi zajel najprej celoten pogled na gradbeno dejavnost. Na najini poti sva končno zlezla tudi na leseno ogrodje, ki sva ga videla prejšnji večer in ki je oklepalo velikanski stroj. ki je na tekočem traku prešeja-val grušč z dna Save. Pod njim sv namelavali brigadniki z lopatami kupe peščenega zrnja na tekoči /rak, mogočna šapa žerjava Pa je z druge strani prinašala polne vagončke in jih sipala v lesen kotel na vrhu stavbe. Da, in pod nama sva zagledala neprestano se menjavajočo gručo ljudi, ene z lopatami, druge s samokolnicami, ki so za nekaj trenutkov ix>stali ter stoje v polkrogu gledali na risarski blok, ki ga je, sedeča na tleli, držala na kolenih naša tovarišica Cita, oblečena v bele platnene hlačke in v prav tako bluzo, ter z očali na očeh v vročem avgustovskem soncu vneto in zamaknjeno risala stroj in delavce okrog njega. Ta prizor sva pozneje srečavala povsod na naši poti. Na Savi so bili celi roji vlačilcev in drugih ladij, ki so dovažale gradivo za stavbišče. Na nekaterih so bili neprestano delujoči žerjavi, ki so bruhali material na kopno, na drugih velikanske sesalke, ki so črpale dno Save in ga sipale skozi velikanske jeklene cevi daleč tja proti stav-biščem. Onstran reke se je dvigala, zajeta po eni strani od Donave, po drugi od vanjo se izlivajoče Save, starodavna utrdba Kalimegdan, simbol zrušene moči nekdanjega otomanskega cesarstva. Ob trdnjavi sc je v pripekajočem soncu lesketalo belo mesto Beograd, neprestano se razširjajoča prestolnica nove Jugoslavije. (Nadaljevanje sledi) dolarja na svobodni11 JjiiA jj prva posledica 1°š j udeležile vojne, ,IC. o, J, vati švicarskega -..ratK f, «nujno potrebno. -gvsf1 jr. stale u izvajanju N.n,čii°- "* godbe z Zapadno g p šilo nemške konkv odb«. reiice j A Švici še bolj kut o u^0C'd,r Jf skih državah. Za / ‘jS&ti drze,,|“ Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega nsha