Poštno tekoči račun št. 24. St. 88/ Posamezna Stev. — 20 stotink. V Gorici, due 23. septembra 1920. Letnik III. Ithaja v Goricl vsak če- trtek opoludne. Velja za celo leto 12 L, mesečno 1 L, za iuozemstvo 16 L. Na ttaročila brez doposlane na- fočnJce se ne borco ozirali. Posamezne števiike stanejo V razprodaji 20 stotink Uredništvo: Ulica Vetturini 9i uprava ul. Vetturini 9 .^flBH^k.v ^MflHB^ mh^^ ¦¦ .^fl^Bi^. ^M 4^^v ^^m Rokopisi sc ne vračajo. Ne- frankirana pisma se ne spre- jemajo. Oglasi, katere j'Narodna Tiskar- na« v Qorici, ulica Vet- turini štev. 9. lov. ljudska šola v Gorici. Dolgo, dolgo časa že, od svojega dru- Kcga izhajania nadalje je »Goriska St^ra- ža« zmiraj klieala po slovenskih šolah. To je bila lijcna glavna programna točka, ka- terc uresničenje je bila njeria prva naloga in za katero je skušala aiarniirati ves kultiirni svct. Slovenski narcd se jc po svojj razuinnosti, pridiiosti in vstrajnosti vspc! med število kultuniili narodov, in nič ga ni bolclo bcli, kakor kadar mii jc »talijanska vlada zaprla sole in ga hotela pctisniti med analfabcte. Kakor ranjen lev k zatulil in tiilil v vesolini svcl! .ic rcs nekaj nerazuinljivega, da rnora kulturen narod med kulturnimi narodi klicati po kulturi! In niso niu hoteli odpreti vrat do svctišča kulture! Pa se je skazal sloven- ski narod trdega, ncizprosncga, jeklene- Ra. ko mu je bilo trcba braniti pravice svojega jezika, in ni odnehal tirjati slo- venskih šol, dokler se ni tain; v Trstu in Riinu nckaj zmehčalo, kakor srainota, in so se po malern začeli pri vladi zavedati ^rivic, ki jili delajo Slovenccm v Pri- •iiorju. V soboto 18. sept. 1920 so po goriških vcgalih prilepljali Icpake. s katerimi je Roriški mnnicipij naznanjal, da se s pri- četkom šolskega leta odpro v Qorici* tudi sole za otroke slovenske narodnosti. S tcm je torej laški magistrat priznal slo- ycnsko narodnost v goriškeni mestu. To Jc treba pribiti. Ljudje so postajali pred lepaki, gleda- h\ brali, odliajali. Slovenci pa so se tarn tlclj časa zamujali. Eden je rekel: VVndar cnkrat! drugi je rekel: Je vsaj nekaj! tre- tji je rekel: Nckaj to! — in šlo je od isst uo ust: V Gorici se odpro slovenske šole! Na lepakili ni povedano nič jasne^a, ^atere slovenske sole se odpro v Qorici, razvidi pa se iz vse vsebine, da gre tukaj te za Ijudske Sole. In tudi tnkai ni povedr»- ro. kako visoko bodo v svojih razredih j^Kale te Ijudske sole. Kdor je pazliiveise [Jral, da se odpro »anchc dellc classi con "ngua d' insegnamenrc- slovena«, ta jez le- Paka doli občutil mrzel curek. Odpro se torej v Gorici »tudi r a z r e d i s sloven- skim učnini iczikom.« Torei ne ecle slov. Ijudske sole, ampak samo nekateri razre- ^ü A zdaj pustimo to! Vpisovanje slovenskih otrok v Gori- c». ki so dolžni hoditi v solo, se bo vršilo 23.. 24. in 25. ^epternbra (četrtek. pctek, ^l>oto) in sicer v šolski ulic! (Via Scuole), kjer je bila prci gimnazija, v I. nadstropju °d 9 \2 ure dopoludne. Zglasiti se iniaio vsi otroci, ki so ro- feni med 16. sept. 1906 in 30. sept. 1914. S seboj iniajo prinesti rojstni list (t. j: •patični izvleček z rojstnimi podatki, ki ga ^ipni uradi izgotovč za šolsko rabo za- Jtonj) in pa zadnje šojsko spričevalo, iz katerega je razvidno, v kateri razred v-stopi učenec ali učenka. Vsi slovenski stariši, ki imaio šolo- Jbvezne otroke, so po zakonu in sicer pod kaznijo dolžni, zglaslti se določene dn» z °troci pri šolskem vpisovanhi. Mislinio, da našim slov. starišem ni treba tcga dvakrat reei, in da bodo vsi ^o zadnjega storiJi tukaj svojo dolžnost. ^^j so naši očetje dosti rrpeli in naše ma- ^re dovolj solz prelile, ko so morali gle- ?ati kako mincvajo leta, kako doraSčajo ln- se starajo njih otroci brez sole, brez 15;Obrazbe. Naš Slovenec je prestal v voj- r<; dobi tcžke dnove brez krulia, a življe- l)h brez sole ne pernesc. Zato se gotovo ^otscden ne bo da! šclc klicati. ampak bo ^ak čakal, da čim prci upiše svoje otro- ke v slovenske sole. Slovenski