LEC PANJ sil
IZ LITIJE: Janko Baumk
'dfeces’
SATA

g alMte
d Virnilinio ppflmfee
OT
OMA ,S;vL;\i>U.'\0
B„ v ii>ii@J(wpn mlinu!
SELO PRI ZAGORJU 72


W''
tel./fax: (0601) 64-033
SUPER UGODNE CENE ZA LETNIK 97! PREVZEM VOZILA BREZ PLAČILA!
"ABS ali klima brezplačnoP” "Oboje!’
mazoa
28.490 DEM
323 F
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399
323 1.5i
Mazda
- 16°V Safety Klima ima poleg osnovne opreme serijsko ABS in klimatsko napravo.
Dvojna ameriška zračna blazina ter bočna in prednja zaščita pred udarci sta°tako ali tako serijsko vgrajeni.
323 F l,5i Fast samo 25.490 DEM ZA TA DENAR, NAJBOUŠA ODLOČITEV
27.990 DeM
OMEJENE KOLIČINE
mazoa
MAZDA NAJ BO
PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO ” KLEPARSTVO - AVTOVLEKA. - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR
Jr. £ f: £ J g
5
Prijavnica za slovensko ohcet
UVODNIK
Pomlad je res tu, vendar se je kar nekako shladilo, ja ozračje, sem mislil. Pa kaže na otoplitve, saj bodo po občinah proračune sprejemali. Mi je včeraj dober znanec prišepnil, da so nekateri tako sestavljeni, da vanj tudi slona lahko skriješ, je pa pogoj, da to sprejema kakšen občinski možganski trust, kot rada reče moja prijateljica Mica.
Na državni ravni pa nekaterim zaradi taborov hudo za ritjo gori. Pa ker so velike riti, jim niti do živega ne bo prišlo.
"Oblast je pač slast! Drži jo, grizi jo, ne izpusti je," je že pred dvajsetimi leti rekel Janko, danes, žal, že pokojni.
Kako prav je imel, vidimo danes v vsej luči.
Mojmir Maček
8
10
-'v.V
14
22
26
33
Vroča kabelska v Zagorju Knjižnica Toneta Seliškarja Janko Baumkircher - intervju Literarna uganka Nagradne igrice Zasavski derbi - vse o...
46 pa Likof
Naslovnica:
Mlada mamica Simona in šest tednov stara Klara iz Zagorja
FOTO:
ZAna
	
	
	
	
	
	
	
	
	
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko,
Robert Halzer, Franci Kadunc. Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika:
Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Gošte, Polona Malovrh, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Roman Rozina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-260, 64-166; f'ax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT. naročnina za tujino 1 19 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
KADILSKE NAVADE STARSEV
V zvezi s težnjo po zdravem življenju so na dolski šoli izvedli "zeleni stražarji" anonimno anketo, na katero je odgovarjalo 131 otrok predmetne stopnje.
Iz statističnih podatkov je razvidno, da od 131 vprašanih učencev ne kadi 55 staršev ali 42%. Oba starša kadita pri 25 učencih ali 19,08%. Pri 22 učencih kadi le oče, pri 23 samo mati, kar znaša 16,79% oziroma 17,32%. Deset učencev navaja, da seje v zadnjem času odpovedala cigareti mati, pri enajstih pa oče, kar je 7,63% oziroma 8,39%. Zanimiv je tudi podatek, da so trije očetje in štiri matere prenehale s kajenjem, vendar zdaj ponovno kadijo.
Pisno so odgovarjali tudi na tri vprašanja, na katera so dobili več ali manj podobne odgovore. Tako na vprašanje, kaj jih najbolj moti, ker doma kadijo, odgovarjajo, da neprijeten vonj, ki se zažre v obleke in lase, da gre za cigarete preveč denarja, da morajo prenašati staršem cigarete iz sobe v sobo, in ker se seveda tudi sami zastrupljajo. Najhuje so se pritoževali tisti, ki imajo alergijo, starši pa kadijo tudi v avtomobilu.
In kako starši reagirajo na njihove pripombe? Večina jih ignorira, nekateri obljubljajo, da bodo prenehali, drugi kar priznavajo, da bi radi nehali, pa ne morejo, zato opozarjajo, naj sami ne začnejo s to razvado, ko bodo odraščali. So pa tudi taki, ki jim rečejo, naj gredo iz sobe, če jih moti.
Na vprašanje, zakaj sami ne mislijo kaditi, odgovarjajo, da se zavedajo nezdravih posledic.
Praksa kaže drugače. Marsikdo, ki seje v osnovni šoli zaklinjal, da ne namerava kaditi, je na svoje sklepe pozabil, ko seje želel uveljaviti v družbi sovrstnikov. Pomanjkanju samozavesti bi morali v družini in šoli posvečati več pozornosti.
Fanči Moljk
PREDSTAVITEV KNJIGE IVANA MOHORIČA: FIRBEC PA TAK!
Torkovo srečanje v litijski knjižnici je bilo namenjeno brskanju po neznanem in zamolčanem. Ivan Mohorič, po poklicu rudarski tehnik, sedaj pa kmetovalec iz Idrije, je ob predstavitvi svoje knjige Firbec pa tak! nasul kup vprašanj o življenju na zemlji in vesolju nasploh. Zanimajo ga predvsem davna tisočletja. V knjigi opisuje tudi vsa svoja srečanja z ljudmi, ki gledajo na dogodke drugače od uradne znanosti, ali pa imajo več podatkov o dogodkih in odkritjih. O tem pa bo govorila njegova nova knjiga.
Srečanje z Ivanom Mohoričem je bilo zanimivo tudi zato, ker je obiskovalcem odprl kup vprašanj, o katerih so razmišljali in jih bodo gledali še nekaj časa: kaj je s piramidami na Kitajskem, kdo je skrivnostno pleme v Tibetu, kaj je z genskim časovnim programiranjem, kdo vse to počne? Vse skupaj pa je zasolil z obilno mero humorja in s tem svojo predstavitev knjige in razmišljanja o neznanem nekoliko omilil.
Joža Ocepek
V POMLAD S PESMIJO IN IGRO
V nedeljo, 15.marca, je prostorna učilnica Osnovne šole na Primskovem pri Litiji komaj sprejela nad 100 obiskovalcev, ki so želeli prisostvovati prireditvi Pojdimo v pomlad s pesmijo in igro. Najprej so se predstavili šolarji, ki so pod vodstvom učiteljice Marinke Vidgaj zaigrali dve igrici in zapeli več pesmi, za njimi pa so nastopili še odrasli člani Kulturno-šport-nega društva, ki so prikazali nekaj ljudskih šeg, vezanih na predpustni čas.
Boris Žužek
IVANKA URŠIČ RAZSTAVLJA V MEDIJSKIH TOPLICAH
Znana trboveljska likovnica Ivanka Uršič, članica Društva revirskih likovnikov - RELIK je znova pripravila samostojno razstavo likovnih del.
Trboveljski Petrol na Trgu revolucije je opazil nepremišljeno in zelo neodgovorno odlaganje smeti. Kar na lepem so namreč začele padati vrečke z odpadki na stavbo in celo v potok Trboveljščica. Kdo 1 to počne, še ni znano. Predvidevanja o tem, da so se za takšno bližnjico odločili stanovalci bloka za Petrolom, morda niti niso napačna. Konec koncev je vedno lažje iti na balkon kot pa prehoditi par stopnic do smetnjaka. Kruta iznajdljivost ali samo zlobneži? Kakorkoli že, upamo, da se bodo nepridipravi kmalu
Odprli sojo v petek, 20.marca ob 19.uri v Medijskih Toplicah in bo na ogled do 14.aprila letos. Adela Drnovšek je v zloženki - vabilu na razstavo zapisala: "Čeprav Ivankin svet, tudi likovni, ni omejen zgolj na njeno domače Zasavje, pa so vendar njene podobe, s katerimi se predstavlja na tej razstavi, tematsko in doživljajsko vezane na domači kraj. Tudi v tej ekološko ranjeni pokrajini Ivanka najde cvetje, poišče kotičke neokrnjene narave in se ustavi ob motivih s podeželja. S črto in barvo podobe zaživijo zanjo in za druge. Lepota je nekaj preveč dragocenega, da bi jo imel človek le zase”. K otvoritvi njene likovne razstave seje zbralo precej občudovalcev likovnih del.
IL.
:imxt3 srsm
DEBATNICE TREBOVELJSKE GIMNAZIJE ZMAGOVALKE
Od petka, 13.3. do ponedeljka, 16.3. je v Ljutomeru potekalo letošnje državno debatno prvenstvo slovenskih srednjih šol v angleški konkurenci.
Poleg najboljših slovenskih klubov so se ga v posebni mednarodni konkurenci udeležile tudi štiri ekipe iz Hrvaške in iz bolgarskega English College-a.
Na odlično organiziranem turnirju na eni najboljših slovenskih gimnazij, se je obema našima ekipama uspelo uvrstiti v polfinale.
Dijakinje Mojca Cerovšek, Nataša Zmrzljak in Tina Leskovšek so tako zasedle odlično tretje mesto.
Lina Savšek, Vojna Filipič in Simona Ferdih pa so se prebile v finale, kjer je sodilo sedem sodnikov, in tu premagale še domačo ekipo ter tako postale letošnje absolutne zmagovalke -tako v konkurenci za slovenskega državnega prvaka, kot tudi v mednarodni konkurenci.
Vsem dijakinjam iskrene čestitke ter zahvala za ves njihov vložen napor.
J.Š.
PRENAVLJANJE AMBULANTA NA DOLU
Ambulanta na Dolu je bila vrsto let tarča negodovanja Dolanov, saj so jih poleg kadrovskih problemov - komaj so se zdravnika navadili, je že odšel - jezili še prostorski problemi. Neustrezni so bili z vidika funkcionalnosti pa tudi osvetljenost in zračenje nista bili dobra. Toplotne izolacije prostorov ni bilo. Da ne govorimo o velikosti oziroma majhnosti čakalnice. Da se ne bi drenjali na prostoru 10 m2, je del bolnikov čakalo zunaj, na prostem.
Na pobudo KS Dol so se na občini Hrastnik letos februarja lotili sanacije teh prostorov. Predvidevajo, da bodo z deli končali v maju in nove, preurejene prostore svečano otvorili na občinski praznik.
Predračun del znaša 9.900.000,00 SIT. Dolani v tem času obiskujejo ambulanto Zdravstvenega doma Hrastnik.
Fanči Moljk
LIONS KLUB TUDI V LITIJI
Konec lanskega leta je bil tudi v Litiji ustanovljen Lions klub. V Sloveniji deluje že 25 takih klubov. Litijski klub, ki ga vodi Iztok Šubara, je sprejel program, ki je naravnan po načelih svetovnega lionizma, vendar je slovensko in lokalno obarvan.
V program so zapisali pet točk:
- zbiranje sredstev za nakup rentgena za Zdravstveni dom Litija
-	pomoč pri opremi sobe za sprostitev Enote s prilagojenim programom Litija
-	vključitev v akcijo za opremljanje transplantacijske ambulante v slovenskem merilu
-	pomoč slepim v občini in
-	svetovanje osebam s posebnimi potrebami in njihovim družinam.
Prav sedaj pa potekajo intenzivne priprave za predstavitveni večer litijskega Lions kluba, ki bo 8.maja.
Joža Ocepek
VEČER LJUDSKIH PESMI
Moški pevski zbor Fantje od fare, ki deluje v okviru Prosvetnega društva Šmartno pri Litiji, je pod vodstvom zborovodje Rudija Vidica pripravil 14.marca v domačem kulturnem domu zanimiv glasbeni večer pod naslovom "Lan' sem se oženu, pred pustom je b'lo", na katerem je predstavil šestnajst ljudskih pesmi, ki jih je zapel po fantovsko, po domače. Med njimi so obiskovalce najbolj navdušile Fantje od Fare (himna), Sem zaljubljen bil, Jaz sem muzikant, Ko sin v gostilno pride in Ko je Bog ta lepi svet ustvaril. Pevci so sami poskrbeli tudi za zelo domiselno sceno, spored pa je povezoval Peter Avbelj.
Boris Žužek
V KOVAČNICI ŽIVLJENJA
Pred kratkim je izšla iz tiska nova knjiga z naslovom V kovačnici življenja. Napisal jo je Alojz Žagar, sedaj upokojeni župnik in dekan v Mozirju, po rodu pa Trboveljčan, doma iz Planinske vasi. Alojz Žagarje bil rojen leta 1919 kot peti otrok v družini s trinajstimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval v Trbovljah, klasično gimnazijo v Mariboru, tam pa je tudi začel študirati teologijo, ki jo je kasneje dokončal v Ljubljani.
V knjigi avtor opisuje svoje življenje deloma v Trbovljah pred in med okupacijo, svoja službovanja, vračanje domov po končani vojni, službovanja v raznih krajih na Štajerskem, od leta 1957 pa živi v Mozirju, upokojil seje leta 95 in še vedno pomaga pri delu župnije. Avtorjeva življenska pot je bila zelo razgibana, v določenih obdobjih tudi zelo težka, vendar je vse to prebredel s hojo v hribe, s potovanji, delom. Svojo življensko pot je potem, ko seje upokojil, opisal in knjiga je sedaj tu. Reči je treba, daje zelo berljiva, stvarno napisana. Tudi obsežna ni, ima sto strani, zato tudi ni draga. Zelo zanimiv je opis življenja in dogodkov pred zadnjo vojno in okupacijo v Trbovljah in okolici.
IL
11.SLOVENSKA 0HCET V KANDRŠAH IN SEMIČU
Turistično društvo Mlinše, Turistično društvo Semič in časopis Zasavc OBJAVLJAMO RAZPIS ZA ZASAVSKI PAR 1998
Letos bomo izbrali 2 zasavska para. Prvouvrščeni se bo poročil 27.junija v Vidrgi, drugi pa IS.julija v Semiču. Pare čakajo lepe nagrade in še lepša doživetja.
Prijavijo se lahko:
-	pari slovenske narodnosti in s slovenskim državljanstvom (vsaj eden)
-	nevesta ne sme biti starejša od 30 let, ženin pa ne starejši od 35 let
-	za oba bo to prva poroka
-	pripravljena sta sodelovati na vseh javnih prireditvah, ki so v pravilniku
NEVESTA
(IME iN PRIIMEK)
(DATUM ROJSTVA)
(ULICA, KRAJ. POŠTA)
TELEFON DOMA _
SLUŽBA_
ŽENIN
(IME IN PRIIMEK)
(DATUM ROJSTVA)
(ULICA, KITAJ, POŠTA)
TELEFON DOMA ....___________
SLUŽBA____;  -—_
\...................... ........../
Vse prijavljene kandidate bodo povabili na pogovor in fotografiranje v dvorano časopisnega podjetja DELO Ljubljana.
PRIJAVNICE POŠLJITE NA NASLOV: ZASAVC d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi
LETNI OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE ZAGORJE
Gasilska zveza Zagorje ob Savi je imela 14.marca občni zbor.Poleg delegatov iz vseh gasilskih društev na območju občine Zagorje so bili tudi gostje predstavniki z vseh sosednjih občinskih zvez in tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, ter župan Matjaž Švagan.
Razpravljalci Franc Božič, dosedanji predsednik zagorske zveze, poveljnik zveze Janez Groboljšek in novo izvoljeni predsednik Janez Pavšek, so ugotovili, da se je situacija v gasilstvu na območju Zagorja bistveno spremenila, ko so župani postali odgovorni za organizacijo požarnega varstva, gasilstvo pa opredeljeno kot humanitarna dejavnost. Eden prvih vidnih učinkov tega določila so gasilska vozila GV1, osem jih je že, štiri pa čakajo na prevzem in so že v predelavi. Kljub temu, da občina za vsako vozilo prispeva 2/3 sredstev, pa morajo društva vseeno zbrati okrog 1,3 milijona tolarjev, kar pa gre v škodo posodabljanja in
nabave osebne opreme. Na 13. kongresu v Sežani bodo skušali doseči ugodnejše razmerje delitve sredstev pridobljenih s požarno takso za občinske zveze. Trenutno velja delitev 50:50, radi pa bi razmerje 60:40. Ugotavljajo, daje izobraževanje, ki ga organizira GZS za društva, predrago. V programske usmeritve so si zapisali, da bodo v naslednjem obdobju še več in intenzivno delali z mladimi. Na obeh zagorskih šolah jim je uspelo postaviti duštvo Mladi gasilec, radi bi ga še na Izlakah. Tudi z veterani bodo še naprej sodelovali, več pozornosti pa bodo posvetili članicam, njihovi vlogi in nalogam, kijih opravljajo v gasilskih vrstah.
Zanimivo pa je, da so se od vseh društev le gasilska uspela olastniniti, tudi s strokovno pomočjo GZS.
Operativno določena pravila omogočajo enako delovanje društev, tako je vaja ali pa ravnanje ob požaru povsod v državi enako.
Ernest E6ry, predsednik GZS je pohvalil Zagorjane za zelo dobro
organizirano in pripravljeno srečanje, kar je zagotovo plod dobrega dela v preteklosti. Vse čestitke županu za zgledno sodelovanje, ki bi bilo lahko primer vsem v Sloveniji. Dobro je tudi, da sredstva društvom deli občinska gasilska zveza in ne morda občina direktno. To naj bi bil slovenski model. Tako se med prostovoljno gasilstvo ne pretihotaplja politika in ohranja samostojnost gasilcev od vrha pa do društev.
Zagotovil je, da se nihče ne bo pogovarjal v imenu gasilcev, le oni sami se bodo. Glede opreme je povedal, da sledijo najnovejše, tudi
znanstveno podprte dosežke in jih uvajajo v prakso. Omenil je, da bo potrebno gasilsko prostovoljnost vzpodbujati tudi z davčnimi olajšavami delodajalcev in gasilcev.
Delegat za kongres gasilcev v Sežani bo Janez Groboljšek.
Franc Božič je postal častni predsednik gasilske zveze Zagorje, Viktor Ocepek je prejel odlikovanje Plamenico 1. stopnje, Slapar Davorin pa gasilsko priznanje za posebne zasluge v gasilstvu, vsem trem pa je župan izročil umetniška dela.
Tekst in foto MM
ZAKLJUČEK NATEČAJA KAKOVOST IN JAZ
Osmošolci OŠ Toneta Okrogarja iz Zagorja so se pod vodstvom mentorice Ane Knez vključili v tekmovanje, ki ga je razpisalo Slovensko združenje za kakovost v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport.
"Moram povedati, da se je Zagorje na tem tekmovanju uvrstilo kar najbolje. Od treh osnovnošolskih nagrad sta šli dve v naš kraj - poleg našega učenca, ki je dobil prvo nagrado za svoj razred in zase praktično nagrado, je bila s praktično nagrado nagrajena tudi petošolka OŠ Ivana Kavčiča z Izlak, mentorice Mojce Grden," je dejala Ana Knez.
"Akcija tedna kakovosti poteka že tri leta v mesecu novembru po celi Evropi. Namenjena je spodbujanju vsega tistega, kar
pomaga vsakemu posamezniku do čim bolj varnega in polnega življenja. Učenci osnovnih in srednjih šol so letos lahko v njej sodelovali s pisanjem spisov z naslovom Kakovost in jaz.
Mentorji smo morali pri pouku izvesti učno uro o kakovosti,.po pogovoru, razmišljanju in danih navodilih pa so učenci pisali spise."
V Slovenskem združenju za kakovost so prejeli 123 spisov, izmed katerih so člani upravnega odbora SZK izbrali 6 najboljših spisov - 3 osnovnošolske in 3 srednješolske, ki sojih nagradili z bogatimi praktičnimi nagradami, izmed teh nagrajenih spisov pa so izbrali še najboljši osnovnošolski in najboljši srednješolski spis, ki sta bila nagrajena s posebno nagrado -s 100.000 SIT kot prispevek razredu za končni izlet.
To prvo nagrado so od nagrajenih osnovnošolcev
dodelili spisu Sama Novaka, učenca 8.d. razreda OŠ Toneta Okrogarja.
Svečana podelitev je bila v prostorih glavnega donatorja, podjetja Hermes Softlaba, in sicer 6.februarja, torej pred slovenskim kulturnim praznikom.
Podelitev nagrad je bila deležna tudi velike pozornosti novinarjev. Tekmovalci pa vse do zadnjega trenutka niso vedeli, kdo so nagrajenci. Zbrane sta pozdravila državna sekretarka, Teja Valenčič in direktor podjetja Hermes Softlaba, Rudi Bric. Nagrajenci so prebrali svoje spise. Nagrade je podelil predsednik Slovenskega združenja za kakovost, Jožko Čuk.
Spisa prvih dveh nagrajencev bosta objavljena tudi v prvi letošnji številki revije Kakovost, v naslednjih številkah pa bodo objavljeni še ostali štirje nagrajeni spisi.
Nagrada je polepšala praznovanje slovenskega kulturnega praznika vsem na OŠ Toneta Okrogarja, še zlasti pa nagrajencu Samu Novaku in njegovim sošolcem. Kam se bodo s tem denarjem odpravili na izlet, pa se bodo še dogovorih.
Spis Sama Novaka objavljamo na straneh Mišmaša.
Fanči Moljk
RAZPIS ZA MESTO DIREKTORJA DELAVSKEGA DOMA TRBOVLJE
Občinski svet Občine Trbovlje je pred kratkim objavil javni razpis za prosto delovno mesto direktorja Javnega zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje. Izbrani kandidat, ki bo izpolnjeval razpisne pogoje, bo imenovan s strani Občinskega sveta na to delovno mesto za dobo petih let.
IL.
BLAGOVNA MENJAVA ZASAVSKE REGIJE S TUJINO
Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Zasavje, jc lako kot lani, tudi letos posredovala podatke o blagovni menjavi zasavske regije s tujino za obdobje januar-decembcr 1997. Zanimivo je, daje bil delež regije v tem obdobju glede na izvoz Republike Slovenije skromnih 1%, v uvozu pa 0,5%. Sicer pa podatki izgledajo takole:
LETO 1997 (podatki so v 000 USD - tekoči tečaj)
	IZVOZ	% V IZVOZU
	REGIJE	
HRASTNIK	38.953	46,3
TRBOVLJE	11.417	13,6
ZAGORJE	33.826	40,1
REGIJA	84.196	100,0
ZA LEPŠI DOM -	TRGOVINA	"LEP DOM"
NA ZAGORSKI TRŽNICI
Ze kar nekaj časa, točneje od 10.februarja dalje, lahko obiskovalci tržnice Pod uro v Zagorju nakupujejo v trgovini Lep dom. Tu vam nudijo izdelke naravnega izvora in sicer posteljnino, kozmetiko, kolekcijo za kopanje in tuširanje, pripomočke za nego las, obraza in še marsikaj zanimivega lahko najdete v njihovi trgovini, katere lastnica je Rozalija Schmit iz Trbovelj. Če vas karkoli zanima v zvezi z vašim domom, kako ga polepšati, ga narediti bolj naravnega, jih lahko pokličete na telefon 64-914, najbolj enostavno pa bi bilo, da jih kar obiščete in se o kakovosti njihove ponudbe prepričate kar sami.
Tekst in foto: Peter Motnikar
PREDSTAVITEV NOVE CITROEN XSARE BREAK PRI AVTOSERVISU ŠPAJZER
UVOZ REGIJE	% V UVOZU	% POKRIT.
14.468	29,6	269,2
18 303	37,4	62,4
16.158	33,0	209,3
48.929	100,0	172,1
Peter Motnikar
Po Xantii so nam pri Avtoservisu Špajzer predstavili še en adut francoskega koncerna Citroen in sicer novo Xsaro Break. V zadnjem času je beseda break na veliko uporabna pri vseh izdelovalcih avtomobilov in tistim, ki malo bolje spremljate novitete na področju avtomobilizma je jasno, da gre za karavansko različico sicer dokaj uspešno prodajane Xsare. Karavanska različica se niti ne razlikuje bistveno od osnovne verzije, razen seveda po prtljažnem prostoru in spremenjenem zadku. Tega karavana lahko dobite v štirih različicah motorja in sicer 1360 (75 KM), 1587 (90 KM), 1761 (112 KM) in 1905 ccm (90 KM, turbo diesel). Tudi cena ni pretirana, seveda, če jo primerjamo z ostalimi karavani in sicer lahko Xsaro break 1.4i z osnovno opremo X (servo volan, centralno zaklepanje, voznikova zračna blazina, odbijači v barvi karoserije, kodirni ključ, itd) dobite že od 21.990 DEM dalje.
Tekst in foto: Peter Motnikar
AVT0-HIT V POSLOVALNICI VZAG0RJU POSTAVIL NA OGLED DAEVV00 LEGANZ0
Od 20. do 22.marca je novomeški Avto-hit v Zagorju organiziral tim. dneve odprtih vrat, na katerih so bile na voljo testne vožnje z vsemi modeli Daevvoo in sicer z Nexio, Lanosom, Esperom, Nubiro in najnovejšo tehnološko izpopolnjeno Leganzo, ki je tudi požela veliko zanimanja pri vseh obiskovalcih. Leganzo lahko prištejemo že v višji srednji razred, tako po
opremljenosti, kot tudi po ceni, saj jo lahko dobite od 34.990 DEM dalje. Pri tem pa boste že pri osnovni opremi dobili praktično vse, kar se pri avtomobilu lahko dobi. Pri novomeškem podjetju upajo, da bo Leganza šla dobro v promet, a roko na srce, če pomislimo na povprečen slovenski "žep", bo to zelo težko dosegljivo.
Tekst in foto: Peter Motnikar
VRTNARSTVO HODAK
Zvonko Hodak jc v letošnji zimi postavil nov rastlinjak v Orehovici, točneje pod Trojanskim klancem. V rastlinjaku ima veliko izbiro sadik, predvsem za balkonska korita, nekaj tudi za grede ter lončnice, kasneje pa bodo svoji ponudbi dodali še sadike paradižnika in paprike El hibride. Prodaja sadik se bo začela v cvetnem tednu. Sadiki pelargonije (pokončne in viseče, različnih barv), fuksije (30 vrst), vodenke Nova Gvineja (za sončne predele, 15 vrst), surfinije (5 barv), petunije (2 barvi), Helichrysum petiolatum (srebrno listnati, rumeno listnati, drobno listnati), lotus, mimulus, modri čudež, moljevka, verbena, viseči zajčki, jagode mesečne viseče in še mnogo drugih. Sadike balkonskega cvetja dobite po 130 SIT, obešenke (več sadik skupaj) pa različno od vrste od 700 SIT naprej. Odprto imajo vsak dan od 15.00 do 17.00 ure, ob sobotah pa dopoldne. V Kisovcu na Lokah pa vsak dan od 9.00 do 17.00 ure.
Tekst in foto: ZAna
PO HRANO ZA VAŠE LJUBLJENČKE ODSLEJ TUDI V Z00 MARKET KANI
Na Ulici 1.junija 7 v Trbovljah lahko ljubitelji domačih živali odslej kupujejo vse vrste prehrane in drugih pripomočkov za boljše počutje in boljšo formo vaših ljubljenčkov. Lastnika trgovine, Tatjana Urek in Jani Hacin sta hotela tudi v Trbovlje prenesti kakovostno ponudbo izdelkov blagovne znamke HilTs, Eukanuba, Roya! Canin, Techni - Cal, Yellow moon in podobno. V trgovini bo v kratkem na voljo tudi vse iz akvaristike, zaenkrat pa lahko v trgovini kupite tudi živali, kot so glodalci in ptice raznih vrst. Poleg tega vam nudijo tudi vso dodatno opremo za nego živali. Obiščete jih lahko ob delavnikih med 8. in 12.uro ter 16. in 19.uro, ob sobotah pa med 8. in 12.uro.
Peter Motnikar
f «r- r-
jj j G,| TiJ j

jt; n
OBVESTILO ZA JAVNOST
Na podlagi številnih vprašanj občanov o pogojih in cenah priključkov na novi kabelsko-razdelilni sistem, ki ga v občini Zagorje ob Savi gradi družba ELEKTROPROM d.o.o. Izlake, podajamo naslednjo informacijo:
1.	Izvršni svet Skupščine občine Zagorje ob Savi in družba ELEKTROPROM d.o.o. Izlake, sta v mesecu septembru 1993 podpisala pogodbo o izgradnji in upravljanju kabelsko-razdelilnega sistema na območju občine Zagorje ob Savi, v kateri so med drugim opredeljeni tudi pogoji in cene za priključitev na kabelsko-razdelilni sistem, ter višina naročnine, ki jo plačuje posamezni uporabnik oz.naročnik na območju občine Zagorje ob Savi izvajalcu izgradnje kabelsko-razdelilnega sistema.
2.	V skladu s pogodbo se je izvajalec zavezal, da bo znašal prispevek za priključitev na kabelsko-razdelilni sistem 100,150 oziroma 180 DEM v tolarski protivrednosti, in sicer glede na vrsto objekta. Naročnina za vse naročnike pa znaša po pogodbi prvih pet let 10 DEM, nato pa 8 DEM mesečno.
3.	Občina Zagorje ob Savi ugotavlja, daje iz določil navedene pogodbe nesporno jasno razvidno, pod kakšnimi pogoji se morajo sklepati individualne pogodbe med izvajalcem kabelsko-razdelilnega sistema in posameznim naročnikom.
Načelnik oddelka za gospodarske javne službe
prof. Ivo VRTAČNIK Tajnik občine Brane OMAHNE
ZASAVSKIM NOVINARJEM IN MEDIJEM
Spoštovani!
Glede na dne 17.marca 1998 s strani Občine Zagorje ob Savi podano obvestilo za javnost, ki govori o cenah priključkov in naročnine na kabelsko razdelilni sistem na območju občine Zagorje ob Savi, vam želimo sporočiti naslednje:
1.	S pogodbo z dne 15.09.1993, podpisano med Izvršnim svetom SOB Zagorje ob Savi, kot
naročnikom in ELEKTROPROM d.o.o., Izlake, kot izvajalcem so bili dogovorjeni okvirni pogoji za izvedbo kabelsko komunikacijskega sistema na področju občine. V sami pogodbi so bile res določene cene za posamezne vrste priključkov in višina mesečne naročnine. Teh cen smo se držali na področju centra Zagorja, ob I. fazi plinifikacije, ko so bili delno veljavni tudi drugi pogoji iz te pogodbe. Prvotno je namreč dobilo delo za izvedbo kabelskega sistema podjetje Elstik d.o.o. iz Hrastnika, vendar pa so odstopili od podpisa pogodbe v času, ko so dela plinifikacije že potekala. Takratni IS SOB Zagorje ob Savi nam je ponudil izvedbo del pod enakimi pogoji, kot podjetju Elstik, čeprav dejansko pogoji na terenu niso bili več enaki. Tako smo imeli že pri pričetku del večje stroške, kot seje to lahko predvidelo iz podpisane pogodbe. Poleg tega nam je podpisana pogodba z Občino Zagorje ob Savi samo dovoljevala sopolaganje, kar pravzaprav pomeni, da v kabelski sistem, kjer je bil izveden skupaj s plinifikacijo, Občina Zagorje ni ničesar soinvestirala.
2.	Glede na to, da že ob začetku izvajanja in pri kasnejši širitvi kabelskega sistema ni več veljal pogoj iz 6.člena omenjene pogodbe, da stroški izkopov ne bremenijo izvajalca, ter da smo bili primorani izvajati samostojne instalacije tudi v večstanovanjskih hišahz že izdelanimi antenskimi sistemi, smo dne 09.02.1995 zaprosili Občino Zagorje ob Savi in Upravno enoto Zagorje ob Savi za določitev nove cene priključkov na kabelski sistem z obrazložitvijo. Kljub zagotovilom pogodbe z Občino, smo namreč morali v samem centru Zagorja izvesti na naše stroške preštevilne izkope, na primer celotno Prešernovo cesto in Ulico talcev z vsemi priključki in razvodi, ki se vežejo na ti dve ulici, kar je predstavljalo fizično več kot 50% I. faze plinifikacije Zagorja, pri izvedbi II. in III. faze plinifikacije, ki se niti ni izvedla povsem do konca, pa so bili naši stroški še višji. V odgovoru Občine Zagorje ob Savi z dne 14.02.1995 je opredeljeno, da cena priključka
na kabelski sistem zadeva samo pogodbo med izvajalcem, to je podjetjem ELEKTROPROM in posameznim individualnim naročnikom prilkučka, ter da se oblikuje svobodno. V obrazložitvi je popolnoma jasno označeno, da Občina Zagorje ni pristojna za določevanje ali potrjevanje cen priključka kabelskega sistema, ker izvajanje in upravljanje kabelskega sistema ni opredeljeno kot gospodarske javna služba.
3.	Ker gre pri izvedbi priključkov za pogodbeni odnos med izvajalcem in posameznim naročnikom priključka, smatramo, da je tudi višina naročnine izključno stvar te pogodbe. Z naročnino na kabelski sistem poskušamo pokrivati vse vzdrževalne stroške, del stroškov investicije, ker nam sedanja cena priključka na kabelski sistem ne pokrije vseh stroškov priključitve, stroške licenc za prenos posameznih programov, stroške porabljene energije,'stroške taks in stroške širitve programske ponudbe. Tako so podražitve naročnine izključno odraz dviganja cen na posameznih omenjenih področjih, kar lahko zainteresiranim prikažemo s kalkulacijo.
ELEKTROPROM d.o.o. Izlake Direktor Janez VIDMAR
KDO BO NAPRAVIL RED...?
Kljub večkratnim telefonskim intervencijam na Postajo Policije v Zagorju, zaradi neprehodnih pločnikov - predvsem pred Delavskim domom in delno na Levstikovi ulici, zaradi nekaterih voznikov osebnih avtomobilov, ki parkirajo svoja vozila, se obračamo na druge naslove za ureditev tega
VROČA JUHICA!
Gospod Aleš Matko, nobena juhica se še ni pojedla, najmanj pa zelena. O okusu ne bi razpravljali
problema.
Zahvala organu (ali posamezniku), ki je dal znižati robnike pločnikov pri prehodih za pešce in s tem omogočil lažji prehod predvsem starejšim občanom in invalidnim osebam. Samo kaj to pomaga, ko pride pešec na pločnik - ne more po njem nadaljevati poti zaradi brezvestnih lastnikov avtomobilov, ki ne vedo, da je pločnik namenjen le in predvsem pešcem in ne, da služi kot parkirišče.
To zahtevo naslavljamo na organ pri Občini Zagorje v imenu starejših občanov, kateri so najbolj prizadeti s tem problemom. Ne vemo, ali moramo res počakati, da pride do nesreče, ko mora pešec poleg pločnika stopiti na cestišče, da lahko nadaljuje svojo pot kamor je namenjen.
S člankom smo seznanili vse merodajne v občini Zagorje s problemom, ki pa do danes še ni rešen oz. se ni nič ukrenilo, da bi se stvar uredila.
Predsednik DU Zagorje Ivan Kolenc
SPOROČILO ZA JAVNOST
V noči z dne 5. na 6.3.1998 je neznanec vdrl v prostore (pisarno) Zelenih Trbovlje na Trgu revolucije 28.
Poklicali smo predstavnike policije, ki so si prostore ogledali. Trenutno ni bilo opaženo, da bi storilec karkoli odnesel. Vendar smo pri podrobnem pregledu ugotovili, daje odnesel knjigo zapisov. V njej so bili tudi zapisi s posveta, kije bil dne 05.03.1998 na občini, s predstavniki političnih strank, v zvezi s TET III, vključno z listo in podpisi prisotnih.
Predsednik: Anton Ahac
z vami, niste strokovnjak kulinarike!
Sprašujemo vas, zakaj v pismu g.Antonu Ahacu, predsedniku OO Zelenih Trbovelj, odgovarjate v
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajan ju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
t> n 3 in n
ednini? Nam dajete vedeti, da je EKOS Zasavje zgolj oseba MATKO? O navadah in dejanjih, ki nam očitate Zelenim in osebno g.Ahacu, menimo, Zeleni nimamo navad, imamo pa dejanja. Dejanja so dokaz dela, ki so nam ga potrdili volilci v dveh mandatih. ZS 00 Trbovlje ve, kako reagirati v trenutkih, ko se nam zdi primerno in potrebno pri uresničevanju programa ZS in 00 Trbovlje. Zavajajoča misel ali informacija o sredstvih 1.5 mio SIT nikakor ni! Občinski proračun je NAMENIL! pod postavko 12/1 ekološki tabor 1.5. mio SIT (prvo branje). Morda vi trdite drugače? OO Zelenih Trbovelj je pri tej postavki vložil drugačno pobudo. Delitev ZS v
takšne ali drugačne je z vaše strani nesprejemljivo. Predvsem kot nečlanu nobene politične stranke, predvsem pa kot nepoznavalcu, kakršnega koli političnega prostora v Zasavju.
Zelenih po okusu EKOS-a ni! OO Zelenih vam, g.Matko, ne bi več delal osebne reklame, poiščite si jo v svoji volilni stranki, kjerkoli boste že nastopili, pa čeprav ste nevladna organizacija.
Na koncu k receptu zelene juhice. Ta se v tem primeru težko skuha. Primerna je krepko s vinjska, pojedli in plačali jo bodo davkoplačevalci Slovenije, ne glede na to, kdo in zakaj si jo je naročil!
Hvaležni smo, da ste TET 3
namenili samo juhico brez priloge!
Alenka Petrič, tajnica Zelenih Slovenije
KOMU SEDAJ SLUŽI DVORANA V KRAJEVNEM DOMU NA MARNEM?
Za kakšno dejavnost je bil zgrajen dom krajanov Mamega leta 1988 s samoprispevkom in prostovoljnim delom krajanov (gasilcev)?
Ali samo za seje sveta krajevne skupnosti, za volišča ob priliki volitev, za sedmine umrlih krajanov in za zbore krajanov (katerega prav v tem mandatu sveta še ni bilo). Za take dejavnosti je uporaba dvorane brezplačna.
Za vse ostale dejavnosti - preda-
vanja kmetijske službe, sestanke kmečkih žena in deklet, podeželske mladine Slovenije, SLS in še nekaterih, pa iščejo usluge drugje, ali na Dolu pri gasilcih ali v Čečah, ali v sosednji stavbi (gostilni) na Marnem. Tudi usluge so cenejše!
Vemo, da se mora stavba vzdrževati in so omenjeni pripravljeni plačati najemnino -vendar na izstavljen račun - brez njega je nemogoče opravdati odhodek organizacije. Kdo je za to organizacijo odgovoren, ne vem.
Te vrstice sem napisal na mnogotera negodovanja krajanov in kadarkoli se peljem na predavanje v Čeče mimo našega krajevnega doma. Tako se dogaja!
Rudi Napret, Marno 22, Dol pri Hrastniku
zmmosr mimosr zAM/mosr mmosr ZAm/mr mw//osr
KRATEK POGOVOR Z NAJSTAREJŠO BRANJEVKO
Trboveljska tržnica na Trgu svobode je ob sredah in sobotah, ko sta tržna dneva, zelo živahna. Prodajalci zelenjave, suhe robe, oblačil, obutve, peciva, semen, sadja, kave, prehrambenih artiklov in še marsikaj drugega, pridejo od vsepovsod. Dosti pa je tudi kupcev, še več pa tistih, ki si ogledujejo razstavljeno blago, sprašujejo za cene, kupijo pa le najpotrebnejše, ker za kaj več ni denarja. Zanimive so tudi skupine znancev, prijateljev, bivših sodelavcev, ki se pomenkujejo o tem in onem, včasih tudi kar precej glasno, pa tudi ob smehu.
Pred dnevi seje na tržnico vrnila najstarejša branjevka, Nežka Janžekovič, prodajalka semen, klasična branjevka, ki prihaja na trboveljsko tržnico že dolga leta, s Ptuja. Ob nakupu semena seje z njo razvil kratek pomenek.
Na tej tržnici ste že dolga leta proda jalka semen, zelenjave in še česa. Čez zimske mesece vas nismo videvali?
Ja, resje. Na trboveljsko tržnico prihajam že 55 let, zato sem menda najstarejša branjevka na tej tržnici. Postala sem že kar Trboveljčanka. Mnogo ljudi poznam po obrazih,
njihovih navadah, govorjenju, pa tudi nakupih. Ko prihaja pomlad, se vedno vrnem, saj ponavadi pozimi semen ni, pa tudi nihče nih ne kupuje.
Kdaj pa ste prišli prvič na tržnico?
Začela sem leta 1943, torej med okupacijo. Kot mlada ženska sem s Ptuja pripeljala čebulo. In ker takrat hrane ni bilo na voljo, je šla kar dobro v denar. Po končani vojni pa sem prodajo razširila še na semena in zelenjavo. Sedaj pa prodajam v glavnem le semena vseh vrst, pa še kaj zraven.
Število branjevk se je zadnja leta zelo zmanjšalo. Ste ena redkih, ki še vztraja.
Menda smo bolj redke. Kje so časi, ko smo branjevke prevladovale. Spomnimo se le že skoraj pozabljene Francke, ki je preko 60 let vztrajala na tej tržnici kot branjevka. Sedaj je več prodajalcev oblačil, obutve, pa še igrače, akustičnih aparatov, domačih zdravil in še vse drugo prodajajo.
Kako pa prihajate v Trbovlje?
Z vlakom, potem pa z avtobusom. Ker je pot dolga, pa tudi
v letih sem že, vzamem s seboj za prodajo le lažje blago, predvsem seme raznih vrst. To vzame manj prostora, manj je prtljage.
Čigavo seme pa prodajate?
Seme, ki ga prodajam, pridelam sama oz. moja družina. Ničesar ne nabavljamo drugod, ali da bi preprodajala za druge. Naj še povem, da starega semena ne prodajam.
Ker že dolga leta prodajate v Trbovljah, poznate vse dosedanje prostore tržnice. Kako je bilo včasih?
Stara tržnica, ki so jo pred leti odstranili, je bila za takratne čase kar dobra. To še posebno velja za stalne prodajalce, ki so imeli možnost prodajati pod streho. Najslabšaje bila začasna tržnica pri Delavskem domu, posebno v
slabem vremenu. Sedanja je precej boljša tako za prodajalce, kakor tudi za kupce. Moti pa velik promet po cesti, ki pelje mimo tržnice. Pogrešam številne moje stalne stranke, ki jih žal ni več. Je pa precej mlajših. Ni pa več tipična stara tržnica z velikim številom branjevk.
Boste še dolgo prihajali v Trbovlje?
Dokler mi bo zdravje dopuščalo, bom še prihajala. Saj sem postala z leti kar nekakšen inventar te tržnice. Pot je res dolga, pa kar nekako gre. Znanke pravijo, Nežka, dokler gre, kar vztrajaj.
l udi mi ji želimo, da bi še dolgo zdrava in dobre volje prihajala na trboveljsko tržnico.
T.L.
LANSKO LETO SMO PREDSTAVILI MED DRUGIMI ŠTUDENTSKIMI PREŠERNOVIMI NAGRAJENCI IZ ZASAVJA, TUDI MARUŠO KOS. TAKRAT ŠE NI VEDELA, DA JO BO NAGRAJENA RAZISKAVA POPELJALA CELO V AVSTRALIJO. O TEM NAM BO V NEKAJ NASLEDNJIH ZASAVCIH OPISALA.
Urednik
UTRINKI IZ AVSTRALIJE
Ponovno je bil tu 8. februar in z njim povezane podelitve Prešernovih nagrad, med drugim tudi študentom. Sprašujem se, le kaj bo letošnjim dobitnikom prineslo to priznanje? Jaz si lansko leto nisem predstavljala, da se mi bodo po prejemu te nagrade odprle tako zanimive možnosti. Nagrajena raziskava, ki sem jo opravila, je bila namreč predstavljena in objavljena na Parazitološkcm kongresu v Avstraliji. Mentor prof. dr. Jernej Logarje navezal stike z avstralskimi kolegi in omogočeno mi je bilo, da za mesec dni odpotujem v ‘Land down under’, kot jo imenujejo Avstralci. Na različnih inštitutih in v bolnišnici v Sydneyu sem se seznanila z njihovim znanstvenim in praktičnim delom.
Priprave na takšno pot niso tako lahke kot se sprva zdi. Potrebno je veliko potrpljenja, časa za organizacijo in nenazadnje finančnih sredstev. Odločila sem se, da si skušam poiskati sponzorje. To je bila zame poučna izkušnja, saj sem ob tem naletela na zelo različne odzive ljudi glede podpiranja dodatnega izobraževanja mladih, še zlasti pa je to problematično na področju zdravstva. Zato se še posebej zahvaljujem naslednjim sponzorjem, s pomočjo katerih sem zbrala polovico potrebnih sredstev, ki so zadostovala za mojo letalsko vozovnico.
STT Strojegradnja d.d. Trbovlje
Občina Trbovlje
Občina Zagorje ob Savi
ETI ELEKTROELEMENT d.d. Izlake
Regionalni center za razvoj d.o.o. Zagorje ob Savi
Rudnik Trbovlje Hrastnik d.o.o. Trbovlje
Zasavski računski center d.o.o Trbovlje
RUDIS - poslovno združenje za inženiring in izgradnjo objektov d.d. Trbovlje Zlatarna d.o.o. Trbovlje Gradbeništvo Marodi d.o.o. Trbovlje
V nadaljevanju bom opisala pot, na kateri me je spremljal moj fant Dušan. Na zemljevidu so označene države postanka: Singapur, Avstralija ( Severni teritorij, Gueensland in New South Wells) ter severni otok Nove Zelandije.
KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA ČEDALJE BOLJ OBISKANA
Knjižnica Toneta Seliškarja na Ulici 1.junija 19 v Trbovljah je ena osrednjih kulturnih inštitucij trboveljske doline. Vsak dan, razen nedelj in praznikov, se v njenih prostorih zvrsti veliko število občanov, ki si izposojajo številne knjige z najrazličnejšo vsebino. V čitalnici pa si mnogi bogatijo svoje znanje s prebiranjem revij in časopisov. Izposojevalcev knjig in bralcev revij in časopisov pa je iz leta v leto več. Tako je lansko leto ta knjižnica izposodila 66.782 obiskovalcem skupno 107.955 knjig, kar je za 5.000 knjig več kot leto poprej. Knjižnica ima sedaj v svojem knjižnem fondu skupno 45.707 knjig. Lansko leto so kupili nekaj manj knjig kot leta 1996 in to 2.441, kar predstavlja le dve tretjini kupljenih knjig leto poprej. Od novih knjig je 60% strokovnih in 40% leposlovnih, tako kot to določajo standardi. Ti normativi oz.standardi, vsebovani v zakonu o knjižnicah pa določajo tudi, koliko knjig naj se vsako leto nabavi. Tako naj bi knjižnica nabavila na pet prebivalcev po eno knjigo, to pa bi letno zneslo 3824 knjig. Dejansko pa je bilo nabavljenih le 63% od tega normativa. Vzrok je v pomanjkanju denarja tako v državi, kot tudi na občini Trbovlje. Seveda morajo glede na obrabljenost knjig vsako leto le-te tudi izločiti. Tako so samo lani izločili iz knjižnega fonda okoli 1.500 knjig. Poleg knjig pa so na voljo v knjižnici tudi zgoščenke (teh je 337) in pa 46 CD romov. Revij in časopisov je na voljo 70. V knjižnico je bilo lani včlanjenih 3.600 članov, kar pomeni, daje v knjižnico včlanjenih 20% vseh občanov. Po teh podatkih sije lani v tej knjižnici povprečno vsak občan spopodil po 6 knjig.
V knjižnici pa se ukvarjajo tudi z drugimi sorodnimi dejavnostmi. Tako so lani izpeljali pet literarnih večerov vključno s predstavitvami novih knjig, pripravili pa so tudi 15 likovnih in podobnih razstav v njihovi mali galeriji. Zanemarljivo tudi ni dejstvo, da so pripravili 15 pravljičnih večerov za najmlajše. Na voljo imajo tudi povezavo z internetom. Tu posamezniki lahko "surfajo" po 15 minut, kar je zaenkrat brezplačno. Organizirali pa so tudi udeležbo na mednarodnem knjižnem kvizu, ki se gaje udeležilo 470 šolarjev. S tovrstnimi dejavnostmi bodo nadaljevali tudi v bodoče. V razgovoru z direktorico tega zavoda pa smo lahko povzeli tudi to, da je glede na obstoječe normative v knjižnici zaposlenih premalo ljudi.Trenutno jih je le šest, število pa bi radi povečali vsaj na osem, kajti spričo čedalje večjega obiska občanov v knjižnici postaja to neodložljiva nujnost. Poseben problem pa postaja iz leta v leto prostor. Stiska s prostorom je že sedaj huda.
Dejstvo je, daje Knjižnica Toneta Seliškarja postala ena najbolj koriščenih in potrebnih kulturnih inštitucij v Trbovljah. Zato bo treba njenim potrebam tudi v bodoče dobro prisluhniti in ji pomagati.
IL.
©le@3L@srtJ@



i
I\IIA!)£VAK0 51 M Mto bog^l Jlj
Waam~^
• uWy* »k»Vf % |~>k,u
IWVWW,
Hpr ■
^A] SHO^PCČcU ?
'/■■ > ‘t ; ■.■: ^ i-a- .1 ,’■