stariši naj tukaj pomnijo resno in odkrito besedo. Kdorkoli prebi- \a v Gorici, v inestu, ima pravico 'in je dolžai.V svoje otroke dati v šolo v mestu, in naj je potent od koderkoli. Kjer prebi- vam,*tam še šolam. Da bi se slovcnskini stariscni, ki so v/. ^oriške okclice ali od. drugod, ki pa zdaj prebivajo v Gorici, de- lale kake zapreke ali ovire glede solania njih otrok v mestu, proti tcniu najodloč- nejše protestiramo. Kakor se sola v Go- rici — veliko, veliko število laških učen- cev in učenk, ki so od drugod in ne iz Gorice. samo zato, ker zdaj bivaio v Go-1 rici, ali pa, ker so samo zato prišli v Go rico, tako imajo isto pravico tudi sloven- ski otroci, ki bivajo v mestu, četudi so od drugod. Pribijamo. da liodijo tui otroci iz goriške okolicc v mesto v Inske sole. To- rej! Vsem cnaka pravica! To siiTo oincnili, ker poznanio naše gcriške laske gespode. ki imajo pri tern, besedo, in bodo skušali na vse načine skrčiti število slovenskih otrok. A naj vedo, da je eel narod na straži in da. bo s skupniini mocmi branil vsakega svojega' otroka! Potem se mi goriški Slovcnci ne za- dovoljimo samo z nekaterimi razredi Ijudske sole, ampak hočemo imeti cele ostmrazredne deške in dckliške sole. — Prav nič manj, kakor smo inieli poprej! To je naša odlocna zahteva. od katerc ne odstopimo. kakor hitro se izkaže zadost- no stevilo otrok za vse razrede Ijudske sole. Nobeden ne odstopa rad od svojih pravic, ki si jih je s tcžkimi boii pridobil, in Slovenec je zato nainianj voljan in pn- praven. On hrcpeni po Kiilturi. Pač ie VH-- del kako so mu njegovi »osvoboditelji« pripravljali mrtvaško trugo, da bi vanjo zmašili njegovo kultu.ro, pa je on zavpil na glas tako, da sc je tru^n razletela, ka- kor se bo, razlctela vsaka, ki bi mu jo ho- tel kdo pripraviti! Slovenec hoče živeti in imeti celo kulturo, rn sc ne lovi za drobci. Polovičarstvo in slepomišenje v tern oziru prepušča drugim. — Zahteva- mo tore] slovenske Ijudske sole, ecle. pc- polnc z vsemi razredi! A se ve, za kulturo ?e treba še kaj več! Gospodje, kje so pa naše trgovske in obrtnc Sole v Gorici? Kje so naša uči-1 teljišča? Kic nasa gimnazija? To, kar nudite v Tolminu in v Idriji. to je le siro- mascn. plaSč. s katcrim se zakrivate pred kultumim svetom, a to kaže ob encm tu- di, da vas je strah! Ne, no, mi goriški Slovenci se ne da- iiio zadovoliiti in odpraviti s par razredi ljudskih šol! Ne, to moramo že reči, da smo zato prtzavedni in preponoMii! Kam pa mislite? To je ravno tako. kakor ce bi oropanemu milijonarju dali dva solda ali pet soldov! — Gospodje, če nam danes v Gorici od- pirate Ijudske sole, tedaj mi goriški Slo- venci ne sprejemamo te$fa kot kako mi- lost od Vas. ampak kot najmanjši drobec naših pravic, ki nam pritičeio. Bodite pre- pričani, da bomo vrstrajali v boiu za svo- ja narodna prava, dokier jih ne izvojuje- mo vnovič! Slovenski narod ne odneha! Slovenski stariši, upisite vse svoje otroke do zadnjega — v slovenske sole! Če bi bil kdo imel z^idnji čas svoje otroke v laskih šolah, naj jih gotovo pre- p'ise v slovenske sole! Nic bat! Narod, glej. da ču}eš, da še bolj za- sluješ! ' Vojna odškodnina. Na razna vprašanja, ki nam prihajajo 55 dežele, na kak način bi se-dalo najhitreje r9^iti vprašanie ugotcvitve in ccnitve voj- 'jili skod, ker primanikuje povsod izve- ^ncev, smo se informirali na pristojnem !llestu in na podlagi teh informacij more- Irio dati sledeča pojasnila: Težkoče v tern vprasanju so razno- vrstne: 1. Pomanjkanje strokovno naobraže- Jlili izvedencev na deželi -v kolikor se tiče ugotovitve škode na poslopjih, in nejas- nost glede načina ugotovitve skode na zeinljiščih. Ta težkoča se je na nekaterih scdnijah odpravila s tern, da se je vstano- vil za izobrazbo izvedencev v zidarski stroki sesttcdenski kurz, v katcrem so se zidarski mojstri, ki jih v goriški deželi ni- mamo ravno malo, podučili o načinu se- stavljanja cenitcv na sploh in posamezno o njihovih dolžnostili kot izvedenci. Kurz so posečali tudi drugi inteligenti, ki so se izobrazili kot pomočniki izvedencev s tern, da se jim je nudila potrebna strokovna iz- obrazba, ki se je omeievala na pojasnitev strokovnih izrazov in na pouk v risanju I načrtov. V zcmljiški stroki pa se je v vsa- \ ki vasi na lieu niesta poučilo nekoliko in- tcligeiHnih, pisave zinoznih posesniktov o formi cenilnih spiscv in o zadevah, ki se stavijo na njc kot izvedence. Ob enem je zalo/.ilo tukajšnjc kat. Tlsk. Društvo (Montova hiša) vse y to stroko spadaiocc tiskovine in nekoliko praktičnih vzorcev, na podlagi katcrih se laliko cenilci infor- mirajo'bodisi o formi, bodisi o drugih zah- tevah takih cenitev. V obeli shičajih je pokazala ta akcija dosedaj, laliko rečemo, obilcn vspch; kajti i v zidarski i v poljedelski strc'ki je tc intcli- gente po končanem kurzu imcnovala sod- dnija izvedeneem in zaccli so delati tako vspešno, da smemo opravičeno pričako- vati, da bo delo v dotičnih čkraiih v do- gleducm času dovrseno. Čas, v kattrcm se niorajo vse te oci:- nitve izvršiti. je zelo omejen. Zato utegne priti naša dežela v veliko škodo, ako se dotične ccnitve ne izvršijo o pravein času. Da se tcniu izogricino, bi bilo priporočiii- vo, da se po vseh okrajih dežele razširi krog cenilcev. Seveda pade pri tern nalo- ga skoro povsem na okrajne sodnije. V<-*~ kakor bi lahko izzvali to delovanje od sod- nij žiipani in smo prepričani, da 1;; do šli nasi okrajni sodniki v tern pogledu ljudem na roko. Župani posameznih rkrajev nai bi se zbrali in sc podali korporativno ali pa poslali delegacijo do sodnic. kier nr'j bi zaprosilo, da se prične s takojšnjim delo- vanjem. V nekaterih krajih j)reti ljudem ne- varnost v toliko, da se omejujc cenitve in to ravno vsled pomanjkanja izvedencev samo na cenitev škode na poslopjih... Oce- nitev škodc na zemljišču je zelo važna in sicer toliko važnejša, ker bi si posestniki lahko z-deftarjtiiu ki bi ga dobili kot vojno odškodnino za zemljišče, precej opomogli. Kmet popravi vso škodci na zemliišču sam in si na ta način takorekoč prisluži ves od- skodninski znesek. Ta s svojiin lastnim de- lom zasluženi znesek porabi potcm bodisi pri vspostavitvi svojega doma, bodisi za nakup poljskega orodja ali živine. 2. Nadaljna težkoča v tej zadevi je,. da niora poškodovanec plačati glasorn ob- stoječih predpisov stroške cenitve iz svo- jih lastnih sredstcv. Ta določba ie seveda krivična, kajti tudi cenitev je povzročena -- po vojni. Toda tukaj ni, rekel bi, nika- kega upania, da bi se kljub raznini po 7a\~ panski Zvezi in tudi po komisarijatu za av- toaomne zadeve stavljenih zahtevah izpre- niciiili predpisi v tern pogledu in da bi dr- žava prevzela na svoje rame te stroske, ker se je enako postopalo tudi v krajih on- stra.n stare drzavnc ineje, ki so bili zase- deni po Avstrijcih. Naši posestniki pač moraio vzeti stvar, kakoršna je in bodo morali stroske nositi sami. Da se jim to breine olajša, bi bilo priporočljivo, da dafo izvedeneem nekaj na račun njihovega za- služka. V obrokili se tak precej visoki znesek lažje plača kot pa naenkrat. Nada- lje je treba tudi vpoštevati. da izvedenci, vzeti iz domačih krogov, niso ckonomič- no tako krepki. da bi mogli doigo cakati na svoj zaslužek. Izgovor, ki ga rabijo na- si posestniki, češ: plačal bom, ko poteg- nem denar, nc velja, kajti vsak delavec je svojega plačila vreden. Tudi kmct ne mere delavca, ki m\\ okoplje vinograd, odpravi- ti: plačam, ko prodam vino. Res je med izvedenci in med inženirji tudi takih, ki lahko počakajo na plačilo. Toda s tern ča- knnjem poskodovancc ničesar ne pridobi, pač pa. laliko iz "rste bla- ga. Za oscbni in blagovni promet se zniža- jo tarife in dovolijo razne ugodnosti. Na razstavnem prostoru se dobijo vse potreb- ne usluge. Razstava bode mednarodna (in- ternacijonalna). Na njej se scznanijo pro- ducenti z odjemalci (kupci) in konsumenti. Na njej sc pokaže, kdo iina iiajporabnejše izdelke in pridelke: po razstavi pridejo marljivi obrtniki