»>*••■*" •**f~*»
V sredo, 18.3.1998 seje na OŠ Tončke Čeč zbrala skupščina ekologov iz Zasavja. Namen tega je bil spoznati vsebino ekoloških dejavnosti vseh šol iz Zasavja in njihov način dela na temo EKOLOGIJA. Kot je kazalo je bil vsesplošni odziv velik, kar je precej pohvalno. Pohvaliti pa gre tudi vse učence, ki so se odločili "živeti z naravo". Predstavljene so bile različne šole in različni poteki seminarjev. Tokrat vam predstavljamo program OŠ Tončke Čeč. Na tej šoli so učenci ob pomoči svojih mentorjev resno prijeli za delo in se ga trdno odločili izpeljati do konca. Sodelovanje učenec - učenec in učenec - učitelj
OČIŠČEVALNA AKCIJA
NAPLEVČKOVEM
HRIBU
OŠ Tončke Čeč stoji na Plevčkovem hribu. Pod šolo se razteza proti mestu hrib, kjer so speljane pešpoti in stopnice. To je najbolj varna in prijetna pot iz doline proti Tereziji. A hrib je žal brez lastnika, zato se učenci vsako pomlad odpravijo na obsežnejšo očiščevalno akcijo. Poberejo in pograbijo odpadke, ki jih tako radi za sabo puščajo vsi, ki se hodijo "rekreirat" na ta hrib.
"Zelene površine pri šoli so zlasti priljubljene za lastnike psov, saj jih celo avtomobili pripeljejo od drugod," pravi Nataša Jelen, vodja
je naredil dober vtis na marsikoga in ob zabavi ter splošnemu nauku so učenci te šole brez kančka pomišljanja postali pravi mladi ekologi katerim gre velika pohvala. Ob redni udeležbi očiščevanja šolske okolice so se lotili tudi akcije zbiranja starega papirja in šolo okrasili z raznimi plakati, ki govorijo o problemu onesnaževanja. Na šoli se je poleg rednega pouka organiziral tudi ekološki krožek, ki je mlade ekologe še dodatno izobraževal ob poskusih, anketah, pogovoru,..Poleg tega so se dela lotili tako razredno kot tudi predmetno stopenjski učenci, je vsaka skupina opravljala drugo delo. Predvsem je
EKO šole." In še dodaja: "Tako morajo učenci zelo paziti, kje se zadržujejo. Med letom, ko zraste trava, se vse to skrije, a nesnaga ostaja. Letos poteka čiščenje hriba že drugi teden. Starejši učenci opravljajo težja in večja dela, mlajši pa pobirajo papirčke. Če nam bo vreme še naprej naklonjeno, bo hrib kmalu urejen. Seveda pa je to odvisno tudi od seh drugih. Želimo si, da bi vsak za sabo pospravil, tudi lastniki psov..."
Nataši Jelen lahko povemo, da se njihove želje žal ne bodo uresničile, dokler onesnaževalcem ne bo kdo stopil na prste. Kar gotovo vedo tudi sami.
F.M.
bilo poudarka na temo ZELENI DAN, ki bo 22.4. Učenci razredne stopnje so ob pogovoru o onesnaževanju bivalnega okolja predstavili in tudi dramatizirani zgodbici Vesela in žalostna voda ter Očistimo potoček in oblikovali izdelke iz odpadnega materiala, katere so tudi razstavljali. Tretješolci so se podali na naravoslovni dan- Voda, vir življenja in tako bolje spoznali probleme onesnaževanja in čiščenja tekočih in stoječih celinskih voda, na katerem temeljijo tudi poskusi, miselni vzorci in strokovna razlaga ribiča. Da bi njihov projekt bolj uspel, so z likovnim ustvarjanjem in fotografskimi posnetki prikazali kruto resničnost onesnaževanja. Ker pa tudi kmetovanje spada k ekologiji, so četrtošolci naredili projekt še o tem. Dela pa ni pri-
POMLADANSKO UREJANJE OKOLJA
Turistično društvo Trbovlje se bo skupno z ostalimi društvi, organizacijami, predvsem pa šolami, komunalo, skratka z občino kot celoto, udeležilo pomladanskega urejanja in čiščenja ter vzdrževanja okolja, tudi v letošnjem letu. Pokrovitelja letošnje akcije sta Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem R.Slovenija. Tudi letošnji projekt bo potekal pod geslom Slovenije -moja dežela, lepa, urejena in čista. Vse bolj se ljudje zavedamo, kako pomembno je urejeno okolje za kakovost življenja in vse več
manjkovalo niti predmetni stopnji. Le- ta se je bolj poglobila med "vodnjake" z raziskovalnimi nalogami katerih so se lotili učenci 5. in 6. razredov. Ugotavljali so globine, razmišljali o uporabi oz. neuporabi te vode, se pozanimali kdo jo najbolj onesnažuje in zakaj. Učenci 7. in 8. razredov pa so si dali opraviti z raziskovalno nalogo Odnos do okolja je treba privzgojiti, kjer so anketirali najrazličnejše ljudi. Ker pa projekt še ni zaključen, se učenci OŠ T. Čeč trudijo naprej. Očitno so se učenci resno soočili s problemi našega umazanega okolja in to mislijo izpeljati do konca. Tako pridnim in vztrajnim rokam bi se moralo pridružiti še na tisoče drugih. Zaenkrat pa želimo našim ekologom veliko uspeha pri projektu EKOLOGIJA.
Alma Mujič
prebivalcev se vključuje zavestno v prizadevanja za bivanje v čistejšem okolju. Tu pa velja nekako temeljno načelo, da naj vsak človek ureja okolje najprej pred svojim pragom. Pomladansko urejanje okolja bo potekalo v drugi polovici marca in v aprilu, odvisno od vremenskih pogojev in ob upoštevanju zakonitosti narave. Akcija je povezana z velikonočnimi prazniki, dnevom zemlje, dnevom upora proti okupatorja in prvomajskimi prazniki. K sodelovanju v tej akciji so vabljeni prav vsi. Poskrbimo, da borno živeli v čistem okolju v katerem živimo, delamo, stanujemo in se družimo.
T.L.
26. SUŠCA 1998
SJT.JrrsfK*
f\ NKETA
HaduJe Knjige izdajo bralce
Kakršnokoli zdenje v kotu, sprehajanje v naravi in še vse kaj drugega, ima rado za spremljevalko knjigo. Človeka branje knjig bogati, a ah ko udejanja svoje načrte. Iskanje znanja se začne v buklah, pravijo. In še, da si ob branju knjig lahko izboljšujete svoje cilje, spoznavate življenjskega partnerja ali pa se preprosto naučite kaj o svetovni zgodovini, državah sveta ali o umetnosti, tehnologiji V knjigah sporočilnost preseže časovne, prostorske, generacijske, domišljijske in druge okvire. Kn jiga je prijateljica zvedavih, a tudi takih, '!‘m JSa d°lgCaS- NakljuČ,,i mimoid™ so tokrat pokramljali, kaj najrajši berejo, oziroma če branje sploh spada na njihovo lojtrco
Tebi in foto: Petra Radovič
Danica Kopitnik, dijakinja iz Sevnice: "Bolj malo berem, ker rajši poslušam radio, gledam televizijo ali se pogovarjam. Pismo še kdaj napišem, berem pa nerada.
Nazadnje sem prebrala Jurčičevega Desetega brata, sicer pa zelo cenim, če se ljudje znajo pogovarjati."
Branko Marot, prometni tehnik iz Šentjurja pri Celju: "Zelo rad berem in sicer tako knjige kot časopise.
Večinoma me pritegnejo zgodovinske knjige. Nazadnje
meje zelo navdušila Novakova Lipa zelenela je. In povsem se strinjam s trditvijo, daje knjiga mati modrosti, kajti knjige človeku dosti dajo."
Tina Tomažin, dijakinja iz Trbovelj:
"Razne revije najraje berem. Knjige pa se mi zdijo predolge za čitanje in zajetne. Na kakšno
priporočilo, da je knjiga v redu, bi jo že še prebrala, sicer pa mi več kot knjige pomenijo pogovori."
Senad Karabašič, delavec iz Trbovelj:
"Veliko časa si vzamem za branje.
Večinoma berem knjige Cankarjeve založbe. Marsikaj me zanima, knjigo pa si izberem glede na razpoloženje."
Jasna Bajrič, trgovka iz Trbovelj:
"Svoje občutke najrajši izražam tako, da kaj zapojem. Rada pa tudi berem, čeravno včasih časopis. Sicer pa sedaj večinoma otroku prebiram pravljice. Zdi se mi pomembno, da človek tudi kaj prebere in da bere z veseljem."
Dunja Zakšek, dijakinja iz Trbovelj:
"Skoraj nič ne berem. Le včasih časopise. Ljubezenskih zgodb ravno ne obožujem, rada bi pa prebrala kakšno knjigo z
zanimivo vsebino in razpletom ter polno ljubezni in smeha."
Devija
Mujezinovič, kuharica iz Trbovelj:
"Večidel prebiram časopise in manj knjige.
Zanimajo me knjige z različno tematiko, odvisno pač od
počutja."
Vojko Razboršek, elektrotehnik-energetik iz Zagorja:
"Branja se ne lotevam rad, povečini prebiram strokovno literaturo o elektrotehniki in
računalništvu. Ker me zanima šport, tudi časopise rad berem. Mislim pa, da bi vsakdo lahko na leto prebral vsaj eno knjigo."
Izidor Logar, dijak iz Podkuma:
"Največ berem časopise in knjige za šolsko čtivo. Nazadnje mi je bila najbolj všeč knjiga Mladost na stopnicah.
Sicer pa rad berem humoristične knjige."
26. SUŠCA 1998
Alma Mujič
O mntcriiiskcm dnevu
"Mama, glej, pankerji grejo!" reče otrok in s prstom pokaže na druščino, ki se jima bliža. Nato sledi mamin ukrep. Otroka stisne k sebi kol bi se bala, da ji ga bodo odnesli. Nekaj časa prestrašeno gleda proti njim, nato se obrne stran. Toda njim je pravzaprav vseeno zanju. Kot jim je morda vseeno za vse skupaj. Jim je potem takem malo mar tudi za mamo? Za osebo, ki jim je dala življenje? Mnogi se tega ne zavedajo, ker se nikoli niso vprašali, kaj sploh pomeni biti mati. Ne govorim samo o pankerjih. Marsikdo je takšen - ne zanima se za vlogo mame. Nekateri niti ne potrebujejo njene ljubezni, ker je morda nikoli niso resnično občutili. Toda biti mama ni tako lahko delo. Zahteva veliko pozornosti, veliko ljubezni in topline. In kako danes znajo oziroma ne znajo ceniti materinstva otroci? Ima kakšen vpliv na to današnja moda? Prijatelji, družba, okoliščine? Dobro, pa poglejmo z druge strani. Vzemimo z.a primer otroka, ki v lastni materi ne vidi drugega kot nadležno žensko, ki mu preprečuje potepanje do poznih ur, in ki mu po besedah njega samega dobesedno greni življenje. "Rada bi se pogovorila s tabo," reče, ko ga slučajno sreča nekje na hodniku, kur je pravzaprav že pravi čudež. "Pogovorje bedarija, sploh pa nimam časa." Njegov odgovarja zaboli. Vsakokrat, ko se odpravi ven, je nemirna. Čuti njegovo odsotnost, ko ga ni. Kljub temu, da je že odrasel, ne bi smela biti njegova reakcija takšna. Konec koncev je še vedno njen otrok in še vedno je del nje.
Veliko je takšnih. Pridejo ven in si dajo duška. Govorijo o lastnih materah kot o popolnih neznankah. Še neznanke so jim včasih bolj pri srcu. Toda mama ne. Zakaj takšen otrok ne zna ceniti matere? Ona je vendar ena in edina. In samo ona ga bo razumela bolj kot kdorkoli, ne glede na vse. Ne rečem, da so vsi takšni. Kje pa! Koliko je otrok, ki imajo mamo za svetnico, čeprav jim mnogokrat ugovarja. Ampak tako pač je. Biti mati ni samo obveznost, je čast in je sreča, ki traja. To je edinstveno delo in mnogim je v ponos. Ali, kot je rekla ženska, ki je izgubila svoj zaklad: "S tistim dnem je umrl največji del mene. Ne samo, da sem izgubila otroka, zgubila sem tudi vero vase. Počutim se kot ne bi bila dobra mati. Vedno mislim na to, da je vse moja krivda... In vedno bolj se bojim prihodnosti..." Ni bila njena krivda. Zgodilo se je in tega ni mogoče popraviti. Koliko mater je izgubilo otroka, koliko jih nikoli več ne bo občutilo materinske sreče. Kljub temu, da ni v materini moči ukrotiti otroka, kljub prečutim nočem, ki ji ne dajo miru...
Najsi bo karkoli ž.e, mama je tista oseba, ki ne bo nikoli pozabila, da obstajaš, ki ne bo nikoli pozabila hiti mati. In če je mama ponosna na svojega otroka, četudi je najhujši razgrajač, je lahko tudi otrok ponosen nanjo. To ne vzame nič časa. Ne vzame dragocenih ur s prijatelji, niti igre nogometa. Pač pa mnogo daje. Nihče ne more razumeti vloge mame bolj kot ona sama. Ona lahko potoži, da se boji za vsak nov dan, ko gre njen otrok v šolo, ven,... Če samo za hip pomislite, koliko noči je bilo prečutih in koliko solz. je preteklo, da bi bilo otrokom lepo na tem svetu, si lahko za hipec predstavljate vlogo, ki jo igra mama. Za njen praznik pa ji pokažite spoštovanje in ji dajte vedeti, da ste srečni, ker je vaša mama. Recite: hvala - to skromno besedo, ki naredi čudeža. In ko bo ona srečna, bo otrok srečen z. njo...
Boštjan Grošelj
Sproščcnn Bieresnosf
Praznik šaljivcev so nekoč prav posrečeno postavili na začetni dan aprila, saj se ta mesec ponaša z. zelo spremenljivim vremenom. Čeprav se zdi, da se je vreme ustalilo, lahko čez. noč nastopi sprememba in naslednje jutro namesto pomladi srečamo zimo. Še občutnejši so vremenski preobrati, do katerih pride v istem dnevu. Podobno varljivo, kot se vede aprilsko vreme, nam kaže obraz tisto, čemur pravimo resnica. Resničnost lahko opišemo na nešteto načinov, med njimi pa imajo pomembno mesto tudi gledanja na svet skozi očala šaljivcev.
Družba teži k poenotenju, da bi v končni posledici oblast nadzorovala ljudi. V ozadju tega stoji strah pred anarhijo, torej neredom v razmerjih med ljudmi, kar bi lahko privedlo do vsiljevanja novega poenotenja, ko bi na temelju fizične moči najmočnejša skupina zahtevala pokorščino vseh drugih. To je pravzaprav absurdno. Poenotenje, da bi se iz.ognili poenotenju. Dejansko strah pred anarhijo služi samo kot izgovor za ohranjanje obstoječega stanja družbe, ustrezajočega vladajoči eliti, ki na ta način ostaja v sedlu. Na voljo ima tudi prisilni aparat, nekakšno palico za nepokorne.
Res je, določena načela in omejitve moramo spoštovati, kajti posameznikova svoboda se konča tam, kjer bi kratila pravice drugih posameznikov. Ker velika večina ljudi ne zmore ali noče drugemu priznati istih pravic, kot jih zahteva zase, mora vmes poseči oblast, ki določa osnovne standarde družbenih odnosov in nadzira njihovo upoštevanje, s čimer omogoča vsaj kolikor toliko normalno sobivanje.
Toda vsaka medalja ima dve plati. To brez izjeme velja tudi za težnjo k poenotenju družbe. Ena izmed največjih slabosti takšnega prizadevanja se skriva v zaviranju ustvarjalnosti, kar nenazadnje zmanjšuje šaljivske sposobnosti ljudi. Marsikdo ni dovzeten za spletanje šal prav zaradi omejitev v svoji glavi, rezultatu raznih dopovedovanj in prepovedovanj, s katerimi avtoritete skušajo vtiriti bolj ali manj splošno sprejete vzorce obnašanja, mišljenja in ravnanja. Vendar k sreči nobeno pranje možganov ni popolno, o čemer pričajo mnogi zanimivi pogledi na svet. Številne ustvarijo pronicljive možganske celice šaljivcev, sproščenih pri svojem bistroumnem odkrivanju pomenov.
Kdor se rad šali, zna spraviti svet v več različnih okvirjev, zna prisluhniti dogajanju okrog sebe ne le skozi en tonalni sistem, nezadovoljstvo je sposoben odpraviti s pozitivnimi občutki, dobljenimi z. zbijanjem domislic o motečih življenjskih okoliščinah. Marsikaj je možno prebroditi s smehom na račun težav. Ne samo šaljivcu, tudi poslušalcem njegovih stvaritev. Premalo se zavedamo moči šal kot pomembnega ventila za sproščanje družbenih napetosti. Brez. njih bi kakovost medčloveških odnosov še bolj šepala.
Zato 1. april ne bi smel izzveneti kot dan, ko praznujeta šaljivost in neresnost. Na pogled neresno govorjenje lahko vsebuje več resnice od t.i. resnih razprav uglednih ljudi s področij politike, gospodarstva ali znanosti. Slednji namreč večkrat uporabljajo sklicevanje na resnico za ščitenje svojih interesov. Branijo obstoječi red zaradi strahu pred nepredvidljivimi spremembami. Zato so toliko bolj potrebni šaljivci in njim podobni izvirneži, saj opozarjajo na varljivost samo ene resnice.
Janko Baumkirclier
ljubitelj planin, umetnosti in entuziazma
Že ko je delal v ljubljanskem Litostroju, ga je zanimalo rezbarjenje in kiparjenje. Izdeloval je panjske končnice, škofjeloške modelčke, skulpture, slike. Odkar pa je upokojen, je tej svoji dejavnosti lahke posvetil še več časa. Doslej je razstavljal v litijski knjižnici, sodeloval v večih skupinskih razstavah po Sloveniji ter bil član ljubljanskega Likovnega društva Samorastniki. Sicer pa se zelo zanima za slovensko ljudsko umetnost, ki nekje kaže, da bo poniknila v pozabo, a vendarle je še zmeraj dovolj aktualna, da z zavzetostjo nekaterih entuziastov pritegne k zanimanju.
Kdaj ste se začeli ukvarjati z izdelovanjem panjskih končnic?
No, pred tridesetimi leti sem začel sprva klesati v kamen, ker pa mi je bil kamen težko dosegljiv, saj sem hodil ponj na morje, sem se več posvetil lesu. In izdelovanje škofjeloških modelčkov ter panjskih končnic je slovenska ljudska umetnost, na katero se pozablja. Ob morju sem sicer dostikrat našel kakšne zanimive primerke kamnov, vendar je les vseeno lažje dosegljiv. Že litijska Lesna industrija mi je dostikrat namenila kakšne odpadke lesa, pa tudi sicer sem si les lažje pridobil.
Kako to, da vas je pritegnilo izdelovanje panjskih končnic?
Tako škofjeloški modelčki kot panjske končnice sodijo v slovensko ljudsko umetnost in ta me je vedno pritegnila.
Kaj pa spretnost za izdelovanje?
Način izdelovanja je seveda svojevrsten. O škofjeloških modelčkih sem marsikaj zvedel od očeta slovenske slikarke Dore Plestenjakove, ki se je s tem ukvarjal. Pozneje pa človek z delom marsikaj zve tako o materialu kot izdelovanju. Risanje pa me je zanimalo od otroških let, vseskozi sem rad risal. Ko pa slikaš, itak več razmišljaš, kako obogatiti sliko, kako obvladati barve in projekcijo
oziroma kako izpopolniti izdelek.
Tudi material, pravite, vas je zelo zanimal?
Ko sem še v kamen klesal, sem na morju vsak kamen prijel v roke in ga udaril s kladivom in če je lepo zvenel, sem bil zadovoljen, sicer pa sem vedel, da je bila v kamnu razpoka. Kajti kamen daje drugačen zvok, če ima razpoko. Razpoka daje škatlast zvok, nima tistega pravega zvena. Kamen ima namreč gotove napetosti, ki se sprostijo pri obdelavi, in če se takrat kaj odkrhne, je treba spet vse začeti znova. Kasneje sem več delal z lesom, uporabljal sem večinoma javorjev les, kije lep bel, a gaje težko dobiti. Tudi orehov les je lep in kompakten za izdelovanje. Tudi zmožnosti lesa je treba poznati. Les ima recimo lastnost, da pri kuhanju, segrevanju izgubi napetosti in gaje potem lažje oblikovati.
Je za takšno delo potrebna potrpežljivost?
Za sliko sem potreboval kakšen teden. S skulpturami je več dela. Vendar pri delu ne hitim.
V katerem letnem času ste naredili največ izdelkov?
Zlasti poleti sem veliko delal razna rezbarska dela. Najbolj ponosen sem na Michelangelovo Zadnjo večerjo in še nekatere druge. Po vzorcu sem naredil tudi več vaških situl, ki so požele veliko zanimanja.
Poleti rezbarim, pozimi pa več rišem.
Je izdelke z lahkoto prodati?
Za vaške situle, vklesane v kamen, je zmeraj veliko zanimanje. Tudi litijska občina je pokazala zanimanje za ohranjanje tovrstne slovenske kulturne dediščine. Določene izdelke podarim prijateljem in znancem, kakšna risba, za katero sem porabil veliko dela, pa mi gre kdaj tudi nerada iz rok, ker se mi zdi neprecenljive vrednosti. Takšno navadno potem podarim hčerki ali komu, ki ga zelo cenim.
Kaj pa med slikarji, imate kakšnega vzornika?
Med slikarji zelo cenim DUrerja, med kiparji pa Leonarda da Vincija. Moderno slikarstvo me ne pritegne toliko. Slikarske razstave pa si zelo rad ogledam. Ponavadi se jih udeležujeva skupaj z ženo in v Litiji ne mine razstava, da sije ne bi ogledala. V Ljubljani pa sem se mnogokrat udeležil razstav, ki so bile opremljene z razlago, ker so izobraževalnega pomena.
Je žena tudi vaš likovni kritik?
Ja, žena je moj kritik, toda naklonjen kritik, ki mi je vedno v spodbudo. Navadno stvari podebatirava in na podlagi tega včasih kakšno stvar tudi popravim, izboljšam na sliki.
Kaj menite o sporočilni vrednosti slike?
Človek lahko veliko pove s sliko. Četudi je res, da lahko na več načinov nekaj poveš. In v sliko se je treba poglabljati, o sliki zmeraj razmišljam in predno začnem slikati, si naredim skico. Vendar je pri slikanju tako, da so stvari kdaj tudi komplicirane in šele s prakso lahko uveljavljaš znanje.
Kako izbirate motive za slike?
Nasploh me pritegne ljudska umetnost. Upodobil pa sem tudi znano fresko Mrtvaški ples pa Izgon Adama in Eve iz raja. Motive za slike črpam iz raznih povesti, zgodb, ko sem naprimer upodobil tudi Martina Krpana. Ali po vzorcu slik znanih slikarjev, ki so mi všeč. Po vzorcu sem delal tudi škofjeloške modelčke. Kot zanimivost lahko povem, daje nek
iTl » cVT-vjTl j
26. SUSCA 1998
moj prijatelj iz Trbovelj, sicer rudar in ga je rudarstvo tudi sicer zelo zanimalo, v vseh slikah, ne glede na tematiko, povsod naslikal kakšne rudarske motive. Podobno sem osebno iskal motive iz ljudskega življenja, torej ljudske umetnosti.
Hi se odločili /.a poklic slikarja, če bi bili še enkrat mladi?
Resje, če bi bil še enkrat mlad, bi šel za slikarja. Res pa je tudi, da sem bil svojčas že vpisan na šolo za umetno obrt - na likovno smer, a me je oče pregovoril, naj se raje izučim za kovinarja. V službi sem si potem prizadeval in se nekaj časa ukvarjal tudi z dizajnom, ko smo izdelovali prospekte za proizvode.
Ali rečete, da ste z veseljem Lilijan?
Ja, Litija je zame najlepši kraj. Tudi med Lilijani se dobro počutim, saj me pri mojem hobiju zelo spodbujajo in na nek način propagirajo. Morda sem tudi zaradi tega vklesal v kamen več vaških situl, ki so se izkazale za primerno darilo.
Ste zelo vpeti v litijski vsakdan?
Ker sem član odbora Litija skozi čas, skušam tudi tako pripomoči k lepšemu litijskemu vsakdanu. V tem odboru namreč razglabljamo
oziroma hočemo obnoviti nekatere stare tradicije, s čimer bi lahko Litija turistično bolj zaživela. Eden takih projektov je bil recimo obnovitev "litijske Štirne". Današnji sicer deluje bolj kot popestritev, svojčas pa seje tamkaj oskrbovala vsa Litija. Sedaj pa rešujemo problem prometa v Litiji. Namreč radi bi zaprli litijski glavni trg. Kajti vsi pločniki so takorekoč "zabiti", ker je vsepovsod polno avtomobilov. Tako bomo od cerkve pa do Jerebove ceste z betonskimi koriti naredili cesto prehodnejšo za pešce in jo obenem tudi uredili. Vesel pa sem, da so v našem odboru zbrani idealisti oziroma entuziasti, ki so pripravljeni delati za dobrobit sokrajanov. S takimi ljudmi je užitek delati in so zmeraj pripravljeni na sodelovanje.
Imate še kakšen hobi?
Zadnje čase veliko planinarim, ker v času službovanja ni bilo časa za sprehode v naravo. Skrbim pa tudi za dobro počutje, ne glede na to, kaj mi ga povzroča.
Ali tudi televizijo radi gledate?
Televizije ne gledam pretirano, zanimajo me kvizi in dnevna poročila. Ne prenesem pa filmskih nadaljevank, tako kot ne maram moderne glasbe. Zame je namreč najboljša glasba moje mladosti: Beti Jurkovič, Marjana Držaj pa Glenn
Mtiller in kar je takih glasbenikov. Z ženo sva kot mlada zelo rada in veliko preplesala. Skoraj je ni bilo plesne zabave, ki bi minila brez naju. Včasih tudi doma, ko zaslišiva prijetne napeve iz radia, najdeva dovolj prostora, da malce zapleševa. Svojčas pa na raznih prireditvah sploh nisva potrebovala svoje mize, saj sva bila ves večer "stacionirana" na plesišču.
Omenili ste, da se z ženo poznate še iz osnovne šole. Lahko zaupate, kaj je potrebno za dober zakon?
Skoraj štiri desetletja sva že v zakonu - leta 1960 sva se poročila, prej pa sva prijateljevala pet let. Mislim, da so v vsakem zakonu krize, toda če je ljubezen, se vse premaga. Le da mora enkrat eden, drugič drugi popustiti. Treba pa se je pogovarjati, pa četudi je kdo bolj na kratko nastrojen, kajti s pogovorom prepir hitro poide.
Kakšne prireditve si radi ogledate?
Gledališke predstave imam rad, rad prisluhnem tudi prireditvam z narodno-zabavno glasbo. Z ženo sva si svojčas ogledala dosti kulturnih prireditev, tudi opera naju je zanimala. Knjižni molj pa nisem, le kakšne bolj strokovne knjige prebiram ali pa take, ki popisujejo ljudsko umetnost.
Vam je nasploh kakšen letni čas bolj priljubljen?
Ja, pomlad imam zelo rad, saj se mi takrat življenje zelo spremeni. Ogromno časa namreč preživim na vikendu ali grem na kakšen planinski izlet, da prevetrim svoje razpoloženje, opazujem naravo, živali, kar mi zelo prija. Letos sicer prvi pomladanski dan ni bil povsem navaden, saj je snežilo.
Se vam zdi, da je za likovnost treba talenta?
Ja, pri likovnosti je tudi talent važen, da imaš veselje do slikanja.
In kaj najbolj cenite pri ljudeh?
Pri ljudeh mi je všeč poštenost, ne trpim pa hinavščine. Če je človek iskren, je luštno. Hlinjenje v odnosih pa je za "igralce", čeprav morda tudi takim ne koristi.
Kaj pa prvoaprilske šale, so vam poznane?
Oh, to pa. Zmeraj smo se kaj nahecali. V službi seje za 1. aprila včasih celo kak plakat znašel na oglasni deski, vse sorte smo se hecali. Ljubim humor in povsem drži, daje smeh pol zdravja, sploh če se nasmejiš od srca. Za dobro razpoloženje človeka je dobro, da stvari ne jemlje preresno in mu rajši uide kak nasmešek.
Petra Radovič Foto: Marjan Šuštaršič
EUIE varen razvoj,
samostojnost in
Odprite vrata skupnemu razvoju verige najboljših specializiranih samoizbirnih tehničnih trgovin pod imenom
ADUT m ADUT^»
K sodelovanju vabimo vse tiste, ki imajo prostor za opravljanje trgovinske dejavnosti od 100 - 250 m2, na področju Zasavja.
Za dodatne informacije pokličite ERA d.d., Prešernova 10, Velenje - Razvoj, marketing na tek: (h.c.) 063/853-151 ali Neživila tek: 063/862-587.
Velika izbira PASSATOV iz zaloge. Novi PASSAT Variant je že pri nas!
Kmalu NOVI GOLF
Sprejemamo naročila; omejena količina
Vse dobre stvari so tri:
POLO
POLO limuzina POLO variant
(j©\ Volksw=gen-
ko ves, kaj imaš.
ugoden nakup tudi na PORSHE LEASING ali kredit
Malgaj
TRBOVLJE	d.o.o ■
Trbovlje: 060 1 - 2 6 -525 Litija: 061-884-450
^ AVTO H1Š A MALGAJ
*	Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO
RENAULT Te| prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 061/27 600, fax: 0601/27 070
pooblaščeni prodajalec in serviser
NOVI RENAULT
MASTER in KANGOO EXPRESS-EVROPSKA DOSTAVNIKA LETA '98.
KANGOO EXPRESS ŽE OD 14.760 DEM * MASTER FURGON 2.5D ŽE OD 29.140 DEM*
* cena s 5% PD
RENAULT
PO OBJAVI PRISPEVKA IZ POTJORKA SO SE RAZŠIRILE GOVORICE, DA AVTOPRALNICO GRADIJO ZAGORSKI MOTORISTI, A JE TO LE SPRENEVEDANJE
LE KAKO NAIVNI SMO SPLOH SE LAHKO?
Ja, naslov je pravilen. Le preberite si ga, lahko celo večkrat. Kajti članek, ki si ga boste sedaj prebrali, le potrjuje našo domnevo, kako naivni so lahko ljudje, predvsem pa Trboveljčani, ki so razširili nepotrjene govorice. Saj, zato pa jim pravimo govorice. Toda bili bi nori, če ne bi te govorice preverili. In smo jih. In uganite kaj? Potrjeno smo dobili tisto, kar smo že vedeli. Govorice so razširili nevedneži, sumimo pa tiste, ki perejo avtomobile v ilegalni avtopralnici, ki so tako hoteli očistiti svojo dušo. Toda gospodje, vi ste očistili samo svoje avtomobile, duše pa nikakor ne.
Pilko in Kekec zavračata očitke Trboveljčanov in pravita odločno NE pralcem avtomobilov!
Najbolj ogorčeni nad govoricami so bili zagorski motoristi, bolj znani pod imenom "Satan's Brothers" in v našem uredništvu sta se oglasila predsednik društva Pilko in podpredsednik Kekec. In kaj sta povedala? "Naš klub je ogorčen nad govoricami, ki krožijo po Trbovljah, kjer nas smatrajo za graditelje avtopralnice. Društvo si že dalj časa prizadeva, da bi dobili primerne prostore. Zato smo si za svoje "domovanje" izbrali nekdanjo štalo pri Potjorku, ki je tik nad "avtopralnico". Govorili smo že s trboveljskim županom Malovrhom, ki nam je dejal, da bo poskušal urediti papirje. Potjork smo si izbrali zato, ker naokoli ni nobenega naselja. Če bi si izbrali bolj naseljeno področje, bi verjetno naleteli na neodobravanje, kajti, ko se nekdo od motoristov npr. ob dveh ponoči odpravi na pot, lahko zbudi celo sosesko. In odkar se spomnimo, je tista stavba samo propadala, nihče ni skrbel zanjo. Občina Trbovlje je prošnjo zavrnila, češ, da so nastale nejasnosti glede lastništva zemljišča. In sedaj se sprašujemo, predvsem pa sprašujemo vodilne v trboveljski občini; kaj je bolje -da se zbiramo v parku v mestu, ali da dobimo svoje prostore na Potjorku? Vsaka občina bi morala imeti interes, da spravi mladino s ceste, a v tem primeru očitno ni tako. V pridobivanje dovoljenj smo šli legalno, a nam to ni uspelo in sedaj smo se naselili noter. S takšnimi govoricami nas hočejo samo uničiti, kar pa jim ne bo uspelo. Notri bomo, kolikor časa se bo dalo, potem pa... Saj veste, ko se "podgane"
nekam naselijo, jih je težko spraviti ven!"
In zgodba še ni končana. Ker smo ekološko zavedni, smo Pilka in Kekca vprašali, kaj imajo namen storiti z "avtopralnico" oziroma njeno okolico?
"Na Potjorku se bodo zbirali motoristi z vse Slovenije, ob sobotah pa bomo prirejali rock koncerte. Marsikdo je takoj pomislil, da se bodo sedaj na Potjorku zbirali "zadrogiranci". A naj te nejeverne Tomaže takoj pomirim in povem, da smo v društvu odločno proti drogam, tudi na Potjorku ne bomo dovolili "fiksanja". Naj ob tej priliki povem, da nobenega našega člana ne boste videli na cesti brez čelade, zato je tudi sodelovanje s policijo na izredno kakovostni ravni in s tem nimamo nobenih težav. Starejši ljudje pravijo, ko nas vidijo na cesti, da smo banda. A nismo. Na živce nam gredo ljudje, ki perejo svoje avtomobile na Potjorku. Ravno zato smo v soboto, 14.3. tja pripeljali nekaj sodov in smo začeli urejati okolico. Smo zavedni Slovenci, ki spoštujemo naravo, zato bomo okolico temeljito očistili."
Čiščenja na Potjorku se boste verjetno lotili zaradi raznih prireditev, ki jih nameravate prirediti. In kaj vse boste v letu 1998 organizirali?
V letu 1998 bomo v društvu organizirali kar nekaj prireditev. Kot sem že prej omenil, bomo prirejali razne koncerte, saj smo si zastavili cilj, da bi Potjork postal rock središče v Zasavju. Že tradicionalna je naša prvomajska budnica, zelo dobro pa se je "prijela” tudi organizacija srečanja motoristov. Le-tega bomo organizirali tudi letos, saj smo lani spoznali, da čedalje več ljudi z zanimanjem gledajo motorje in nenazadnje motoriste in motoristke. Resda imajo nekateri na teh prireditvah mogoče "čudno" obnašanje, a je vse v okvirih dovoljenega in mislim, da bomo tudi letos prava paša za oči. Zato vabim vse ljudi, da si pridejo pogledat motorje, točen datum in kraj srečanja pa bomo vsekakor sporočili.
Toda kako boste reagirali, če se boste vi nahajali v svojih prostorih, ljudje pa bodo malo nižje prali avtomobile?
"Tiste ljudi bomo mi po hitrem postopku "nagnali". Postavili bomo tudi tablo, kjer bomo napisali, da je pranje avtomobilov prepovedano."
Ni bilo veliko povedanega o tim. (ne)delu trboveljskih redarjev. Kakšno je vaše mnenje o tem?
"Katerih redarjev!?! Moram povedati, da sicer imam osebne izkušnje z redarji, a ne zaradi Potjorka. Imamo občutek, da le-ti rešujejo zelo majhne probleme, v primerih, ko narava res trpi pa tudi slišati nočejo! V Zagorju je povsem druga zgodba. Trboveljčani bi se lahko zgledovali po zagorskemu redarstvu."
"Show must go on!", bi rekli Queeni in tako veijetno pravijo tudi motoristi. Zgodba še zdaleč ni zaključena in prav zanimivo bi bilo slišati, kaj ima trboveljsko redarstvo povedati o vsej zadevi. Upajmo, da imajo kaj, če ne se bo le potrdilo dejstvo, ki so ga prakticirali dosedaj - da se jim za Potjork "fučka"!
Tekst in foto: Peter Motnikor
IZLETNIŠKA KMETIJA PRI MEDVEDU'
Kmetija se nahaja v vasi Tepe in deluje od februarja letos. Njena lastnica je Martina Medved, ki je iz stare zapuščine naredila pravi mali turizem. Staro hišo so prenovili, vendar soji pustili izgled, kot ga je imela. Tudi notranjosti niso kdove koliko spreminjali, je pa sodobna, a vendar s kmečko pečjo. Veliko ljubiteljskega truda je gospodar
Lado vložil, pa še ga bo, pravi.
Posebnost te kmetije je obvezna domača hrana, postrežejo vam s hladnimi narezkif doma pridelan sir, jelenja salama) in odličnim lastnim jabolčnikom ter medico. Za kosila sprejemajo samo prednaročila, nudijo pa svinjino, purana, srnin golaž in zaseko pripravljeno na štajerski način.
J f"" i j i i "i*7:	T*" T*