in kmetovalci do dobre- ga imena, fasti in zaupanja in potem, če so- vrcdni in solidni, do bogastva. Za natančnejša navodila in obvestila naj se razstavljalci obračajo na pod'^isano društvo ali pa na naslov »Ravnateljstvo niednarodnc razstave uzorcev v Trstu«. palaca Trgovske zbornice, brzojavno: »Razstava Trst«. (Direzione {fella Fiera Campion aria Internazirnale Trieste Pa- lazzo della Camera di Commercio. brzo- javno: Ficra Trieste). Gcspodje zaupniki so uljudno vablje- ni in napro^eni, /naj/'z vneino in vstrajno dclujejo in vplivajo. da se on! sami in naši posestniki in kmetovalci udclcže kolikor ntogoee mnogobrojno, častno in uspešno razstave s svojimi pridelki in izdclki, da goriški Slovenci nc zaostanemo za drugi- mi manj vrcdnimi pukrajiiiarui ampak, da si pridobimo na razstavi častno ime. Slo. kmctijsko drusivo reg. zadr. z oin. j. v Oorici Via Contavalle 7,1. Predsednik: .1 a k o ti e i č. Dopisi. Bukcvo. - S kvatrnim tednoni se je poslovil od nas naš splošno priljubljeni župni upravitelj preč. g. Janko PišoU ki jc odšel v svojo novo službo na Slap pri Vi- pavi. Težko sino se poslovili od tega do- brega in prijaznega gospoda, kateri je pre- !bival pri nas ves čas vojne in nam šeli s svetom in pomočjo vcdno na roko; veliko se ie trudil za razne podporc in dopuste. Skrbno je deloval pri aprovizaeiji in v raznili obeinskih zadevali; njegova zaslu- ga je, da iniamo pošto v Hudaiir/ni mesto v Cerknem, ki nani }e veliko bolj oddalje- no. linel je par neprijateljev, a vsi drugi farani so ga rcsnieno Ijubili in se s tc/.Kiin srcem (d njega poslovili, ko je odšel na boljše in lepše mesto, kot jc jc imel pri nas. Bog ga živi! Iz Idrije. Lep dan je imela Idrija v ne- deljo 19. septeinbra, ko je precast Hi de- kan monsignor Miliael Arko obiiajal šti- ridesetletnico mašništva. Na predvečer je pred župnišeem godba »Kat. delavske družbe« zaigrala par lepili komadov in moški zbor zapcl tri unictne pcsmi. V ne- deljo se je ob 10. uri vršila slovcsna služ- ha bozja. katcro je g. jubilant opravil ob številni asistcnci. Slavnostni govornik je bi! g. Alojzij Jarec, žnpnik iz Hotedršice, ki je. naštevajoč obilne zashige g. dckana za povzdigo verskega življcn.ia in izobra- ževalncga deia v polni mcri žrlv;v;.il vseii svojih 40 let duhovništva, ganil srca mno- jrobrojnega občinstva do soiz. Na koru sc ¦c pioizvajala orkestralna Grnberjeva \'iissa D< minicalis 11. V prczbiteriju so staii zastopniki vseli 26 kat. organizaci] v Idriji, odsck »Orel* in »Orlic-e« z na- raščaji pa ic bil udeležen v krojih polno- številng. — Zvcčer jc »Kat. delavska dru- žha« priredila v društvenih prostorili častni večcr svojcnin načelniku »ni?i- lantn. -— Na vsporedu je bil pozdravni go vor, petje in godba. Toekc so se izva- jale z najboljšo polivalo udeležcnccv. "^ - kntere so sc morale cclo ponavljati. »- bäava ic bila prisrena. ka.r kaže, da :•«:• Tdrijer.ni g. dckanu za njegovt.i neumorno in pozrtvovalno delovanfe med njimi hva- ležni. Fog ohrani g. dekana šc doigo let čilega in zdravega med nami! Spodnja Idrija. V tretjič je že letos naše »kat. slov. izobraž. društvo« napra- vilo lcpo prircditev. Dne 5. sept, so igrali člani dramatskega odseka ob '\~\:4. nri po- poklne pod kozoleem g, župana A. Svetli- čiča znano Karel Morretovo narodno igro s petjein v pclili dtjanjili »Revček Andrej- ček«. Težka je ta igra — a naši igralci so nad vse pričakovanje izvrstno izvršiii svojo nalogo — pred v.setn Revček An- drejeek in Franica. Oledalci — prišlo jili je miKgo tudi iz Idrije, (lore, Črnegavrha, Otaleža in drngod — so z velikim. zanima- njein slcdili potekn igre in ob koncn — trajala je igra cele 4 nri — je ta in oni za-* klical: -- »Skoda, da je že konec!