“Kot" v sobi za goste (foto MM)
Zunaj v ogradi lahko občudujete čredo jelenov, pripravljajo pa tudi stalno zbirko tesarskega orodja, saj so bili Medvedovi možje znani "Cimpermani"
Odprto imajo ob petkih popoldan, sobotih in nedeljah. Pokličete jih lahko na tel. št. 061
873-108.
Gospodinja nam je zaupala kako pripravi zaseko po štajersko.
ZASEKA : Slanino skuhamo, ohladimo in pustimo. Drugi dan jo narežemo na trakove in trakove
nasolimo ter zmeljemo v mesoreznici. Tako damo v lonec in čakamo en teden. Medtem najboljše dele svinjskega mesa nasolimo in se vsak dan preložimo. Čez en teden to operemo in odcedimo. Nato damo na pleh in v kmečko peč. Ko se meso ohladi, damo plast zaseke, nato mesa in to ponovimo. Na vrhu mora biti obvezno zaseka, ki je dobro potlačena. Po želji solimo.Pa dober tek!
A.M.
ZDRAVILNE RASTLINE
OREH
Za zdravljenje so oreh uporabljali že Perzijci, od katerih so ga prevzeli Grki in drugi antični narodi. Stari Grki so ga imenovali kraljevsko drevo, Rimljani so ga posvetili svojemu najmočnejšemu bogu, Jupitru. Nekdaj ga je preprosto ljudstvo v Italiji in Franciji priporočalo kot učinkovito zdravilo zlasti za tiste, ki "sojih izčrpale ženske". Slovenci smo verjeli, da je tisti, ki se rodi pod orehom, celo življenje bogat in srečen.
Pater Simon Ašič je zapisal, da čaj iz orehovih listov, katere je potrebno hitro posušiti, da ne počrnijo, uspešno čisti kri in učinkuje krepilno. Čaj ne sme biti premočan. Pijemo ga lahko tudi
pri sladkorni, slabih živcih, zlatenici, če imamo afte in beli tok. Kot grgralo ga lahko uporabljamo pri vnetju grla. Z orehovimi listi si lahko pripravimo tudi kopel, ki pomaga pri lišajih, krastah, potenju nog, gnojnih izpuščajih... V čaju iz lupin kopljemo ozebline. Iz orehovih popkov lahko naredimo mazilo zoper izpadanje las in proti prhljaju. Orehovo žganje pomaga pri želodčnih težavah. Seveda je vsem najbolj poznano jedrce, kije na moč bogato s hranljivimi snovmi. Ko dozori ima enako hranljivo vrednost kot sir. Vsebuje veliko vitamina B, C, nekaj vitamina A, beljakovine, maščobe in take vrste sladkorja, kijih telo lahko asimilira.
Nasveti "naših mam"
Proti razširjenim venam - Sveže orehove liste operemo, jih posušimo in namažemo z medom, potem pa jih položimo na razširjene vene in pričvrstimo s povoji.
Proti herpesu - Na plošči štedilnika prepražimo orehova jedrca, potem pa jih zdrobimo in večkrat na dan namažemo herpes.
KUMINA
Je dvoletnica z vretenasto in mesnato korenino. Zaradi prilagodljivosti raste v skoraj vsakih tleh, če niso preveč vlažna. Je popolnoma
odporna proti mrazu.
Plodovi so zreli junija in julija.
Rastlino porežemo, preden popolnoma dozori, jo povežemo v snopiče in obesimo na prepih, da dozori.
Plod uporabljamo za začimbo in tudi kot zdravilo.
Kumina odganja vetrove bolje kot koprc in janež, pomirja krče, krepi želodec, razkužuje črevesje, sluznice in kožo. Deluje proti ledvičnim in mehurnim kamnom, ima pa tudi dobro lastnost, da zdravi ledvice. Po porodu, v času dojenja je zelo priporočljiva, ker pospešuje mlečnost. Čisti tudi zasluzena pljuča. Krepi vid in sluh.
SLOVARČEK:Herpes je vnetje kože, na kateri nastanejo skupine mehurčkov, zaradi infekcije z enim od dveh tipov virusa.
Asimilirati- prilagoditi, presnavljati..
Pripravlja Igor Goste
Gostilna - Pizzeria
KOVAČ
Pestra ponudba jedače in pijače. Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi.
Velika izbira pizz!
MARKO KOVAČ
Graška cesta 64 Litija Telefon 061/880 000, 061/880 001
f^gan
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas:
od pon. do petka 16 -18 sobota 9 -12 nedelja 10-12
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660
E-pošta: clip@clip-domzale.si
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
-12 ur računalništva z urejevalnikom besedil VVORD - 48 ur vaj iz strojepisja
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WlNDOWS 95, VVORD
EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur)
AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS...
Dodatne dejavnosti
Organizacija glasbenih in drugih prireditev, ozvočenja, izdelava propagandnih sporočil, snemanja...

avtotehna	Mah kovic
tehtna odločitev OPEL O
SPODNJI LOG 27 1281 SAVA PRI LITIJA TEL.: 061/874-112
ulsbslco 7
KARL R LAZAR
Po poklicu je steklar, njegova prva in zadnja zaposlitev pa je bila v Steklarni Hrastnik. Odkar pa je leta 1961 začel prepevati v Moškem pevskem zboru Svoboda II Hrastnik, ga je petje tako zagrabilo, daje končal zborovodsko šolo, tako da je že deset let zborovodja taistega zbora, ki se je lani preimenoval v Pevsko društvo Steklar Hrastnik. Za zasluge kulturnega udejstvovanja je kot pevovodja leta 1996 prejel priznanje 8. februar, ki ga ob slovenskem kulturnem prazniku podeljuje hrastniška občina.
V hrastniški Steklarni je opravljal težaško delo ročnega pihalca. Kot je povedal, je po končani steklarski šoli delo pričel pri majhnih kozarcih, desetletje zatem pa je delal pri veliki razsvetljavi. Delali so še tako imenovane pecljate kozarce, ki jih kasneje ni bilo več na programu. Pravi, daje bilo delo spočetka zelo dobro plačano. Ker je delal pri peči, je bilo še poleti zelo vroče na delovnem mestu. Zlahka je hodil v službo, saj delo ni bilo enolično, "komadi" so bili zmeraj različni. Pri razsvetljav-nem steklu seje tudi naučil ekipnega dela, kjer so delavci odvisni eden od drugega in je treba vzdrževati prijetno vzdušje. A konfliktov itak ni vajen. Toleranca je namreč pravilo, ki mu pride prav v medsebojnih odnosih.
Pel pa je zmeraj rad, tudi za kulturne prireditve seje zanimal. In v zboru, ki bo letos slavil devetdesetletnico obstoja, je začel prepevati iz veselja do petja. Na svečani proslavi ob osemdesetletnici zbora pa mu je v drugem delu nastopa takratni dirigent, Vili Petrič, predal dirigentsko palico. Njihov repertoar seje spreminjal, pojejo pa vse od delavskih, umetnih, narodnih pesmi. Mnenja je, da so nove pesmi za vsak zbor dobrodošle. Vendarle pa število pevcev upada. Še pred dvajsetimi leti jih je bilo okoli štirideset, zdaj pa le še osemnajst. Od tega jih je nekaj starejših od sedemdeset let in so pri zboru skoraj petdeset let. Vaje imajo dvakrat tedensko po dve uri in pevci se jih redno udeležujejo. Seveda bi bili radi številčnejši, a mlajše pevce le stežka pritegnejo k petju. Pravi, da je temu vzrok pretirano gledanje televizije. Vendar se mu zdi tudi delo zborovodij premalo motivirano.
Za zborovsko petje pa pravi, daje bolj kot lepota glasu, važno pravilno odpeti pesem. Vseskozi je pel prvi bas, zelo rad pa o skladbi podebatira še s kakšnim zborovodjem ali glasbenikom. Včasih so si s pevci privoščili tudi kakšno skupno letovanje, kjer je bilo vzdušje enkratno in povsem drži pregovor, da kdor poje, slabega ne misli. Poudarja pa, da pesem človeka spremlja vse življenje. "Ko se rodiš, veselo pojejo, ko umreš, pa žalostno," je dejal. Od ansamblov pa mu je najbolj všeč New Swing Quartet in pa seveda glasba njegove generacije: rockVroll. Tudi prijateljstvo mu veliko pomeni in ena pomembnih človekovih kvalitet je, daje lahko nekomu prijatelj. Zelo rad smuča, včasih je tudi ribaril. In ponosen je na svoja sinova ter na vse tri vnuke. "Sami fantje," pravi, "a tudi pri vnukih opažam posluh za petje."
Petra Radovič
SV. MODEST ■ APOSTOL SLOVENCEV
(31. marec)
Sveti Modest je v drugi polovici 8. stoletja za krščanstvo pridobil Slovence (Karantance) kot prvo slovansko narodno skupino. S tem seje slovenski narod trajno povezal s krščansko vero, kulturo in etiko.
Izvor sv. Modesta ni znan. Poznano je le, da je nekje na Zahodu vstopil v samostan in si privzel ime Modest, kar v latinščini pomeni blag. Poleg krščanskih vrlin, za katere si je v življenju osebno zelo prizadeval, je imel za tiste čase odlično vzgojo in izobrazbo.
Opat in upravitelj solnograške (salzburške) škofije Virgil je bil v času obiska pri majordomu Pipinu (na francoskem dvoru) tudi v samostanu, kjer je deloval Modest. Menihom je razlagal svoje načrte za misijonsko dejavnost med Karantanci: 'Na južni strani solnograške škofije v Karantaniji je slovensko ljudstvo, dobro in plemenito, gostoljubno in pogumno, vdano petju in igri, kar razodeva, da mora biti dovzetno za sprejem veselega oznanila...' Virgil je zavzeto pripovedoval tudi o nekaterih poskusih misijonske dejavnosti v preteklosti, saj so bile tu cerkve in škofije že v rimskem času.
Modest seje pridružil Virgilu. V Solnogradu seje srečal še s škofom Dobdagrekom, ki je najverjetneje krstil karantanskakneževiča Gorazda in Hotimirja, kasneje pa za škofa mazilil Modesta.
Po smrti karantanskega kneza Boruta okoli 1. 749 seje domov vrnil Gorazd in bil prvi krščanski knez Karantanije, vendar je njegova vladavina trajala zaradi zgodnje smrti le tri leta. Nasledil ga je bratranec Hotimir, ki je potem začel z obsežnimi pripravami na misijonsko dejavnost. Pri tem mu je pomagal njegov spremljevalec duhovnik Majoran. Hotimirje za pomoč prosil tudi opata Virgila, ki pa je zaradi obveznosti poslal škofa Modesta, spremljalo pa gaje nekaj duhovnikov in drugih klerikov. Med njimi je bilo nedvomno tudi nekaj Slovencev.
Uspeh misijona lahko pripišemo organizacijsko sposobnemu duhovniku Majoranu ter prepričevalnemu zgledu in osvajalni moči besede svetniškega škofa Modesta in njegovih sodelavcev. Dela je bilo ogromno, saj je misijonsko območje obsegalo celotno slovensko kneževino Karantanijo (ki seje skoraj ujemala v mejah z nekdanjo rimsko provinco Norik).
Modest s svojimi duhovnimi sobrati je apostol Slovencev oziroma Karantancev. Njegovo delovanje med Slovenci se odlikuje tudi v tem, da je dal postaviti mnogo cerkva. Nekatere med njimi so bile postavljene blizu dvorov pokrajinskih knezov. Za prvo cerkev (kapelo) v Karantaniji velja sv. Peter na Krnskem gradu, kjer je bil vojvodov sedež.
Nasproti Krnskega gradu, onstran obsežnega polja, imenovanega danes Gosposvetsko, je sv. Modest leta 753 postavil stolnico, posvečeno Marijinemu vnebovzetju (praznik 15. avgusta). Stolnica je dobila ime po podobi "Marija na prestolu" (ecclesia sanctae Mariae in Solio, nemško Maria Saal, slovensko Gospa Sveta).
Uspeh misijona v Karantaniji je bil izreden. Za razliko od frankovske državne Cerkve, kije bila s svojo organizacijo eden od stebrov kraljestva in fevdalnega reda, so irski misijonarji (menihi) delovali predvsem versko, v duhu pravičnosti, dobrodelnosti - to je v duhu pristnega krščanstva. Škof Modest je ostal v Karantaniji vse do smrti leta 767 (nekateri viri navajajo tudi letnici 763 in 765).
Pokopan je v stolnici pri Gospe Sveti. Stare upodobitve prikazujejo sv. Modesta kot škofa s cerkvijo v roki. Tak je tudi kip ob njegovem grobu v gosposvetski cerkvi.
V času misijonskega delovanja sv. Modesta ni bilo uporov proti krščanstvu. Nemiri in upori (t.i. "carmula") so sledili kasneje. Za nekaj časa je bil uspešen tretji upor (po Hotimitovi smrti 1. 769 ali 770), vendar gaje Valhun s pomočjo bavarskega vojvode Tassila III. zatrl. To dogajanje je služilo kot predloga Francetu Prešernu za pesnitev Krst pri Savici.
Za Karantance (Slovence) je sprejem krščanstva pomenil nadaljnji obstoj ter trajno povezavo z zahodnoevropsko kulturo in sam po sebi ni pomenil izgube svobode in niti ne prevlade fevdalnega reda v Karantaniji. Domače pravo in s tem tudi državnost je ostalo v veljavi in se ohranilo še ves srednji vek.
Branko NIMAC
Fortuna
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018
VAROVANJE PREMOŽENJA
izdelava projektov varovanja
dobava in montaža opreme za tehnično varovanje
priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah
izvajanje redarske službe na javnih prireditvah
varovanje oseb
prenos vrednostnih papirjev in denarja receptorska služba čiščenje prostorov
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-MI VAS NAGRADIMO
Prva literarna uganka, ki smo vam jo zastavili v februarju, vam očitno ni delala preglavic. Mnogi ste pravilno ugotovili, da smo vas sprašujevali po imenu pesnika dr. Franceta Prešerna. Žreb je nagrado dodelil: Rosandi RATAJ, Trg Franca Fakina 2b, Trbovlje.
Tokrat vas sprašujemo po imenu enega najplodovitejših slovenskih pisateljev, ki je umrl na svoj rojstni dan. Star 80 let. Med drugim je v svojem romanu (naslova ne bomo izdali) zapisal:
"Dragi duhovljani! Morda vam danes zadnjič govorim s tega mesta,'' se mu je zatresel glas. "Morda, pravim. V tem hramu bo morda za dolgo utihnila molitev v vašem jeziku. Jezus je bil zapodil kupce iz templja, a danes so kupci zapodili Jezusa. Težko mi je to povedati, srce se mi krči, a zamolčati vam ne smem več. Toda prosim vas, le eno vas prosim, rotim vas, oklepajte se svojega jezika s prav toko ljubeznijo kot svoje zemlje! Ne dajte si ga vzeti, ne pretrgajte vezi s Bogom! Čuvajte ga v svojih domovih kot lučko, da ne ugasne! Pride dan, ko ga bo usoda zopet poveličala."
Rešitev literarne uganke napišite na kupon in ga pošljite na naš naslov do 15. aprila.
AVTOR JE.. MOJE IME.
NASLOV.....
Uganko sestavil Igor Goste
s
DRUGAČNOST.......
Ti si drugačna od drugih, ti zardiš, ko te pogledam, ti si drugačna, ti nisi sanje, ti si realna, sanjava, igriva.
Ti si kot veter v pomladi vabljiva.
Ti si drugačna...ker nisi kot drugi...
FRENK
JUTRO
Spominjam se jutra.
Dežje rosil
in rahel piš ti je kuštral lase.
Odhajal si!
Puščal si me samo, samo v tem turobnem jutru.
Bežal si pred mano, le čemu?
Solze so mi napolnile oči.
Bilo mi je težko, čeprav sem vedela, da se boš nekoč vrnil.
Takrat solza krasila bo le tvoje oko.
Marina
Titanih že 14 tednov kraljuje na prvem mestu glede na vsakotedenski zaslužek. Potolkel je že vse možne rekorde, vključno z Lucasovo Vojno zvezd, ki je 21 let nepremagljivo zasedala prvo mesto med filmi, ki so največ zaslužili s kino predvajanjem v Severni Ameriki. No, ni še presegel čisto vseh rekordov. Ostaja mu še £.71, ki seje nepretrgoma obdržal na prvem mestu celih 16 tednov. Edini, kije Titanika ogrozil v preteklih mesecih je bil MGMov The Man in the Iron Mask, kateremu je ušel le za pol milijona dolarjev. Zdaj ima Ti-tanic vsega skupaj 471$ milijonov doma in okrog 600$ milijonov po svetu in še kar se ne misli ustaviti. The Man in the Iron Mask (17$ mil. v prvem vikednu), U.S. Marshals (33$ mil. v dveh tednih), Good Will Hunting (110$ mil. v 100 dneh), The Wedding Singer (64$ mil v 31 dneh) in A.v Good A.v It Gets (121$ mil. v 82 dneh). Poglejmo si še nekaj novosti:
The Man in the Iron Mask - Leonardo DiCaprio dela sam sebi konkurenco v nekakšnem nadaljevanju zgodbe Alexandra Dumasa o treh mušketirjih. DiCaprio igra heroja z železno masko. Ker pa sta s tiranskim francoskim kraljem dvojčka, igra tudi njega.
Kralj ga izžene v najbolj temen del Bastilije in vklene v železno masko, da ne bi nihče vedel za njegov obstoj. Štirje mušketirji, ki so zdaj že precej v letih, znova pridejo reševat Francijo. Igrajo jih imenitni Jeremy Irons, John Malkovich, Gerard Depardieu ter Gabriel Byrne kot D’Artagnan. Randall Wallace, avtor Pogumnega srca (Braveheart), je nastopil v vlogi producenta, scenarista in režiserja. V Sloveniji od 23. aprila dalje.
U.S. Marshals - znova nekakšno nadaljevanje filma Begunec le da ima tokrat glavno vlogo Tommy Lee Jones, kot predstojnik okrajne policije Sam Gerard. Namesto zdravnika Harrisona Forda je na sledi operativcu pod krinko Wesleyu Snipesu. In spet kaže daje begunec napačno obtožen dvojnega umora. Pridruži se mu Robert Downey Jr. kot vladni agent. Igrata še Irene Jacob in Joe Pantoliano. Režiral Stuart Baird. K nam pride predvidoma 1 L junija.
Tvvilight - drama režiserja Roberta Bentona s tremi dobitniki oskarja: Paul Newman, Gene Hackman in Susan Sarandon. Nevvman je detektiv in prijatelj filmskih zvezd Hackmana in Sarandonove. Ko na prizorišču umora ostane ženski vonj, stari maček začne vohati naokoli, odmotavati klopčič. Igrata še James Garner in Giancarlo Esposito. Pri nas je napovedan v juliju.
Dark City - Alex Proyas, režiser kultnega Vrana (The Crow), se vrača z novo zgodbo o duši ujeti v zelo temnem svetu. Rufus Sewell igra moža, ki je pravkar spoznal da njegovi spomini in realnost niso to kar se zdijo. Da bi si povrnil življenje mora odkriti sile, ki so to povzročile. Med drugimi igrajo še William Hurt, Kiefer Sutherland in Jennifer Connelly.
Uroš Šetina - Uri
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20. ju lij a 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 E-mail: infom mali. tretsi http://www. tret si
VELIKA PONUDBA PROGRAMOV
ZA MALA, SREDNJA IN VELIKA PODJETJA
Izbirate lahko med programi: OBRESTI, SALDAKONTI, GLAVNA KNJIGA, MATERILANO POSLOVANJE...
Svojo ponudbo smo obogatili s programi za
VZDRŽEVANJE, VODENJE PROIZVODNJE...
Programe je mogoče prilagoditi vašim željam in potrebam.
Pokličite na telefonsko številko 0601/64-611 in dogovorili se bomo za demonstracijo naših programov.
Programi so na voljo v WINDOWS in DOS okolju!
A-S DOMŽALE
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1998
ŠPORT	cena brez P.D.	M PC
CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 1000 F Fire Storm	17.045	20.490
	14.825	17.790
CBR 900 RR Fireblade	15.658	18.790
VFR 800 F	16.442	19.730
CBR 600 F	13.325	15.990
NSR 125 R	7.492	8.990
TOURING		
ST 1100 A Pan European	24.742	29.690
ST 1100 Pan European	19.075	22.890 •
CHOOPER		
VF 750 C Magna VF 750 C2 Snadovv	13.158	15.790
	11.659	13.990
VF 750 C Shadovv	11.409	13.690
VF 600 C Shadovv	9.992	11.990
ENDURO		
XRV 750 Africa Twin	13.325	15.990
NX 650 RV Dominator	9.575	11.490
XL 600 V Translap	10.492	12.590
XR 600 R	8.492	10.190
CLASSIC		
CB 750 F2 Seven-fifty	12.075	14.490
SCOOTER		
SFX 50	2.992	3.590
CROSS		
CR 250 R	8.800	‘9.240
CR 125 R	8.600	‘9.030
CR 80 RB	5.800	‘6.090
CR 80 R	5.700	‘5.985
Cene so maloprodajne, z vračunanim 20% prometnim davkom (* v ceni je upoštevan 5% prometni davek). Tolarska protivrednost se obračuna po prodajnem tečaju Nove LB d.d. za devizne prilive in odlive podjetij na dan plačila.
Avtotehna W§ Mahkovic
Q (o o
pri nakupu OPLOV: CORSA,ASTRA, VECTRA in vsi ostali modeli
z dobo odplačevanja
TOM+5%
do štirih let
Za več informacij se obrnite na Avtotehno VIS Mahkovic
Avtotehna ' Mahkovic tehtna odločitev OPEL O moj naslednji avto
SPODNJI LOG 27	1281 SAVA TEL.: 061/874-112

TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje immmi-fl tel.: +386 601 26 333, 26 056 JMBlilM 21 353, fax; +386 601 26 228
• •
TRBOVELJČANI
NOVA REKREACIJA
SOBOTNE POPOLDNEVE REZERVIRAJTE ZA IGRANJE
BADMINTONA
OŠ ALOJZ H0HKRAUT
7
Zagorje
mobifel 0609-626-781
^ RENT A CAR P* KOMBI PREVOZI P* VLEČNA SLUŽBA P* FOTOKOPIRANJE P* SPIRALNA VEZAVA
Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 ^i
Sevniško društvo salamarjev je letos lO.marca pripravilo že 37. Salamiado. Značilnost le -te je, dajo vedno priredijo na dan 40.mučenikov in tradiciji sledeč, na Salamiado ženske nimajo vstopa, razen zaposlenih v gostilni Vrtovšek.
Imajo pa zato dan ali dva kasneje spravni večer, kjer poizkusijo salame tudi žene salamarjev, včasih pa še cvičke ocenjujejo na ta dan.
Letos je najboljšo salamo pridelal Jože Strgar iz Globokega. Bilo pa je razveseljivo, ko smo letos ned ocenjenimi salamami zasledili tudi pet iz Šmartna pri Litiji.
Seveda pa poteka vzporedno ocenjevanje tudi v Boštanju "Pri Tinci" in v Dolinarjevi gostilni na Vrhu. Posebno ocenjujejo tudi suhe klobase. Vsa ocenjena "suha roba" je seveda na voljo za pokušino vsem obiskovalcem, najmanjša mera za točenje pijače, je na ta dan, liter.
Narezane salame čakajo na mizah....
... in na šanku !
Moško so debato zastavili
Močno so ga zvezali, da bo bolj dober. Tudi želodec je ene vrste salama.
Vse ženske VABIMO na javno razpravo "POKOJNINSKA REFORMA IN ŽENSKE",
dne 7.4.1998 ob 18. uri v sejni sobi Gasilskega društva Zagorje - mesto (stara Koširjeva hiša ob Lekarni), v Zagorju. Predlagano raformo pokojninskega sistema bo tolmačila direktorica Urada za ženko politiko in tudi odgovarjala na postavljena vprašanja. Pridite, vprašajte, povejte svoje mnenje!
LDS ŽENSKA MREŽA Regijski odbor Zasavja
VITASAN d.o.o. IZLAKE
Zdravstveno podjetje, Podlipovica 43, 1411 Izlake, Tel./fax: 0601 74 004
Čeprav je trnova življenjska pot cvetijo tudi rož 'ce ponekod, želimo MATERAM srečno pot skoži življenje, že od daleč naj se ogne VAS trplenje.
Vsem materam
l\es sivčcu ju človek v mladosii, dokler v življenju iw pozna bridkosti, pa pride vihar, nesrečna usoda, raztrese vse upe in mlado življenje, povsod čaka bridkost in trpljenje.
/I III/1TI l\/ lilI usoda naj vedno bo nula, da sreča se lllll ne bi nikdar skalila.	,ze['
' ur