« Cisti dobiček je namenjen za napravo novega odra in cbleke — ako Bog da. ko bo dni- štvo o božičn praznovalo tridcsctlctnico svojega obstoja, boino pa že na novem o- * dm nastopili. Cujemo, da se je tudi že v okolici zaeelo vzbujati drustveno življenje kot na (jorali in Lcdinali — ako snio mi. kaj do tcga pripomogli — prav iz srca snio tcga vcseli. -¦- Le na dan izobražo valna drnštva! Kaj pa dckani.iski odbor slov.. kat, izobr. drustev v Idri.iiL ali ne bi bilo prav, da bi se tudi ta vzbudil k nove- mu življenju? Iz Drežnice. Dne 14. scptcmbra je u- nirl v Drežnici list. 2 mladenič v najlep- šem cvetu svje starosti v 19. Ictu Anton Krajnc. Bil je blag in zal mladenič, vseni priljubljcn, a Bog ga je poklieal k sebi iz te solzne doline. Pred par meseci je bil še zdrav in vc- sel, a nesreča je hotela, da je splezal na neko drevo, in padel ž njega tako nesreč- no, da si jc pri padcu zlomil tilnik. Vse po- izkušanje zdravnikov jc bilo zastonj in brezuspešno. Iežal je 11 tednov na smrtni postelii, bil je veCWrat prcviden s Sv. Za- kramenti in je naposled v jrrozovitih bclc- činaih v Oospodu zaspal. Nesreča naj bo tovarišem v svarilo. Starišem. scstriim in edinemu bratu na?c iskreno sožalie. Naj mn bo lalika /rm.liica. Dobrovo. §e živi mod nasim liudstvoni veselje do poštene zab'ave. To se je jasno pokazalo pri-veselin*. ki se ie vršila ob o- bilni udeležbi preteklo nedeljo. Igrali so prav dobro: posebno obilo sm'clia ic vzbu- dil Martinck v «Aharhistu« s svojo voja- sko nemščino. Po veselici ie svirala »na placu« domaea godba niedtem ko se ic jjndstvo 7abovalo s šoljivo pošto. Do vrn'n jc pnkipclo navdušcnje ko so pevci zapoli »Hej Slovenci«. Vsi navzoči so jili sprein- Ijali in živio-klicev in ploskanja ni bild ne konca ne kraja. Ob 9h so se udeleženci razšli s splošno željo, naj se kmalii zopei kaj takega prircdi. Zato fantje korajžno na delo za narodov blagor! Op. uredništva: O veselici na Hobro- vem snio dobili še drug dopis, ki istotako pripovedujc o lepem nioralnem in gnotnem vspelui veselice. Veseli nas zlasti, da je bila veselica brcz običajnega — pl^sa, ki našo mladino moralno in gmnotno ubija. () poznili ponočnih urah sc rado pripetijo stvaii, ki so celeniu na.rodu v škodo. Iz- gledov imamo dovolj. In če ni druge ško- de, naslednji dan bolijo človeka — možga- iii in /cp. Tudi ugotavljaino z zad::-volj- stvonu da čisti dobičck ni šcl po grlu, inar- vec da se ima z njim nabaviti oder za Ijud- ske predstave. Tako je prav! Nikakor ne gre. da si čisti dobičck porazdeli par pri- rediteljev, ne da. bi se obrnil v kak plcme- nii naroden naincn. Zato kličcnio tudi mi: fantje, korajžno na delo za narodov bla- gor! Zopet granata. Prctcčtni teden je u- bilai granata 21. Ictucga nioža Pctr» Ko- mic iz Stevcrjann. Omenjeni ie delal na poljn v Podgori. Opcildne sc je vscdcl pod tnurvo, da zav/ije borno kosilce. kar poči lam pri Soči na Majnicali. — Hip nato je zacelo dezevoti žcleznih koscev po njivali. Ljudje, ki so bili tarn, so se stiskali, kamor so mogli. Tudi Peter se ie stisnil k deblu, a zastonj. V istem tremitkn je priletel vc- Ük kos železa na vrli liiurvc. ga zlomil in nato zadel nesrecnika v bok. Bil je na me- ; stu mrtcv. Mrličai so prepcljali na podgor- sko pokopališče. — Pokojnik je bil skrbna in blaga dusa, zapušča priletne stariše, že- no in komaj 6 mesečnega sinčka. — Ljudje se-po pravici zgražajo nad takšnim poče- tjtuVMunicija se razstreljuic kar ob vsa- kem potu in ob vsakem easu. brez vsakc- ga obvestila tako, da je človek v vedni ne- varnosti. Peljite vendar to grozno orodjc snirti v kako puščavo, saj snio v.v dovolj razbiti in nesrečni! Števerjan. Kaj pa mi Števcrjanci ali homo vedno spali spanje pravičnega?! Cas jc. da se zdramimo in tudi mi obnovi- iiio naše društveno življenje. Dovolj snio čakali in gledali. kako se nasm mladina kvari in izgublja. Bližajo sc ddlgi ziinski večcri, nc pustimo iili tako liiadno miuio nas, nmp.-'.k poprimimo sc nekdanjega dcla v drustvih. — Fantje, inožje na no;; in k dclu! — $teverjanec. O degodkih v Biljah snio dobili obši- . ren dopis, ki ga vslul poman:kanja pro1- stora žal ne moremo v celoti princsti. Kcr prikazujeio italijanski listi krvavi do- godek po svoje in zvračajo krivdo na slo- venske fante, naj na kratko navedemo, kako sc je stvar v resnici godila. V nedeljo, dne 29. avgusta, je hi I v Biljah pies, ki se je zaključil o poluoči. Ko so gcdei odšli, zbrali so se prireditelji plcsa pred neko kantino z namenom, da prestejejo denar. Pred1 kantino so priSli tudi Italijani in začeli brez povoda zaliti fante in skakati na mizo, kjer se je pre- števal denar. Mladcnici so sc nato imiak- nili v kantii'o, kamor so iim tudi Ital'jaui slcdili in kier se je nagajanje nadaljcvalo. _'I'o videe so fantje zapustili kantino in TJrcd in jo je prišlo do prerckania. To je traialo vse do treh v jutro, ko je, kakor trdijo očividci. poteynil neki v Mirnu za- posleni Italijan samokres in pričel strelja- ti med fante. Isto sta storila za njim šc neki italijanski vojak in tencnte. V silo- brunu so se fantje vrgli razjarjeni na na-1 padalce. jih razorožili, ko jimi je zmanjka- !«o streliva in jili krvavo pretepli. Od ita- lijanskili s'trelov je bil ranjen neki doma, ein, ki je i)otem umrl v bolnišniei, par pa iili ie 1 i!o zabodenih z nožem v hrbet. Na- ši fantje niso rabili orozja, ker ga niso •Viren in kcr so bili saninkresi,, kj so iili iztrgali ua^adalcem, že ])razni. Takoj pci dogodku so se pojavili v vasi karabinjerji in dej€kti\ft 'kifs.o jprctirali -povrsti vse biljenske fante, med njimi mnogo nedolž- nili. ki niso imeli s pretcponii nic opravitl, jili vklcnili in gnali med ncprestanim pre- tepan.icin v zapore v Mircn, kjer so iim pobrali vse, kar so imeli pri sebi in jili pu- stili v saiTii sn'odnji oblcki. V zaporili so '15'iidi prav neelovesko pretepali. da so enega izmed njih morali odpeljati v bolni- šnico. I^repir in prctep so torei zakrivili Italijani, med njimi v prvi vrsti neki mtir- šal in ni.irenski inžcnir. Če je bil tenente zadet od strela, je bil zadet od italijanskei kroglje, kcr so Italijani streljali v tcmi. kamor je bilo. — Tako je torej bilo. In kaj naj rečemo našim lindem? Nc moremo iili dovolj opominjati. naj oliranijo mirno kri in naj se izogibljejo prilik. ki jih privc- dejo v nesrečo. Prirejajte res prave ve- selice, kjer nc bo ob poznih urah plesov in alkohola. pregiea. Jugosiavija. Vcdno vcč se pojavljajo glasovi o zbližanjii .lugoslavije in Bolgar- ske. Bolgarija obnavlja diplomatične sti- ke, ki jih je bila ^led iutrig bivšega carja in avstro-ogrske Jiplomacije porušila. Ka- kor poročajo belgrajski listi, je iiu-jnovan bolgarskim poslanikom ua jugosloven- j skem dvoru Kosa. i odurovič, ki po svojcin mišljenju ni Bolgar, ampaJ\ Jugosloven. lo njegovi izjavi ga je poslala v Belgrad sedanja bolgarska vlada z namenom, da zopct vspostavi prijateljske stike med o- bema dr/.avama in da ugladi pot konfedc- raciji med njima. Kakor zatrjujejo politični krogi ima priti v kratkem v Belgrad tudi bolgarski ministcrski predsednik Stambu- linski z nekaterimi drugimi bolgarskimi politiki in diplomatic da prcdlozi jugoslo- venski vladi podroben načrt za gospodar- ski in politični sporazurn.. — Na Koroškem sc ima v kratkem času vršiti ljudsko gla- sovanje. Plcbiscitna komisija je žc na de- ln. Razumljivo ]c% da sta vrgli obe stranki vse svoje moči v boj, da si zagotovita zmago. Z gotovostjo se pričakuje, da bo pas A glasoval z veliko večino za Jugo- slavijo. Med tem pa je deželna vlada za Sloveniio podala dne 16. t. m. ostavko in Picer v zuak protesta radi sklepov plebi- scitne kouiisije na Koroškem, ki so naoer- ieni direktno proti .Uigoslovenskim intere- soiii v glasovalni coni A. Ta odločui ko- rak pokrajinske vlade pozdravlia vsa slo- venska javnost brez razlike strank z naj- večjim zadošcenjcm. — Kakor javljajo ju- goslovenski in itnlijanski listi, se imajo ob- novili pogajanja med obema prizadetima viadarna glede jadranskega vprasanja. O- be vladi, i jugoslovenska, i italijanska, sta baje na. posebnih sejah dali svojim delega- tcni navodita zi1 pogajanja. Nckateri bcl- grajski listi zopet zagotavljajo, da sc bodo pogajanja