POGLEJTE, SMO PRAV VAS OBKROŽILI? POTEM PA KAR K NAM PO NAGRADO!
Naša in vaša akcija seje kar "prijela", saj kar sodelujete in upam, da vam je pogostitev Staneta Hriberška na Mareli všeč.
Tokrat spet objavljamo fotografijo, pa se poiščite, če ste na posnetku! Sicer pa tako že veste, kaj vam je storiti: Zasavca pod pazduho (kupite si svojega!), pa hajd na uredništvo, vsaj do petka, 3.aprila letos!
ZNANI ZASAVČAN V MLADIH LETIH
Za marčevsko uganko znanega Zasavčana predstavljamo osebo, ki danes prav tako živo gleda v svet, deluje po Zasavju, živi pa v Zagorju. Šport in dogajanje okoli, mu je glavno vodilo....
Na sliki je: ...........................
Spoznal(a) sem ga: .....................
Odgovore pošljite do 17.aprila 1998
Odgovor na vprašanje iz 4. številke Zasavca je BRANE OMAHNE.
Med pravilnimi odgovori je žreb določil majico Zasavca Damjanu Gosaku iz Kosovelove 10, Zagorje.
POD KOŽO SMO VSI....
Tokrat smo poskušali pokukati pod kožo uspešnemu gospodarstveniku, direktorju Steklarne Hrastnik, Stojanu Binderju. Koliko smo bili pri tem uspešni, presodite sami. Mi vam obljubimo le, da bomo uspešne in znane Zasavce še naprej iskali (tudi z lupo, če bo potrebno) in jih "zaslišali".
l.Kaj vam je v štirinajstdnevniku ZASAVC všeč in kaj ne?
Najbolj so mi pri srcu angažirani prispevki iz gospodarstva novinarja Milana Vidica. Kadar so. Niso mi všeč reklamni oglasi zasavskih podjetij.
2. Vodite eno izmed redkih zasavskih in tudi slovenskih večjih podjetij, ki poslujejo uspešno. Kdo je glavni "krivec"?
Največ zaslug za poslovno uspešnost podjetja Steklarna Hrastnik ima kreativna, inovativna in usposobljena vodilna ekipa ter velik del pridnih sodelavcev v podjetju.
3.	Katere odlike pri Zasavčanih najbolj spoštujete in kaj vas moti?
Zasavčani po mojem mnenju kot regija v ničemer ne odstopajo od slovenskega povprečja. Kot v vsaki sredini pa izstopajo posamezniki.
4.	Kaj ne bi ženski nikoli podarili?
Nikoli ne bi podaril ženskih čevljev.
5.	Kakšna je vaša politična barva?
Na žalost ali k sreči sem danes politično neopredeljen.
6.	Ali menite, da vas imajo podrejeni radi?
Podrejeni predpostavljenega ne morejo imeti radi, če pa bi me vprašali ali me cenijo, bi si upal odgovoriti pritrdilno.
7.	Vam kdo reče (npr. žena, prijatelji):"Umakni se, saj nisi iz stekla?"
Ne.
8.	Vas kdaj muči mora oziroma kdaj sanjate, da niste več direktor ampak delavec v proizvodnji?
Ne.
9.	Verjamete v življenje po smrti?
Ne.
10.	Vaš najljubši pregovor.
KDOR VISOKO LETA NIZKO PADE, dodal pa bi, da se le tisti, ki je že visoko letal in nizko padel, zna ponovno visoko povzpeti.
Spraševal Igor Goste
.INTEGRAL
^INTEGRAL
^INTEGRAL
^.INTEGRAL
RENAULT
AVTOHIŠA MALGAJ d.o.o..trbovlje
Gabrsko 30b, telefon: 0601-27-666, 27-525
Delovni čas: pon./petek od 7.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 13.00.
TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 64 032, 64 443, 64 420, fax: 68 010
E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
PONUDBA KATALOGOV: POLETJE '98 ŠTEVILNIH TURISTIČNIH AGENCIJ

PRVOMAJSKI IZLETI
SMUČANJE 7 DNI
j
VAL THORENS že od 449 DEM
B
ŠPANIJA 8 dni za 36$ DEM

PRAGA od 199 DEM dalje
NIZOZEMSKA -6dniz avtobusom že za 319 DEM
UGODNI PLAČILNI POGOJI PLAČILO NA VEČ ČEKOV
VEČ INFORMACIJ DOBITE NA SEDEŽU INTEGRALA ZAGORJE ALI NA TELEFONU 64 443
Nakupovanje:
CELOVEC: petek, 34.1998 LENTI: sobota, 44.1998
TVa03ANI^ IVUGSANI^
Trgovsko podjetje
otrosnja
Ste ter samo' ti^oArina-...
d.d.
DA BODO VELIKONOČNI PRAZNIKI ZA VSE ENAKO PRIJETNI
Setu*' jct /frupKUtcčč:
. DOBRO IZBIRO .UGODNE CENE . AKCIJSKE PRODAJE ^ DEGUSTACIJE
... (Aie čo- ttt' de več
'Ttf S d. d.
KŠEFTl
SERVISNO PRODAJNI CENTER
ZALOKAR, CESTA OKTOBRSKE REV, 15a, TRBOVLJE
TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, VVALKMANI, RADIOKASETOFONI, AVTORADIJI, TELEFONI, GSM, GOSPODINJSKI APARATI PHILIPS
NOVO! VELIKA IZBIRA AVT0AKUSTIKE (AVTORADIJI. AVT0ZV0ČNIKI, ANTENE...! TEL.:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19,00, sobota 9.00-13.00
NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ?
OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
Igralni avtomati Jan prodaja, najem, servis, vsi rezervi deli telefon: 0601-43-474 041-638-304
Shake's club
nočni bar Hrastnik vabi vsak dan od 20. do 04. ure.
fj J. 77. ^ r a”	J 4
SLOVENSKA OHCET
TD Mlinšeje 13.marca sklicalo sestanek. Gostje so bili predstavnice TD Semič in predsednik TDS Marjan Rožič. Glavna tema pogovora so bile prireditve, ki jih pripravljajo.
V začetku aprila, natančneje 4.4., bodo vsa društva v KS Mlinše imela spomladansko čistilno akcijo. Gospodinjstva so prejela obvestilo o poteku le-te in o sejmu okenskega cvetja, ki bo IS.in 19. aprila pred gostilno Vidergar. Predstavili se bodo cvetličarji z okenskim cvetjem, Ribničani, kmečke žene bodo razstavljale domače pecivo in kruh, prikazali bodo ročno pletenje košev in košar in še kaj, kar gre s hitrim tempom življenja žal v pozabo.
Seveda so največ pozornosti namenili tradicionalni slovenski ohceti v Kandršah, ki bo letos že
drugič v sodelovanju s TD Semič. Ohcet bo v Vidrgi 27.junija, v Semiču pa IS.julija. Izbrali bodo dva zasavska para, eden se bo poročil na Kandršah, drugi pa v Semiču.
ZAna
VALVAZORJEV POHOD
Turistično društvo Čemšenik je na prvi spomladanski dan (21.marec) organiziral 6. Valvazorjev pohod iz Medijskih toplic preko kontrolnih točk na Gamberku, Domačije Gunet (900m), po pobočju Čemšeniške planine do Sv.Primoža in končnega sestopa pod kozolcem Pri Mejč (790m) nad Čemšenikom. Tokrat so pohodniki imeli tudi raziskovalno nalogo, katere končna rešitev je bilo geslo "Uživajmo v naravi". Med pravilno rešenimi gesli je bilo izžrebanih 9
mladim
Zasavcem
"Narisal sem izlaško cerkev. Prosim, objavite risbico," je napisal Borut Goste iz 2.a. Iz drugega razreda je tudi Jošt, ki je kar mimogrede opravil s trboveljsko bolnico. Ni mu všeč, da je za obiske določena le ena ura. Verjetno imajo drugje res več časa, vendar moramo priznati, da to ni vedno najbolje za porodnico ali bolnike, ki rabijo za okrevanje mir.
S podružnične šole v Kisovcu nam pišejo, da so ob zadnjem kulturnem dnevu učenci izdelovali narodne noše, kozolce, zbirali stare predmete, risali in pisali pesmice. Eno objavljamo, čeprav se je avtor pozabil podpisati.
Drugič bomo prebrali kaj lepega iz glasil Novi koraki, Antitalenti in iz prispevkov z OŠ Ivana Cankarja.

ZIMSKE POČITNICE
Prvo nedeljo počitnic sem bil z družino v bazenu v Laškem. Najbolj všeč mi je bila druga nedelja, ko smo šli v bolnico Trbovlje. Tam odprejo bolnico šele ob 15.00, ker so zdravniki in zdravnice pa še direktor preveč staromodni. Nisem bil pri bolniku, ampak pri moji novi sestrični. Bil sem je zelo vesel. Dojenčke so pokazali samo skozi veliko steklo. Zato smo bili zelo
nestrpni, da bi videli punčko.
Vsi skupaj smo je bili zelo zelo veseli. Tako sem preživel ta čudovit dan. Tudi druge dneve sem preživel lepo.
Jošt Predikoko, 2.razred Črna na Koroškem
NAJLEPŠI DOGODEK
V zimski šoli v naravi mi je bilo zelo všeč, najbolj pa mi je ostal v spominu naslednji dogodek:
nagrajencev. Nagrade so prispevali kmetje; hlebec kruha, domača salama, domači sir, košara jabolk, Tinčkovi pa so prispevali dve nagradi in sicer po 3 sadne sadike. Približno 100 udeležencev, ki je prehodilo 17 km dolgo pot, je bilo zelo zadovoljnih, kljub snegu, ki
je čez noč marsikoga presenetil.
Tekst in foto: ZAna
ALPINISTIČNE NOVICE
Član Alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič se je 7.marca mudil v Julijskih Alpah. Sam seje
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
r
i f|5
Nekega večera smo organizirali pustni ples. Vsak seje našemil po svoje, kar je imel s seboj. Poleg plesa smo imeli še razna tekmovanja. Pri enem so izbrali tudi mene in še tri sošolce. Dobili smo nalogo, da v treh minutah iz kepe gline naredimo čim lepšega slona. Priborila sem si drugo mesto, za kar sem dobila nagrado.
A zabava seje šele sedaj začela. Plesali smo v parih in se odlično zabavali z baloni, ki smo jih morali pokati.
Nazadnje je nastopil izbor za najlepšo pustno šemo. Že od vsega začetka sem bila prepričana, da bo prvo nagrado odnesla prijateljica Tanja, ona pa je menila, dajo bom jaz. In šli sva stavit.
"In sedaj..., najboljša maska...,
prvo mesto pripada gozdni vili!" To sem bila jaz in kar verjeti nisem mogla, toda tovarišica je nadaljevala: "Drugo nagrado si je prislužila nona Metka." To pa je bila prijateljica tanja.
Obe sva zakričali in se objeli, saj ni nobena izgubila stave. Smejali sva se celo v postelji.
To je bil zame najlepši dogodek na Soriški planini, kjer smo preživeli šest čudovitih dni, česar se bom še dolgo rada spominjala.
Tina Poglajen, 5.b.
Osnovna šola Šmartno pri Litiji
RAD IMAM
Rad imam mamo in ata, vedno z mano se igrata.
Rad imam brata, vedno mi odpira vrata.
lotil zimskih pristopov na tri dvatisočake v Martuljški gorski skupini. Vsi trije zimski vzponi so bili zahtevni in naporni. Po zelo strmi poti skozi Kačji graben seje odpravil najprej proti vrhu Lipnice (2418m). Tu se ni zadrževal dolgo, zato je pot nadaljeval z vzponom na Špik (2472m), kjer je bil izpostavljen hudemu vetru. Tudi na tem vrhu se ni mudil prav dolgo, kljub temu, da je razgled s tega vrha prečudovit. S Špika se je vračal vnovič proti Kačjemu grabnu. Med potjo pa seje odločil, da se povzpne na Frdamane police (2273m). To je gora brez vsakršnih poti. Na vseh treh vrhovih in
njihovih pobočjih je bilo razmeroma malo snega, zato je bila možnost hitrejšega napredovanja. Tokrat je bila najhujša ovira zelo močan veter, ki je mestoma prožil kamenje.
T.L.
UREJANJE PARKA PRED OBČINSKIM DOMOM
Pred kratkim se je Javno podjetje Komunala Trbovlje lotilo urejanja parka pred občinsko upravno zgradbo na Leninovem trgu. Park je bil res že dalj časa potreben obnove bodisi pri ureditvi parkovnih poti, kakor tudi nasadov cvetja in grmičevja ter okrasnega
drevja, še najbolj pa so potrebne popolne obnove parkovne klopi. Te so zelo zdelane iz več razlogov. Z ureditvijo parka, v katerem se rado zadržuje precej občanov, predvsem mladih, bo pridobilo predvsem občinsko upravno središče.
U.
UREJANJE PLOŠČADI NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Ploščad ali trg na železniški postaji Trbovlje je že dolga leta potrebna temeljite rekonstrukcije in obnove, predvsem pa načrtne ureditve za vse vrste koristnikov razmeroma majhne površine. Pred nedavnim pa je podjetje IBT-PIN
na temelju potrjenih načrtov pričelo z ureditvenimi deli. Z deli so pričeli potem, ko so odstranili zgradbo bivšega bifeja. Ko bodo dela končana, bo na voljo 30 parkirišč za osebna motoma vozila, na voljo pa bo tudi več parkirnih mest za avtobuse in tovornjake. Vsa dela bodo predvidoma veljala 12 milijonov tolarjev, kar financira občinski sklad stavbnih zemljišč. Ko bodo gradbena ureditvena dela z vsemi robniki končana, bodo ploščad tudi asfaltirali in parkirišča označili. Izvajalci del imajo pri izvajanju del določene težave zavoljo stalnega in gostega prometa.
T.L
■1
MJŠ MAŠ M1S MAS
MfS MAS
MIŠ MAŠ
MIŠ MAŠ
MIŠ MAŠ
Rad imam vse, ki z mano se vesele.
KAKOVOST IN JAZ
Na vsakem koraku se srečujemo z njo. Pravzaprav v vsakem trenutku. Zahtevamo jo in jo želimo. Toda, ko smo sami postavljeni pred dejstvo nekaj kakovostno narediti, ponavadi odpovemo.
Kaj sploh je kakovost? Kako si jo ljudje predstavljamo? Največkrat tako, da ob njej pomislimo na nekaj lepega, dobro izdelanega, prijetnega, skratka, nuditi nam mora občutek ugodja, ki naj bi trajal čim dlje.
Sam si kakovost razlagam z neko dobro premišljeno odločitvijo, ki nas pripelje do nečesa dobro narejenega, dobro organiziranega in dobro izvedenega. Pred očmi imam kvalitetno izdela gospodinjski strojček, avtomobil, športno prireditev, gledališko predstavo... nenazadnje kvalitetno razlago pri učni uri, skrbno in pravilno napisano domačo nalogo in čudovit dan, v katerem sem bil uspešen in sem se imel lepo.
Vsak človek ima svoje dobre lastnosti, vendar to še ni dovolj, da bi bilo vse, česar se loti, opravljeno odlično, brez napak. Če si tako nadarjen, moraš svoje sposobnosti neprestano razvijati in se jih učiti uporabljati. Nihče pač ni prišel učen na ta svet, večina pa se nas ima možnost razvijati v kvalitetno osebnost. Kadar izponimo zahtevano in nekaj dosežemo, se nam zdi, kot da smo preplezali na nedosegljivo goro, s katero se ne
želimo več spustiti nazaj v dolino, kajti znova se bomo morali vzpenjati za dosego novega cilja. Toda, če si uspešen, te to ne sme zavesti, da bi postal sebičen in nevoščljiv. Vsi pač ne morejo biti najboljši, morajo pa si prizadevati, da bi bili čim boljši. Sicer pa pravijo ljudje, daje vsak za nekaj dober, nihče pa ni za vse. Če razmislim o samem sebi, se mi zdi, da sem približno našel svoje najboljše lastnosti in jih začel razvijati. Zagotovo pa vem, da še nisem odkril vseh.
Živim v okolju, kjer nas velikokrat opozarjajo, kako je treba sprejeto delo opraviti dobro in biti pri tem odgovoren. Posamezniki (prav vsak) smo odgovorni za kvalitetno življenje nas vseh. Kvaliteta nas bo vodila k napredku. Svoje znanje moramo vlagati v razvoj industrije, kmetijstva, trgovine, turizma in seveda šolstva, zdravstva, kulture, športa. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na skrb za ohranitev zdravega okolja in kvalitetnih medsebojnih človeških odnosov.
Mislim, daje kakovost v mnogih primerih veliko pomembnejša od količine. Sicer pa je zapisal že znani pisatelj Mark Twain: "Tepci so se zagrebli za kvantiteto, zatorej nam je ostala kvaliteta."
Samo Novak, 8.d. razred OŠ Toneta Okrogarja (nagrajen spis)
NA INFORMATIVNEM DNEVU
Lep sončen dan, v zraku pa pričakovanje. To bi bil kratek opis
tistega petka, ki je bil za nas, osmošolce, zelo pomemben dan. V vseh letih šolanja je ta petek minil kot ostali dnevi v tednu in mi ni pomenil skoraj nič. Letošnji petek pa je bil nekaj posebnega. Bil je tako imenovan informativni dan, ki smo ga v razredu pričakali zelo različno. Nekateri so dejali, da bo to le še en dan, prost pouka, nekateri pa smo ga pričakali z dokaj mešanimi občutki, povezanimi z mnogimi vprašanji, ki so zajemali naše nadaljne šolanje.
Tako sem ves napet stopil skozi velika rjava vrata. Že takoj sem zagledal nekaj lepega, skoraj odrešilnega. Tam, takoj za vrati, je stal avtomat za pijačo.
Uau! To smo v šoli zelo pogrešali.
Nekaj dijakov je takrat prisopihalo iz zgornjega nadstropja, držali so se zelo kislo, "joj, tu so vsi zagrenjeni! Bolje, da se obrnem!" mi je bobnelo v glavi. A se nisem obrnil. Še bolj veselo sem zakorakal, skoraj poskočil, v telovadnico.
Tam so nam trije dijaki na bolj vesel način prikazali dneve na šoli. "No, mogoče se znajo tu tudi zabavati?" sem se vprašal. Sledil sem skupinici, ki je zapuščala telovadnico in kaj kmalu sem že sedel v klopi v učilnici številka 4. Super! Geografska učilnica! Že takoj sedim v učilnici, ki jo imam na naši šoli naj, naj, najraje. Zelo prijazna profesorica nam je, ob pomoči dveh dijakinj, podrobneje predstavila svojo šolo in kar
A HA
naenkrat se mi šola ni zdela več tuja. Kaj tuja?! Zdelo se mi je, kot da sem postal del gimnazije.
Sledil je ogled nekaterih učilnic in mimogrede, imajo res fenomenalno računalniško učilnico in super opremljeno knjižnico. S tem pa se je moje prvo druženje z gimnazijo zaključilo.
Še isti dan zvečer me je po telefonu poklical bratranec, ki je obiskal Škofijsko klasično gimnazijo in mi povedal, da je na njej res super. Skorajda me je zagrabila panika, kajti nisem vedel, kam.
Tako sem svoje občutke o gimnaziji v domačem kraju povsem premešal z občutki mojega bratranca. Res, kaj bo pa zdaj? Na to vprašanje nisem mogel odgovoriti.
Ko zdaj, peto uro, to pišem, sem se še vpisal na gimnazijo Trbovlje, a še vedno ne vem kam? Vendar upam, da se bom do konca marca le odločil za pravo šolo, na kateri bom preživel nadaljnja štiri leta šolanja.
Žiga Satler, 8.a., OŠ IČeč
26. SUŠCA1998
ZIVJO!
No, pa smo dočakali prvi spomladanski dan.
21.marec pa-ni pomemben samo kot prelomnica v letnem času. Gimnazijci si ga bomo zapomnili kot enega izmed pomembnih dogodkov v našem življenju.
Dočakali smo maturantski ples. Z malo treme smo smo odpeli Gnu deamus, plesali s starši in se neumorno zabavali. Nedelja pa je bila vsa peklenska. Težke glave, bolečine v križu, razboleli podplati in podočnjaki so bili posledica burne noči. Ampak kaj bi se sekirali, maturantski ples je le enkrat. Dijaki ekonomske šole še edini pričakujejo svečano prireditev, ki se bo odvijala 28.3. v športni dvorani v Hrastniku.
Prav tako je pomemben 25.marec -materinski dan. Upam, da niste pozabili na svoje mamice, jim kupili kakšno rožico in se jim zahvalili za vso skrb in ves trud. Saj veste, mama je ena sama in le ena vam bo stala ob strani in nudila ramo, kadar vam bo hudo.
VSE MAMICE, HVALA VAM ZA VSO SKRB IN VES TRUD, KI NAM GA NAKLONJATE.
Gotovo vas zanimajo podrobnosti z, maturantskega plesa gimnazijcev. Petra je bila na to pripravljena, zato vam je pripravila članek o nepozabnem plesu.
Eva vam bo tokrat predstavila nebesno znamenje - RAK.
Bodite pridni in ubogajte svoje starše, dijakom ekonomske šole pa želim prijeten večer in odlično jutranjo zabavo.
Špela
/MTURANTSkl PLES GI/Y\IWI JE TRBOVLJE
Pravijo, da sta v življenju dva dogodka, pri katerih ne smeš varčevati - poroka in maturantski ples. In slednji se je zgodil tistim, ki smo 1. septembra 1994 vstopili v trboveljsko
gimnazijo. In res, če ste nas pogledali smo bili prav vsi(no ja, vsake oči imajo svojega malarja) takšni kot s pist. Priprave za ta "veliki dogodek" so se pričele že septembra, čeprav smo večino zadev uredili zadnji mesec, celo zadnji teden. Sicer nas je zelo skrbelo, ali bo ali ne bo uspelo, a seje izkazalo, da so bile vse skrbi odveč. Na generalki je sicer vse kazalo drugače. 21. marca smo blesteli! Vsi "poštirkani" smo najprej po "špalirju" peljali starše, potem pa so v popolni temi "svečke" zapele Gaudeamus, kar je bil najbrž najbolj ganljiv dogodek večera. Počutili smo se izredno pomembne, saj so bliskavice kar švigale sem ter tja. Starši so se drenjali pod odrom s fotoaparati in kamerami in iskali svoje bisere. Zatem so sledili govori, eni boljši drugi slabši (nekaterim govorcem so se tresli listi in glas). Da pa ne bi z govori "zamorili" vse prisotne in prisebne smo jih popestrili z glasbeno - pevsko točko. Dunajski dečki res
nismo bili, vendar zagotavljam, da smo peli z veliko večjo zagnanostjo in ponosom. Potem pa...četvorka. Prikloni, parade, menjave, priključitve,itd. so sledile v pravem vrstnem redu, kljub dejstvu, da smo velikokrat špricali plesne vaje. Vendar, če te uči "pravi mojster" -gospod Šeško, ti tudi trema ne more "zmešati" korakov disco foxa, angleškega valčka,... Zato učitelju Šešku velika zahvala, da je imel tako jeklene živce. No, ko smo vse odplesali do konca smo stopili po očke in mamice, ter v ritmu dunajskega valčka otvorili ples. Mnogi starši so prvič vrteli svoje otroke in tako še povečali sentimentalnost. Verjemite, da smo se potem globoko oddahnili in z veseljem plesali in peli skupaj s Štajerci (Štajerskih 7). NI kaj, imeli smo se super in naslednji veliki dogodek (pred poroko, domnevam) je matura. Pa srečno!
Petra
R4k (cmm
Tisti, ki ste rojeni nekje od 22. junija do 22. julija ste rojeni v negativnem znaku, ki mu vlada Mesec -Raku. Ta znak označuje umikanje vase, občutljivost, sramežljivost in vztrajnost. Gre za materinske tipe ljudi, ki vse pomembno "zavijejo", zadržijo zase ter ljubosumno čuvajo. Njihove skrite sposobnosti se največkrat pokažejo šele v naslednikih. Ko pa rakci in rakice iščete partnerje, poskušajte pri Ribah ali Škorpijonih. No, pa bodimo bolj konkretni.
Ženska rak je malce "nora", rahlo otožna in ima izjemno domišljijo, je precej sramežljiva. Takšna je večina rakic, v manjšini pa so tiste, ki so napadalne, histerične, skratka "težke" ženske. Rakice nikoli niso brez denarja, ker so zelo varčne in obvladajo ravnanje z denarjem. Ne kritizirajte jih, ker tega ne prenesejo, prav tako jih prizadene posmehovanje in ljubezenska zavrnitev. So dobre kuharice in dobre, mogoče malce preveč posestniške mamice. So zveste in se do zadnjega diha upirajo težavam.
Pa moški? Te so mojstri v zavlačevanju, stokovnjaki v molčanju. So nezaupljivi, a vredni zaupanja, saj skrinosti nikoli ne izdajo. Za okolico so moški, rojeni v tem znaku spremenljivi v duši pa vedno enaki. Muhasti, omahljivi, zvesti in občutljivi. Vljudni so, uglajeni in zelo realni. Najslabši pa so kadar se bojijo, da bodo nekaj izgubili. Kot rakice so varčni, včasih tudi malce prismuknjeni. Tiste, ki imate partnerje rojene v tem znaku se ne čudite, če vas bo primerjal z mamo, saj mu je ravno ona pomagala, daje postal tek odličen kuhar. Partner izbira dolgo in zato svoj plen močno čuva, ko ga osvoji. Če mu zveza ne uspe, dolgo celi rane. Je romantik, kot oče pa pozoren, razumevajoč, mogoče malce preveč zaščitniški.
ti n. "c ‘l t n Til n
. ^ ,.., > ....
i
KAJ JE NOVESAf
EMA 98'je mimo. Letos žal nihče od nastopajočih ni bil iz naših krajev. Lani je zmagala in odšla v Dublin, Trbovcljčanka. TANJA RIBIČ. Tanja se odpravlja v studio, kjer bo posnela ploščo, na kateri bo tudi skladba Zbudi se. Katero mesto pa bo zasedla letošnja slovenska zmagovalna skladba, bomo izvedeli 9. maja.
PIHALNI ORKESTER SVEA ZAGORJE snema ploščo pod vodstvom dirigenta Edvarda Eberla in producenta Sergeja Dolenca. Tokrat snemajo kar v lastnih prostorih Godbenega doma, ki seje izkazal za odličen studio. Za vse je poskrbel studio Zlati zvoki, z Igorjem Podpečanom na čelu, ki je drugič postal očka. Rodil se mu je namreč sin Aljaž. Čestitke!
Skupine THE GUITARS ni več. Fantje, brez Uroša Dobčnika, ki je pri njih igral bas kitaro (zdaj igra ritem kitaro pri skupini E - LITTA), ustvarjajo naprej, vendar še nimajo imena. Prijavili so se na Zgago in čakajo na odgovor.
Tudi skupina ORLEK snema. Snemajo CD z naslovom Salamurca. 3. - 5. julija se bodo zopet mudili po Nemčiji, natančneje v Rudolfstadtu. 23. maja bodo skupaj z Vladom Kreslinom in Malimi bogovi igrali v Zagorju. Še malo manj vesela novica, za tiste, ki radi žuramo: tudi letos tradicionalni žur na Plazu odpade.
Skupina NOT THE SAME bo izdala CD z naslovom Hate. Skupina AFERA iz Zagorja je pod vodstvom Studia Zlatozor posnela spot za pesem Gola Maja. Skladbo so, na pobudo založbe, Afera posneli še enkrat; predvsem zato, da so izboljšali vokal. Kot vsaka skupina pa so tudi oni prišli v roke kritikom; v reviji Mladina so objavili kritiko, ki je pomenila vse drugo kot pa pohvalo; v Dr. Musič pa sojih spoznali precej drugače - kot mlad obetaven bend. Sicer pa; v vsaki dobri stvari je nekaj slabega in v vsaki slabi stvari je nekaj dobrega. Kje jih bo mogoče slišati v kratkem? 17. 4. bodo igrali v Max Klubu v Velenju, sicer pa se pripravljajo na akustično turnejo po radiih.
Katja Sladič
DRUGI FESTIVAL NA TEfflO ŠEGAVOSTI USPEL
V soboto zvečer je v dvorani kulturnega doma v Šentjanžu pri Dravogradu, potekal drugi festival narodno zabavne glasbe, katerega tema je bila šegavost. Na razpis Krajevne skupnosti , studia Melopoja in Koroškega radia Slovenj Gradec se je prijavilo preko 20 narodno zabavnih ansamblov iz cele Slovenije. Vsak ansambel je tnoral pripraviti dve skladbi; eno s šegavo
vsebino in temu primerno scenografijo ter eno poljubno temo. Pomembno pri tem je bilo, da ti skladbi do sedaj še nista bili javno predvajani ali na kakšnem nosilcu zvoka. Izbranih je bilo 12 med katerimi je bil tudi ansambel Slovenski odmev iz Radeč. Strokovna komisija v sestavi, ki je bila v znamenju nedelje kot praznika dneva žena, je podelila pet nagrad s tem, da sta bila četrta in peta letos dodani kot tolažilni. V komisiji so bile štiri ženske predstavnice: Asja Matjaž iz Maribora, Ivanka Kraševec - Prešeren, Meta Ravnjak - Jauk in Cita Galič. Kot predsednik in od sedaj dalje stalni član komisije pa je bil vodja slovenskega najstarejšega še delujočega narodno zabavnega ansambla Franc Šegovc. Peto nagrado je dobil ansambel Blegoš za skladbo Obljube. Četrto nagrado so dobili Vasovalci iz Semiča. Tretjo nagrado v višini 30 tisoč tolarjev je dobil Show band Klobuk s skladbo Lovski krst. Drugo mesto in nagrado v višini 60 tisoč tolarjev je prejel ansambel Rosa s skladbo Idol. Zmagovalec strokovne komisije drugega festivala polk in valčkov na Koroškem r Šentjanž 98, pa je ansambel Darka Atelška, s skladbo Muzikantarski salon, prejeli so nagrado 120 tisoč tolarjev. Praktična nagrada, ki je bila izbrana kot nagrada občinstva, je šla v roke ansambla Show band Klobuk za skladbo Lovski krst. Festival je po besedah predstavnikov nastopajočih in članov strokovne komisije ter po odzivu publike dobil kljub svoji posebnosti svoj prostor v festivalskih prireditvah pri nas.
Rudi Špan
ZUTIINSREBRNI-
zi/mn zvokov
Založba Zlati zvoki je na tradicionalnem vsakoletnem koncertu v Zagorju predstavila najuspešnejše izvajalce v minulem letu in jih za prodajne dosežke nagradila s srebrnimi in zlatimi priznanji založbe.
Srebrna priznanja založbe Zlati zvoki sta dobila ansambla Štirje kovači za projekta Vso srečo prijatelj in Jokal bi s teboj ter štajerska skupina Fraj kinclari za kaseto in zgoščenko z naslovom Fraj kinclari.
Zlati so trije. Družina Galič je to priznanje dobila za uspešno prodajo fonogramov (še posebej kasete in zgoščenke z božičnimi pesmimi) in za dobro sodelovanje z založbo. Vesele Štajerke so pozlatile svojo kaseto in zgoščenko, ki sojo poimenovale kar po sebi, zlat pa je tudi ljudski godec Jože Bohorč s prijatelji, za kaseto z naslovom Štajerska ohcet. Gosta koncerta, ki sta ga vodila Strašna Jožeta, sta bila ansambla Braneta Klavžarja in Igor in zlati zvoki.
K
ČUFARJI Z NOVO KASETO
Prgišče slovenske zemlje je naslov nove kasete cerkniškega ansambla Laufarji. Posebnost tega izdelka je, da lahko tokrat v novi druščini spet slišimo pevski duet, ki je bil med ljubitelji narodnozabavne glasbe nekoč zelo priljubljen. To sta Darko Tušar, kije Laufar že nekaj časa in Jožica Brdnik, ki se mu je pridružila pred nedavnim. Ta par so mnogi zelo radi poslušali pri ansamblu Ivana Ruparja.
Tokratna nagrajenka je Marta Brečko, Rudarska 16b, Kisovec. Nagrajenka bo dobila CD, ki ji ga podarja trgovina Eurolrade.
Š - pičko poslušajte na frekvencah radia Geoss, ob nedeljah, ob 14. uri.
1.	TO BO HIT - ADI SMOLAR
2.	ZBUDI SE - TANJA RIBIČ
3.	POZOR, POZOR - POWER DANCERS
4.	SAM - WERNER
5.	NA GOLICI - ORLEK
6.	LEDENE CESTE - HIŠA
7.	BARVE NOČI - 24U
8.	ZARJAVELE TROBENTE - LAČNI FRANZ
9.	TAKOJ SE DEJVA DOL -POMARANČA
10.	JAGODE IN ČOKOLADA - ROK'N' BAND
š*pičhh
PAOIA GE088 IN ZA8AVGA
Glasujem za:
Glasoval sem:
Sl i|gg||jp
26. SUŠCA 1998
u
OBISK V VRTCU KEKEC
Nekega dne v dopoldanskem času zazvoni telefon, in...? Ja, predstavnica izlaškega vrtca Kekec, gospa Duši Kolar, je povabila stanovalce Doma k njim na obisk. Ni kaj. Resnici na ljubo, velja reči, da smo bili prijetno presenečeni. Zakaj? Zato, ker tovrstnih vabil, da bi stanovalce Doma povabili v goste kam drugam, ni kaj dosti.
Snidenja smo se veselili. Kar nekako nestrpno smo pričakovali dogovorjeni petek, ko smo se zbrali v avli Doma, se še malo "porihtali", ter odšli drug za drugim k najmlajšim v soseščino, na obisk. Čeprav so njihovi prostori nekoliko zakriti, za poslopjem OŠ Ivana Kavčiča, nam jih je hitro uspelo prepoznati in najti. Njihova okna so namreč tako lepo poslikana, polna cvetja, pa tudi živ-žav njihovih stanovalcev je bil tako razigrano vabeč.
V prostorih Kekca nam je dobrodošlico izrekla gospa Duši in njene kolegice. Sledil je ogled prostorov, zatem predstavitev njihovih nadobudnih "vrtičkarjev" in "gala prireditev". Programje bil silno pester, spontan, otroško
razigran in verjeli ali ne, vse je teklo brez kakršnekoli treme.
Z obrazov stanovalcev je bilo moč razbrati njihovo srečnost, ki so jo otroci s svojimi vzgojiteljicami znali privabiti iz njihovih globin. Njihovi obrazi so bili enkrat okrašeni z nasmehom, drugič se je po njih licih utrnila solza sreče, oči so jim ponovno zažarele od ponotranjega zadovoljstva in nemalokrat je bilo slišati iz njihovih ust: "Joj, kako so luštkani, srčkani..."
In da bi se kdo od nastopajočih kdaj kaj zmotil? Jok, niti slučajno ne! Vsi so vse znali izvrstno odpeti, odplesati, zrecitirati... Ja, ja tudi "šteti so znali prau cisto vsi, pa čeprav niso vsi zato oneti. Šteti znajo, ce je potrebno tudi do stode-setmilijonou." Ja, takšni so bili, pridni kot čebelice, lepi kot marjetice, gostoljubni pa tako kot samo oni znajo biti - super. Ob zakjučku so nas čudovito pogostili s sokovi, keksi, sladicami, ki sojih oni z njihovimi "tršicami" pripravili...in prehitro, prehitro je minilo.
In čisto na koncu so nam podarili še čudovito risbico, krasnega medvedka, ki bo v naših domskih
prostorih imel prav posebno mesto, ter nas spominjal na lepo preživeti čas z njimi.
Spoštovane gospe vzgojiteljice, dragi otroci, prav lepa hvala za čudovito preživete trenutke, za prisrčno gostoljubje. Srečanje z Vami nam je obudilo tudi spomine na naše otroštvo. Bilo je v mnogočem drugačno od Vašega, pa vendarle je bilo lepo, zato, ker je bilo tako otroško, prijazno in iskreno.
Stanovalci Doma
Polde Eberl-Jamski in Boris Drenik
PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO
V nedeljo, 15.marca je planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje izpeljala skupinski izleta na Limbarsko goro (768m) nad Moravčami. Ta vsakoletni izlet je postal tradicionalen ob prireditvi Po nagelj na Limbarsko goro. Letošnja prireditev je bila manj obiskana, saj je slabo vreme onemogočilo prihod večjega števila izletnikov. Skupina izletnikov iz vrst trboveljskih upokojencev je štela 30 udeležencev.
T.L
OTROŠKA OLIMPIADA
Ker se otroci hrastniških vrtcev letos niso prebili v olimpijske vrste za Nagano, so sklenili, da organizirajo svojo olimpijado.
Tako so prejšnji četrtek najeli hrastniško športno dvorano in postrojih svoje vrste. Pozdravu in predstavitvi enot so se vrstile razne gibalne igre od 10.-12.ure. Med njimi so bile igre z žogo, tek na smučeh iz papirja, podajanje
predmetov,... V teh tekmovalnih igrah, ki vodijo k zdravemu načinu življenja, niso imeli namena le zmagati, ampak je bilo pomembno tekmovati. Takšno je bilo tudi njihovo geslo.
Naj še dodamo, da so tekmovali le malošolarji, njihovi mlajši sovrstniki pa so jih s tribun spodbujali. Zanje so navijali tudi starši, ki so si vzeli ta dan prosto dopoldne. Ob zaključku je vsak
posameznik za športno udejstvovanje prejel medaljo, otroško olimpijado pa so sklenili s pesmijo.
Fanči Moljk foto Branko Klančar
KONCERT MLADIH GLASBENIKOV
13.marca je potekal v dvorani Glasbene šole Trbovlje celovečerni koncert Srednje glasbene šole iz Ljubljane. Nastopili so Peter Kuder in Janez Benko na klarinetu ter Marko Zupan na flavti. Igrali so dela C.M.NVebra, B.Adamiča, G.Enoscoja, J.S.Bacha, G.Shockerja, F.Devienneja in J.Semler-Gplbryja:
tl.
pri Jncj Gn.čJrč
DOM
FRANCA SALAMONA ŠIRI SVOJO PONUDBO
Dom upokojencev Franca Salamona Trbovlje je pred dnevi dopolnil 20 let delovanja. V Domu sedaj biva 190 oskrbovancev, deloma v stanovanjskem, deloma pa v negovalnem oddelku. Uprava tega osrednjega socialnega zavoda v Trbovljah je v zadnjem času razširila svojo dejavnost navzven. Tako razvažajo dnevna kosila in večerje naročnikom izven Doma, perejo perilo, opravljajo pedi-kerske in frizerske storitve, nudijo pomoč na domu, opravljajo fizioterapevtske storitve in še kaj. V načrtu imajo, da bi svoje storitve navzven še bolj razširili, saj vemo, da stanuje v svojih stanovanjih precej ostarelih občanov, ki bodisi zaradi starosti ali bolezni niso v stanju opravljati domačih opravil v takšnem obsegu, kakor so jih nekoč v mlajših letih.
T.L.
UPOKOJENCI-KULTURNIKI PELI V GOSTEH
Pevska zbora pri Društvu upokojencev Trbovlje, tako moški kot ženski, ne nastopata le doma, pač pa tudi večkrat gostujeta. Tako je Moški pevski zbor pod vodstvom zborovodje Mihe Hercoga 4.marca pripravil koncert predvsem narodnih in ljudskih pesmi v Trubarjevem domu v Loki pri Zidanem mostu. Z zborom je sodelovala tudi harmonikarka Nuša Kukman. Z nastopom so bili vsi zelo zadovoljni, tako izvajalci, kakor tudi poslušalci. Slednji iz vrst oskrbovancev, kakor tudi osebja, še posebej.
Dne 9.marca popoldan pa je Ženski pevski zbor tega društva pripravil prav tako kakovosten koncert pesmi iz svojega koncertnega programa, pred oskrbovanci in osebjem Doma upokojencev v Celju. Pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček se je zbor predstavil poslušalcem v najboljši luči. S tem koncertom so trboveljski upokojenci-kulturniki vrnili obisk celjskim upokojencem, ko je pred meseci nastopil v Trbovljah, njihov mešani pevski zbor.
TL.
Bili smo na zasavskem derbiju med Zagorjem in Rudarjem
ZAGORJANOM TOČKE, TRBOVELJČANOM DOLGI NOSOVI
Poročila s tekme ste lahko prebrali že v drugih športnih časopisih, mi pa dodajamo ocene igralcev (od 1 do 10) in obrazložitve o igri
posameznika:
Crazy boysi so pripravili lepo koreografijo in veliko pripomogli k zmagi domačinov.
'j "H
Zmagoviti nasmeh trenerja Zagorja Danila Bantana, ki se mu je po tekmi verjetno odvalil velik kamen od srca.
ZAGORJE
Danilo Bantan 8.0 - Dolgo časa smo razmišljali, ali bi mu sploh dali oceno, a nas je z nekaj obrambami prepričal za osmico.
Miran Kurež 8.0 - Po nesigurni igri v pripravljalnem obdobju se je le zbral in bil eden ključnih mož v domači obrambi.
Rudi Uranič 9.0 - Vojak v dresu Zagorja je pred tekmo opravil le en trening, odigral odlično v obrambi, za nameček pa še dal gol.
Frane Kranjc 8.0 - Na začetku je imel veliko težav z neugodnim Lavričem, a ga je v nadaljevanju "spravil v žep".
Mitja Breznikar 8.0 - Klasika. Soliden v obrambi, nevaren po boku.
Aleksander Kos 8.0 - Hitri "Šišo" je bil morebiti preveč obremenjen v napadu, tako, da so morali soigralci namesto njega krpati luknje v obrambi.
Gregor Baš 9.5 - Nedvomno najboljši igralec tekme. Najmlajši na igrišču, z največjim srcem in ta naziv sije nedvomno zaslužil.
Danijel Repovž 8.0 - "Repca" je vseskozi vlekel niti igre domačinov, a nekajkrat mogoče preveč zadrževal žogo.
Andželko Petrušič 8.0 - Najboljši domači napadalec je dobil premalo uporabnih žog, eno, ko je sam krenil proti vratom Trboveljčanom, pa ni uporabil, čeprav bi moral rutinirano zadeti.
Jani Sotenšek 8.0 - Pri "Šoti" je obveljal zakon bivšega in Jani seje boril, kot se za barve kluba spodobi.
Tadej Grčar 7.0 - Ni se izkazal, kajti po prejemu žoge se je vse prevečkrat oddaljeval od nasprotnikovega gola.
Trener Danilo Bantan 8.0 - Zelo pomembna tekma zanj in njegovi igralci so jo z borbeno igro dobili. Sedaj bo prav gotovo lažje dihal.
RUDAR TRBOVLJE
Robert Centrih 8.0 - Največji "krivec", da Zagorjani niso dosegli še kakšen zadetek več. Nedvomno najboljši igralec Rudarja.
Aleš Florjane 7.0 - Soliden v obrambi, za boljšo oceno pa je premalo pokazal v obrambi.
Marko Oplotnik 6.5 - Vse prevečkrat so Zagorjani uhajali po njegovi strani, zato tudi slabša ocena.
Rajko Props 3.0 - Zelo slabo oceno si je zaslužil zaradi grobega prekrška nad Bašem in takšni nogometaši si ne zaslužijo nastopa.
Anton Buovski 8.0 - Standardno dober v obrambi, morebiti smo pogrešali več sodelovanja v napadu.
Primož Ramšak 5.0 - Tudi on si je "prislužil" slabšo oceno zaradi rdečega kartona. Le kaj je rekel sodniku Vidaliju, da mu je ta pokazal rdeči karton. Morebiti mu je omenjal mater....!?!
Sulejman Ibrič 6.5 - Zagorjan v dresu Zagorja bi morebiti lahko pokazal boljšo igro, a je živčnost naredila svoje.
Matej Kirbiš 7.0 - Kirbiš seje trudil, kolikor seje mogel in bil eden boljših pri Rudarjih.
Klemen Lavrič 8.0 - Povzročal je veliko preglavic domači obrambi, a manjkala je pika na i.
Kapetan Rudarja Anton Buovski je bil po srečanju razočaran, a ne vemo nad kom. Mogoče nad igro svojega moštva ali nad sodnikom Vidalijem. To ve le on.
Suad Zukanovič 8.0 - Ob Lavriču najbolj nevaren v vrstah gostov. Po tekmi pa se je "neumno" spraševal, koliko so Zagorjani plačali Vidaliju!!!
Primož Lajovic 7.0 - Njemu pripada najlepša poteza srečanja, v igri pa se ni preveč naigral.
Trener Edin Osmanovič 7.5 - Po tekmi se je čudil nad sojenjem, toda mnogi trboveljski gledalci so bili mnenja, da bi se moral več čuditi nad igro svojih varovancev.
Tekst: Peter Motnikm Foto: Tomo Brezovar
V ZAGORJU SE JE ZAČEL SPOMLADANSKI "FUTSAL"
V	kratkem (od 30.marca) bodo v polnem zamahu zaživela malonogo-metna igrišča v Zagorju, saj se bo začela Zasavska liga malega nogometa, v kateri nastopa nekaj več kot 600 igralcev.
Kot uvod. v spomladanski del malonogometne sezone v Zasavju so bile odigrane tekme predkola 11.Pokalnega tekmovanja za naslov pokalnega prvaka Zagorja 1998. V pokalu sodeluje 25 ekip, članic lig malega nogometa. Med 16 najboljših ekip so se uvrstili vsi sodelujoči prvoligaši, pa tudi nekaj ekip iz nižjih lig:
Mexico iz Dola pri Hrastniku, Trgotrans-Panterji iz Trbovelj, Hertz iz Litije, itd.
Nekaj naj višjih izidov:
Tika Trbovlje - Ajzenponer	9:0
Juventus - Magros NLP	9:1
El.Domadenik-A.Vizija - Mlinše II 9:2
Največje presenečenje pa so pripravili igralci Mlinše III, ki so z 4:2 ugnali favorita in sicer Amaco-Pajnkiher. Zabeležili smo še eno zmago nižjeligaša proti prvoligašu. Trgovina Čop je namreč premagala Atletiko Linne z 2:1, četrtoligaš Hertz iz Litije pa je slavil proti drugoligašu. Šport plusu s 3:2.
V	12.krogu oz. prvem spomladanskem bo zelo zanimivo, saj se bo takoj videlo, katere ekipe so med premorom "migale" in katere so "zaspale". Tekme v prvi ligi se bodo odigrale v ponedeljek, 30.3. od 17.ure dalje, druga liga bo igrala v torek od 17.30, tretja liga v četrtek od
17.00	dalje, četrta pa v petek.
Zaradi disciplinskih ukrepov imajo prepoved nastopa na pokalnih oziroma prvenstvenih tekmah naslednji igralci:
Novakovič (Mexico)...	4	tekme
Haler (Juventus)..	1	tekma
Z.Presečki (Juventus)..	1	tekma
Registracijska komisija je zabeležila tudi nekaj prestopov v okviru mini prestopnega roka:
Škofca (prej Magros Domadenik)
Nurkovič (prej Udarnik)
Gošte (prej Atletiko)
Mihajlik (prej RTV Trbovlje) Brezovnik (prej Šport plus) Lavrenčič (prej Ajzenponer)
-	RTV Trbovlje
-	Dom oprema
-	E.S.Potočnik
-	Juventus
-	Magros NLP
-	Trgotrans
Naknadno so bili registrirani naslednji igralci, ki že imajo pravico nastopa:
R.Kralj (Dom oprema), Tratenšek in S.Gorjup (Juventus), Mrežar (Magros NLP), Mele in Potočnik (Komma), G.Starc (Udarnik TSG), Krhlikar, Berunčič in Perkovič (Ajzenponer) ter P.Milinovič (Trgo-trans). Tekmovalna komisija je po sestanku s sodniki (pogovori so potekali
: L::1
i
mmmm
i
za naj športnika marca
98
\
GLASUJEM ZA _
OBRAZLOŽITEV _
IME IN PRIIMEK,
NASLOV______
OBČINA______


fotokopij ne upoštevamo
•gxe:----
predvsem v želji, da se poenotijo kriteriji sojenja predvsem pri standardnih spornih primerih) prišla do naslednjih zaključkov:
a.	) nepravilne menjave - rumeni karton
b.	) oddaljenost 5 metrov (v primeru, če se igralec kljub ustnemu opozorilu ne umika; če se igralec postavi pred žogo in ovira hitro izvajanje; če igralec iz "živega zidu" po sodnikovem pisku skoči proti izvajalcu in ga ovira) - rumeni karton (pomembneje, da mora igralec ustno zahtevati oddaljenost 5 metrov!)
c.	) izvajanje na sodnikov pisk oz.besedni znak "igra" - odvzeta žoga (v primeru, da je ekipi odvzeta žoga zaradi nepravilno izvajanega kota, nasprotnik nadaljuje igro z istega mesta, torej s kota)
d.	) rumeni in rdeči kartoni (igralci naj se izogibajo grobe igre, vlečenja nasprotnikov za dres, udarjanju žog po sodnikovem pisku, namernega igranja z roko, drsečih startov, nešportnemu prigovarjanju na sodnikove odločitve, spotikanja od zadaj, medsebojnem fizičnem obračunavanju in žalitvam; vodje ekipe naj poskrbijo za red tudi po koncu tekme, ko se večkrat skupaj z igralci spustijo v nešportne dialoge s sodniki).
Nadalje je bilo sklenjeno, da se morajo moštva držati finančne discipline (prijavnina, takse), ker se bodo v nasprotnem primeru tekme registrirale 3:0 za nasprotnika.
Peter Motnikar
Zimska liga malega nogometa Litija '98
ZASLUŽENO ZIDARSTVO PAJNKIHER
Kljub temu, da so v zadnjem krogu ostali brez zmage in tako končali niz dvanajstih zaporednih srečanj z prav toliko zmagami, a so vseeno povsem zasluženo osvojili prvo mesto, ki so ga zasedali od prvega kroga. Dosegli pa so tudi največ zadetkov od vseh ekip (56), najmanj pa sojih prejeli igralci iz ekipe Vače, ki so tudi edini premagali "zidarje" in to v zadnjem krogu. Vačani so si naskok na prvo mesto zapravili v srečanju z Veterani in Šentlembertu. So pa tretja najslabša ekipa po danih zadetkih. Sicer je bil 13. krog za nekatere nesrečen. Kar pet srečanj je odločalo o mestih od štiri do devet, zato je bilo vroče prav do konca. Četrto mesto so si zapravili igralci iz Ars Cafeja, ki so odigrali dve srečanji (eno zaostalo), obe izgubili in pristali na sedmem mestu, pa čeprav po kvaliteti igralcev segajo precej višje, na koncu pa so dopustili, da so jih celo premagali mladi igralci Assaloni Cosmosa, ki so tudi sicer naj večje presenečenje lige. Mogoče je presenečenje tudi zmaga TNT nad NK Litijo, vendar so slednji spet razočarali trenerja (ki je moral celo v gol), ker vsi niso prišli na tekmo. Na začetku smo omenili največ in najmanj doseženih zadetkov, na enem srečanju pa so "rekord" dosegli Veterani, ki so simpatični ekipi Polšnika nasuli 13 zadetkov. Ti so edini ostali brez ene same točke. Organizator zimske lige je vsem ekipam podelil pokale, tako, da so ga prejeli tudi zadnjeuvrščeni (zaradi vzpodbude za nastop v naslednji zimski ligi v sezoni 1998/99).
Stane Kokalj
Badminton
SPIN
Zagorje
mobitel 0609-626-781
TORI
RAČUNALNIŠKA GRAFIKA IN TISK
Xx0oNe
tor' r060A v1 :Lo^
Til
ormat
p.e. LITIJA, Valvazorjev trg 25 telefon: 061-883-809
AKCIJA!
V MESECU APRILU
Za vsak razvit film in izdelane fotografije vam po vaši izbiri podarimo povečavo v vrednosti
1.000 SIT!
• FOTOGRAFIJE V ENI URI • FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE • UGODNA PONUDBA FOTOAPARATOV (CANON, OLYMPUS)
•PRI NAS KUPLJENE FILME VAM OB NAROČILU FOTOGRAFIJ RAZVIJEMO BREZPLAČNO