vršila med 20. in 30. t. m. in si- cer v Oorici, Opotiii ali v Ljubljaii. Po kraljevini sc vršijo priprave za vo- litvc v konstituanto, ki sc bodo vršilc po vscj državi 28. novembra t. !. Po predoisih zakona o volitvah narodnili poslancev v ustav(Hvoruo skupščmo p? skliee ustav.p tvorna skušeina na dan 12 decembra t. I. v Belgrad. Minister vnanjih stvari Trumbič je govoril prvič te dni v narodnem predstav-- nistvu, in je bil niegov govor zasledrvau z velikim zanimanjem. Qovoril je najprej o saintgermanski mirovni pojrodbi. poseino z ozirom na klavzulo, ki prepoveduje Nemski Avstriii priklopitrv k Ncmčiji. Brcz tc klavzule, jc rekel Trimiibic, bi se NciiTčija povcčala ])roti Donavi in Jadra- uu in ta klav/ula ie samo varnostni ukrep proti oniin, ki so v pogodbi priznali, da so krivi. Oovornik je nato opisoval delo de- legj'ciie na mirovni konferenci., ki ni zado- •An?liila s svoiimi sklepi uobcneo"o. kcr so zavf/niki prišli na mirovno konfereneo nepripravlicni na nekatem političua in go- snodarska vprasanja in tako niso zavez- niki zndo^r-ijili vscli upnivičcnih jugoslo- venskili želja. Minister Truinbic je nato prcšcl na ja- dransko vprašanje in rekel med drugim: »Mi snio predložili dva predloga: prvi je bil za. razsodbo predsednik a VVilsona, kar pa je Italija oklonila; dmgi je bil za plebi- scite toda Italija ie tudi to odklonila. Želee ohraniti prijateljske odnošajc z Italijo, srno iskali sredstev, da bi prišli do prijateljske- ga sporazuma potom vzajcmnih popusti- tcv. Pcizkusali smo /r.;>čc1i direkt na po'^a- janja. toda to se ni strinjalo z nameni ita- lijanske vlade, ki sc je izogibala vsakemu uradnemn stiku.u 'l'rubic je nato poročal o nadaJjnem razvoju do začetka direktnih pogajanj z Italijo, ki so se bila prekinila, in izrazü že- Ijo, da bi se zopct začela. Imamo vzrokov za innen je — je rekel ¦¦- da jc italijanka vlada pripravljena na- daljevati in dokončati ta pogajanja. Po- izkušali bomo priti do izravnega sporaza- ina, ki bo podlaga za iskreno prijateljstvo med obema državama. Moremo v ta na- men doseci, da našim ladjam. nc bo treba pluti skozi italijanske vode, ker to bi po- menilo gospodarsko podrejenost. V tem hipu — je nadaljeval Truinbic ¦¦- jc potrebno, da država popolnoma zau- pa v vladno delovanje, ker samo tako se bo vlada čutila zadosti močno. V oeigled nezakonitim reškim dogod- kom se vlada ne bo pustila odriniti od svo- je poti. Proglasitev neke neodvisnosti-ne-. kake reškc države potom enega eloveka saniega, bo vlada smatrala kot ničnostno in neizvršeno.a Dne 15. t. m. je dcmisijoniral cclokup- ni č c h o s I o v a s k i kabinet. Se isti dan je im.cnoval predsednik Masaryk novo mi- nistrstvo, ki mn je na čeln dosedanji pred- sednik politične deželne uprave na Morav- skem dr. Cerny. Dr. F3encs jc ostal mini- ster za zunanje posle. Rr.sko-poljska vojna divja naprej. Po poljskih vojitih porocilih je pricela proti Rusiji nova ofensiva in so poljske čete v zvezi z ukrajinsko vojsko prekoračile Dniester in zavzcle nekatera ruska mesta, med njimi Luck v Voliniji. Oglasil se je tudi Vrangel, o katerem so poročali boljse- viki, da so'ga potolkli in izjavlju. da je i- inel njegov umik le strateški zuaeaj, da pa je njegova vojska vslcd pridruzitvc kuban- skih kozakov .številnejša in močnejša kot prej. Najnovejša poročila pa pripoveduje- jo, da so tudi Rnsi pričeli s prctiofenzivo y odscku Kobrin in da sc ta otcuziva povolj- no razvija. Mejtem so pričela v Rigi dne 19. t. m. nova pogajanja glede ustavitve sovražno- sti med l* drobno in na debelo. Dobra nioka bola in koruzn*. fižol, jeÖmcn itd. Blago svežo. Priporoča se za obUi«n obisk. --- Postrežba tJobra. — Cene zraerne. ZALOGA POHIŠTVA razne vrste, domače soliöno delo po naj- nižjih današnjili cenah. Sprejemajo se tudi naročila pohištva in stavbinskih del. V Solkanu, Kopitarjeva cesta št. 3, Sočebranova cesta (Villa Schucker) Joslp Komel. mizar. Sprejmem t a k oj mladega, cvrstega in spretnega risnrja