SALON
POHIŠTVA
COMMERCE
d.o.o.
Cesta 9. avgusta 105,1410 Zagorje, tel./fax: 0601 64 306
MSM)W th MIE® KM0® MiMŠfM«
A Kredit do 5 let brez pologa, obrestna mera
V
o.
od 2,9% + TOM dalje.
Delovni čas od 8.do 12. inl6.od 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. J
• II*
avtotehna W0§ Mahkovic
tehtna odločitev OPEL O
SPODNJI LOG 27	1281 SAVA TEL.: 061/874-112
26. SUŠCA 1998
ŠPORTNI RADAR
REZULTATI ZASAVSKIH EKIP V MINULEM VIKENDU
2.SNL
ZAGORJE - RUDAR (T) 1:0 (0:0) l.SLMN
ASSALONI COSMOS - DOMEL4:3 (0:1) l.B SKL
TRIGLAV - ZAGORJE 83:52 (34:27)
3.SKL (ZA UVRSTITEV V 2.SKL) MALGAJ RUDAR - MASCOM LENART 94:55 (41:25)
l.B DRL
INLES - DOL TKI HRASTNIK 26:27 (17:11)
RUDAR (T) - VELIKA NEDELJA 24:32 (14:13)
AJDOVŠČINA - RADEČE 19:26 (9:13) ŠMARTNO - GRADBINEC PREDDVOR 21:21 (9:11)
O zasavskem derbiju si lahko preberete na strani 33. V malonogometni ligi so Litijani težje, kot je bilo pričakovati, premagali Domel. V 1 .B košarkarski ligi so Zagorjani izgubili v Kranju in možnosti za napredovanje zmanjšali na minimum. Kljub visokem porazu je treba poudariti, da sta Zagorjane oškodovala predvsem sodnika, ki sta sodila katastrofalno. Bolje kaže Malgaj Rudarju, ki je z bilanco 4:1 na prvem mestu in glavni kandidat za napredovanje. Rokometaši Rudarja so si s sramotno predstavo proti Veliki Nedelji močno zmanjšali upe za napredovanje. Na lestvici sojih prehiteli tudi Dolani, ki so v razburljivi končnici premagali Inles, Šmartno pa je z Gradbincem le remiziralo.
Peter Motnikar
ZASAVSKI SMUČARJI ZOPET USPEŠNI
Nadaljuje se letošnji Barcaffe Ski open tekmovanje, na katerem že vso zimo več kot uspešno sodelujejo tudi Zasavski smučarji. Tako je bilo 8.marca tekmovanje v veleslalomu. Rezultati:
Ženske od 20 do 30 let
2.	Beti Špajzer (Trbovlje)
Moški od 20 do 30 let
5. Igor Špajzer (Trbovlje)
Moški nad 50 let
3.	Srečko Forte (Trbovlje)
Moški nad 60 let
1.	Poldi Renko (Izlake)
Absolutno ženske
2.	Heda Kotar
Na Zelenici nad Tržičem pa je 15.marca potekalo 5.državno prvenstvo veteranov v veleslalomu. Smučarji iz Zasavja so dosegli sledeče rezultate:
Mlajši veterani
4.	Srečko Forte (Trbovlje)
Srednji veterani
2. Poldi Renko (Izlake)
9.	Jani Bizjak (Trbovlje)
10.	Franc Drnovšek (Zagorje)
12. Marjan Dolenc (Trbovlje)
Veteranke absolutno
L Heda Kotar (Trbovlje)
Peter Motnikar
IZLAČANI IN ZAGORJANI USPEŠNI
V soboto 14. marca, je v Avstriji v Welsu potekalo mednarodno prvenstvo v kickboxingu. Tekmovanja sta se udeležila tudi Pon-do-kwan klub Zagorje in Izlake, vsak z osmimi tekmovalci. V močni mednarodni konkurenci so Izlačani osvojili kar pet uvrstitev med prve tri, Zagorjani eno. Pravila so bila v Welsu precej drugačna od pravil W.A.K.O., na katera so navajeni tekmovalci iz teh dveh klubov. Tako na tem tekmovanju ni bila obvezna zaščitna čelada, točkovanje je bilo drugačno, kakor tudi čas trajanja borbe... Brigita Plemenitaš (Izlake) je bila prav zaradi drugačnih pravil v polfinalu diskvalificirana (in ne prej??), ker ni imela ustrezno zaščitenih genitalij. Nekaj športne smoleje imel tudi eden favoritov za osvojitev prvega mesta Igor Kalšek (Zagorje). V drugem kolu gaje z rezultatom 13:12 premagal Ptujčan Vidovič, potem ko je bila borba po zadnji 13. točki, kljub temu da je bilo do konca dvoboja še 15 sekund, zaključena. V finalu seje kasneje z Vidovičem pomeril še Zagorjan Mitja Železnik, ki sedaj tekmuje izlaški klub. Kljub dobri borbi je Mitja izgubil z rezultatom 8:4. Vidnejši rezultati:
Mladinci od 12-16 let:-40kg:3.m.- S. Plemenitaš, Izlake -50kg:3.m,- G. Ocepek, Izlake +60kg:3.m.- J. Vetršek, Izlake Člani: -60kg:3.m.- M. Rozman, Izlake -67kg:2.m.- K. Buzina, Zagorje -81kg:2.m.- M. Železnik, Izlake.
Igor Gošte
KEGLJAŠKI KOTIČEK
KEGUAVKE RUDARJA IN KEGLJAVCI SINET-a IZPADLI IZ PRVE LIGE
Žal seje dogodilo tisto, kar smo se ljubitelji tega športa bali. Ženska ekipa Rudarja je predvsem zaradi dolge odsotnosti zaradi bolezni
NAVIJAŠKA SKUPINA CRAZV BOYS ZAGORJE
SE ZAHVALJUJE PODJETJU ULTRA IN g.MILOŠU URBANIJI
ZA FINANČNO POMOČ NA GOSTOVANJU V KRANJU. Ostalim podjetjem se toplo priporočamo!
najboljše igralke Saše Burje izpadla iz prve lige. Z osvojenimi sedmimi točkamo so zasedle zadnje mesto in bodo tako drugo leto tekmovale v drugi ligi. Naslov prvakinj je pripadel kegljavkam Miroteksa.
Prav tako je izpadla ekipa Sinet Hrastnik, ki pa bi si z zmago v zadnjem krogu še lahko priboril obstanek v družbi najboljših. Žal je bila Gorica Tekstina močnejša in premagala Hrastničane z rezultatom 6:2 (5278:5166). Upi o obstanku v prvi ligi so splavali po vodi. Seveda Hrastničanom želimo čimprejšni povratek med najboljše slovenske kegljaške ekipe.
Kegljavci Rudarja so se z 19 točkami uvrstili na peto mesto, za napredek na prvenstveni lestvici pa bi nujno potrebovali še igralca ali dva kvalitete Stoklasa in Hribarja. Naslov državnega prvaka je osvojila ekipa Iskraemeco, ki je v zaostali tekmi pred zadnjim krogom ugnala tudi trboveljskega Rudarja.
Igor Gošte
LITIJA V VODSTVU
Po 16-ih odigranih kolih v 2.Kegljaški ligi-vzhod so Litijani še naprej v vodstvu in sicer imajo tri točke prednosti pred drugouvrščeno ekipo. V zadnjem kolu so v Konjicah osvojili točko. Rezultat je bil 4:4 (5386:5396). Rudar II je doma premagal Rudar iz Črnomlja z rezultatom 6:2 (5234:5120).
Igor Gošte
ZA NAKUP DRESOV SE PODJETJU TUGE SIPOREX d.d. ZAGORJE ISKRENO ZAHVALJUJEMO.
Članska ekipa NK Svoboda Kisovec
NOGOMETNI KLUB ZAGORJE
RAZPISUJE
PROSTO MESTO DIREKTORJA KLUBA.
Pogoji so:
-	Srednja šola tehnične ali ekonomske smeri
-	veselje do športa
-	poznavanje nogometa
-	komunikacijske sposobnosti
-	vozniški izpit
-	prevoz.
Osebni dohodek po dogovoru, vse dodatne informacije dobite po telefonu 0601/64-615.
Prošnje pošljite na naslov: Iztok Živko, Varnost Elektronika, Grajska cesta 2,1410 Zagorje.
26. SUŠCA 1998
s TiM-rvi-m -oli-anTa
ta i
Piše: Primož Kostajnšek

Ženevski avtomobilistični salon spada med najuglednejše na svetu, čeprav zanimivo Švicarji sploh nimajo svoje avtomobilske industrije. In morda ravno zaradi svoje nevtralnosti, Švica je na splošno nevtralna država, privablja vsako leto vso svetovno avtomobilsko smetano. Tu so vsi enako dobrodošli, tako Nemci, kot tudi Francozi in Italijani, nihče si ne prisvaja uglednejših prostorov in tlači konkurence v skrite kote, kot se to rado zgodi kje drugje.
Letošnja Ženeva je videla presenetljivo malo premier. BMW je predstavil novo serijo 3, ki bo
zaenkrat na voljo v modelih od 318 do 328. Kljub sorazmerno visoki ceni bo nova trojka v Sloveniji prav gotovo našla svoje kupce. Še več kupcev bo pri nas osvojil novi ford focus, kot se bo imenoval naslednik popularnega a že nekoliko ostarelega escorta. Focus povzema oblikovne prijeme manjšega brata Ka, tako imenovani "new edge de-sign", obliko naslednjega tisočletja. V prodajo bo šel jeseni, zaenkrat v tro in petvratni različici, kasneje pa prideta na vrsto tudi limuzina in karavan. Tretjo svetovno premiero je predstavljal rolls-royce seraph, deveti model te slovite tovarne v 94-ih letih obstoja. Klasično
elegantna oblika skriva v notranjosti cel kup sodobne opreme. Poganja ga BMW-jev dvanajstvaljnik, ki zmore 326 KM in strašljivih 490 Nm navora. 5,4 metra dolga limuzina tehta kar 2302 kg, stane pa okrog 350 tisoč nemških mark, seveda glede na to, za kakšno opremo se odloči kupec. Rolls-roycev se pač ne dela konfekcijsko. In zmogljivosti? Zadostne, pravijo v tovarni.
Ostale premiere so bile bolj različice že videnih modelov: audi A6 avant, BMW M5 (V8-5.0, 408 KM, 500 Nm, 5.4s 0-100 km/h), citroen xsara break, mercedes CLK kabriolet in E55 AMG karavan, peugeot 200 (morda naslednik 205), porsche carrera cabriolet, aston martin vantage, ford cougar (kupe na mondeovi osnovi), mazda
mx-5, volkswagen W12 roadster, puch G500, jaguar XKR, nissan patrol in drugi.
Poleg izdelovalcev avtomobilov so se kot vedno predstavili tudi predelovalci, po domače tunerji. Prednjačila sta Brabus (mercedes) in Alpina (BMW), zlasti Brabusov mercedes SLK s 500 KM je bil že skoraj v drugi dimenziji.
Kljub vsem novim avtomobilom, ki so se bleščali v sejemskih lučeh, pa so tudi letos naj večje zanimanje poželi dirkalniki, ki jih ob svojih serijskih avtomobilih prikazuje vsaka vsaj kolikor toliko spodobna avtomobilska tovarna. Avtošport je pač del tega posla in tega se ves svet čedalje bolj zaveda.
Ženeva 1998 se poslavlja, na svidenje Ženeva 1999.
fy|YTODELI
Podvine 30, 1410 Zagorje tel.: 0601-61-601, mobitel: 0609 64 20 10
GUME MICHELIN, ROTAL (obnovljene) PREPROGE, PREVLEKE AVTOAKUSTIKA MIC AVTOKOZMETIKA IZPUŠNI LONCI VETROBRANSKA STEKLA
Plačilo na več obrokov!
jr. 7
nr,.j c.r, n
ZASAVSKI
"FRKER"
TRČILVPARKIRANI MERCEDES IN POBEGNIL
Hrastnik, 14.3. so policisti odšli na kraj prometne nesreče na parkirni prostor na Dolu. Ugotovili so, da je povzročitelj z R18 trčil v parkiran mercedes, last R.F. iz Izlak, nato pa pobegnil. Policisti so povzročitelja A.Š. iz Radeč izsledili na Planinski cesti, kamor seje skril in opazoval policiste pri ogledu nesreče.
SPODBUDNA PROMETNA VARNOST V HRASTNIKU
V noči s 14. na 15.3. so policisti PO Hrastnik poostreno nadzirali udeležence v cestnem prometu. Ugotovili so, da so bili vozniki, ki so zapuščali javne prireditve trezni, precej dela pa sta imela zagorska taksista, ki sta opravljala nočne prevoze. Takšna ugotovitev je vzpodbudna za prometno varnost v letu 1998.
IZGUBILA NADZOR NAD VOZILOM
Hrastnik, 15.3. ob 07.00 uri so policisti opravili ogled prometne nesreče v Steklarni. Voznica B.T. iz Zagorja je vozila Z 126P v smeri Riklovega mostu. Na spolzkem vozišču je zaradi neprimerne hitrosti izgubila nadzor nad vozilom, zato je zapeljala na parkirni prostor v Z 101, nato v Z 128 in še v Audi 80. Nastal je manjša materialna škoda, zoper B.T. sledi predlog.
PREHITEVAL V "ŠKARJE"
Hrastnik, 18.3. ob 13.55 uri je I.G. iz Dola vozil v smeri Dola. Na Brnici je pričel prehitevati pred seboj vozeč osebni avto, ki ga je vozil M.T. iz Dola. Ker je I.G. prehiteval v "škarje", je predčasno zavil nazaj na svoj pas, pri tem pa z zadnjim delom vozila oplazil prednji del prehitevanega. Na vozilih je nastala materialna škoda cca. 100.000 SIT. Zoper I.G. sledi predlog.
SOPOTNIK HUDO POŠKODOVAN
Hrastnik, 22.3. ob 10.45 uri so policisti pohiteli na kraj prometne nesreče pri Steklarni. Voznik Z 101 M.P. iz Trbovelj je vozil v smeri savskega mostu, kjer je zaradi
neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom. Z vozilom je zapeljal na levo, nato pa v potok Boben. V nezgodi se je po glavi huje poškodoval sopotnik K.S. iz Hrastnika, zato je bil odpeljan z reševalnim vozilom.
ZARADI NEPRILAGOJENE HITROSTI TRČIL V TRI VOZILA
Trbovlje, 21.3. se je zgodila prometna nesreča na Ulici 1 junija. Voznik Z.M. je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v parkirana vozila, last K.P., B.N. in B.T. Zoper navedenega sledi predlog SP-ju, skupna škoda pa znaša 400.000 SIT.
PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDAUA VZROK TRČENJA
Zagorje, 15.3. ob 15.00 se je zgodila prometna nesreča v Podvinah. K.S. je vozil iz smeri Kisovca in v Podvinah zavijal levo. Za njim je s prekratko varnostno razdaljo pripeljal R.I. ter trčil v zadnji del avtomobila K.S. V tistem trenutku je od zadaj pripeljal še S.S., ki je zaviral, vendar ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo v desno, kjer je trčil v drevo ob cesti. Skupna materialna škoda znaša cca.
750.000	SIT.
NEPRILAGOJENA
HITROST
Zagorje, 15.3. ob 20.15 seje na Cesti zmage zgodila prometna nesreča. A.A. je vozil avtomobil iz smeri savskega mosta proti centru. Pri hišni številki 73 gaje v desnem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v tovorni avtomobil. Na obeh vozilih je škode za 500.000,00 SIT.
AVTO PUSTIL OB CESTI,
VANJ PA JE TRČIL MIM0V0ZEČI VOZNIK
Izlake, 20.3. ob 23.15 so policisti obravnavali prometno nesrečo na Izlakah pri bencinski črpalki. S.B. je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v odbojno ograjo. Avtomobil je umaknil na rob ceste. Tik za tem je v isti smeri pripeljal še M.M., ki je trčil v vozilo S.B. Za tem pa je pripeljala še K.T., ki je prav tako trčila v odbojno ograjo. Skupna škoda na vozilih znaša 800.000 SIT.
OBRNILO GAJE NA STREHO
Na sliki so vidne posledice prometne nesreče, ki seje zgodila 21.marca ob 23.10 v Kisovcu. Voznik L.I. je vozil iz Izlak proti
Kisovcu. Zaradi neprilagojene hitrosti gaje začelo zanašati, tako, da je trčil ob robnik, pri tem pa se je vozilo prevrnilo na streho. Voznik jo je odnesel brez poškodb.
SKOZI ZAG0RJES 118 KM/H!!!
Policisti v Zagorju so 17.marca ob 22.45 opravljali meritev hitrosti z laserskim merilnikom na Cesti zmage. Več vozil je prekoračilo hitrost, rekorder pa je postal S.L s 118 km/h!
VOZNIKA NI VPRAŠALA PO PODATKIH
Litija, 10.3. ob 17.00 je peška M.A. iskala zdravniško pomoč, ker jo je na Kidričevi na prehodu za pešce zbil "neznani" voznik. Poškodovala si je roko, pri tem pa je voznik ustavil, jo odpeljal domov in kasneje k zdravniku in jo še enkrat obiskal. Ni pa ga vprašala po njegovih podatkih, registrski številki, tipu vozila, barvi...
POVOZIL GA JE VLAK
Kresnice, 15.3. je K.D. hodil po desnem tiru ob 01.23. Takrat je pripeljal vlak iz Ljubljane proti Zidanem mostu in ga povozil. Strojevodja je šele v Dobrni, ko je predajal vlak, našel na plugu kri. Med vožnjo ni ničesar opazil. K.D. je imel poškodovano glavo in prsni koš.
Matična knjižnica Litija VABI
na potopisno predavanje z diapozitivi, ki bo v torek, 31.3. ob 19.uri v litijski knjižnici. O Izraelu bo predaval Iztok Terček.
Poleg tega bomo v četrtek, 2.4. ob 17. uri odprli razstavo o Hansu C.Andersenu. V torek, 7.4. prav tako vabijo na uro pravljic z naslovom "Čisto majhna račka" ob 17. in 18.uri. Isti dan ob 19.uri bo še predstavitev knjižic Ivana Godca; Litija-Turistični vodnik in Luka Svetec-Podgorski.
Vljudno vabljeni!
ZASAVCI
Z ZASAVCEM IGRAJMO BADMINTON
-m
pri najemu igrišč ob nedeljah in priložitvi kupona
(n ,
SPIN
Zagorje
motilci 0609-626-781
Aufbiks
£ Tokratni aufbiks začenjamo z malce čudno zgodbo. 18.marca ob 20.40 uri je občan v Zagorju prijavil, da mu je nekdo v njegovo garažo postavil povsem novo zamrzovalno skrinjo. JA, TUDI TO SE DOGAJA!H
^ 19.3. ob 22.50 so morali policisti posredovati v stanovanju na Cesti zmage, kjer je razgrajal L.M. in grozil družini ter razbijal po stanovanju. Ko so prišli policisti, je verjetno izgubil vso korajžo.
^ 13.3. so policisti intervenirali na Ulici prvoborcev 35 v Hrastniku. Tam sta se sprla J.S. iz Laškega in M.D. iz Hrastnika. Prepir so zaključili policisti s prijavo SP-ju. Nato je prišel še mož M.D., kateri seje prepiral z J.S. zaradi prejšnjega spora in zato so se morali policisti vrniti. Tudi njega so osrečili s prijavo.
14.3.	ob 23.20 je lastnik lokala Boomerang iz Hrastnika spoznal, kako je to, če se ti preglasna glasba "vrne kot boomerang". Okoliški prebivalci so namreč policiste opozorili na preglasno glasbo. Lastnika B.B. so policisti opozorili, nakar je slednji utišal glasbo. A so se morali policisti ob 00.15 vrniti, zato bodo lastnika predlagali SP-ju.
£ 17.3. ob 20.30 je "ne povsem sam" A.P. iz Hrastnika obiskal lokal Metuljček, čeprav je verjetno videl le ptičke. Tam ga natakarica ni hotela postreči z alkoholno pijačo, zato seje z njo sprl, nato pa s sanka vzel dve stekenici in lokal zapustil. Obe steklenici je nato pustil pred vhodom in odšel domov. Sledi predlog.
21.3.	ob 03.45 uri so policisti na Cesti l.maja v Hrastniku legitimirali mladoletnega Trboveljčana. Pri njem so našli vrečko neznane snovi, za katero so policisti posumili, da ni solata ali regrat. Ali gre za marihuano, bodo pokazale analize, mladoletnika pa so izročili staršem. Zoper njega sledi predlog.
J| 11.3. je občanka T.S. močno pijana prijavila, da jo je nekdo napadel z nožem. Patrulja jo je našla v travi blizu domače hiše. Sama kasneje pove, da si je v trgovini kupila 2 litra pijače in da so jo sosedje kasneje "nahecali". naj pokliče policijo in prijavi napad. Patrulja jo je spravila domov.
J| Istega dne ob 19.40 je J.M. v Litiji na košarkarski tekmi tako razgrajal, da ga niso mogli utišati in so poklicali policijo. Le-ti so ga umirili in poslali domov.
£ Pet minut kasneje je patrulja pri TE. našla zavitek posušene indijske konoplje. Zasegli so jo in uničili, lastnik pa bo imetek pojasnjeval pri SP-ju.
J| 18.3. JE K.G. IZ LITIJE MENJAL PLINSKO JEKLENKO.
POTEM PA JEZ ODPRTIM OGNJEM PREIZKUSIL, ČE TESNI. PA OČITNO NI TESNILO, SAJ JE ZAGORELO IN V KUHINJI JE BILA POVZROČENA ŠKODA V VIŠINI 200.000 SIT, PREDVSEM NA POHIŠTVU. JA, PA BELITI BO TUDI TREBA!!! PRISTOJNI SO DALI VENTIL NA STROKOVNI PREGLED.
G A M A - Šola stabilnega življenja VABI
na uvodno predavanje v 7-dnevni tečaj GAMA, ki bo v torek, 7.4. ob 18.uri v Zagorju, na OŠ Slavko Grum, Cankarjev trg 2. V stop na uvodno predavanje je prost, tečaj pa se nadaljuje naslednji dan.
Vabljeni!
KRADEJO KOT SRAKE
UKRADLA AVTORADIO
Zagorje, 10.3. so bili policisti obveščeni, da so iz avtomobila na Farčnikovi koloniji ukradli avtoradio. Oba storilca so izsledili in avtoradio vrnili lastnici.
UKRADEL DEVIZE
13.3.	ob 13.45 je neznanec oropal Ljubljansko banko - oddelek deviznega poslovanja na Trgu revolucije v Trbovljah. Neznanec, oborožens pištolo, je odnesel cca
4.000	DEM in 9.000 USD. Za roparjem še poizvedujejo.
UJELI SKUPINO, KI JE ZAGREŠILA VEČ VLOMOV
Trboveljski policisti so lO.marca obravnavali skupino, osumljeno storitve več kaznivih dejanj na območju Zagorja, Trbovelj, predvsem vlomov v trgovine in šole. Tri osebe so pridržali (O.M., Ž.A. in J.A.-ja). Skupaj s kazensko ovadbo sojih izročili kazenskemu sodniku.
VLOM V PRTLJAŽNIK
Zagorje, 16.3.ob 11.30 je Z.B. prijavil vlom v prtljažnik osebnega avtomobila. Neznani storilec je v noči s 13. na 14.3. vlomil v pokrov prtljažnika ter odnesel potovalko in 4 buteljke traminca.
KRAJO PRIJAVILI ŠELE PO OSMIH DNEH
Renke, 12.3. so prijavili vlom v
kontejner na delovišču pri Renkah. Čez noč je neznanec vdrl skozi okno in ukradel vrtalni stroj znamke HILTI. Ga že iščejo.
23.3.	je delovodja prijavil, daje nekdo odmontiral in ukradel elektromotor, električno stikalo, krožno žago in električni kabel. To seje sicer zgodilo že 15.3., vendar se je odgovornim to "zahotelo" prijaviti šele 23.3.
KDO NE MARA SODIŠČA V TRBOVLJAH?
12.3.	so bili policisti obveščeni, da so neznanci prek noči vrgli kamen v hišo sodišča v Trbovljah. Pri tem so razbili dve šipi.
STREUANJE NA ŽABJEKU
12.3.	so bili trboveljski policisti obveščeni, da so v bolnico pripeljali dva moška, poškodovana s strelnim orožjem. Policisti so ugotovili, da je OJ. na Žabjeku streljal v skupino, v kateri sta bila tudi S.E. in K.D. Prvega je zadel v predel vratu, drugega pa v hrbet. Do spora je prišlo zato, ker naj bi bila skupina preglasna. Preiskovalni sodnik je za O.J.-ja odredil pridržanje.
KAKO JE S PRAVNO DRŽAVO?
12.3.	je A.J. iz Kresnic hotela dokupiti blizu 1000m2 zemlje poleg svoje hiše. Vendar so ji na občini in zemljiški knjigi povedali, daje lastnik umrl. Potem pa pride U.J. iz Dolskega in začne podirati drevesa na tej isti parceli ter pove, da je zemlja njegova. Komu torej verjeti?
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, brata Slavka Žurga, se iskreno zahvaljujemo osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Trbovlje za nego, skrb in lajšanje bolečin ob njegovi neozdravljivi bolezni. Še posebno se zahvaljujemo dr. Adamljetu in sobnim zdravnikom, hvala tudi predstavnikom Rudnika Zagorje, ki o sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovo poslednjo pot, vsem iskrena hvala.
Žena Anica s sinovi, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.
26. SUŠCA IMS
■	Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■
*	poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo ■ | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- |
■	Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■
*	je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
L------------------------------------------------ -----------___.J
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM trisobno stanovanje v bloku - zlatarstvo v Trbovljah, 75 m2, nakup možen na dva obroka, tel.: 35-057 ali 041/666-579 PRODAM manjšo hišo v Trbovljah-Bevško, potrebna popravila, primerna tudi za vikend, cena po dogovoru, tel.: 0609/610-994 in 061/764-458 PRODAM zazidljivo parcelo za
vikend v Zg. Izlakah, tel: 61-003 ali 73-584
PRODAM parcelo z gradnjo za vikend v Gorah-Zasavje, tel.: 44-315
PRODAM 600 m2 zazidljive parcele, elektrika, voda, prisojna lega, tel.: 0039/335-8180414
PRODAM parcelo 200 m2 na Kleku, primerno za vikend ali čebelnjak za 3.000 DEM, tel.: 28-087
CICd.o.o.
NEPREMIČNINE
1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242
PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ,
HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV.
VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI.
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM TAM-T 170, kiper, letnik 1982, cena 5.000 DEM, reg. do 4/98, tel.: 21-841
PRODAM IM V kombi 1600. zelo dobro ohranjen ali zamenjam za Vugo 45
RAZNO
PRODAM globinski sesalec Vorwerk, star 2 leti, ugodno, tel.: 063/734-01-50
PRODAM frezo za motokultivator Muta, tel.: 76-343
PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615
PRODAM domačo slivovko in elektromotor, tel.: 76-343
PRODAM eno leto stare rolerje Roces-Tokio, tel.: 27-284
PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena po dogovoru, tel: 64-411,64-166 ali 64-250
PO SIMBOLIČNI CENI PRODAM dve obhajilni obleki za fanta in deklico, tel.: 73-684 PRODAM mlade zajce pasme beli kalifomijec za pleme, oba spola, tel.: 28-440
PRODAM avtosedež Kris od 0
do 13 kg, z atestom ece 44/04, praktično nerabljen, po polovični ceni, tel.: 44-094 PRODAM dekliško obhajilno obleko, otroški ležalnik, hodalico in voziček, tel.: 22-938 PRODAM vrhunsko gorsko kolo Galetti, staro 1 leto, lepo ohranjeno in akustično kitaro Melodija Mengeš, tel.: 35-757 (Mateja)
PRODAM belo domače namizno vino, tel.: 063/823-297 PRODAM novo motorno žago Tomos Husguarna, cena 600 DEM, tel.: 24-708
PRODAM mešalec za beton za polovično ceno novega, tel.: 24-708 PRODAM otroški stolček za hranjenje, znamke Brevi, otroško hodalico iste znamke in otroški voziček Kobo, cena po dogovoru, tel.: 29-179
INŠTRUKCIJE
ŽELITE BOLJŠO OCENO
Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390
INŠTRUIRAM kemijo, liziko in matematiko za srednje šole, tel.: 42-366
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171
ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI!
Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.:
73-719
INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za OŠ in SŠ, fiziko, angleščino samo za OŠ, tel.: 42-366 BREZPLAČNO inštruiram matematiko za OŠ, po želji tudi za SŠ, tel.: 63-105 (sobota, nedelja) INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657
PRIZNANA BIO-ENERGO
terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 24-373 ali 041/669-297 GOSPE IN GOSPODIČNE! Nudim vam delo, kije enostavno in koristno, tel.: 45-285 SLIKOPLESKAR, OBRTNIK vam z ekipo kvalitetno opravi vsa slikopleskarska dela, tel.: 61-996 ali 0609/648-942
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINGA. srečne številke, razlaga sanj, tel.:
090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto
HONORARNO DELO.tel :
64-250
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/ 715/735
SMREKOV OPAŽ
1 .kvalitete - cena: 660,00 SIT m2, ladijski pod - 1250 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT.
Tel.: 063/762-986
ODKUPIM DELNICE
Steklarne Hrastnik, Telekom in druge, tel.: 063/483-970, 041/675-570 ali 063/730-033
KUPIM DELNICE
Steklarne Hrastnik, Telekom, Sava, Unior in druge, tel.: 063/485-049 in 041/707-732
V______________________
ODKUPIM DELNICE
Steklarne Hrastnik, Telekom in druge, tel.: 063/483-970, 063/730-033,041/675-570
Za vso skrb in požrtvovalnost za lep razvedrilni dan in izlet, ki smo ga imeli 7.3.1998 v Belo Krajino, se v imenu vseh udeležencev
ZAHVALJUJEM
Anici Kolčan in Fanči Božič ter vsem aktivistkam Rdečega križa Kotredež-
A.M.
za brezplačni mali oglas
Tekst:
Moj naslov:
26. SUŠCA 1998
Bodminfomko društvo SPIN ZAGORJE OTROCI - ponedeljek od 18.30 do 20.00 četrtek od 16.00 do 17.30 OSTALI - ponedeljek od 20.00 do 22.00 sreda od 20.00 do 22.00 sobota do 18.00 do 20.00 ZAKUP IGRIŠČ nedelja od 9.00 do 12.00 (1 ura)		Revirski muzej Trbovlje VABI na ogled gradiva o zgodovini in razvoju osnovnega šolstva v Revirjih. To gradivo je bilo že postavljeno na ogled leta 1992, sedaj pa so se odločili, da bodo dopolnjenega vnovič razstavili v svojih prostorih z namenom, da se z zgodovino in razvojem osnovnega šolstva v Revirjih seznani kar največje število občanov in ne le šolarji. Razstavljeno gradivo je na ogled do maja letos. Po zaključku te razstave pa bodo gradivo namestili kot stalno muzejsko zbirko v muzeju v Hrastniku.
TRBOVLJE OTROCI - OŠ TRBOVLJE torek od 13.15 do 14.30 OSTALI - OŠ ALOJZ HOHKRAVT sobota od 18.00 do 20.00 Za vse dodatne informacije pokličite na tel.: 0609/626-781 (Igor). Vljudno vabljeni!		Občina Trbovlje OBVEŠČA, : : da še vedno sprejemajo predloge za podelitev najvišjih občinskih priznanj. Gre za podelitev naziva častni občan in za podelitev Prvojunijskih nagrad. Eno in drugp bodo podelili ob letošnjem občinskem prazniku, 1.juniju. Dobro utemeljene predloge je treba predložiti na naslov komisije za priznanja Občine Trbovlje.
Knjižnica Zagorje VABI		
		Društvo invalidov Zagorje ob Savi Sekcija za ročna dela
na uro pravljic z naslovom "Veliko tekmovanje v vlečenju vrvi", ki bo v četrtek, 26.marca 1998 ob 17.uri. Vabimo otroke od 4. do 9.leta starosti.		VABI na razstavo ročnih del v prostorih društva in to v času od 27.marca 1998 do 3.aprila 1998. Otvoritev razstave bo dne 27.marca ob 17.00 uri. Na razstavi bodo prikazana ročna dela ustvarjalk - članic sekcije za
Knjižnica Zagorje PRIPRAVLJA ustvarjalno delavnico "Pozdrav pomladi", ki bo v četrtek, 2.aprila		ročna dela in ostalih članov Društva invalidov zagorje ob Savi. Razstava bo odprta od 9.00 do 12.00 ure in popoldan od 17.00 do 19.00 ure. Vljudno vabljeni!
1998 ob 17.uri. In kaj boste delali? -	V vrtnarskem količku bomo okrasili lončke, potem pa v njih posejali razne dišavnice in zelišča. -	Iz različnih vrst papirja bomo naredili različne pomladne cvetlice.: 1 -	S pomočjo šablone bomo tiskali tulipane. Vabimo otroke od 5. do 1 Odeta starosti, pa tudi mlajše, katerim bodo pri ustvarjanju pomagali starši!		Planinsko društo Radeče RAZPIS Objavljamo prosta dela in naloge za oskrbovanje Zasavske koče na Prehodavcih v sezoni 1998. Koča bo odprta od 1.7.1998 do 30.9.1998. Potrebujemo 3 osebe: 1.oskrbnika, 2.kuharja in 3.pomočnika. Prijave pošljite najkasneje do 30.3.1998 na naslov PD Radeče, p.p.6 1433 Radeče. Lep planinski pozdrav!
Društvo upokojencev Trbovlje OBVEŠČA, da tudi letos organizirajo pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za dohodnino za preteklo leto. To pomoč nudijo od 1 .marca dalje ob ponedeljkih, sredah in petkih v svojih društvenih prostorih. V		—			Gostilna Pustov mlin VABI na "Salamiado". Salame sprejemajo do 27.3.1998 zvečer, uradna razglasitev in pokušina najboljših salam pa bo v gostilni Milana Povšeta "Pustov mlin” in sicer 28.marca ob 18.uri. Vabljeni! V	Z
Planinsko društvo Trbovlje
ORGANIZIRA
v petek, 27.marca ob 18.uri v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje, na Ulici 1 .junija 16, svoj letni občni zbor. Na njem bodo pregledali opravljeno delo na raznih področjih svojega dela. Prav bi bilo, da bi se občnega zbora udeležilo kar največ članov, pa tudi drugih ljubiteljev gorskega sveta.
Vabljeni!
NAŠE OKOLJE d.o.o. TRBOVLJE, Kešetovo 4, po pooblastilu STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, Poljanska cesta 31, Ljubljana,
objavlja
javno zbiranje pisnih ponudb za prodajo stanovanja.
L Predmet prodaje je enosobno stanovanje št.6, ki se nahaja v večstanovanjski hiši Vodenska cesta 43, Trbovlje, v izmeri 37,98 m2.
Izklicna cena stanovanja znaša 10.150,00 DEM.
STANOVANJE NI OBREMENJENO Z NAJEMNO POGODBO
IN ETAŽNA LASTNINA ŠE NI UREJENA.
2.	Pogoji javnega zbiranja pisnih ponudb:
a)	Pisno ponudbo lahko predložijo fizične osebe, katere predložijo potrdilo o državljanstvu RS in pravne osebe, ki so registrirane in imajo sedež v RS, kar dokažejo z overjeno kopijo sklepa o registraciji. Pisna ponudba mora vsebovati: naziv ponudnika, njegov točen naslov, ponujeni znesek, plačilne pogoje in podpis ponudbe ter vsa zahtevana potrdila in dokaze.
Ponudbi mora ponudnik predložiti potrdilo o vplačani varščini v višini 20% od izklicne cene. Varščino ponudnik nakaže na ŽR prodajalca št. 52700-601-18049, pri Agenciji RS za plačilni promet v Trbovljah. Varščina se bo izbranemu ponudniku - kupcu štela v kupnino, ostalim ponudnikom pa bo brez obresti vrnjena v osmih dneh po izbiri.
Ponudbe brez vplačane varščine ne bodo obravnavane. Ponudbe pod izklicno ceno ne bodo obravnavane.
Prednost pri prodaji bo imel ponudnik, kateri bo ponudil višjo ceno in plačilo kupnine.
b)	Javno zbiranje pisnih ponudb velja do 6.aprila 1998 in sicer do 10.00 ure navedenega dne (dospelost po pošti ali prinos -osebna izročitev). Ponudbo je treba poslati - predložiti v zaprti ovojnici na naslov: Naše okolje d.o.o., Kešetovo 4, 1420 Trbovlje. Na ovojnici naj bo vidna oznaka "Ponudba za odkup stanovanja - ne odpiraj". Na hrbtni strani ovojnice mora biti naslov ponudnika.
c)	O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od dneva roka za oddajo ponudb.
d)	Stanovanje prodajamo po načelu: videno, kupljeno.
3.	Prometni davek, druge dajatve in stroške prenosa lastništva plača izbrani ponudnik.
4.	Sklenitev pogodbe: izbrani ponudnik - kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku osmih dni od prejema obvestila o izbiri ponudnika. Če izbrani ponudnik v tem času pogodbe ne podpiše, velja, da odstopa od nakupa in vplačano varščino zadržimo.
5.	Plačilo kupnine: izbrani ponudnik plača kupnino najkasneje v osmih dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Če kupec preostanka kupnine ne plača v navedenem roku, velja, da odstopa od nakupa in plačano varščino zadržimo.
6.	Izročitev in prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačilu kupnine.
7.	Ogled nepremičnine: po predhodnem dogovoru (Andreja Femc) tel.: 31-040 ali 31-044.
NAŠE OKOLJE d.o.o.
KŠEFTI
informacije 64-250.64-166
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143
NOVOII Obleke za obhajila. NOVO)!
odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
1. naslov za zlate zadeve
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-l2h in I6h-I9h sob.: 9h-l2h tel.: 0601 71 675
ZLATO.
URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
Vinoteka
KLOPOTEC
Tržnica po uro tel.: 64-195 odprto: 8-12h in 16-I9h sobota: 8-l2h
Največja izbira sortnih vin v Zasavju! Če si želite nekaj posebnega, pa tega niste našli, pridite vvinoteko Klopotec in izberite po vaši želji!
Družinski studio
LAS
Klarič Brigita s.p. Cesta zmage 65 tel.: 0601 64 186 Zagorje ob Savi
Delovni čas: pon.,sre.od 8.00 do 14.00 tor., čet., pet. od 12.00 do 20.00 sobota od 8.00 do 12.00 ure.
Z00 market KANI
Ulica 1. junija 7 1420 Trbovlje delo. čas: 8.00-12.00 16.00-19.00 sobota: 8.00-12.00
POPOLNA PONUDBA ZA VSE MALE ŽIVALI. ROYAL, CANNIN, MILLS, SERRA....
Krznena galanterija FREDI
Bučar Alfred, s.p. Valvazorjeva 49 Šmartno pri Litiji tel.: 061-887-745
IZDELUJEMO:
krznene prevleke za avtosedeže (osebne in tovorne) vse vrste brezrokavnikov iz krzna, ali pa samo podložene s krznom
MONTAŽA IN SERVIS OLJNIH GORILCEV ELEKTROINSTALACIJE
KRISTAN ROBERT s p.
Vače 16, I 252 Vače, telefon 061/876-001
PARKETARSTVO
IN POLAGANJE VSEH VRST
TALNIH OBLOG
VEHOVEC ALEŠ s p.
Vaše 27, 1215 Medvode telefon 061/614-641, mobitel 041 690 956
Fotokopiranje in video Litija
Nudimo vam več vrst fotokopij, ter izposoja in presnemavanje videokaset. Valvazorjev trg 17,1270 Litija
del.čas: 9.00-12.00; pon., sre., pet.: 14.00-20.00; tor., čet.: 17.00-20.00
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
IM
22.5.-21.6.
Razmiš- ■ Ijali boste * predvsem * o svojem ( delu. ■ Partner i tega ne 1 bo preveč J vesel, | zato si sem in tja le odtrgajte ■ nekaj časa zanj. Ko boste začeli, ■
vas bo težko ustavil... Št.: 21.	1
■
Na žalost	■
ni mogoče	J
kar čez noč	(
spremeniti ■ vsega, s čimre	■
ste nezado-	■
voljni. Po-	J
skusite tudi	B
tisto, kar vam ni pisano na kožo	■
sprejeli	ali	vsaj prezreti. Št.: 30.	■
■
Vse preveč	■
skrbi vas tare,	*
saj ste zadnje	*
čase zelo obču-	t
tljivi, pa še part-	t
ner ne pleše	■
ravno tako, kot	1
bi želeli. Poza-	*
bite stare zame-	a
re in si	privoščite obilo smeha.	(
Št.: 1.	■
■
V vsaki	■
družbi vam	*
bo prijetno,	J
saj boste	i
r- ii i zelo komu- | ,4	nikativni.Za	■
nekaj časa	1
pozabite na	*
delo	in	se prepustite	|
razigranosti. Potrebni ste	c
sprostitve,	da si pridobite nove	■
energije. Št.: 7.	1
■
Umirite 1 živčke in se	1
raje posvetite	a
svoji družini.	B
Ščepec ro-	■
mantike bo	*
prijetno po-	*
živil vaš lju-	<
bezenski	odnos. Čakajo vas	,
vhovi,	da jih osvojite in	■
izpolnite svoje sanje. Št.: 19.	■
i
Nihče ne bo ■ mogel pokvariti ' vaše Židane voje. ^ S svojimi domi- a slicami boste dr- ■ žali družbo po- ■ 24.8.-23.9. konci. Tudi v part- * nerskem odnosu J boste prevzeli pobudo. Št.: 24. .
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
/VaČa bodočnost
Otroci so tcmcdj, olružlic in soizm^c.
(J. Kenyatta)
Devetnajst jih je bilo od 9.3. do 22.3.1998 - devet fantkov in 10 deklic:
9.3.1998
Ružiča Katic, Vel. Kostrevnica 39, Šmartno pri Litiji - sin Igor
10.3.1998
Nasiha Seferovič, Polje 22, Zagorje - hči Adela Jakupovič
11.3.1998
Pavla Kosin, Zgornje Izlake 16, Zagorje - sin Martin
12.3.1998
Esma Bajrič, Kolonija l.maja 22, Trbovlje - sin Denis Dijana Drnovšek, Podvine 10, Zagorje - hči Lana
13.3.1998
Sabina Bož jak. Cesta OF 11, Trbovlje - sin Primož
14.3.1998
Petra Hribar, Gabersko 15, Trbovlje - hči Nastja Krneta
15.3.1998
Urška Mrak Draksler, Bevško 45, Trbovlje - sin Bor
17.3.1998
Andreja Lešnik, Grajska ulica 1, Zagorje - hči Nina Lešnik Ponikvar
18.3.1998
Polona Strnišnik, Zaplanina 14, Žalec - sin Žan Suzana Roj, Log 28d, Hrastnik - hči Nives Mešiček
19.3.1998
Valerija Kefner, Cesta na svetino 30, Laško - sin Matija Laznik
Polona Dolanc, Škofja riža 7c, Dobovec - hči Klara Hana Delič, Keršičeva 23a, Trbovlje - sin Muhamed Darja Jazbec, Trg svobode 32, Trbovlja - hči Vita Kranjc
20.3.1998
Irena Knez, Gimnazijska 7, Trbovlje - hči Neža Murn Zlata Deželak, Vreskovo 87, Trbovlje - hči Tina Fabjan Anica Kajtna, Trg pohorskega bataljona, Zagorje - sin Tim
22.3.1998
Majda Simončič, Vrhovo 60, Radeče, hči Nastja Z NAŠIMI NAJLEPŠIMI ŽELJAMI....
ri
24.9.-23.10.
Preveč časa vržete v nič s sanjarjenjem in posedanjem, nato pa se čudute, ker dnevi kar bežijo mimo vas. Skušajte prosti čas preživeti čim bolj aktivno. Št.: 5.
Zdaj je čas, da se znebite pričakovanj, ki ste jih imeli do sebe alt drugih ljudi in prevzamete odgovornost za utvare, ki jih morda imate. Št.: 27.


Sprijaznite se že enkrat, da je vselej kdo lepši, bolj nadarjen, \\	pametnejši od
J/, J vas. Kdo ste
23.11.	-22.12.	pa ne odkri-
jete če se primerjate z drugimi, ampak da izpolnjujete lastne zmožnosti. Št. 3.
Končno is a	se boste ma-
im ^	10 sTtUl
■ '/™	• in našli ne-
_kaj časa tudi za svoja in
23.12.	-20.1.	partnerjeva
čustva. Bodite ustvarjalni in odprti do tistega, kar se hoče izraziti skozi vas. Št.: 2.
Malo izpre-zite in bodite bolj zadovoljni s seboj. Postanite bolj odprti do mnogih priložnostih za praznovanje, ki vam jih nudi življenje. Zabava se ves čas dogaja. Št.: 9.
Dobro se boste počutili med ljudmi, ki jih spoštujete. Do drugih pa boste vse prej kot strpni. Toda prav vsakdo si zasluži lepo besedo. Št.: 25.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA -S- NAGRADNA KRIŽANKA
«;i nvARPFK-krai v°srčju Sicilije KERALA: indijska država NERA: reka v srednji Italiji M ^ TACAR: medved UMRA: muslimanski verski obred
PRAVOČASNO NA POT
Polž pleza po češnji. Zagleda ga hrošč in mu pravi:
"V tem času ni češenj!"
"Predno pridem na vrh pa že bodo!"
NI ŠE TAKO STAR
Kmet je za krave kupil mladega bika, stopil k ostarelemu in ga potolažil:
"Lahko ostaneš pri svojih kravah!"
Mladi bik se takoj spravi nad krave, stari pa ga, pihajoč od jeze, brcne. Kmet stopi k njemu in mu reče:
"Nehaj! Ti si vendar že prestar zato!"
"Vem, ampak pokažem mu pa menda lahko, da nisem krava!"
MISLIL JE...
K urarju je prišel kupec Janez: "Zagotavljam vam, da bo tekla dalj časa, kot boste vi živeli!" Janez je uro navdušen kupil, čez mesec dni pa se je že ustavila. Ves besen seje vrnil k urarju:
"Pa tako ste jo hvalili, da me bo preživela, pa še mesec dni ni tekla!"
"Gospod, veseli bodite! Če bi vi vedeli, kako slabi ste bili takrat videti..."
...da je Vasja iz Rusije v starosti	borih	enain-
dvajsetih mesecev že nosilec rekorda. V bazenu je brez prekinitev vzdržal več kot petnajst	ur in v tem času
preplaval	vsega	skupaj
triintrideset kilometrov. Zanj je skrbela skupina znanstvenikov, ki je tudi določila, s čim se lahko hrani - z jogurtom in čokolado. Malček se v vodi počuti	varnega	in
znanstveniki njegov odnos do vode razlagajo z dejstvom, da je Vasja prišel na svet v vodi. Vasjeva mati se je namreč odločila za eno od sodobnih tehnik, po kateri
se otroci rodijo v vodi.
...da je imela Američanka Helen Keller, ki je bila gluha in slepa od rojstva, skoraj neverjetno razvit voh. Svoje sorodnike in prijatelje je po vonju prepoznala takoj, ko so stopili v njeno hišo.
...da so prometni policisti Henrija Hasketta iz Waca v Združenih državah Amerike obtožili, da je na tovornjak, ki je namenjen izključno prevozu kmetijskih pridelkov, naložil klavir. Mož se je pred zakonom branil s trditvijo, da je bila njegova žena prisiljena uporabljati instrument dvakrat na dan in sicer med molžo. Krave z njegove kmetije so bile pripravljene dati mleko samo ob zvokih klavirja.
26. SUŠCA 1998
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 22. 4. 1998 na naslov:	UREDNIŠTVO
ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Fotokopij ne upoštevamo.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	NAGRADA VRTNARSTVA HODAK IZLAKE V VREDNOSTI 4.000,00 SIT
2.	NAGRADA VRTNARSTVA HODAK IZLAKE V VREDNOSTI 3.000,00 SIT
3.	NAGRADA VRTNAR-
STVA HODAK IZLAKE V VREDNOSTI 2.500,00 SIT Izžrebanci nagradne križanke 4/'98 (nagrade prispeva TVgovina in šiviljstvo TA - 1A Trbovlje):
L: Bon v vrednosti 5.000,00 SIT
Kristina Hribar, Sallau-mincs 4a, Trbovlje
2.	: Bon v vrednosti 3.000,00 SIT
Branko Praznik, Polje 8, Zagorje
3.	: Bon v vrednosti 2.000,00 SIT
Igor Grčar, Levstikova 9,
Zagorje	Sponzor nagradne križanke
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc,
C. 20. julija 2c, Zagorje od 30.3.1998 do 4. 4. 1998 od 9.00 do 13.00 ure.
Rešitev nagradne križanke 4/'98 (VODORAVNO):
EIFFLOV	STOLP,
ŠTUDENTARIJA, KAS,
BARANTAČ, OLAVO, OL,
ADE, LA, ZRUŠEK, OH,
KRN. RAV, EIGER,
KAKEMONO, UZ, REVEŽ,
BAKAR, TI, OL, KOG,
EVANDER HOLVFIELD,
JOAO, SIR, SP, RAISA,
KALDEJCI, ATI, RAAS.
VRTNARSTVO HODAK
Prodaja sadik za balkonska korita in grede, lončnice, trajnice za skalnjak...
Velika izbira: fuksije, bršljanke, surfinije, petunije, vodenke, sočnice...
HODAK ZVONKO, diPi. ing.
tel.: 0601-71-852
__________________________________J
KINO HRASTNIK
26.3.	- 27.3. AUSTIN POW-ERS (komedija), čet. ob 19.00, pet. ob 17.00; 27.3. - 29.3. HIŠA MATERE KORAJŽE (drama), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 30.3. - 31.3. NI KINO PREDSTAVE; 1.4. - 5.4. NAGA RESNICA (komedija), sre. in čet. in pet. in ned. ob 19.00,; 3.4. - 5.4. HITROST 2 (akcija), pet. ob 1.00. sob. ob 17.00 in 19.00 in ned. ob 17.00; 6.4. - 7.4. NI KINO PREDSTAVE;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
28.3.	- AUSTIN POWERS (komedija) ob 18.00; 4.4. NAGA RESNICA (komedija) ob 18.00;
KINO TRBOVLJE
26.3.	- TITANIC (filmski spektakel) ob 18.00; 27.3. - 30.3. HUDIČEV ADVOKAT (drama), pet. in pon. ob 19.00, sob. in ned.
ob 17.00 in 19.00; 31.3. - 2.4. JUTRI NIKOLI NE UMRE-JAMES BOND (akcija), tor. ob
17.00	in 19.00, sre. in čet. ob 19.00;
3.4.	- 6.4. ŠAKAL (akcija), pet. in pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00 in 19.00; 7.4. - 8.4. SEDEM LET V TIBETU (epska drama) tor. ob
17.00	in 19.30, sre. ob 19.00:
KINO ZAGORJE
26.3.	- 29.3. POLJUB ZA
LAHKO NOČ (akcija), čet. in pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00;
28.3.	-	31.3. NABRITA
DRUŽABNICA (komedija), vse dneve ob 19.00; 1.4. - 5.4.: IZGUBLJENA CESTA (drama), sre. ob 19.00, ned. ob 20.00; 2.4. -
7.4.	: ŠAKAL (triler), čet. ob 19.00, sob. ob 18.00 in 20.00, ned. ob 18.00, pon. ob 19.00, tor. ob 18.00;
7.4.	FILMSKO GLEDALIŠČE: BOLJE NE BO NIKOLI (komedija) ob 21.00;
KINO IZLAKE
29.3.	POLJUB ZA LAHKO
NOČ (akcija) ob 19.15; 5.4. ŠAKAL (triler) ob 20.15:
RADIO Trbovlje
Četrtek, 26.3. in 2.4.
6.00	-10.00 Jutranji program 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program
Petek, 27.3. in 3.4.
6.00	-10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Sobota, 28.3. in 4.4.
8.00	Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna,
10.00	Gost na radiu, 10.45 EPP, 11.00 Teden bil je živ, 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.15 Obvestila, EPP, 13.00 Poročila,
14.00	Čestitke, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program
Nedelja, 29.3. in 5.4.
8.00	- 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cicivrtiljak, 10.45 EPP, 11.00 Teden je
za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 12.30 EPP, 12.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev, Nedeljsko popoldne, 19.00 Nočni program
Ponedeljek, 30.3. in 6.4.
6.00	-10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi,
18.45	Poročila, 19.00 Nočni program
Torek, 31.3. in 7.4.
6.00	-10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Sreda, 1.4. in 8.4.
6.00	-10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
RADIO Trbovlje
AROSA
IBIZA
CORDOBA TOLEDO diesel INČA
ALHAMBRA TDi
13.945 DEM
15.990	DEM
19.630	DEM
24.990	DEM
16.631	DEM 41.579 DEM
UGODNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL- tudi na kredit
NEMŠKA KVALITETA + ŠPANSKI TEMPERAMENT
26. SVŠCA 1998
Litijske pozicijske stranke so v predvolilne obljube zapisale predanost kulturi, pa povezovanje in odpiranje svetu, pa blabla..
(KUD ZGAGI PA NE DAJO PODPORE.... HORUK V ŽELEZNE ČASE)
ZNANO JE SICER, DA SE NAŠI MINISTRI NE MARAJO RAJ PREVEČ. IN LETIJO. TUDI Z LETALI. PA NA DUNAJ, TUDI VSAK ZASE, PA NA ISTI DAN...
(Krapež in Bergauer pa nič... davek pa bo! ■ HORUK)
Znanemu Dolanu seje zareklo: "Mene za Zasavca boli kurac, če ga še kdaj dobim, reklame pa ne bom več delal!"
(K ZDRAVNIKU BO TREBA, HORUK)
LITIJANI POZOR!
ČE KAJ PIŠETE, PIŠITE PREVIDNO! OB-LAST JE NAMREČ ZAGROZILA, DA BOSTE OB SLUŽBO, POSEBNO, ČE STE V DRŽAVNI!
(Grmade že pripravljajo - imajo prakso - horuk)
Zasavski derbi - uradni napovedovalec:
"Glavni sponzor tekme je občina Izlake I"
(ZAGORJANI PA V JOK! HOORUK)
N\Z-161 - FILE
TELEFON: Drrriiing!
M2-161: Kdo pa je vas voziti učil?
GLAS: Ali ste vi M2-T61?
Tu tu tu tu tu tu...
( PARKIRATI SE JE PA LE NAUČIL... HORUK)
Zgodovinarji in državni poslanci Bevk, Čeligoj, Demšar, Lešnik in Peterle so ugotovili, da so se pred 150 leti dogajali pomembni dogodki. Da bi jih veljalo obeležiti. Namreč, odprava fevdalizma, začetek demokracije, zahteve po združeni Sloveniji...
(GOSPODA KAR ZAČNITE, KOT DA NI MINILO ISO LET! HORUK)
ISKRICE N/> ZADNJI STRANI
N4GR4DN/) IGRA
Dober mesec ste imeli možnost ocenjevati stranko ZLSD. Kljub obljubljeni nagradi, dvomesečna naročnina na ZASAVCA, nam o tej stranki niste poslali ne pohvalnega in ne kritičnega mnenja. Nagrado prenašamo v naslednje "kolo", ko boste imeli možnost izraziti svoje mnenje o stranki DeSUS. Nagrajeno bo najbolj originalno mnenje, ki bo prišlo na naše uredništvo do 24. aprila. Ali si upate?
RAZSLOJEVANJE POD ALPAMI
Breda Kutin (ZPS) je vse bolj prepričana, da gre v zadnjem času v Sloveniji za veliko razslojevanje prebivalstva. Majhen delež je zelo bogatih na drugi strani pa so množice, ki se komaj preživljajo. To je zelo značilno za nerazvite in tudi za nedemokratične družbe. Če se ozremo malo na zasavsko prebivalstvo bo zgoraj napisano kar držalo. Žal.
DO GOLEGA
Danilo Slivnik, novinar, je bil obtožen, ker je njegov tednik MAG objavil nekaj dejstev o nekomu, ki po mnenju sodišča niso resnična. Tednik je moral obtožbo z vsemi podatki o obtoženemu Slivniku (rojstni podatki, kje stanuje, število otrok, premoženjsko stanje itd.) obelodaniti na vidnem mestu v 8 št. (?) To pomeni, da je sodišče Slivniku naložilo nekaj, kar je v popolnem nasprotju z varovanjem osebnih podatkov.
VSE VEČ NOVINARJEV V SLOVENIJI JE NA ZATOŽNI KLOPI. ŽAL NIMAJO IMUNITETE TAKO KOT NAŠI POLITIKI V PARLAMENTU.
NA KOSOVU MORIJA. SLOVENIJA GOSTITELJICA SRBOV
Na Kosovem so pokale puške in oborožene sile ZRJ so (dokazano) morile tudi nič krive otroke in žene, Slovenija pa je gostila prav v tistih dneh prvo uradno srbsko državno delegacijo. Poleg tega so jo na dan obiska Srbi zagodli še Slovencem, saj so uvedli embargo.
OLIMPIJADA TREH DEŽEL
Kot morda veste, Slovenija kandidira skupaj z Italijo in Avstrijo za izvedbo 01 leta 2006. Enakopravno in enakovredno le, ko je potrebno promocijo za igre financirati. Stroškov je blizu 500 milijonov tolarjev. Žal pa nikjer v promocijskem materialu in tudi sicer ni slišati in videti našega slovenskega jezika. Res smo hlapci. Pa še za to moramo plačati. Kje si, Cankar!
BRAVO PRIMOŽ PETERKA, JUNAK IN PONOS SLOVENCEV MANJ SMO PONOSNI NA NAŠE NAVIJAČE
(NE VELJA ZA VSE), KI NE ZNAJO ŠPORTNO NAVIJATI (ŽVIŽGI, ALKOHOL, PETARDE..). KAPO DOL PA
JAPONSKIM SKAKALCEM, KI BI LAHKO IN IMELI SO MOŽNOST V ZADNJI SERIJI V LETOŠNJEM TEKMOVANJU KALKULIRATI, PA NISO.
POŠTENJE VA TAKO
Najbolj poštena stranka na sončni strani Alp; tako pravita brata Podobnik; je, kot trdijo nekateri slovenski mediji, dokazano goljufala pri financiranju volilne kampanije leta 1992, lani pa pri financiranju tabora. Mimogrede, M.Podobnik je predsednik vladne komisije za preprečevanje oškodovanja družbenega premoženja. Le kako mu zaupati, če zgoraj navedeno drži!?!
Iskrice zbral in dodal Igor Gošte
ŽIVLJENJSKI KROG
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja
jg: zavarovalnica triglav, d.d.
ljubljanska t
Celje - skladišče
D-Per
6/1998
Banka Zasavje d.d., Trbovlj 5000005694,6
1420 Trbovlje, Trg revolucije 25c tel.:0601-26-233, 21-233; fax: 0601-26-193 http://www.lb-2asavje.si e-mail: info@lb-zasavje.si
LB Banka Zasavje
v marcu za VAS
COBISS Q
ŠE BOL] smo
ZNIŽALI OBRESTNE MERE za KREDITE.
Nenamenski - GOTOVINSKI - KREDITI do 5 LET BREZ depozita.
SAMI si lahko IZBERETE način izračuna začetne ANUITETE (glede na svoje trenutne finančne možnosti).
Tudi NEKOMINTENTI Banke Zasavje lahko dobijo kredit za VSE NAMENE.
NAROČILNICA

ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tet: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek
Datum rojstva
^rai ........................... poštna št..
ulica
................. telefon..........
c*aturn.................... podpis..........
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
I