ter er,•¦> pisarniško moc. — POBERAJ MAKSIMILIJAN, l — arhitekt. — Piazza de Amicis št. 1. — POZOR TRTOREJCI! Imam na prodaj več tisoč cepljenih trt erne in bele vrste na raznih amerikan- skih podlagah, katere bom oddajal v jese- ni (od novembra dalje). — Pipan Joslp Preserje 16, pri Komnu. y Rajmund Savrin Hrusovlje st. 62 p. Dolenje priporoča slav. občinstvu svojo bogato ZALOGO vsakorstnega suhega lesa za IC STAVBE in M1ZARSKO OBRT -^gff BLAGO DOBRO. CENE NAJN1ŽJH. Katarina Pregelj Ajdovščiiia nasproti gostilne Bratina priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo mrtvaških predmetov in lastnih izdelkov umetnih cvetlic; okraskov za rakve, po- grinjal, čevljev, sveč in vsakovrstne druge prlprave za pogrebe: nagrobnih vencev, umetiiih cvetlic, vencev, šopkov za poroke, birmo in sv. obhajilo itd. itd. Edini lastui izdelki na Primorskem in zato. ostane blago brez konkurence. Šolske zvezke in vse drnge šolske potrebščine ===== prodaja na debelo ee=eee=e Knjigarna Kat Tisk. Društva v Gorici ======= Montova hiša. ============ M. BREZIG AR n SIN G0RIG9, ill. Gardutci (nehd. Bospodsha ul.) 19 A (v dvorišču). Edina založnlka kmetijsklh strojev In plugov, iz zname- nitlh Geških tovarn, se pri- ä poročata slav. občinstvu, " In zastopnika zavarovalne družbe proti pozaru „LA fHANCE" ustaaovlJere 1837. Podružnica Ljublj. Kred. Bänke y Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom," Obrestuje vloie na knjižice po 3U> °|o, na daljio odpoved vezene vloge po doiovoru. Naknp i» prodaja vsakovrstnegä tujega denarja. ^akazilä v JngOHläyijo In inozemstyo po (liiovnem kitrzu, V. Carducci 3 V?. Carducci 3 Oosposka utica Gosposka ulica TVRDKfl DRUFOVKfl :: lastnik BRUNO SAUNIG :: priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega usnja, nadplatov, črevljarskih potrebščin in orodja, ličila, mazila, najboljših gumastih podpetnlkov, sediar- = skega usnja in potrebŠČin i. t. d. = Črevlji do.naČega izdelka. Gonilni pasovi na izbero in po naroČilu. Sveče za cerkve, pogrebe in domačo rabo vseh velikosti. Cene zmcrne. Postrežba točna la Bolidna. [ w Na debelo in drobno. -wi = Razprodajalcem primeren popust. -----= 0. BRU66HHÜER ^.°^i „.. ¦ Prodajalna mrtvašklh predmetov. === VELIKA ZALOGA KINČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE. Lastna delavnica za rakve in vence iz suhih cvetlic; obleke n črevlji za mrtve, vsakovrsini žalni predmeti, sveče iz pra- vega voska; pajčaloni, vend in šopld z;i neveste, birmance in za prvo sv, obhajilo. VSAKOVRSTNE SUHE CVETL1CE. — i Cena izven vsake konkurence :— Sprejemamo tudi posebna narocila. Usnjene čevlje * ^ * * za zimo ---------,----------- lične in trpežne, za vsyk stan in slarosi od najpriprostejše do najsinejše vrste, iz samo dobrega usnja brez vsake drnge primesi izdeluje „Čevljarska Zadruga" v Mirnu pri Gorici. Sprejemajo se naročila na malo in veliko, ceniki se pošiljajo na pismeno zahtevo. v Cevlje prodaja na drobno V Gorici lastna prodajalua v hiši centralne posojilnice Corso Verdi 32. V Trslu lastn.i prodajalna Via Bettor!. ¦ V Vipavi trgovina A. Beltram. ZOBOZPRAVNIŠKI ATELJt Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnlk ulica 24 Maigio (prej ulica Trft R6) štev. 9 (v bližini kapucinske cerkve) ordinirata od 84/j do 6 are -i- ob nedeljah od 9 do 1 ure. Brezbolestno izdiranje in plombiranje zobov. ==. Dmetni zobje po najnovejši tehniki, ^^ ----------oee---------- TRGOVINA ; TEOP. HRIBAR-^^. i j/tT Corso V^rdi št. 32. ~V8 Se prlporočajo slavnemu občiristvu v mestu |n na ätl^M za obilen oblsk. BLAGO SOLIDNO. GENE ZMERNC. E. BIESSNER <**> PaTlin E- Nunska ulica 10 — GO Bit/A — Nunska ulica 10 nasproti „BELEMU ZAJCU«. VELIKA ZALOGA nrtvaških rakev, nagrobnih vencev, trakov, umetnih cve- tlic; posebnih vencev za ne- 4 veste, cvetlic za cerkve, palm, vencev za novomašnike in poroke, mrtvaških oblek. itd papirja in drugih potrebščin za okrašenje rakev, zlatih črk voščenih sveč itd, CENE BREZ KONKURENCE.